Ivan G a m s UDK 91 srednje šole : 371 . 214 O K O N C E P T U G E O G R A F I J E Z A 2 . I N 3 . R A Z R E D G I M N A Z I J E Pred kakim letom dni je Zavod za šolstvo SRS razposlal gimnazijskim učitel jem geografije enajst stra- ni dolg ciklostiran novi učni načrt. Na prvi strani so navedeni smotri geografi je, nato pa učna snov za štiri razrede gimnazije. Ustavimo se pri učni snovi za drugi in t ret j i razred, ki je doživela v pr i - merjavi s starim načrtom največj i pretres. Načrt predvideva v drugem letniku obravnavo Evrope in Sovjetske zveze, v tretjem pa drugih zemlj in (Azije brez SZ, Afr ike in Latinske Amerike). V obeh razredih je snov razdeljena na tri poglavja, ki imajo naslove: analiza prostora, analiza osnovnih procesov in problemov in, kot t ret je, funkcijski pre- gled. Ker po novem načrtu še niso b i l i objavl jeni in od šolske oblasti potrjeni učbeniki , napisani po novih smernicah, ne moremo natančneje opredel i t i , kol iko ur in kol iko učne snovi je predvidene za posamezna poglavja in podpoglavja. Če to presojamo samo po dolžini teksta v učnem načrtu (in dru- gega nam zazdaj ne preostane), lahko ugotovimo, da odpade na snov iz poglavja "anal iza prostora" kaka petina, na poglavje "osnovni procesi in problemi" dobre tri petine časa in na funkcijski pregled ostalo. Ze to dejstvo in sami naslovi poglavij in podpoglavij precej povedo o konceptu nove geogra- f i j e . Skušajmo učno snov naprej opredelit i po standardnih oznakah, ki so uvel javl jene v naši in tuj i geograf i j i . V prvem poglavju lahko ugotovimo, da je f iz ična geografija tu j ih dežel skrčena na "pred- stavo in ovrednotenje naravnega potenciala vel ik ih naravnih enot" (v 3. letniku so te naravne enote enačene z zemlj inami). Relief, k l imo, vodovje, prst, vegetaci jo, lego v določenem prostoru, vse to naj bi obravnavali le tedaj, če predstavljajo neki "potenc ia l " . Pod tem izrazom navadno razumemo pogoje za gospodarski razvoj. Iskanje notranjih zvez med pokrajinotvornimi elementi prirodnega oko- l j a , na primer med morskimi tokovi , k l imo, vegetaci jo, izrabo ta l , vse v okviru geografskih reg i j ,b i tedaj odpadlo. S tem bi odpadel smoter, ki je označen na prvi strani učnega programa z besedami: (učenci) "spoznavajo vlogo naravnih in družbenih dejavnikov v kompozici j i geografskega oko l ja" . Poglejmo snov, ki je omenjena pod poglavjem "osnovni procesi in problemi". Tu so imenovani pred- vsem socialni, gospodarski in pol i t ičn i procesi in problemi. Med drugimi so poimensko navedeni na- slednji procesi in problemi: problemi prilagajanja razl ičnih socialnih skupin v novem okol ju , pomanj- kanje strokovnih kadrov, pomanjkanje kapi tala, pomanjkanje delovnih mest. Vmes zaman iščemo o- membe o izrabi zemljišč in o pogojih zanjo a l i o onesnaženju okol ja. O snovi pod naslovom " funk- cijski pregled" govori le skopo pojasnilo, da gre za pol i t ičn i in funkcijski pregled po širših regijah. Po ustaljeni praksi v geografi j i bi omenjenim trem poglavjem bolj ustrezali naslovi: vloga prirodnega okol ja, družbeno-geografski procesi, ekonomska in pol i t ična funkcija predela. Na novo skovani na- slovi za poglavja in frazeologija kažejo na odmik od standardne regionalne geografi je. Zato v pr- vem poglavju ni govora o pokrajinah in deželah, kot smo vajeni , temveč predvsem o prostoru in v tem prostoru naj bi obravnavali prirodno okolje predvsem to l iko, kol ikor nudi potencial za razvijanje "osnovnih procesov". Ti procesi so ekonomski, socialni in po l i t i čn i . Po starem je regionalna geogra- f i ja na koncu vsake regije celostno opredelila vlogo, ki izhaja iz lege (na primer otoške, celinske i t d . ) , posebnosti v naravnem okol ju, delež gospodarstva v svetovnem merilu in podobno. Zdaj je ta pregled omejen samo na pol i t ičn i in funkcijski pregled. Skratka, namesto regionalne geografi je, ki naj v okviru geografskih regij podaja usodno povezanost naravnega okolja in človeka, smo dobi l i she- mo o družbenih procesih in zemeljsko površje je pomembno samo še kot prostorna omejitev teh proce- sov. Po taki anal iz i uvidimo, da je iz drugega in tretjega gimnazijskega razreda izpadla regionalna geo- 7 grofi ja in da jo je nadomestila splošna družbena geografi ja, ponekod bolj in drugod manj zamaskira- na pod krinko regionalne geografi je. Delno utemelj i tev takih sprememb v koncepcij i geografije za gimnazijo lahko najdemo v Geografskem obzorniku 1973 (XX) v številki 1-2 na straneh 22-30 pod naslovom "O novi or ientaci j i geografije kot učnega predmeta". Avtor pojasnjuje vlogo regionalne geografije na strani 29, kjer so bl izu skupaj na- slednje tr i trditve: 1 . " P r a v i l o " š o l s k a g e o g r a f i j a j e v b i s t v u r e g i o n a l n a g e o g r a f i j a " m o r a d o - k o n č n o i z g u b i t i ve I j a v o" . (podčrtal I . G . ) . 2. "Druga vrednost regionalne geografi je, to je prikaz medsebojne povezanosti, soodvisnosti in prido- bivanja celostnih spoznanj, se ne sme omejit i samo na " regionalnogeografsko metodo", pri obravnav» posameznih primerov, temveč mora postati resnično načelo, ki bo prisotno pri celotnem geografskem vzgojno-izobraževalnem de lu" . 3. "Če ga (načelo, op. I . G . ) sedaj postavljamo kot novo" , mislimo s tem poudariti njegovo pomemb- nost. Ta "novi" didakt ični smoter osnovnih transfernih spoznanj o d e l i h p r o s t o r s k e s t v a r n o s t i ( f i z i o t o p , b i o t o p , e k o t o p , s o c i o t o p ) j e o s n o v a z a v z g o j o g e o g r a f s k e g a n a č i - n a m i š l j e n j a " (podčrtal I . G . ) . Če ta načela primerjamo z učnim načrtom za 2. in 3. razred gimnazi je, vidimo naslednje. Teza, na- vedena pod točko 1, je realizirana. Regionalna geografija je zares izgubila vel javo in mesto. Teza pod št. 2 je v nasprotju s tezo pod št. 1. Je vse hvale vredna, žal pa je koncepcija učnega načrta pravo nasprotje temu standardnemu utemeljevanju pomembnosti regionalne geografije za vzgojo in izo- brazbo. Teza pod št. 3 se spet ne sklada s tezo pod št. 1, ker gre samo za novo smer a l i dopolni lo v podajanju regionalne geografi je. Zal pa je koncepci ja geografije v 2. in 3. razredu gimnazije da- leč od zasnove o obravnavanju po najmanjših homogenih prirodnogeografskih regijah. Kot so te regije poimenovane, pa n i t i ne pridejo vpoštev za šolo. Beseda f iz iotop se sicer neenotno pojmuje, toda izraza biotop in ekotop imata v f i z ičn i geografi j i povsem določen pomen. Pomenita ozemeljsko eno- to, v kateri vladajo enake rel iefne, klimatske, hidrološke in, kot posledica tega, tudi pedološke in vegetacijske razmere. Pri b io logih ima izraz biotop pogosto isti pomen kot ekotop, le da je def in i - ran z biološkega v id ika, medtem ko se ekotop nanaša bolj na neživo prirodo. Ker obsegajo ekotopi v naši pestri Sloveniji pogosto le nekaj hektarov a l i kvadratnih ki lometrov, ne pridejo v poštev n i t i pri geografij i Slovenije. J ih pa tudi še nihče ni razmeji l . V učnem načrtu bi tu in tam utegni l i za- slediti koncepcijo sociotopa, in to tam, kjer je omenjena regija (grški "topos" pomeni kraj) . Prepo- gosto pa učni načrt govori le o procesih in problemih brez teritorialne omejitve. V ekologi j i in b io logi j i uporabljeni izrazi f iz io top, ekotop in biotop slonijo na postavki o ozki pove- zanosti vsega živega in neživega okolja in njegovih elementov v najmanjših homogenih ozemeljskih enotah. Človek se je teh vezi mnogo bol j osvobodil kot druga živa b i t ja ter pričel to okolje preo- bl ikovat i . Skladno z različnimi " top i " je dal zemlj i specifični pečat in nastal je "geotop". Prav to medsebojno povezanost deklariramo za bistvo znanstvene in pedagoške geografi je. Učni načrt za 2. in 3. razred je po zasnovi daleč od te koncepci je, ker je izraz geografsko okolje zamenjal z izra- zom prostor, v katerem se odigravajo nekateri procesi in problemi. Nov i učni načrt si moremo po svoje razlagati kot težnjo za izboljšanjem "stare regionalne geogra- f i je" , ki smo ji oč i ta l i , da je deskriptivna, spomin obremenjujoča, neživl jenjska, preveč se ponav- ljajoča v šolah in v enakih c i k l i h in da je nezanimiva. Zanimive za mladega človeka naj bi bi le predvsem geografske spremembe (uporabniki besed geografske spremembe in geografski razvoj dosled- no govorijo o spremembah v družbeni sferi okol ja, pozabl jajoč, da obsega to okolje tudi naravni, manj spreminjajoči se del). Nasproti stari statistični geografi j i bi postavili novo, dinamično, ka j t i pokrajina je le trenutno stanje v medsebojnem prepletanju naravnih in družbenih s i l , je torej le ma- ter ial iz i rani odraz teh procesov. Vprašanje odnosa med pokrajinotvornimi procesi in samo pokrajino kot učinkom teh procesov obravna- va obilna novejša geografska literatura in je aktualno tako v znanstveni kot v pedagoški geograf i j i . O tem vprašanju smo na dolgo diskutiral i tudi na posebni seji Oddelka za geografi jo Filozofske faku l - 8 tete spomladi 1974. Skl ica l i smo jo za pretres teoretskih osnov geograf i je in zlast i pedagoške geogra- f i j e . Na seji so b i le obrazložene teze, ki jih zdaj uresničuje učni načrt za g imnazi jo . Vprašanje o procesih in regionalni geograf i j i se nujno veže z vprašanjem o vlogi splošne in regionalne geograf i - je kot učnega predmeta. Izražena so bi la razl ična gledišča, ki j i h vseh tukaj ne kaže predstav l ja t i . Omej i l se bom le na večinsko mnenje prisotnih, ki je b i lo naslednje. Tudi splošna geograf i ja naj ohra- nja regionalnogeografski aspekt. Če povezujemo učno snov iz splošne geograf i je dosledno z razprostra- njenostjo pojavov in povezano s pogoji regij in če gradivo iz regionalne geograf i je pojasnjujemo s pro cesi, ki j i h upošteva splošna geograf i ja , potem nima več pravega smisla prepi r , ko l i ko časa naj v šoli odmerimo eni in drugi vrsti geograf i je. Tako stališče izhaja iz spoznanja, da procesi, tudi tak i , ki ustvarjajo pokraj ine, sami po sebi niso predmet geograf i je . Razvi jajo se po svojih zakonitostih in te zakonitosti preučujejo druge stroke. Pro- cese, ki ustvarjajo klimatske razmere določene reg i je , preučujeta meteorologija in aero log i ja , proce- se nastanka prsti pedologi ja , procese v živem svetu b io log i ja , procese iz družbene sfere pa antropolo- g i j a , ekonomika, soc io logi ja , po l i to log i ja i td . Nas geografe zanimajo t i procesi pri raziskavah samo to l i ko , kol ikor puščajo vidne učinke v geografski reg i j i in kol ikor se v njej modi f ic i ra jo . N j ihovo spo- znavanje je nedvomno potrebno, in če slušatelj i nimajo dovoljnega znanja iz drugih predmetov, j im moramo obraz lož i t i osnove mi , da bi laže razumeli regionalno strukturo. V raziskovalni geograf i j i smo zares včasih pr is i l jeni obenem z regi jo preučevati tudi procese, ker nam druge stroke ne da je jo do- vol j razlage (primer koroz i jo pri preučevanju krasa, socialne procese pri preučevanju agrarne pokra j i - ne i t d . ) . Toda tega v šoli ni potrebno to l i ko , ker imamo druge predmete. Če pa j i h že moramo raz- lagat i , moramo snov nujno povezovati z n j ihovim učinkom v posebnih pogoj ih geografskih reg i j . FVav tega pa pri obravnavanem učnem načrtu pogrešamo. Če pojmujemo ta učni načrt kot pobudo, s čim bi iahko regionalno geograf i jo izpopoln i l i a l i pog lob i l i , da ne bi enostavno ponavl ja l i ciklusa iz osemletke, potem ga moremo pozi t ivno oceni t i . Če pa zahteva od negeografov, da kot večkrat dek la - rirano nadgradnjo a l i transfer poučujejo učno snov drugih strok, potem zahteva od nas preveč. Ne mo- re na primer zahtevat i dokumentiranega pouka o pomanjkanju kapitala za razvoj gospodarstva, ker z ustreznimi podatki ne razpolaga n i t i strokovna geografska l i teratura n i t i j i h ne najdemo v dnevnem časopisju. Te vrstice so napisane predvsem v ž e l j i , da bi svoje stališče o konceptu geografi je v naših šolah ob- jav i lo še več geografov. Ta poziv k javni diskusij i utemeljujem z naslednjim. Ocene o učnih vredno- stih take a l i drugačne geograf i je so nujno subjektivne in j i h ne moremo kvant i tat ivno dokazat i . Zato je spoznanje večinskega mnenja to l i ko potrebnejše. V že omenjenem članku v GO 1973 je med dru- gim naslednja t rd i tev , ki ima lahko usodne posledice za programiranje geografi je v srednjih in visokih šolah in ki se glasi: "Te ideo log i je , da je regionalna geograf i ja jedro geograf i je , geografi ja kot zna nost ni sprejela" (s. 20). Zcto je b i l lahko izveden sklep, da ne predstavlja jedra tudi v pedagoški geograf i j i . Toda te trdi tve so subjektivne in v nasprotju z večinskim mnenjem uč i te l jev geograf i je v Jugoslav i j i . Na lanskoletnem zveznem simpoziju o pedagoški geograf i j i v Novem Sadu, k jer so b i l i predstavljeni tudi taki koncept i , kot so zdaj real iz i rani v načrtu geografi je za 2. in 3. razred slo- venskih (podčrtujem, slovenskih) g imnaz i j , je med prvimi sklepi potr jeno, da mora ostati regionalna geografi ja srž pedagoške geograf i je tudi v srednji šol i . Že omenjeni članek se začenja s stavkom: " K o začenjamo reformirat i gimnazijske učne načrte, mora- mo izhajat i iz spoznanja, da vzgojno- izobraževaln i smotri niso enostavna rezultanta smotrov posamez- nih predmetov, temveč so postavl jeni od družbe" (s. 22). Ker to družbo vsak po svoje pojmuje, bi iz tega stavka lahko posumil i , da je tak načr t , kot je zdaj v g imnaz i j i , vsi l i la družba. Tega ni mo- goče ve r je t i , saj skuša naša samoupravna družba gradi t i tudi šolski sistem na znanstvenih osnovah in • vsaj pri nekaterih strokah so pri programiranju pouka v srednji šoli dejansko, ne le formalno, sodelo- vale večje ekipe znanstveniKov. Ti lahko najbol j presodijo vrednost stroke za vzgojo vsestransko i zo - braženega, ustvarjalnega in zavednega mladinca. Nerazuml j iva bi b i la zahteva "d ružbe" , da naj geo- graf i ja v šoli zapusti svoj regionalni aspekt, če pa je to njena glavna odlika in glavna vzgojna vred- nost. Te dni sredi oktobra, ko pišem te vrst ice, objav l ja v Delu svoje popotne vtise iz Sibir i je sekre- tar SKZKS tov. Franc Šetinc. Ob prebiranju njegovih vrstic si vedno na novo zažel im, da bi imel učni načrt geograf i je za 2. in 3. razred gimnazi je vsaj to l iko čuta za geografsko oko l je , kol ikor ga kaže ta potopis. Povsem se je mogoče str injat i z že omenjenim člankom, da se mora geografi ja v šoli pr i lagodi t i pri 9 izbir i svoje snovi izobraževalni strukturi celotne šolske vzgoje. Zelo bi b i lo koristno, če bi kdo ana l i - z i ra l , katera učna snov se pri starem in novem učnem načrtu pokriva z učno snovjo kakega drugega predmeta na isti šol i , kaj pa bi lahko razširi l i na področju, kjer je pri ostalih predmetih praznina. Če bi na primer ugotov i l i , da druge stroke ne izobrazijo dovolj d i jaka, da bi znal c i ta t i topograf- ske karte, sinoptične karte, da bi razumel smisel agrarnih reform v nerazvit ih deželah (da imenujem le nekaj primerov), potem bi geografi lahko na tem področju razširi l i snov, drugod pa jo po istem načelu zož i l i . Da pa bi opustili osnove svoje stroke geografi je, ki je veda o prostorskih enotah, ter poučevali razne procese same na sebi, k temu nas ne more s i l i t i n ihče, saj to lahko uspešneje opra- v i jo drugi. Ta poziv k širši diskusiji o geografi j i v šoli , ki je potrebna posebno zdaj ob pripravah za novo re- formo srednjih šol, utemeljujem tudi z dejstvom, da je naša stroka stvar nas vseh in da bomo čut i l i vsi posledice, če jo diskreditiramo v šoli. Potrebno bi b i lo pridobit i večje število l judi za sodelova- nje pri načrtovanju izboljšanja, ne pa zamenjavati geografsko učno snov. Več bi b i lo treba narediti za strokovni dvig predavateljev geograf i je, kar po mojem še najprej privede do posodobljenja pouka. Jakob Medved UDK 371.3. : 91 M E T O D I K E I N M E T O D S K I P R I R O Č N I K I Z A P O U K G E O G R A F I J E (Objavl jeni v Jugoslaviji v zadnjih letih) (Referat na "Simpoziju o učbenikih in drugi geografski l i teraturi pri pouku", ki je bi l v Zagrebu od 25. 9. 1974) UVOD Organizatorj i simpozija so me povabi l i , naj pripravim referat o metodikah in metodičnih pr iročnikih, ki so b i l i objavl jeni pri nas v zadnjih let ih. Ko sem se lot i l dela, sem si najprej zastavil vprašanje: kakšen namen ima moj referat: A l i naj v njem prikažem čim popolnejši seznam vseh metodik in meto- dičnih priročnikov, ki so b i l i izdani v zadnjih let ih v posameznih republikah, orišem njihovo osnov- no vsebino in j ih mogoče med seboj primerjam? A l i pa naj vzamem metodike in metodične priročnike kot vsebinsko izhodišče in skušam na osnovi le-teh primerjati naše učne poti pri pouku geografije in postavljene vzgojno-izobraževalne smotre geografije kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih smotrov naše šole. Če je osnovni namen mojega referata prikazati čim natančnejši seznam vseh metodik in priročnikov, torej nekak bibliografski pregled s kratkimi sinopsisi, potem bi bi la vsebina za tako posvetovanje ver- jetno nekoliko skromna. Pri tem verjetno tudi ni mišljen zgodovinski prikaz razvoja metodike geogra- f i je v Jugoslavi j i , ki bi bi l vsekakor lahko zelo zanimiv in potreben, toda bi po svoji vsebini in ob- segu znatno presegal namen tega simpozija in bi zahteval tudi izredno dosti časa, ki ga pa žal nimam na razpolago. Verjetno je torej mišljeno, da vzamem metodike, ki so izšle v zadnjih le t ih , kot vsebinsko izhodišče in skušam prikazati poti našega geografskega izobraževanja. A l i naj obravnavam samo poti (metode) 10