140. številka. jnbljana, v torek 23. junija. XVIII. leto, 1885. ml,, 1 To £ T i f fi 1» i i PraKn,ke' te-V^A P° P°Sti PreJ*na" »vstri sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 dd,, za Četrt leta 4 riđ aa jeden meaec 1 gld. 40 ki. - Za Lj ubijano brez; pošiljanja na .lom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa « po 7ln,ninllinl.. j , ,. 9 za SRJ P° » za cotrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina zn Jša. P° Za oznanili plačuje se od tet,nstopne petit-vrsto po 6 kr., če se ozna.ulo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, te se trikrat ali večkrat tiska Dopisi na, se »vole frankovati. - Rokom« se ne vračajo. Urednfitvo Id upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, gledališka stolna". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati uaročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. » pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. i, pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJpravnUtvo „8fov. Naroda". Novi državni zbor. x Po izidu volitev v državni zbor vidimo, kakor navadno po vseh volitvah, da nobena straka ni toliko dosegla, Koiihoi je upuiti, ui» tu.^j «uv«ua stranka ni zadovoljna, posebno pa prejšnja večina, katera je pričakovala veliko večjih vspehov. Zdaj se vrača v zbornico le za tiste glasove močnejša, ki jih je morala pridobiti vsled spremenjenega volilnega reda, namreč v češkem veleposestvu in v čeških obrtno-trgovinskih zbornicah. Drugod pa so razmere skoro da neizpremenjene ostale, ker se je za vsaki priborjeni sedež izgubilo kje kako drugo mesto. Ko bi se torej državni zbor ne bil lotil volilne reforme, utegnilo se je zgoditi, da bi imela večina še menj glasov, nego poprej. Izdatno pomnožen bode v novi zbor ustopil le češki klub, ki bode mesto prejšnjih 54 členov zdaj štel 66 poslancev z ministrom Pra?akom vred. Upalo pa se je na zmago še v treh moravskih mestnih skupinah, kar se ni posrečilo. Židovstvo se je tam že pregloboko ukoreninilo in z Nemci je večinoma potegnil tisti faktor, ki bi moral ali na vladni strani biti ali se vsaj zdržati volitve: urad-ništvo. Poljski klub ostal je pri starem ali je celo za dve glavi slabeji, ker sta na oven mestih, kateri sta poprej zastopala Poljaka, izvoljena Rusina, če prav Poljakom prijazna, — tisti štirje Rusini ne bodo ustopili v poljski klub. Izvoljeni so dalje: Rusin Kovalski in Sochor od Koronijevega kluba in žid Kalir od liberalcev, poljski klub bo tedaj štel brez ministrov Dunajevskega in Ziemialkovskega le 53 in z ministroma 55 členov, za dva menj, nego v prejšnjem zasedanji. Klubu pristopiti pa utegne še v Šleziji izvoljeni Poljak p. Sviezi. Tudi Hohenwartov klub ni ničesar pridobil. Imel je poprej členov 37, namreč Tirolcev 7, Slovencev s Kranjskega (8), Štirskega (3), Gorice (1), Trsta (1), Istre (1) 14, Dalmatincev 8, Buko-vincev 5, Zgornje-Avstrijce 3. Pri volitvah izgubil je klub 1 poslanca na Tirolskem, 1 v Bukovini, pridobil jednega v Dalmaciji, jednega pa na Koroškem, kateri pa kot minister ne bo ustopil v klub. Hohen-vvartov klub bo tedaj le ostal pri starem številu, ako mu pristopijo zgomje-avstrijski veleposestniki. Ako pa ne, imel bo vprihodnje le 33 členov. Četrti klub desnice, Lichtensteinov izgubil je 1 mandat na Zgorjem Štajerskem (Biirnfeind), jednega na Dolenjem Avstrijskem (Rut), pridobil pa nobenega, ker proti Granitschu izvoljeni Garnhaft menda ne bo ustopil v ta klub, ki bo tedaj, ako pristopijo gore njo-avstrijski veleposestniki, 17 članov. Cela desnica brez vladne stranke bo tedaj imela odločnih pristašev brez ministrov le 109, z ministri vred pa 175, kar Se ni absolutna večina, ker ima vsa zbornica 353 poslancev, pa vender tako število, da z vsakim predlogom zmaga, tembolj ker sta v moravskem veleposestvu vsled kompromisa izvoljena dva poslanca, grofa Berchtold in Vetter, katera sta vladna in konservativna in ker se mora Lienbacherjeva trojica tudi desnici prištevati. Torej večina je zdaj gotovejša in ne bo se bati, da po slučajni nenavzočnosti kacega poslanca pride večina v manjšino. Ako pa sodimo o vspehu volitev za to ali ono stranko, ni nam gledati le na faktični pridobitek glasov, ampak na izgube, katere so zadele stranke s tem, da neso bili izvoljeni njeni strogi privrženci. In če se s tega stališča oziramo po volitvenem bojišči, kaže se nam hudo poniženje ravno tiste stranke, katera je imela ves čas do L 1879 vladno krmilo LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Renć Leffbvre. Poslovenil * * * Stat nomiin umbra.) Jednointrideseto poglavje. Nekateri neusečni nasledki potovanja v Ameriko. 'Dalje.) Prijel me je za roko ter je resnobno štel, kako mi žila bije, ter se je potem ves začuden obrnil k Jenny rekoč: Če bi smel svojo misel izreči, dovolil bi si opomniti, da ta-le žila ne kaže prav nič nenavadnega. Prav redno bije, celo nekaj preslabotno, kakor pri človeku, ki ničesar ni jedel. Nevarnost je minula, če je sploh bila kaka nevarnost, kar bi se jaz ne drznil trditi. Mislim, pristavil je ter se za-smebljal, da bi mu mrzel piščanec in steklenica starega bordeauxskega vina prav ugajala; ta zapoved bode pač dopadala gosp. doktarju, naj bode že bolan ali pa 'ie. Ženski zapustili ste sobo, da bi mi zajutrek preskrbeli. Rose je ustal, približal se mi ter skrivnostno položil prst na usta. Kaj ne, doktor, rekel mi je prav tiho, da odslej se ne bodete več igrali z opijati. Ti tudi? vzkliknil sem. Dragi moj, makovec nema v vsej tej zadevi ničesar opraviti. Pomagnet- nen sem bil. Lepo, rekel je; vi, doktor, človek zdrave pameti, glava brez predsodkov, vi verujete v magnetizem, kateremu vender zdraviloznanska akademija (državno) bitje odreka? Moral sem se udati očitnemu dokazu, odgovoril sem vzhihuje. V meni vidite žrtvo te obžalovanja vredne iznajdbe. Prenesli so me v Ameriko. Rose je zabledel in onemel ter se straha pred menoj umaknil. Da, odvrnil sem, prestavili so me bili v Ameriko, mene, hišo in vso ulico. Tam sem vas videl, gospodine Rose; bili ste domoljub, junak in stotnik Zuavov. Molčite, za milost božjo, rekel je, molčite! ko bi vas kdo drug slišal razven mene! v rokah in še v poslednjem zasedanji bila tako močna, da je zaprečila skoro vsako plodovito delovanje večine. Nemško-liberalna stranka, to je Herbst-Plener-Chlumeckega garda, poprej nad 150 glav močna, šteje zdaj le še kacih 125 zanesljivih mož. Poražena je bila na mnogih krajih, deloma od sedanje večine, še večkrat pa od raznih druzih strank: demokratov, antisemitov, Knotzijanov itd. Herbst sam moral se je v okraji, kateri je zastopal iz početka ustavne dobe, umakniti Knotzovemu prijatelju, Pickertu. Take zahvale od svojih rojakov mož, ki se je ves čas energično in strastno bojeval za svoj narod, res ni zaslužil. Dunajsko notranje mesto ga je sicer rešilo iz zadrege, zato pa je Herbslova stranka morala ravno na Dunaji, katero mesto je dozdaj bilo glavna nemško-liberalna trdnjava, štiri sedeže žrtvovati združenim demokratom in antisemitom. Nemško-liberalni klub ali združena levica vrnila se bode v zbornico za 30 glav slabeja in ne bode več mogla se ponašati, da je vsa levica jedina, kajti v minoli sesiji sta res le dva levičarja, Schonerer in FUrnkranz stala izven klubove zveze. Odslej pa bodo na levi zraven glavnega liberalnega še manjši klubi, kateri se ne bodo dali slepo voditi od starih komandantov, tem menj, ker je mej sti proti sedanjemu vladnemu sistemu, marveč v marsičem jednako mislijo, kakor avtonomisti. Če konečno vprašamo, zakaj avtonomistična ali narodno-konservativna večina ni pri volitvah si prisvojila več sedežev, navesti nam je raznih razlogov, kateri so tu pa tam pomagali opoziciji do zmage. V prvi vrsti obnašanje velicega dela u radništva. Znano je, da sta dva ministra Falkenhayn in Pino padla za kacih 30 glasov le vsled nasprotovanja uradnikov. Da je v Gorici v veleposestvu zmagal liberalec, ima se zahvaliti le visokemu pokroviteljstvu v Trstu, ravno tako v Celji itd. Dasi je Taahe že sedmo leto na krmilu, nikakor še ni prodrlo v uradniških krogih prepričanje o stalnosti sedanjo vladne sisteme, še menj pa se jim zdi potrebno, ravnati se po želji centralne vlade, zlasti ne v deželah, katerim na čelu stoje" odkriti privrženci prejšnje sisteme: De Pretiš, Kilbek, \Vidman, od katerih prva dva ne samo da nesta ničesar storila v podporo vladne stranke, sta celo na- Ali dvojite o mojih besedah? rekel sem mu; ali hočeto dokazov? Bog varuj, da bi jaz vam ugovarjal! vzkliknil je lekar. Skupej sva služila v vrstah narodne hrambe, imam vas za poštenjaka in bilo bi mi neljubo, ko bi se vam kaj hudega pripetilo? Poslušajte, kaj vam svetujem iz golega spoštovanja do vas. Bodite previdni; bodite pametni in razboriti. Vi ste bili v Ameriki, naj bode! Vi to pravite, jaz vam verujem; a v vašej hiši vsak veruje le nasprotno. Le vi sami ste te misli No, saj poznate prislovico: Quand tout le monde a tort, toiit bi mondo a raison. Če bodete neprestano govorili o tem magnetnem potovanji, bojim se, da so bodo neverci na svoj način maščevali ter vas proglasili za moža, kateri. . . Prestal je, položil kazalec na čelo, zmajal z glavo ter me z milovanjem pogledoval. Kaj? vzkliknil sem, ali mislite, da norim? Ne, gotovo ne; jaz že vem, kaj mije storiti; kdo pa bi ubranil prenaglo sodbo drugih? Vaš čudoviti dogodek je toli izreden, da bi bilo modro, ko bi vi skrivnost zase ohranili. sprotnikom dajala potuho, od Widmana pa ni bilo slišati, da bi se bil utikal na to ali drugo stran. Drugi uzrok nevspeha in sploh hude borbe za ohranjenje starih pozicij moramo iskati v delovanji večine v pretekli šestletni dobi, katero je nakladalo ljudstvu razna bremena, a uiti v gospodarskem, niti v narodnem oziru se ne more ponašati s posebnimi koristnimi napravami. Zakaj ne, nam je vsem znano, ker je većina bila preneznatna in za odločno postopanje preslaba, pa narodi se za to ne brigajo in sodijo po videznem vspehu. Zato nikjer prave navdušenosti pri volitvah za vladni sistem, tem večji pa napor nasprotnikov, kateri so čutili, da jim gre za biti ali ne biti. Zadovoljni smemo biti, da se pri taki za veČino ne baš ugodni konstelaciji ni zgodila večja nesreča in da se večina vrača v zbor v takem številu, da se lehko brez ozira na Koroninijevo osrednjo stranko giblje in sklepa. Zato pričakujemo, da nam novi zbor prinese, kar je stari zamudil, zlasti nam Slovencem dejansko ravnopravnost. Politični ra/ighnl. \>i»lraifi.K tležcic. V Lj ubijani 2.5. junija. Tri levi«\u\skem shodu na Dunaji videlo se je, da levica tudi ni tako jedina, kakor se ba-hajo levičarski listi. Jedino v tem bili so vsi jednih mislij, da se mora nemščina proglasiti za državni jezik. Poudarjali so posebno jedinost države, pa vendar nekateri ncso mogli zatreti svoje želje, da naj bi se Galicija izločila izinej dežel v državnem zboru zastopanih. Sklenili neso ničesar, ampak le izvolili odbor, ki bode sestavljal program. Ta odbor bode imel težko delo, ako bode hotel iz vseh tiko različnih programov, katere so razvili nemški kan-didatje pri volitvah, sestaviti občni program. Včeraj so v Brnu delavci po tovarnah zopet začeli delo. Ker se je čas dela nekoliko skrajšal, bode več delavcev, ki so bili brez dela, dobilo zaslužek To bode tedaj tudi dober nasledek poslednjega štrajka. Seveda se zato delavci imajo tudi nekoliko zahvaliti novemu obrtnemu zakonu, ki se nanje mnogo bolj ozira, kakor prejšnja postavna določila. Vojno iiiinistcrstvo pripravlja neko naredbo, ki bode dovoljevala olajšave pri sklicevanji rezerv. Nadalje se bode razširil krog onih učilnic, ki dajo pravic > na jednoletno prostovoljno službo. Ta pravica se bode dala višjim kmetijskim in višjim obrtnim nadaljevalnim šolam. S tem mislijo pomoči tudi vspevanju teh šol V noći mej soboto in nedeljo bili so izgredi v ojrer.skej prvostolnici Nek Adolf Schnarzenberg utrgal je dninarju, ki je pri njem delal, 20 kraj-cerjev. Ta je pa zaradi tega napravil velik hrup. Ljudje so začeli bežati na ulice in nastal je krik: „Ven z Židom, obesite ga na svetilnuo." Nabrana množica ulomila je v Schvvarzonbergovo izlogo, razmetala krtače, bičevnike i. t. d. po cesti. Ko je razburjeno ljudstvo hotelo udreti v prodajalnico, prišla je policija in ljudi razpodilft. Zaprli neso nobenega. — Vedno bolj se govori, da bolni pravosodni minister Pauler odstopi. Njegovim naslednikom imenuje se sekcijski šel' v ministerstvu vnanjih zadev v. Szo-gyenyi-Marich. V nedeljo je državni finančni minister pl. Kal-lay vsprejel v Serajevem duhovščino, generaliteto in mestni zbor. Potem je bilo posvetovanje v tinančnej sekciji o budgetu ISoniic in llvroe^oviiic za prihodnje leto. Minister pohvalil je marljivost uradnikov in naglo administracijo. Potem je minister ogledal gradjonje novega vladnega poslopja, v ka- terem se bodo združila vsa centralna deželna obla-stva, ki so sedaj raztresena po mestu., Ljudsko šte-viljenje za Serajevo je končano. Vseh prebivalcev broji to mesto 27.0*28, mej njimi 15.000 mohame-dancev. Vitanje dr/avc. Člani bivšega odbora Belgradskih radikalcev, mej njimi več velikošolskih profesorjev, prosili so Nrhttkogii pravosodnega ministra, da izposluje po-niiloščenje prouzročiteljev posleduega ustanka. Upa se, da bode kralj vsaj deloma pomilostil zaprte radi kal ce. Časgpis „Figaro" objavil je pisma admirala Courbeta ha svojo sestro, iz katerih se razvidi, da admiral ni bil zadovoljen z načinom, kako se francoska vlada vojuje proti Kitaju. Ta list je pa p08l&1 tudi k Ferry-ju jednega svojih urednikov, da ga vpraša o tem. Ferry izrazil mu je svoje obžalovanje, da je umrl ta hrabri častnik, ter mu je nadalje razložil, da bi bil pokojni admiral rad zašel potrt Aithur v Pečilskem zalivi. Zato bi mu pa bili morali takoj poslati 10.000 vojakov podkrcpljenja. S tem bi bila začeta ekspedicija proti Pekingu. Tako velike ekspedicije pa ni bilo treba začenjati, ker Kitajci so radi odjenjali. Ko bi se bila vojna nadaljevala, bili bi od Kitaja vse dosegli. Kitajci želeli so miru. Na vprašanje, zakaj da je molčal v zbornici o mirovnih pogajanjih, odgovoril je Ferry, da zato, ker je bilo molčanje potrebno, ako se je hotel doseči vspeh. IJnlijuiisku ministerska kriza še ni rešena. Kralj je k sebi poklical že več politikov in se ž njimi razgovarjul, nikomur pa še ni dal naloga, sestaviti novo vlado. ^friiiški listi ugibljejo, kdo bode sedaj imenovan namestnikom za Alzacijo in Loreno. Imenujejo se general pl. Fabrice, general pl. VVerder in grof Otto Stolberg Wernigerode Trgovski minister Gladstonove vlade Chnm-berlain je obširno govoril na javnem taboru v West-Islingenu, kjer misli kandidovati ob prihodnjih volitvah, o angleškem političnem položaji. Omenjal je, da so zmagoviti konservativci vsi potrti, premagani liberalci pa dobre volje. Norčeval se je iz konservativcev, ki se branijo nastopiti vladanje. Liberalci bodo njim, rekel je, toliko uljudnosti ska-ziili, kakor je še njim nikdar neso konservativci. Nadalje je omenjal nnsprotstev, ki se bodo pokazala v novej vladi mej Salisbury-jem in Churchillom. Glavna naloga novemu parlamentu, pravi Ghamber-lain, bode razširjenje lokalne samouprave, iz tega bode sledila reforma davkov in druga socijalna vprašanja. Irska se pa drugače ne da pomiriti, kakor da se jej prepusti samouprava v vseh notranjih zadevah to dežele Zatiranje se je v Irskej že osemdeset let nadaljevalo pa ni imelo nobenega vspeha. Ali ni uvrimotno za Angleže, V. z neustavnimi sredstvi hočemo vzdržavati red in mir v tej deželi ? Večina Angležev še ne sluti ne, kako se Irska vlada? Tamošnja vladna sistema sloni na 30.000 bajonetih, kakor bi bilo v sovražni deželi. Vlada se na ta način, kakor Rusija vlada Poljsko ali kakor je Avstrija vladala Beneško. Irec ne more storiti nobenega koraka naprej, da bi ne trčil ob kontrolo angleških uradnikov. A prišel je čas, da se odpravi ta četa tujih uradnikov in se ustanovi popolnem irska uprava za irske zadeve. To mora izvršiti nov parlament, in s tem bode bolj povzdignil naš upliv kakor s povekšanjem vojske in brodovja, ali pa razširjenjem države. Ko je končal govor je izrekel tabor, da goji še vedno trdno zaupanje v Gladstona in njegove tovariše, ter da se nadeja, da se kmalu povrnejo na vladno krmilo. Doto MSI. 1/. Metlike 20. junija. [Izviren dop.] (Doslednost.) Še ii'koli se ni pisalo toliko o dosled- nosti, kakor ta mesec, vlada in vsi listi zavisni in nezavisni šli so za njo v boj, in kdo je zmagal? Potrpite, kedar jih pride 353 na državnozborski divan, dobite konečni odgovor. Do tega časa se pa bo semtertja oglašala željna doslednost, kakor se je nedavno objavila v Ljub. L. z izvirnim dopisom iz Metlike. Strašno se ujeda zlovoljni dopisnik, dobri humor ga je popolnem zapustil, — in bruha svoj žolč na „ubogo šestorico Margherijevih volilcev", ki se je drznila nasprotovati stodvanajstorici samih inteligentnih, izšolanih in nezavisnih volilcev. Se ve da je bil dopisnik pri vsej svojej nezavisnosti in zlobi toliko previden, da se ni upal podpisati dopisa s svojim imenom, ker moškega poguma mu manjka. Iz sasede je tedaj napadal s psovkami „ubogo šestorico" t. j. gg. Trenca, c. kr. okr. sodnika, Brumna, c. kr. sod. adjunkta, Jakopiča, c. kr. kanclista, oba kaplana Jakliča in Vavpetiča in Navratila, bivšega dež. poslanca in krčevito mahnil je po tem zadnjem, kateremu srdito očita reklamacijo njegovo iz 1. 1879, da se upišejo v volilni imenik tudi volilci iz Križevske vasi, Zirkovega vrha in Berčic in zdaj, da je proti tem volilcem protest uložil, češ, je-li to doslednost? Kaj je dosledno ? Je-li dosledno to, da so volilci, ki so volili 1. 1879 grofa Margherija, čakali na sklep glavnega volilnega odbora v Ljubljani in drže se stare, prave in jedino spasonosne discipline, glas dali zopet po centralnem volilnem odboru pri-poročanemu kandidatu grofu Margheriju; ali je pa dosledno to, da se nekateri tukajšnji volilci, ko je še državni zbor letos seje imel, na neki mig svoje volilne rožieke pokazali in, ne oziraje se ni na želje v litih mestih odnosno trgih bivajočih onkraj Gorjancev volilcev, ni na posvetovanje centralnega volilnega odbora, ni na korektno vedenje svojega do-zdanjega državnega poslanca — svojega novopeče-nega kandidata proglasili? Kdo je dakle ravnal dosledno, šestorica ali 112orica? In kdo je rušil disciplino v deželi? Kdo izpodkopal avtoriteto centralnega volilnega odbora, šestorica ali 112orica? In kdo se je konečno izneveril, da vidimo, grof Margheri Metliškim volilcem ali ovi njemu. L. 18 •'O v 27. dan januvarija sklenil je zastop mestne občine Metliške peticijo na državni zbor za dolenjsko železnico. Ta peticija poslala se je grofu Margheriju, on jo je z najtoplejšo priporočbo drž. zboru i vročil, in notem se s tako krepkim govorom za njo potegoval, da ni bilo duše v zbornici, ki mu bi bila nasprotovala. In pri sklepu državnega zbora se je zopet pri raznih ministrih za njo žuril, kar je vse prišlo v javnost, mora tedaj znano biti. Kdo je komu po tem odpadel, g. dopisnik, kaj? Toraj zato, ker je grof Margheri želje Metliških volilcev verno izražal in poudarjal, zato so se mu ovi izneverili, je li to dostojno ali dosledno? Išči doslednosti, kjergod je koga volja, v Metliki jej ni sledu ne najdeš. G. dopisnik sicer trdi, da v Metliki je sloga doma in jedinost, urezal se je pa pri tem noter do kosti, kajti njegovi goreči narodnjaki osnovali so iz same čiste ljubezni do doslednosti, sloge in jedinosti 1. 1878. zloglasno vse-slovansko društvo „Conversations-Verein", ki je proti narodnej čitalnici hujskalo, brcalo, sumničilo, dokler neso njegovi odborniki, denašnji najhujši agitatorji: steber Prosenik, Gangl in drugi čez pet Gospod Rose, odgovoril sem, usedite se; kram-Ijajva mej seboj in prepričali se bodete, da jaz nikdar nesem bil bolj pri zdravi pameti. Kako se imajo vaši deveteri sinovi ? Hvala, prav dobro, rekel je; sedaj so vsi preskrbljeni in poženjeni razven mojega Benjamina. Alfred se kliče, kaj ne? Da, odvrnil je, kaj zal mladenič štiriindvajsetih let. Veliko veselje je vsakemu očetu, ko vidi, da je vsa njegova rodovina preskrbljena iu sicer dobro preskrbljena. Kaj so pa vaši sinovi? Povejte mi to, dragi sosed; govorite, nevernež, prepričajte se, da sem jaz na duhu in srci mlajši, nego sem bil pred dvajsetimi leti. Najstarši, rekel je, je jedini, ki mi je delal žalost in skrbi. Bil je prava podoba ranjce mu matere. Trmast, častilakomen, bil je zmeraj posebnih misel in naklepov, umakniti se ni hotel nikomur; kar nič nesem mogel ž njim početi. Nazadnje sem ga moral dati v politehniško šolo, katero je z odliko izvršil. Lehko bil bi dobil kaj lepo službo pri upravi tabaka, a je kakor splošen konj, ki se ne da brzdati. Gospodek je z nekaterimi iznajdbami v žepu sfrčal po svetu; sedaj je ravnatelj nekej tvornici ter pravi, da bode s tem obogatel. Bog mu daj! a obrtaost jo kaj nezanesljivo opravilo; še le mrtev človek vo, ali se mu je posrečilo ali ne. Za tega otroka se zmeraj bojim. Drugi sinovi pa, odgojeni vsi po mojih mislih, so mi zmeraj delali največje veselje. Vsi so bili znanost no odgojeni in izučeni; in hvala spretno pridobljenim pokroviteljem, spravil sem jih vse k državni upravi. Dva sta pri carinarstvu, dva pri osrednji davčni upravi, dva druga sta že davkarja, osmi je pri gozdnarstvu, Alfred moj pa je osobni tajnik pri našem namestniku ter je na najboljši poti do imenitnih državnih služeb. Če mu dobim še kakega pokrovitelja, postal bode v dveh letih namestniški svetnik z dvemi tisoč osemsto fr. letne plače. Kaj! vskliknil sem; Vi, Rose, tak domoljub, vi ste svoje otroke dali v služnike, ko bi jim bili vender lehko potrebili pot do samostalnosti ter jih s tem storili nezavisne državljane? Doktor, odvrnil je lekar, ravnal sem se po svetu in izgledu duhovitih mož, modrih glavic, ki imajo po petdeset odstotkov več možganov, kakor navadni ljudje. Če državna služba ni ravno bliščeča, a gotova je. Človek v državni službi nema skrbij in treba se mu ni napenjati. Če ima malo premoženja, igra in slepari na borsi ter si svoje dohodke zboljšuje; potem si skuša dobiti ženo, ki ima lepo doto, pa ne preveč mladih starišev; mirno živi ter svoje brezskrbno življenje sklene z malo pokojnino v kotu kakega pokrajinskega mesta. To je življenje ostrige. Ostrigo so mirne, odvrnil je; in to je bistvena Btvar. Pa bodite tvornik, trgovec, lastnik ladije! Danes vas ugonobi prevrat, jutri vas ugonobi močna vlada, ki vojno začenja, ne da bi koga opozorila ali se s kom o tem posvetovala. In pri tem se množe davki od dno do dne, množe se kupčijske nevarnosti ter občno poganjanje! vse se je zarotilo zoper trgovca. Naša državna družba ni zanj ustvarjena. Velik norec, kdor si toliko tvega, ko bi vender v državni službi lehko mirno in častno služil. Državna uprava je Francija! Demokrati, radikalci, in vsi nevšečneži naj lajajo, kolikor jim drago; rajši bodem imel svoje sinovo mej onimi, ki jedo, kakor mej onimi, katere jedo. (Dalje prih.) let v Laibacherico štev. 295 „Kundmachung" poslali: „der Conversations-Verein in Mottling hat sich mit dem heutigen Tage aufgelost". Nič manj interesantno v dokaz doslednosti je tudi to, da je našel najveći nasprotnik deželnega predsednika VVinklerja, slavnoznani dr. Kaltenegger pri odhodu iz kranjske dežele, kjer je s svojimi mahinacijami marsikatero vladi zasolil, toliko simpatije pri doslednih rodoljubih Metliških, da je pač vredna bila kakega odličnega priznanja za rodoljubna njegova dela. Pred Winklerjem bil je tedaj dr. Kaltenegger gospod, o Bog! To vte je resnično, ali resnica oči kolje, zato pa tudi črte tukaj vsakega, kateri resnico brani. Ravno zato, g. dopisnik, ker volilci iz Križev-ske vasi, Berčic in Zirkovega vrha neso bili v imeniku, predal je za nje 1. 1879 reklamacijo po želji meščanov g. Navratil, češ, s kmetskimi občinami ne volijo, morebiti dobe volilno pravico z meščani. Dobili so jo in volili zvesto z nami grofa Marghe-rija, letos so se pa svojemu prejšnjemu državnemu poslancu neopravičeno izneverili, zato se bo pa tudi njim in sicer opravičeno izneverila volilna pravica z meščani, pa nikakor ne povodom g. Navratila, kakor ga zlobno dolže, ampak po trdnem sklepu drugih volilcev, kateri krivičnega volilnega imeuika in krivičnih volitev kratko ni malo ne trpe. Quod erat demonstrandum s pristavkom, da ubogi šestorici lastno znanje in prepričanje več velja, nego tisti pečeni kozli, s katerimi so se surovi kor-teši in njih podložni pasli. 1% Koiajie 22. junija. („Posojilnice in Narodni dom".) Lani čital sem v „Slovenskem Narodu" natančno razpravo o varnosti hranilnih ulog pri posojilnicah. Tisto razpravo sem jako pazljivo prečital in pretuhtal in res sem se prepričal, da so hranilne uloge pri posojilnicah, ki imajo neomejeno zavezo ali poroštvo svojih udov, ravno tako varno hranjene, kakor pri hranilnicah, in razmerno še varnejše. Sam imam pri jedni posojilnici nekaj opraviti in sem se o tem tudi osobno prepričal in poučil. Videl sem tudi, kako naši vrli duhovniki ulagajo denar le pri posojilnicah in tako te narodne trdnjavice podpirajo. Od tega časa, namreč od vlani, vzdignil sem tudi jaz iz nemške hranilnice (slovenskih tako nemarno) vcb svoj denar in to jo več ko poloviea mojega premoženja in uložil sem ga pri veči posojilnici z neomejeno zavezo. Podpiram s tem slovenski zavod in narodno stvar, sam sebi pa tudi koristim, ker dobivam od tisočaka 10 gld. več obrestij. Lansko leto čital sem poročilo „Narodnega doma" in videl sem, da ima ta zavod, izgledni narodni zavod, vsepovsod svoje novce naložene, samo pri posojilnicah ne. Mislil sem si, da ti gospodje že vedo, kaj delajo, če bi bilo varno, bi že dali, ker je ta zavod izleček narodnega zavoda; tudi jaz nesem zaupal svojega premoženja, dokler se nesem natanko prepričal. Jaz čitam tudi „Zadrugo", in prav vesel sem, da sem tudi jaz k napredovanju pripomogel, katero se razvidi iz zadnje številke „Zadruge". Komaj sem pričakoval letošnjega poročila „ Narodnega doma", da vidim, kako je li letos svoj denar nalagal. Nekoliko se je res spremenilo, listine ogerske itd. so prodane, a denar se je naložil večinoma v kranjsko hranilnico, v zavod, katerega vedno narodnjaki zarad pristranskega ^postopanja napadajo, sami pa vender svoj denar temu zavodu nosijo; jedino pet posojilnic je našlo milost pri „Na-rodnem domu", dobile so vse posojilnice vkup 10.000 gld., kranjska hranilnica pa 23.000 gld. Nastane toraj vprašanje, je li posojilnice ne potrebujejo denarja, ali ni varno njim dati ga? Prvo vprašanje se reši samo ob sebi, ker vedno čitam in slišim, da posojilnicam gotovega denarja primanjkuje, ker mi Slovenci nemamo večjega denarnega zavoda, temveč večji denarni zavodi so v nemških rokah, tjakaj se steka skoro celi in veliki kapital, nazaj ga pa Slovenci ne dobijo, v rokah naših protivnikov je. Je li varno pri posojilnicah nalagati denar? O tem se je že dosti pisalo, posebno lansko leto „Slovenski Narod", „Zadruga", Slovenski Gospodar, Slovenec in sicer tako precizno da sem se jaz, navaden kmet, zamogel poučiti, sicer se pa to tudi lahko pri vsakcj posojilnici vsakdo sam lahko pouči, tembolj se bi mogli poučiti učeni gospodje pri "Narodnem domu" in drugih narodnih zavodih, ka- kor tudi posamični narodnjaki; ali mari ne velja tudi za te: kakor za nas navadne ljudi, geslo: „vsa-kega pravega domoljuba sveta dolžnost je, po svoji zmožnosti koristiti narodu in svojej domovini?" Kako li morejo gospodje to od nas zahtevati, med tem ko pa sami ne ravnajo tako? v sobotnej številki 138 „Slovenskega Naroda" piše v uvodnem članku jako dobro o posojilnicah poučeni gospod prav lepo o razvitku in stanji posojilnic in posnema podatke iz tablice zadnje „Zadruge": Opravilni izkaz slovenskih posojilnic in njih stanje l. 188-4. Iz tega uvodnega članka se tudi razvidi, da posojilnice potrebujejo gotovine in da je nikjer drugod ne dobijo, tudi se poudarja, da je varnost jednaka, kakor pri hranilnicah pa še zraven tega l°/o višje obresti. Ta gospod, ki je omenjeni uvodni članek tako vestno in dobro spisal, ima gotovo tudi veljavno besedo pri „Narodnem domu" — ne bi li to vse tudi še jedenkrat povedal temu izgledno narodnemu društvu? Gotovo bi pomagalo in potem ne bi se ulagal narodni denar pri zavodu naših nasprotnikov, ampak narodni novci prišli bi na korist narodu in gotovo ne na škodo „Narodnoga doma", ker dobil bi na leto 23 ) gld. več obrestij. Zamudilo se je sicer že precej, pa vender zamore se še veliko koristiti narodnim zavodom z denarjem Narodnega doma, dokler ga ne bode sam potreboval. Kakor se spominjam so tudi posojilnice po svojih močeh žrtovale za Narodni dom. Da posojilnice denar potrebujejo, je dognano, dognano je tudi, da je pri istih varno naložen (se li Vam gospodje to ne dozdeva, je pač Vaša sveta dolžnost, se o tem prepričati,) in istina jo tudi, da ima Narodni dom naloženih 23.000 gld. pri kranjski hranilnici, pri vseh posojilnicah pa samo 10.000 gld. in konečno je istina, da imam jaz navaden kmet (več ko polovico svojega imetja), in sicer v jedni sami posojilnici naloženega več denarja, ' kakor Narodni dom pri vseh posojilnicah vkup. Toraj dajte gospodje narodnih društev in po-j samezni veljaki, nam drugim izgled. Kmet iz Konjiškega okraja. Ijk Preserja pri Borovnici 22. junija, j [Izv. dop.] (Lepo svečanost) je včeraj uživala j naša župnij?!, ki sicer leto in dan bolj mirno in ! jednakomerno živi. Slavnost je bila v prvi vrsti i cerkvena. Dobili smo v našo župno cerkev nov in lep kip sv. Vida, ki jo prav zn pvav včeraj obhajal I svoj slovesen uhod Da je bil za res slovesen, zato i je poskrbel gospod župnik, gospod učitelj in gospod Župan, pa tudi vse ostalo naše prebivalstvo, ki je vse strnilo, da bi se ta dan kolikor mogoče lepo in neizbrisljivo za spomin praznoval. Koder je včeraj dopolnilne šla procesija, bila so pota lepo prirejena in ozaljšana, v procesiji sami so mladeniči nesli novi kip in vrstilo se je v nji brez broja belo oblečenih in ovenčanih deklic in devic. Kar pa je bilo za naš kraj nekaj preposebnega, bila je vojaška godba iz Ljubljane, ki je tudi v cerkvi pri veliki službi božji dvakrat ali trikrat zasvirala. Toda tudi to nam ne bi včerajšnega praznika storilo tako nepozabnega, Če bi ga nam ne bili na nenavaden način povzdignili mili gostje iz Borovnice, to je trideset unifor-movanih družabnikov novega tamošnjega ognjegas-nega društva. Veseli smo jim hiteli z vojaško go Ibo naproti in veseli smo jih pozdravljali v prijetni in Čvrsti četi s prijaznim gospodom J. Ver bičem iz Bistre kot glavarjem na čelu. Imeli smo priliko tudi občudovati napredek, ki ga društvo storilo, da si živi šele kratko dobo. Gladko so se postavljali v red in lepo vrsto, tako da so tudi drugo mnogobrojno množico spodbujali k lepemu redu in vedenju. Občinstvo se je vidno veselilo Borovniških gostov in hvaležno bo ostalo odličnemu vodstvu „ognje-gasnega društva," da se je potrudilo z moštvom k nam, povzdignit praznik, ki ga tako bomo še dolgo pomnili. Predno končam ta dopis, ne morem kaj, da ne bi izrekel želje, ki jo že dolgo nosim v srci. Gostje iz Borovnice so mi jo včeraj zopet prebudili. V Borovnici imajo že veliko let svoje „bralno društvo," katero je marsikoga unelo, da je začel brati in tako nabirati si lepih in koristnih naukov za življenje. Gotovo bi bilo težje ustanoviti prekoristno „ognjegasno društvo," če bi ne bila pot nekoliko uglajena po „bralnem društvu." Jednega in drugega je potreba tudi naši župniji. Možje Preserčani, napravimo si tudi mi „bralno društvo," potem pa „ognjegasno društvo," ali pa napravimo si ob jednein „bralno in ognjegasno društvo"! Gg. župnik, župan in učitelj naj bi se zavzeli za to, nagovorili ljudstvo in gotovo bi v kratkem času tudi naš kraj pokazal več duševnega življenja in začel napredovati v omiki, ki je bolj kot kedaj dandanes potrebna. Podgo ri čan. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za popravilo zvonika pri frančiškanski cerkvi v Kopru 200 gld. — (Slovensko-nemški8lovar.)Na vprašanja, došla nam od več stranij, odgovarjamo, da bode koncem tekočega šolskega leta črka L gotova. Odšle pojde delo hitreje od rok, ker bode gospod prof. M. Pleteršnik dobil pomočnika. — (Prof. LouisLeger), slavnoznani francoski slavist, ki je pred par letij bil obiskal tudi Ljubljano in prepotoval vse jugoslovanske pokrajine, izdal je delo: „Le monde Slave au XIX.. siecle. — Lecjous d' ouverturo au cours de langues et literatur d' origine Slave". V tem delu opisuje pisatelj zgodovino stolice slovanskih literatur v rCollege de France", primerja razmere Slovanov, ko je Adam Mickievvicz imel svoja slavna predavanja v Pariškem kolegiji, z današnjimi ter navaja načela, po katerih se ravna pri svojem pronašanji o literaturi in življenji slovanskih plemen. — (Tiskovna pravda „Zastave") bila je preteklo soboto pred porotnim sodiščem v Budimpešti. Povod pravdi bil je v 6. dan januvarja t. 1. priobčeni poziv srbski „Omladini", naj po vzgledu i mladine italijanske deluje, da se ustanovi svobodua I in srečna srbska država. Lastnica in izdateljica I „Zastave" je Miletićeva hči Milica, a ker se jo ured-• nik Lazar Nančić sam objavil, da je omenjeni čla-: nek sam spisal, obrnila se je zatožba proti njemu i samemu. Porotniki potrdili so jednoglasno vsa vpra-; sanja in Nančića obsodilo je sodišče na jedno leto : ječe in na povračilo troškov. Zagovornik naznanil ; je ničnosti pritožbo, a obsojenec moral je takoj v i ječo. — (Nevihta), ki nam je preteklo nedeljo I v Loki preglavico delala, razsajala je tudi drugod. V Trstu bil je pravi vihar. Razen drugih škod, raztrgal je verigo, na katero je bila grška ladija „Demokritos" privezana ter drvil ladijo v morje. Z velikim trudom spravili so ladijo nazaj. Po hribih zapal je sneg, in celo na Janjcem bilo je včeraj zjutraj še vse belo. Danes je jako hladno, na Kam-! niških planinah sneži. — („Sajvinjski Sokol") napravi svoj izlet i v nedeljo 28 t. m na Vransko. Sokoli se zbirajo do 7 ure zjutraj v društveni obleki v Mozirski čitalnici ter se odpeljejo z zastavo točno oh 7. uri na Vransko, kjer so udeleže ob 10. uri dopoludne božje službe. Opoludne je skupni obed pri gospodu Sentaku in ob 3. uri popoludne na prostem pri Broileh telovadba in zabava s petjem in godbo. Ob 6. uri zvečer odhod nazaj v Mozirje Odbor. — (Delavske knjižice.) Z novim obrtnim zakonom z 8. dne marca 1885 uvedene so nove delavske knjižice. Odlok trgovskega ministra z 12. maja 1.1. pa jim določuje svoje obrazce. Tiskane bodo v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaji in cena jim bode le tolika, kolikor delo stoji in gradivo. Razglasi je deželni zakonik. Županstvom se je tedaj naročilo, da naznanijo, koliko izvodov bi se potrebovalo v njihovi občini. — Delavske knjižice s šturim obrazom se odslej več izdajati ne smejo. — (Vabilo h koncertu,) kateri priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih „Narodnom dom" dne 29. junija 1.1. Vspored: l.Tittl: Slavjan-ska ouvertura, svira vojaška godba. 2. A. Foerster: Slava Slovencem, moški zbor. 3. Czibulka: Angelo-valček, svira vojaška godba. 4. Maverbeer: Schatten-tanz iz opere „Diuorab", svira vojaška godba 5. St. Pirnat: Spomlad in jesen, mešani zbor. 6. A. Le-ban: Slovenska deklica, mešani zbor; prirejen za solo na rogu s spremljevanjem orkestra. 7. V. Parma: Pesnij venec, svira vojaška godba. 8. A. Foerster: Sokolska, moški zbor. 9. Dubetz: Polka frane. (Ga-briele), svira vojaška godba. 10. F. S. Vilhar: Pod oknom, mešani zbor; prirejen za solo na rogu s spremljevanjem orkestra 11. R. VVagncr: O, du mein holder Abendstern! arija iz opere „Tannhiiu-ser", svira vojaška godba. 12. A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij, mešani zbor s samo- in čvetero^pevi in s spremljevanjem orkestra. Začetek točno ob 5. uri popoludne Po koncertu: Ples. Ustopnina za ude in povabljene gosto: 30 kr. za osebo. Ob 10. uri dopoludne istega dno poje čitalniSki pevski zbor pri slovesni maši v alo-venski cerkvi v Ptuji, in sicer: 1. A. Foerster: Missa solemnis op. 25, velika maša za mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 2. dr. F. Liszt: Slava Cirilu in Metodu, moški zboi. 3. Cherubini: Ave Marija, samospev za sopran s spremljevanjem orkestra. — Pri koncertu in pri maši sodeluje vojaška godba 47. pešpolka. Odbor „Narodne čitalnice v Ptuji. — (Novomeška meščanska straža) napravi v spomin blagoslovljenja zastave, katero je Nj. Veličastvo presvetli cesar meščanski straži darovati blagovolil in katerej je Nj. Veličastvo presvetla cesarica kumovala, slavnost 28. junija t. 1. s sledečim sporedom: 27. junija zvečer godba skozi mesto; 28. junija ob 5. uri zjutraj budnica, ob 9. uri vojaška maša pred mestno hišo, ob 1. uri popoludne banket, ob 4. uri popoludne zabava na prostem. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 23. junija. Minister Conrad izjavil je volilnemu odboru v Radautz-i, da prevzame mandat poslanca. Herbst odložil je včeraj deželnozboraki mandat za Hainspach-Schlu-ckenau. London 23. junija. Konservativci in liberalci so se sporazumeli. Salisburv bode vlado prevzel. Rim 23. juuija. Depretisu naroČilo se je, da sestavi nov kabinet. K rak ovo 22. junija. Skoro polovica mest* Dombrove po požaru uničena. Veliko rodbin bre« strehe. Turcoing 22. junija. V perilnici za volno razletel se je kotel. Štirinajst osob mrtvih, 18 ranjenih, več jih umira. Tovarna popolnem zrušena, sosedna tovarna se je tudi deloma podrla. Razne vesti. * (Po lic ijsk na čelnik —samomorilcev dedič.) Da samomorilec voli policijskemu načelniku s katerim ni niti v sorodu niti v prijateljski zvezi, vse svoje premoženje, je gotovo kaj redkega in istinito nekaj čudnega. Tako dobi te dni v Parizu mr. Poubelle, mestne policije načelnik, pismo, v katerem mu nekov v ulici Rue st. Jacques Btanujoči gospod Begis objavlja, da je njega — Poubelieja — postavil dedičem svojega premoženja in se potem usmrtil. Prečitavši veselo in žalostno vest takoj hiti Poubelle v napominano stanovanje in v resnici najde pisatelja onega pisma — obešenega. Hišni stanovalci izjavili so, da je nesrečni mož trpel že silno dolgo v želodci grozne in strašne bolečine, katere so ga tirale v rano smrt Iz [oporoke so uvideli, da je v istini Begis zapustil vse svoje premoženje, 150.000 frankov, Poubelleju. * (Hiša — ukradena.) 2. t. m. izselil se je nek trgovec s železom iz dvenadstropne hiše na voglu ulice Archer Avenue v Chicagu. Kmalu potem pride več mož, podere leseno hišo, naloži posamične njene dele na vozove ter jih naglo odpelje stran. Ko se hoče drugi dan novi najemnik preseliti v hišo, je ne najde nikjer. Hišo, katera je stala v najbolj živahni ulici, ukrali so tedaj neznani tatovi vpričo in tako rekoč pred očmi mestne policije in jo razun temelja popolnem odpeljali. Da policija drznih tatov še ni zasačila in jim morebiti tudi ne pride na sled, radi verjamemo. Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo mnogobrojni ljudje. Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo zlezne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako s, bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustih? Ali je jezik bel? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala? Ali se mi zapiral Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem ? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji ? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot. Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebav-1 jivosti ali dvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame malo dozo pripravnega zdravila. Zato je velevažno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do jedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdravi. Najgotovejše in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. (144—6) Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (Abfilhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktomu. Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To m najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondeat ter glavni razpošiljavec: J.iXI!/i II A It X A. lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkoczv. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. VVolfsberff: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillav »pri sv. Ani". Maribor: VV. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na BI.: Langer. Gleicheu-berg: Dr. Ftirst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rotteiimaiin: F. Illingov naslednik. Slaiuz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zađer: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Tujci: 22. junija. Pri Kiloan: Gvorff/., Franki, Nowak, Bajar z Dunaja. — Frick iz Gradca. — Moro iz Cividale. Pri Neilielka z Dunaja. — tVolf 8 Monakova. — Kopstein iz Siska. — Feuferl ti Gornjega grada. Umrli so v Ljubljani. 1^. junija: Dora Hrunčič, črevljarjeva hči, 2 leti, Vegove ulice st. 12, za jetiko. 19. junija: Gabrijelu Kosin, hišnega posestnika hči, 2 mes., Poljsko ulice št. 11, za božjastjo. — Julijami Klo-pec, p^zuikova hči, 5 let, Stari trg št. 16, za božjastjo. 2u. junija: Molanija Skul, agentova boi, 172 leta, Stre-liške ulice St. 3, za vnetjem hrbtnega mozga. — Adolf IJa- lant, postreščeka sin, 8 dni, Rožne ulice it. 3, za čeljustnim krčem. V deželnej bolnici: 16. junija: Peter Majdič, dehvec, 61 let, za jetiko. 18. junija: Marija Brežic, kajžarjeva žena, U5 let, za jetiko. — Jera Ciber, h£t delavca, 5 let, za trebuhoboljem. 19. junija: Antonija Žurbi, delavčeva hči, 15 mesecev, za krčem. — Janez Cimperman, kajžarjev sin, 13 let, za plučnico. 20. junija: Lorenc SvolSak, delavec, 32 let, za edemom na možganih. — Marija Mulh, ruda jeva žena, 39 let, za srčno napako. — Josip Jošt, uradni sluga, 76 let, za oslabljinjein morij. Meteorologijo poročilo. 9 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 22. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73308 mm. 73468 m. 736 98 ram. 104° C 18 8« C 126° C s), szh. z. sszh. brezv. obl. d. jas. jas. 0 00 mu. Srednja temperatura !.'!!•", za 4*9* pod normalom. IDia-najslsa "borza, dne 23. junija t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta .......... 83 „ Zlata renta........... 108 „ f>",, marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banke....... 858 „ Kreditne akcije......... 28^ „ London............ 124 „ Srebro...........• . — „ Napol........... 9 „ C kr cekini.......... 5 „ Nemške marke......... 60 „ 4°/0 državne srečke iz !. 1854 '250 gld 128 , Državne srečke iz 1 1861 100 gld 167 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 108 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... i*9 papirna renta 5°/0.....92 5B/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 Dunava reg srečke 5% • 100 gld 116 Zemlj obč avstr 4»/i0/0 zlftti za8t listi ia3 Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 113 Prior oblig Ferdinandove sov. železnice 106 Kreditne Brečke.....100 gld 175 Rudolfov« srečke.....10 , 17 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 98 Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 2<>1 60 15 50 10 90 25 85 86 95 50 50 20 90 25 50 75 75 75 60 50 kr. Moje knjige: RUSSLAND seif Aullicbuag ostalo mi je še nekaj iztisov ter jih prodajem mesto za 4 gld. za 1 uiti. m 10 novcev za pošto. (364—3) Dr. Fr. Celestin, Zagreb. LEOPOLDINA HUBER, Ulice na grad h. št. 3, (373-1) si usoja naznanjati p. t. dumam, da poučuje v risanji krojev po praktičnoj matematično proračunen J metodi in da se že prvi naris telesu popolnem prilega. — Temeljiti pouk v treh do štirih lekcijah. — Nadiiljo se tudi obleko urezujejo in kroji prodajajo. Pohištvo j*F s krčmo, prodajalnico in mesarijo na Visokem pri H ran [i odda se od 1. Julija t. 1. za več let v najem. Pri hiši sta tudi 2 lepo zasajena vrla, kegljišče in t oilujuli. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več se izve pri Janezu Paulič-I, vulgo Tabo rji, na Visokem. Velika partija ostankov 1 (788—100) (po 3—4 metre), v vseh barvali, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. JL. Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr. Zdravniška služba v trgu Braslovčc-Savinjska dolina, politični okraj Celje, se ima takoj namestiti, S taisto je združeno: Na 6 občin se raztezajoča praksa, nastavljanje osepnic, domača apoteka, ogledovanje mrličev in 300 gld. ietne plače. Doktorat o VBem zdravilstvu se sicer ne zahteva brezpogojno, a treba je znanje slovenskega jezika. Vprašanja in proftnje naj se pošiljajo na županstvo Braslovčc do 31. dne Julija 1885. (359-3) VIIITNICI priporoča „Narodnu Tiskarna" po nizkej ceni. Dežeina j Uspešni lek za želodčne bolezni. "RnO'fl^lrflf^ v'nom ,n(^ana prijma h'a- O "H Y~\ £\ t Dobiva se pri g. Mih. Kastner-Ji, kakor tudi pri 01CAL1X -LCA» a jrg,: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, m„mnnlt nViln Otnni i TTlol00 I J iMckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, BehUB* TBfflJBljSilluMlfrMrBltC. t«f^-« & Weber-ji, Josipu Terdini v 1