LETO X
ŠTEVILKA 100 31. JANUAR 1976

brestov
šzobzorn i k
glasilo delovne skupnosti
ggSiSaSSSiSaMraPMeSSiMSiggiSiSiSKSS««^^
Nova tovarna - nove perspektive
PREDSEDNIKU REPUBLIKE TOVARIŠU JOSIPU BROZU — TITU
Dragi tovariš predsednik!
SVEČANA OTVORITEV BRESTOVE NOVE TOVARNE IVERNIH PLOŠČ
17. JANUARJA SO SE CERKNICA IN OKOLIŠKI KRAJI PREBUDILI V PRAZNIČNEM RAZPOLOŽENJU. POVSOD V ZIMSKEM SONCU SO PLAPOLALE ZASTAVE, NESTRPNOST IN PRIČAKOVANJE STA SE ZRCALILA NA LICIH VSEH, KI SO HITELI PROTI PODSKRAJNIKU, KJER JIH JE PRIČAKOVAL NOV INDUSTRIJSKI VELIKAN, KI JE ZRASEL V REKORDNO KRATKEM ČASU.
Malo pred deseto se je v eni izmed veličastnih proizvodnih HAL NOVE TOVARNE ZBRALO BLIZU 3000 BRESTOV-CEV IN OSTALIH OBČANOV TER ŠTEVILNI GOSTJE, MED KATERIMI TUDI TOVARIŠI FRANCE POPIT, dr. MARIJAN BRECELJ, FRANC TAVČAR-ROK, VLADIMIR LOGAR IN ŠTEVILNI DRUGI PREDSTAVNIKI DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTI.
v Natanko ob desetih se je z državno in narodno himno pričela dolgo pričakovana slovesnost, ve-hki trenutek na razvojni poti Bresta. Ko so izzveneli zvoki hi-tnen, je glavni direktor Bresta mž. Jože Strle v kratkem pozdravnem nagovoru poudaril po-tnen nove tovarne, se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k njeni graditvi in vsem, ki so ob tej priložnosti poslali številne čestitke, zatem pa pozdravil prisotne goste, Brestove delavce in °stale občane.
Skupna odločitev vaših temeljnih organizacij združenega dela za to investicijo izraža skupen interes, ki bo podlaga za boljše gospodarske rezultate, za ustvaritev večjega dohodka vseh temeljnih organizacij združenega dela in končno, kar bo izboljšalo konkurenčno sposobnost Bresta tudi na zunanjem tržišču. Taka odločitev je pomembna tudi zavoljo tega, ker gre v bistvu za združevanje sredstev na podlagi volje delovnih ljudi, ki s tem približujejo svojo proizvodnjo in
tehnologijo napredku, ki je prisoten v svetu, hkrati pa za vse nas, ker ta primer kaže pot, kako naj ravnajo tudi druge organizacije združenega dela, če želijo slediti napredku in doseči rezultate.
Možnosti in potrebe prihodnjega razvoja pa nedvoumno tudi to organizacijo združenega dela postavljajo pred nove naloge, ki jih je moč videti predvsem v nadaljnjem razvijanju odnosov med lesno industrijo ter njeno povezavo s surovinsko bazo, hkrati pa v nujni potrebi vpliva na prihodnji razvoj slovenske lesne industrije. V te procese se je treba vključiti tako, da bo v resnici dosežen takšen sistem samoupravnega sporazumevanja, s katerim bo mogoče zagotoviti, da se bo novo nastali dohodek vračal v temeljne organizacije združenega dela po vloženem delu, kar naj zagotovi zavest in vzpodbudo pri slehernem delavcu, da je treba združevati sredstva in vlagati svoj dohodek v skupni proces družbene reprodukcije.
Ko govorimo o slovenski lesni industriji, mislim, da se moramo Nadaljevanje na 2. strani
Delavci Industrije pohištva BREST Cerknica in občani občine Cerknica, zbrani na slovesni otvoritvi nove tovarne ivernih plošč, praznujemo pomembno delovno zmago, ki pomeni nov korak v razvijanju naših družbeno-ekonomskih odnosov.
Področje naše ožje Notranjske ima bogato revolucionarno tradicijo, saj se je že pred vojno pod vodstvom Komunistične partije razvilo organizirano delavsko gibanje, ki je animiralo tudi kmečke množice. Visoko revolucionarno zavest izpričuje tudi dejstvo, da sta bili med narodnoosvobodilnim bojem Notranjska in naša občina zibelka partizanstva, da je bil med žrtvami fašizma vsak deseti prebivalec in je tako majhno območje dalo kar sedem narodnih herojev.
V letih težko priborjene svobode in graditve samoupravnih socialističnih odnosov je doživela občina Cerknica nesluten razvoj. IZ zelo revnega, zaostalega kmetijskega področja se je ob velikem samoodrekanju in požrtvovalnosti izoblikovala industrijsko razvita občina, ki se po narodnem dohodku uvršča v zgornjo polovico slovenskih občin. Pomembno vlogo v tem dinamičnem razvoju ima prav BREST, ki je v osemindvajsetih letih dela iz gospodarsko malo pomembnih žagarskih obratov prerasel v eno izmed največjih in najpomembnejših podjetij jugoslovanske pohištvene industrije, v moderno industrijsko proizvodnjo, ki daje kruh 2000 delavcem.
Prav gotovo je k temu izredno naglem in dinamičnem gospodarskem razvoju prispeval razvoj samoupravnih odnosov, ki so delavcem dali pravico in odgovornost, da odločajo o rezultatih svojega dela in jih s tem resnično približali k soustvarjanju odnosov v naši družbi.
Zato ob novem delovnem uspehu, ki nam daje poroštvo za še hitrejši razvoj, obljubljamo, da bomo nadaljevali pot, zraslo iz revolucionarne preobrazbe naše družbe, ki jo je začrtala Komunistična partija pod Vašim vodstvom.
Želimo, da bi še dolgo let ustvarjalno oblikovali prihodnjo pot našega skupnega razvoja.
Delovna skupnost BRESTA in občani občine Cerknica
brest — primer, kako Z ZDRUŽENIMI sredstvi dosegati skupne cilje
Po pozdravnem nagovoru je spregovoril slavnostni govornik, Predsednik Gospodarske zborni-SR Slovenije, tovariš Andrej VerBič. Najprej je delavcem Bre-sta čestital ob pomembni dclov-• zmagi, s katero Brest nadaljuje svoj dinamični razvoj in za-tem nadaljeval:
»Očitno je, da je nova tovarna vernih plošč podlaga za nadaij-Je povečanje proizvodnje, ki bo emeljila na domačih surovinah ri reprodukcijskih materialih. Še Posebej velja poudariti pomemb->.??* dejstva, da bo pri tako ve-Kl Proizvodnji ivernih plošč, let-o 60 tisoč kubičnih metrov, do-*Tac;i surovinska osnova, kar po-_ e_ni usmeritev in uveljavljanje
J - O"	Jtilcl liti 1 itcuil U
enega, kar bo dalo predvsem 81,11 temeljnim
vaza v ------j*“*“ organizacijam
aruzenega dela večjo sigurnost Slede surovin, pa tudi večji doho-
STO ŠTEVILK NAŠEGA
glasila
Naključje je hotelo, da ob ve-<em delovnem dosežku — otvo-hvi nove tovarne — praznujemo r® en jubilej: stotič prihajamo «ed vas z našim glasilom. To je enutek, da se zamislimo o nje-Sm1	ki jo ima v sistemu
vesčanja naših delavcev in o Jepvih prihodnjih nalogah. Nekaj več o tem jubileju preberite na 4. strani!

J”'''" i"
Si


■i
.
■sel

Nova tovarna - nove perspektive
Nadaljevanje s 1. strani
zavedati, da bo prihodnji razvoj moral sloneti predvsem na tehnoloških izboljšavah, na modernizaciji in racionalizaciji proizvodnje. Temeljiti bo moral na enotnem in učinkovitem dogovoru za nastopanje na trgu, predvsem na zunanjih tržiščih, na vsklajenem in takem razvojnem programu, ki bo zagotavljal uspešno gospodarjenje.«
VEČ SAMOUPRAVNEGA DOGOVARJANJA
Zatem se je tovariš Verbič zaustavil tudi ob širših gospodarskih vprašanjih in gibanjih. Pri tem je dejal, da naše velike go-
Tovariš Verbič o našem gospodarjenju
snodarske uspehe spremljajo tudi slabosti in težave. Zadržal se je ob vzrokih inflacijskih tokov in podčrtal skupno spoznanje,
»da je mogoče le na podlagi dogovorov in sporazumov, seveda zelo konkretnih in usmerjenih, razreševati določena gospodarska vprašanja.
Dosegli smo tudi vrsto zelo konkretnih dogovorov, kjer imamo skupne interese, kot so to na področju surovin in njihove zamenjave, problemi infrastrukture, energetike, hrane, vprašanju izvozne usmeritve našega gospodarstva in končno dosegli tudi enotnost v tem, da gospodarske tokove uskladimo z realnimi možnostmi in s tem v zvezi potrebo po racionalnem gospodarjenju. Še posebej je pomembno, da smo pri vseh zakonskih rešitvah dosegli visoko stopnjo enotnosti.«
ENOTNI NASTOPI V TUJINI
Spregovoril je tudi o naših odnosih s tujino in med drugim dejal:
»To je še posebej zelo občutljivo vprašanje slovenskega gospodarstva. Zaradi takega položaja so nekateri administrativni
ukrepi še vedno nujni. Toda tendenca prihodnjega razvoja mora slediti ideji dogovarjanja o drugačni obliki organiziranosti gospodarstva za nastopanje na tujih tržiščih, da bi zavrli neustrezno in stihijsko obnašanje delovnih organizacij v tujini, jih povezali v močnejše subjekte, kajti naše gospodarstvo vendarle ni najbolj razvito in ne najbolje organizirano, da bi bilo lahko sposobno konkurirati močnim mednacionalnim družbam. Vso skrb na tem področju moramo posvetiti skupnemu nastopanju in kompleksni ponudbi, zato pa je treba tudi združiti cilje in usposobiti kadre.«
Zatem je opozoril tudi na zakon o samoupravnem združenem delu, ki bo v kratkem v javni razpravi in ki bo opredelil odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela, dohodkovne odnose in njihov položaj v družbi.
RESOLUCIJA ZAVEZUJE
NAS VSE
Ko je govoril o resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, je poudaril: »Tako sprejeti dokument pomeni trdno družbeno obvezo za vse. To pomeni, da jo bomo morali vsi skupaj izvajati, da bomo morali nenehno preverjati, ali je vsaka temeljna organizacija združenega dela in vsak dejavnik opravil in izpolnil svojo obvezo. Resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoju Slovenije ter neposrednih nalogah v letošnjem letu je kot temeljni politični dokument še toliko pomembnejša, ker je ob odsotnosti vrste ustreznih zakonov, ki bi morali precizirati dolžnosti in pravice, to najbolj odgovorno napotilo za naše delo.
Predvsem pa nas resolucija obvezuje, da ekonomično gospodarimo, da doseženo večjo produktivnost, da varčujemo na vseh ravneh, uskladimo naše razvojne programe z dejanskimi možnostmi, da se bolje organiziramo za nastop na zunanjih trgih, skratka, obvezuje nas, da vsak na svojem področju dosežemo čimboljše delovne rezultate.«
ŠE PRECEJ SLABOSTI
Spregovoril je še o nekaterih slabostih, ki so prisotne v našem gospodarstvu:
»Še vedno so organizacije združenega dela, ki se zapirajo v svoje lastne okvire, ki niso pripravljene združevati dela in sredstev, ki niso sposobne doumeti, da z združevanjem dohodka za skupne razvojne programe lahko storijo več pri razvoju gospodarstva in njihove konkurenčne sposobnosti, kar prav gotovo ni v interesu delavcev, ampak je to predvsem rezultat individualnih pogledov nekaterih vodstvenih kadrov v delovnih organizacijah.
— Organizacije združenega dela so med seboj sklenile vrsto samoupravnih sporazumov, ki se ne izvajajo, ki jih kršijo brez sramu in odgovornosti, premno-gokrat samovoljno, čeprav so bili sprejeti dogovorno in potrjeni z referendumi, ali pa so jih soglasno sprejeli samoupravni organi.
— V našem življenju je premalo prisotna družbena kontrola za vrsto dejanj in postopkov, in če iz širših družbenih vidikov kritično ocenjujemo razmere, potem neodgovorni dejavniki sodijo, da je to kršenje njihovih samoupravnih pravic.
— Premnogokrat je prisotno obnašanje in težnja, uspeti in doseči določen rezultat, pa čeprav na škodo drugega, vse preveč je ravnanja in delovanja mimo dobrih poslovnih odnosov, dogovorov in norm poštenega obnašanja in. delovanja.«
Poudaril je, da je proti takim pojavom mogoče nastopiti samo z zavestnim delovanjem delavcev in njihovim odločnim prizadevanjem za spreminjanje stvari.
Svoj govor je sklenil: »Končno mi dovolite, da vsem vam delavkam in delavcem vseh temeljnih organizacij združenega dela čestitam k otvoritvi nove tovarne ivemih plošč kot rezultatu vaše skupne odločitve, skupnega dela in skupnih vlaganj, ki bodo za vse vas in našo družbo v celoti pomenile stopnico više ne le v razvoju medsebojnih odnosov, ampak tudi rezultatov gospodarjenja.«
Po slavnostnem govoru je delavka iz Tovarne pohištva Cerknica PVIarija Grbec prebrala pozdravno brzojavko predsedniku republike tovarišu Titu, ki so jo vsi prisotni pospremili s toplim aplavzom.
t*
Praznično in slovesno razpoloženje je doseglo svoj vrh ob kvalitetnem kulturnem programu, ki se je čudovito povezal z zavestjo pomembne delovne zmage in združil vse silnice revolucionar-
Pomembnega dogodka so se udeležili tudi družbeno-politični delavci
Na ogledu nove moderne tovarne
nega in ustvarjalnega duha notranjskega človeka.
Pesem naše kulture je zatem zamenjala pesem strojev. Najmodernejši stroji v novi tovarni so zagrmeli in vsi prisotni so si z zanimanjem ogledali novo moderno tehnologijo, ki bo v prihodnje ob ustvarjalnem delu naših delavcev omogočala še večji kos kruha vsem našim delovnim ljudem.
Tako smo zares slovesno obeležili našo novo delovno zmago,
pomemben trenutek na uspešni in trmasti Brestovi razvojni poti. V slovesnem občutju smo za trenutek zastali in se zamislili v jutrišnji delovni dan.
Čaka nas še vrsta pomembnih nalog: kar najbolje izkoristiti modeme kapacitete, izoblikovati nov zrel samoupravni kolektiv, ki bo neločljivi del velike Brestove družine ... Predvsem pa je nova delovna zmaga v nas še bolj utrdila zavest: ne obstati na že ustvarjenem, rasti, razvijati in krepiti se moramo iz dneva v dan!	B. Levec
Zmagoslavje človekove ustvarjalnosti in duha
Natančno ob desetih je bila »dvorana« polna. Ob intonaciji državne in narodne himne se je naselila v nas svečana pripravljenost, da vsak po svoje sprejmemo v pratiko naših zmag še eno pomembno doživetje.
Ob številnih otvoritvah, na katere smo v naši občini hodili zadnja leta kar pogosto, smo vedeli, da bomo tokrat priče daleč na j večjemu dejanju: nov velikan v Podskrajniku bo nedvomno pomenil začetek novega obdobja v življenju Brestovega kolektiva in vseh ostalih občanov, ki smo, tudi če se tega vselej ne zavedamo, po mnogih žilah z njim povezani in medsebojno odvisni.
Vsi, ki smo kolikor toliko, četudi samo s ceste dol, spremljali nastajanje tega velikana, smo pričakovali trenutek, ko se bo ta ogromni organizem prvič zganil, zagrabil s svojimi zobmi, začel žvečiti, prebavljati, tlačiti in vračati — če drugače _ ne — z nestrpno radovednostjo, gotovo pa tudi z velikim zadoščenjem.
Bili pa smo pred tem priča dogodku, ki je tej veliki pesmi dela, katera bo vse svoje registre odprla šele v naslednjih dneh, vžgal čisto posebni smisel in veličino: smisel in veličino veličastne zlitosti človekovega tehničnega in kulturnega ustvarjanja.
To je bila kulturna prireditev pred samim ogledom tovarniških prostorov in številnih modernih strojev.
Prisotnost občečloveške, pa vendar žlahtno podomačene kulturne manifestacije pod velikanskim obokom moderne fabrikacije je zajela poslušalce celovito, tako da smo se počutili hkrati svečano in delavniško, spoštljivo in borbeno, ginjeno in revolucionar-
no, v zgodovini našega trpljenja za kruh in svobodo, v današnji ustvarjalni sedanjosti in v jutrišnji veliki in svetli človeški prihodnosti.
Ivan Cankar bi v svojem slovesnem slogu poimenoval ta dogodek za Notranjsko — veliko mašo. In ta isti Cankar — vse bolj mi je žal, da se je rodil že pred sto leti — ta isti Cankar bi lep del te maše prejokal, tako kot smo pustili solzam pot številni udeleženci te zares veličastne prireditve.
Od preprostega pa lepega prizorišča, vešče zgrajenega iz cerkniške iverne plošče, prek skromne, a čiste dekoracije, prek žive energije dirigenta Lavriča, ki je svojo življenjsko neugnanost s tolikšno sugestivnostjo in s takšnim uspehom prenašal na godbe-
nike in pevce, do Vrhunčeve skupine begunjskih mladink in mladincev, ki so v skrbni, zdravi in sveži govorici, s prvinsko močjo in tako vročim naravnim ognjem kot ga zastonj iščemo pri marsikateri poklicni igralski družini, ne zaigrali — pač pa pred nami doživeli ljubezen in gnus, živalsko trpljenje in skromno srečo, krčevitost rojevanja in veličino umiranja te naše dežele, teh naših ljudi na njej skozi čase ponižanja, skozi čase upora in čase zasužnjenega in osvobojenega dela — od prvih akordov do izzvenet j a himne delavskega razreda — se je v nas budila in je v nas rasla velika pravica in velika zavest, da smo ljudje na tej zemlji, združeni v delu, vredni in sposobni veličastnih zmag, da srno vredni in sposobni tudi velike človečnosti, velike kulture ter globokega in zdravega čustvovanja.
Nadaljevanje na 3. strani
Najpomembnejša razmerja ob novi investiciji so dogovorjena
ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI OBZORNIKA SMO ZAPISALI, DA JE V PRIPRAVI POSEBEN SAMOUPRAVNI SPORAZUM, KI BO POSTAVIL VZAJEMNE NALOGE IN DOLŽNOSTI, KI SE PORAJAJO OB ZAGONU NAŠE NOVE DELOVNE ZMAGE — NOVE TOVARNE IVERNIH PLOŠČ. ZDAJ JE SPORAZUM DOKONČNO OBLIKOVAN IN SI LAHKO OGLEDAMO NJEGOVA GLAVNA DOLOČILA.
V samoupravnem sporazumu o združitvi družbenih sredstev za novo tovarno ivernih plošč in o ureditvi samoupravno ekonomskih razmerij — kakršen je njegov polni naziv — je namen združitve sredstev posebej poudarjen. Temeljne organizacije so zapisale, da se družbenoekonomski razlogi, ki istočasno pomenijo neposredni cilj za tako združevanje, kažejo predvsem v naslednjem:
—	v kar najbolj učinkovitem izkoriščanju gozdnih surovin in lesnih odpadkov;
—	v zagotovitvi surovinske osnove za dogovorjeni razvojni program pohištvenih zmogljivosti;
_— v potrebnem prestruktuira-nju proizvodnega programa delovne organizacije za uspešnejše obvladovanje tržnih nihanj;
—	da se ekonomsko in tehnično iztrošene zmogljivosti dosedanje proizvodnje ivernih plošč nadomesti s sodobno tehnologijo;
—	da je povečanje proizvodnih zmogljivosti z ustreznim povečanjem delovnih mest prispevek k večji socialni varnosti.
Predračunska vrednost celotne investicije je 31 milijard starih dinarjev. Od tega so prispevale Brestove temeljne organizacije približno 7 milijard starih dinarjev lastnih sredstev. Zaradi soudeležbe v financiranju bodo delno soudeležene tudi pri ostanku dohodka temeljne organizacije, ki bo gospodarila z novo tovarno. Po sporazumu morajo biti omenjena sredstva vrnjena v šestih letih. V tem času pa bodo druge temeljne organizacije imele vpliv na gospodarjenje z novo
tovarno prek Skupnega delavskega sveta — torej v okviru celotne delovne organizacije.
Z novo tovarno bo poslej for-malno-pravno gospodarila delovna skupnost TOZD Tovarne ivernih plošč Cerknica n. sol. o., dejansko pa bomo vsaj v začetku nad njo bdeli vsi, pa najsi delamo v tej ali oni temeljni organizaciji oziroma v Skupnih dejavnostih. Zato skupni delavski svet (vemo, da so v njem delegati vseh TOZD) med drugim opravlja le-te važnejše zadeve:
—	določa poslovno politiko za
področje združenih sredstev in skrbi za to, da jo samoupravni organi temeljne organizacije, v kateri so sredstva združena, dosledno izvajajo;
—	daje soglasje k planom temeljne organizacije ter k njenim periodičnim in zaključnim računom;
—	odloča o investicijskih vlaganjih nad določenim zneskom;
r
Mit!	; hbKSI zmm		Sggf	1	11, gg SSSIIJ	
						
Zmagoslavje človekove ustvarjalnosti in duha
Zmagoslavje človekove ustvarjalnosti in duha
Nadaljevanje z 2. strani
Ob takšni prireditvi nas ne sme biti sram ne zdrave samozavesti ne iskrenih solza.
Samo še tole:
Vsa prireditev je bila tako bo-Sata,. tako zdrava in tako naša, ker je bila v celoti delo naših Judi: naših pevcev, naših godbenikov, naših besednih umetnikov, naših organizatorjev, naših tehnikov in mizarjev, dirigentov, sce-
naristov in navsezadnje skoraj že našega režiserja.
Delavci iz Cerknice, iz Begunj, z Bloške planote in iz Loške doline so v kratkem času nekaj mesecev, že večkrat, toda tokrat v najvišji kvaliteti, dokazali, da so nesebično združeni sposobni prav tako veličastnih uspehov na kulturnem kakor na tehnološkem področju.
To je velika in lepa izkušnja, vredna, da jo varujemo, gojimo in podpiramo. J. Praprotnik
— določa amortizacijske stopnje v novi tovarni in ukrepa za zniževanje proizvodnih stroškov in. za ekonomičnost poslovanja ter ukrepe za čimvečje izkoriščanje investiranih zmogljivosti.
Posebne »spremljevalne« oziroma »uvajalne« pristojnosti imajo soinvestitorke tudi pri startni zasedbi novih delovnih mest. Skupni delavski svet je v skladu s sporazumom dolžan skrbeti še, da se osebni dohodki v temeljni organizaciji, ki je tovarno prevzela, oblikujejo na podlagi meril in osnov, Id veljajo v ostalin temeljnih organizacijah — podpisnicah sporazuma.
Iz povedanega vidimo, da so se samoupravljalske naloge in pravice razširile tudi na ostale temeljne organizacije. Vpliv le-teh se bo počasi manjšal, da bi se po odplačilu kreditov iz lastnih sredstev (torej po šestih letih) povrnil na izhodiščna razmerja kot so urejena v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
Zakaj v zvezi z novo tovarno odločajo tudi druge temeljne organizacije, nam bo poleg že zapisanega pomagal razumeti še podatek o tem, kako je z odgovornostjo za obveze. Samoupravni sporazum namreč določa, da so-vlagateljice jamčijo za obveznosti TOZD Tovarne ivernih plošč n. sol. o. neomejeno solidarno — preprosteje povedano: temeljne
Težko pričakovani trenutek — prva plošča!
organizacije so se zavezale v celoti kriti tudi morebitno izgubo nove tovarne.
Upajmo seveda, da česa takega ne bo treba, saj se vse dejavnosti v zvezi z novo tovarno odvijajo dokaj resno. Med drugim je Skupni delavski svet posvetil pretežni del svoje zadnje seje prav reševanju vprašanj v zvezi z za-
gonskimi nalogami celotnih zmogljivosti. Določil je vrsto nalog v zvezi s »startno zasedbo« delovnih mest in z delitvijo osebnih dohodkov na teh delovnih mestih. Zdaj vsi z nestrpnostjo pričakujemo, kako bodo uresničene še te, zadnje naloge pred resnim začetkom.
Z.Zabukovec
Sklepanje letošnjih prodajnih pogodb
Konec poslovnega leta in začetek novega je za komercialne oddelke čas, v katerem je potrebno obnoviti dogovore in pogodbe za prodajo oziroma nakup izdelkov, pregledati, kako so bili izpeljani prejšnji dogovori in urediti oziroma prilagoditi operativno poslovanje z novim sporazumom.
Otvoritev nove tovarne ivernih plošč in skrb za zagotovitev plas-mana te proizvodnje je že iani povzročila precejšnjo živahnost prodajne službe, pa tudi drugih služb. Postavljeni koncept, da zagotovimo za 85 odstotkov proizvodnje z dolgoročnimi količinskimi pogodbami, bo izpolnjen v teh dneh.
Za ostali del so že sklenjene letne komercialne pogodbe, tako da je proizvodnja nove tovarne praktično prodana.
Precej drugačno je stanje z žaganim lesom, saj je ponudba na domačem trgu zaradi zmanjšanega izvoza zelo velika. Kljub temu smo se s pogodbami že približali predvideni količini za prodajo na domačem trgu.
Obnavljanje pogodb za pohištvo bo letos zaključeno prej kot je bilo v prejšnjih letih. Opažamo, da nam narašča promet predvsem prek srednje velikih kupcev (od 3 do 7 milijonov dinarjev prometa) — mešane trgovine, s katerimi imamo direktne pogodbe.
Oteženo je sporazumevanje s sestavljenimi organizacijami kot so Novi dom in drugi, ker zahtevajo nasprotne pogodbe za njihove članice s Slovenijalesom. Ker
se veliki počasi sporazumevajo, nam v tem času pada promet, saj ima nekaj organizacij uveljavljeno načelo, da ne prevzemajo in prodajajo blaga, dokler pogodbe niso podpisane. Delo prodajnega oddelka je nekoliko težje, ker bo potrebno vse pogodbe, ki so že narejene, spremeniti glede na spremenjena določila plačevanja.
Delo pri sklepanju pogodb, motnje, ki nastajajo in prizadevanja za sklenitev primernega števila pogodb bi lahko ocenili kot normalno vsakoletno delo prodajnega oddelka. Upamo, da bomo pogodbeno dovolj razširili krog poslovanja za zadovoljiv plasman naše proizvodnje.
F. Mele
Nova tovarna... Številni občani so si ogledali njen porod
STO ŠTEVILK NAŠEGA GLASILA
Sto številk: 250.000 izvodov, okrog 4000 člankov, okrog 6000 tipkanih strani gradiva, okrog 2000 fotografskih posnetkov, bogve, koliko ur dela, nad tristo sodelavcev... To je le nekaj suhoparnih številk, ki pa po svoje vendar lahko zgovorno pripoveduje o rasti in razvoju našega glasila, o vztrajnem in trmastem delu vseh, ki so ga oblikovali v dobrih devetih letih njegovega izhajanja.
Čeprav so mu ob rojstvu nekateri prerokovali kratko življenjsko dobo, se je trdno zakoreninil med našimi delavci, postal je verno zrcalo življenjskih utripov naše delovne skupnosti, njenih uspehov, slabosti in prizadevanj. Niti en sam mesec ni izostal in je zato eno izmed redkih glasil delovnih organizacij, ki reš redno izhaja.
Ob tem velja posebej poudariti vlogo prvega in dolgoletnega urednika Danila Mlinarja, ki je uspel ob sebi zbrati delavno in prizadevno skupino sodelavcev ter racionalno organizirati delo pri oblikovanju glasila. Tudi to je eden izmed poglavitnih vzrokov, da je še danes delo za OBZORNIK ljubiteljsko, da prispevkov sploh ne honoriramo, da se je izoblikovala resnična zavest, kako sta pravica in dolžnost slehernega delavca, da obvešča iz svojega delovnega okolja.
Potem, ko so vse poti okrog rednega izhajanja stekle in se utrdile, ni bilo tako težko nadaljevati. S poglabljanjem samoupravnih odnosov je začelo prav celovito obveščanje dobivati svojo težo in vlogo, zato mu dajemo vse večji poudarek. Tudi to dokazuje pravilnost odločitve pred dobrimi devetimi leti, naj začne izhajati naš Brestovček —■ kot ga večkrat imenujemo.
Vse večja vloga in pomen informiranja nam seveda zastavljata vrsto novih nalog in odgovornost. Zavedamo se tudi vseh svojih slabosti. O njih in novih nalogah nameravamo spregovoriti prihodnjič, ko bo novoimenovani uredniški odbor zastavil svoje delo.
Naj bo dovolj! Naj namesto vseh teh priložnostnih besed spregovori naš OBZORNIK sam, takšen, kakršnega sooblikujemo vsi skupaj. Vsekakor pa sem prepričan, da bomo s prav takšno zavzetostjo kot doslej nadaljevali zastavljeno delo, da bomo poskušali naše glasilo še obogatiti in ga še bolj približati slehernemu delavcu.
In ob koncu še iskrena zahvala vsem našim bolj ali manj zvestim sodelavcem!	B. Levec
Ledina Je zorana
Slučaj je hotel, da jubilej našega Obzornika sovpada z novo delovno zmago kolektiva, ki si je z novo tovarno ivernih plošč začrtal novo perspektivo za lepši jutri. Tudi pota do istih ciljev so bila zelo podobna. Trmasto smo vztrajali, ne samo pri Iverki, pri Obzorniku ... taki smo bili vse doslej. Šli smo po zastavljenih ciljih kolektiva, ki ve, kaj hoče za svoje dobro in dobro družbene skupnosti.
Kot prvemu uredniku, ki sem se moral ob Brestovem obzorniku spuščati v nenehno bitko s časom, mi je sedanji urednik — moj naslednik, zaupal neke vrste uvodnik v prazničnem delu stote številke Obzornika.
Saj res, kako smo že začeli!? Če se ne motim, sem bil za uvod menda poklican v eno izmed pi-
sarn, kjer mi je bilo rečeno, da bom poleg dopoldanskega finan-carja še popoldanski urednik postal. Rečeno, storjeno. Za dvajseto rojstno leto Bresta je Brestov obzornik zaracal v svet. Brest in Obzornik sta si zelo podobna; oba sta samorastnika, vsak po svoji plati. Spominjam se, da so organi upravljanja po-
trdili financiranje le ene ali nekaj številk. Pri tem se je pokazalo, kako primerno je, če je finančnik tudi urednik, kajti smelo smo vztrajali naprej in upam, upravičeno. Obzornik se je spojil s kolektivom, postal je njegov in z njim bo tudi naprej delil slabo in dobro.
Poleg pisanja je treba še marsikaj postoriti okrog časopisa. Recimo, postavljanje teksta v stavnici. Tam nekje februarja 1968, ko je mraz pritiskal do kosti, nas je pošteno stisnilo za vrat. Treba je bilo oditi v stavnico v Kočevje, pa sam nisem mogel, ker sem šel na pot, sodelavec prav tako. Trotovšek, ki je tudi vedel, kako se tej stvari streže, je pa doma z bolniško išias preganjal. Šli smo ponj. Šel je. Kako sta si tisti dan z išiasom dajala, sem ga itak pozabil vprašati.
Brez teamskega dela vsekakor ne bi šlo. Zato ne morem mimo sodelavcev kot so: Dušan Trotovšek, Vojko Harmel, Tone Kebe in nekoliko pozneje Božo Levec, France Sterle, Jože Kovšca, Bane Mišič, Zdravko Zabukovec, Janez Praprotnik in še in še, s katerimi smo skupaj orali ledino.
Vsebinsko se je Obzornik iz leta v leto krepil. Kako tudi ne. Kolektiv je prišel na višjo kvalitetno raven, razraščali so se samoupravni odnosi, širil se je krog sodelavcev. Od vsega začetka smo ohranili zabavni del — novoletno prilogo. Dokazali smo, da smo tudi Notranjci humoristi, seveda ne samo s pisanjem, ampak predvsem pri delu. Zadnja leta celo za križanko ni več mesta v novoletni prilogi, tako obilne letine humorja imamo.
Danes Brestoček, tako smo naš Obzornik v plenicah imenovali, več ne hlača, dorasel je očetu Brestu. Za njim ne ostaja v knjigo zvezan unikat arhivskega izmečka, temveč živo pisana zgodovina razvoja Bresta, tako kot jo je doživel in zapisal njegov delavec.	D. Mlinar
Naši skriti sodelavci
Prav gotovo veste, kako se rojeva naš Brestovček doma, v hiši.
Najprej sestanek uredniškega odbora, kjer se oblikuje okvirna podoba prihodnje številke. Najbrž ne bo pregrešno, če rečem, da je to eden najbolj delavnih sestankov, pa še dolgočasen ni. Sledi zatišje, a roki se neizprosno bližajo ...
Ne bi govoril o vseh porodnih težavah ob nastajanju in nabiranju potrebnega gradiva. V glavnem, tik pred zdajci je vse napisano, naš »dvorni fotograf« pa tudi vedno v dogovorjenem roku prinese slike.
Urednik (in lektor obenem) ima tako naenkrat dovolj zanimivega branja, čeprav je treba večkrat tudi kaj popraviti, prečrtati ali kakšne zadeve še razčistiti. Nato še potrebna oprema člankov in slik (določitev tipov črk, naslovi, podnaslovi, medna-
slovi, obseg slik ipd.), pa z vsem tem na vrat na nos v tiskarno.
Poglejmo (zares bežno), kako nastaja Brestovček.
Najprej dogovor s tehničnim vodjo tiskarne tovarišem Ernest-lom: roki za dostavo gradiva, naklada, barva tiska, klišeji, pa še kakšna šala vmes. Ob naši jubilejni številki še resno vprašanje: »Kako ste zadovoljni z našim medsebojnim sodelovanjem?«
»Zares nimam bistvenih pripomb. Vidim, da je delo pri vašem časopisu resno in organizirano. Če že pride slučajno kje do kratkega stika, smo na obeh straneh pripravljeni, da zadevo mirno uredimo. Sicer pa tega skorajda ni. Edino, kar vam nekoliko zamerim, je, da prinašate gradivo sorazmerno pozno. V strojni stavnici je namreč zlasti ob koncu meseca ozko grlo in Nadaljevanje na 5. strani
Tako nastaja naš OBZORNIK
ŠTEVILNE ČESTITKE
Ob pomembni delovni zmagi — otvoritvi nove tovarne ivernih plošč — je Brestova delovna skupnost dobila številne čestitke. Poslale so jih delovne organizacije iz Slovenije in drugih republik, predstavniki družbeno-političnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti ter številni posamezniki.
Žal vseh ne moremo naštevati. Naj se jim zanje vsem ob tej priložnosti iskreno zahvalimo, saj pričajo, da se naših delovnih dosežkov na veselimo sami mi!
Naš uredniški odbor na seji: delavno in zabavno
Strojni oddelek — Brestovček se razmnožuje
NAŠI LJUDJE
(Nadaljevanje s 4. strani) težko zmoremo ... Sicer pa smo se teh vaših razvad skoraj že navadili.«
Slike torej v klišarno, rokopisi pa k vodji stavnice tovarišu Drolcu. »Spet ste nekoliko pozni!« Že kar običajni stavek (moram ga dati postaviti polkrepko, da bodo naši sodelavci razumeli sitnarjenje pred iztekom roka za članke!). »Razumeti morate, da ie za mesečnik normalni rok za gradivo najmanj deset dni pred izidom. Sicer ste nas že tako razvadili, da nekako že kar rezerviramo zadnje dni v mesecu za Brest, zlasti, ker ste kljub zamujanju najbolj redni. Lahko pride vmes kakšna nujna zadeva s strani našega podjetja, tedaj pa zares le z naj večjo težavo zmoremo vse. Pritisk ob koncu meseca je namreč vedno zelo hud.
Sicer sem z našim sodelovanjem povsem zadovoljen. Gradivo je lektorsko in tudi sicer dobro pripravljeno, mi pa se bomo tudi vnaprej trudili, da bomo z novim korektorjem pridelali kar najmanj tiskarskih škratov.
Vsebinsko je vaše glasilo zelo solidno in raznoliko.«
Pojdimo za našimi rokopisi v strojno stavnico (ozko grlo kot Pravijo). Samo dva stroja in trije stavci — nedvomno med najbolj rednimi bralci našega glasi la, saj vse naše članke prenašajo na svinčeni stavek. Zato se z njimi pogosto pogovarjamo o Brestu, njegovih problemih in uspehih, o jezeru, našem pohištvu ... Eden izmed njih, Jani Ivnik pravi, da je huje zlasti ob koncu meseca, ko jih zagrnejo gore tipkanih listov in da bi morali zares dobiti še dva stroja in še kakšnega stavca.
»Članke iz Brestovega obzornika rad postavljam, ker so zanimivi. Niso preveč suhoparni in trazerski, posegajo na najrazličnejša področja, ki so tudi zame zanimiva. Zlasti mi je všeč vaša zabavna priloga in škoda, da je večkrat na leto ne pripravite.«
Članki so torej iz rokopisov Preliti v svinčene vrstice. Ostane se^ročno stavljenje, se pravi, razvrščanje stavka in slik po straneh oizroma oblikovanje zuna-
nje podobe glasila, kar mora biti pogojeno z vsebinsko zamislijo številke. Težavno delo in še toliko težavnejše, ker mi doma ne pripravimo tako imenovanega »špegla« oziroma načrta za razvrstitev člankov po straneh. To se seveda kaže tudi v grafično-estetskem videzu glasila.
K sreči je tu ročni stavec Miro Leskovec, ki je postavil oziroma izoblikoval večino dosedanjih številk Brestovega obzornika. Doma za konjiček tudi slika in sploh z veseljem oblikuje časopise, pa tudi druge grafične izdelke. Za improvizacijo sva oba vedno pripravljena in tako se oblikuje naše glasilo takšno kot ga dobite v roke: včasih dobre rešitve, včasih nekoliko preprostejše in poenostavljene. Oba bi se rada približala okusu delavca — se pravi: pregledno, jasno in razgibano.
»O Brestovem obzorniku me ne sprašujte! Prek njega poznam Brest že tako dobro, da se skoraj čutim Brestovca. Zato rad delam pri vašem glasilu in želel bi, da bi ostal vsaj na takšni ravni kot doslej. Všeč mi je, da pišete tudi o drugih zadevah, o športu, kulturi in da ste tudi kritični. Zabavno prilogo bi morali pa večkrat izdati!«
So seveda še drugi ročni stavci in sodelavci, ki vsak po svoje pripomorejo, da je Obzornik vsak mesec pri vas.
Sledi še ena — zadnja korektura. Strani so pripravljene za stroje. Pot Brestvčka gre v strojni oddelek (ker smo dvobarvni, gre skozi stroje dvakrat; škoda, da nimamo večje naklade, sicer bi lahko izhajali v večbarvni off-set tehniki), pa skozi moderne zgibalne stroje, pa med pridne delavke v ekspeditu. Najbrž sem pri tem še marsikaj pozabil, a se žal v zadeve okrog vseh teh strojev ne razumem najbolje.
Ob naši jubilejni številki smo želeli opozoriti na vrsto naših »skritih« sodelavcev, ki vsak po svoje prispevajo, da naš Brestovček pride pravočasno pred vas. Marsikaj in marsikoga smo pri tem morda pozabili; vsem pa velja iskrena zahvala in želja, da bi tudi v prihodnje tvorno sodelovali.	B. Levec
Pred nami je jubilejna — stota številka BRESTOVEGA OBZORNIKA. Od njegove prve številke, se pravi od rojstva dalje, sodeluje pri njegovem oblikovanju in vsebini tudi Jože KLANČAR, tajnik TOZD Tovarne pohištva Cerknica.
Pa naj nam Jože sam pove, kako se spominja tega dogodka, težav in otroških bolezni, ki so spremljale »novorojenčka«, če se lahko tako izrazim!
»Ob izdaji prve številke BRESTOVEGA OBZORNIKA ni bilo posebnih težav. Prva številka je namreč izšla ob 20. obletnici podjetja v oktobru 1967. leta, zato je bilo tedaj veliko gradiva, saj smo v tej številki želeli prikazati našo prehojeno pot in vse napore, ki so bili potrebni, da smo zgradili podjetje, ki je že tedaj veljalo za enega naj večjih proiz-
vajalcev pohištva v Jugoslaviji in sodilo v sam vrh po kvaliteti izdelkov.
Teže se je bilo odločiti za kasnejše številke o tem, kakšno poslanstvo naj ima naš list, o čem naj obvešča naše delavce, kako naj pišešmo, da bodo delavci našli v njem informacije, ki bodo podlaga za poglabljanje samoupravljanja in za njihove odločitve. Prav v tem času je družba pričela pospešeno prenašati pristojnosti odločanja na delovne kolektive. Znašli smo se v položaju, ko so postali odgovornost in neposredne odločitve pa tudi gospodarjenje popolnoma stvar delovnih kolektivov, seveda s polno odgovornostjo za dobro gospodarjenje. Zato se je pokazala potreba po večjem in temeljitejšem informiranju. Že ob prvi številki smo pričeli s stalni-
mi rubrikami; na primer Piše direktor PE, Kadri, Pravnik odgovarja, Brestov obzornik gostuje. Pozneje smo uvedli tudi stalno rubriko Naši ljudje.
Nekatere rubrike so se uveljavile in jih imamo še danes, nekaj pa jih je zamrlo.
Ob rojstvu BRESTOVEGA OBZORNIKA smo napisali:
— Pri izdajanju lista bodo še posebno skrb prevzeli strokovni kadri in njihova dolžnost bo, da bodo v našem glasilu obveščali kolektiv o aktualnih problemih služb in referatov. Pomembno je, da smo vsi sproti seznanjeni s perečimi problemi, ki zadevajo poslovnost in tudi s predvidevanji.
Mislim, da smo to z vsebino glasila v devetih letih njegovega izhajanja tudi dosegli in to je veliko.«
Izostren posluh za vsa dogajanja v kolektivu, za težave delavcev in za vse ostale zadeve, ki se tičejo njihovega neposrednega interesa, ima zasluge, da Jože — žal med redkimi — pride na sejo uredniškega odbora, na kateri oblikujemo novo številko glasila, s celo vrsto predlogov in vprašanj, ki jih je treba v glasilu obdelati.
Iz taktičnih razlogov najbrž včasih zadrži beležke v žepu in počaka, da se svojih predlogov znebijo ostali člani uredniškega odbora. Ko ti začnejo pojemati, urednik zaskrbljeno prešine s pogledom vse prisotne:
»To je komaj za dobro polovico časopisa« in se s pogledom ustavi na Jožetu. »Ja, imaš kaj?«
Tedaj začne Jože v telegrafskem slogu nizati naslove.
»Počasi, počasi, saj vidiš, da ne uspem vsega zapisati, kar govoriš! Kaj si že rekel?« ga kroti urednik ter medtem posrka zadnjo kapljo že mrzle kave.
Tu pa tam se oblikuje še nekaj tem in že smo pri številki štirideset, kolikor člankov približno je potrebno za vsako številko glasila.
Zasnova in vsebina glasila sta vsekakor na solidni višini, to nam dokazujejo tudi pogosta priznanja domačih in zunanjih bralcev. Glasilo je postalo tako rekoč nepogrešljiv informator o delu in življenju naše delovne skupnosti. Kakšnega mnenja je o tem Jože?
»Že ob izdaji prve številke glasila smo rekli, naj bo Obzornik tiskana beseda. Z njo bo zakrpana vrzel, ki je ločila kolektiv od samoupravnih organov, novih idej, predlogov in rešitev. Že takrat smo dejali, da bo Obzornik dosegel poslanstvo le na podlagi skupnega dela celotnega kolektiva, posebno pa še strokovnih kadrov in uredniškega odbora. Mislim, da smo to tudi dosegli.
Vsekakor bi se morali v prihodnje bolj zavzemati za to, da bi dopisovalo več neposrednih proizvajalcev, da bi bilo v glasilu več člankov o življenju in delu posameznih temeljnih organizacij.
Da bi poglabljali samoupravne in delegatske odnose, pa je nujno, da več pišemo o samouprav-ljalski praksi pri nas in v drugih organizacijah združenega dela.«
Res je, kar pravi Jože. Več bi morali pisati o naših odnosih, o človeku-delavcu, o njegovih skrbeh, uspehih in težavah. Tedaj bi bil BRESTOV OBZORNIK še bolj NAS.	F. Mlakar
NAD TRISTO SODELAVCEV
V dosedanjih stotih številkah Brestovega obzornika smo zabeležili kar 265 različnih podpisanih avtorjev. Če pa upoštevamo, da je v njih tudi nad sto nepodpisanih prispevkov in če bi prišteli tudi mnenja delavcev v anketah in v organiziranih »naših pogovorih«, bi se število sodelujočih povzpelo krepko čez tristo. Izmed njih naj izluščimo dvajset naših »najzvestejših« sodelavcev (številka ob priimku pove šrevilo prispevkov):
1. Božo Levec	163	11. Jože Hren	53
2. Jože Klančar	160	12. Miha Šepec	50
3. Štefan Bogovčič	152	13. Vinko Žnidaršič	48
4. Zdravko Zabukovec	145	14. Janez Praprotnik	43
5. Tone Kebe	130	15. Ivan Škrabec	41
6. Dušan Trotovšek	125	16. Janez Otoničar	39
7. Branko Mišič	121	17. Franc Turk	35
8. Danilo Mlinar	86	18. Franc Mlakar	33
9. France Sterle	78	19. Vojko Harmel	32
10. Franc Tavželj	75	20. Drago Mazij	30
Seveda je vrstni red dokaj varljiv. Denimo: trije prvo-plasirani so napisali tudi mnogo »drobcev«, ki so za glasilo seveda nepogrešljivi in jih bralci radi bero, po obsegu ali tehtnosti pa jih ni moč primerjati s kakšnimi problemskimi ali strokovnimi sestavki.
Izdvojili smo torej dvajset najbolj prizadevnih sodelavcev. Zahvala ob tej priložnosti pa naj ne velja samo njim, ampak slehernemu delavcu, ki je kakorkoli sodeloval pri našem glasilu. Želimo, da bi se krog sodelavcev še dosti bolj razširil, saj bo le tako OBZORNIK postal tribuna in informator nas vseh in nas bo dosti več sooblikovalo vsebinsko podobo našega glasila.
Novi člani delavskih svetov
Na volitvah, ki so bile 24. decembra lani, so bili po vseh temeljnih organizacijah Bresta, razen v Tovarni ivernih plošč, izvoljeni novi člani skupnega delavskega sveta in člani delavskih svetov temeljnih organizacij. Izvoljeni so bili:
Skupni delavski svet:
Iz TOZD TP Cerknica: BORŠTNIK Franc, ŠIRAJ Tone, STRLE Jože, MAČEK Franc, KOS Polde, ŽNIDARŠIČ Janez in ZEVNIK Franc.
Iz TOZD TP Martinjak: ZADNIK Jože, ŠPAREMBLEK Janez, SEGA Anton, ŽNIDARŠIČ Danica, ŠKRLJ Franc, LUNKA Anton in KRAŠEVEC Peter.
Iz TOZD Til Stari trg: PIŠEK Anton, KRAŠEVEC Franc, TRUDEN Vinko in POROČ Ivan.
Iz TOZD TP Stari trg: KLEŠNIK Branko, MAROLT Karel in ŠRAJ Jože.
Iz Skupnih dejavnosti: DROBNIČ Alojz, ZIDAR Stane, HITI Alojz in ZAKRAJŠEK Marija.
Delavski svet TOZD Tovarne pohištva Cerknica:
TEKAVEC Franc, MAJER Konrad, ŽNIDARŠIČ Marjan, VOVK Anton, KRANJC Milka, HRVATIN Iva, KRANJC Miro, STRLE Jože, KEBE Tone, MEDEN Franc, SNOJ Anica, ZRIMŠEK Brona, BONČINA Jože, MESTEK Jože, MODIC Lidija, ARKO Dragica, BRANI-SELJ Jože, MELE Joža, ŠKOF Tone, KRAŠEVEC Stane, ZEMLJAK Irena, PETRIČ Bernarda.
Delavski svet TOZD Tovarne pohištva Martinjak:
GRBEC Alojz, ULE Miroslav, MARTINČIČ Ludvik, MIŠIČ Janez, TOMŠIČ Marija, FUNDA Pavel, ŠTENTA Ivan, ŠKRLJ Ivan, MOČNIK Tilka, OGRINC Marija, ARKO Marija, GORNIK Marija, ŠVIGELJ Roman, ZALAR Marija, MOHAR Ludvik, KOS Marija, ŠKOF Marija, MIHELČIČ Jože, MAHNE Anton, BAJC Marjan, ROT Stane. Delavski svet TOZD Tovarne lesnih izdelkov Stari trg:
KERNC Ivanka, KRAŠEVEC Rajko, MLAKAR Jože, KRAŠEVEC Kristina, MLAKAR Vinko, KANDARE Anton, ANZELJC Franc, LEKAN Anton, LIPOVEC Anton, LEVEC Jože in POBČIČ Ivan. Delavski svet TOZD Tovarne pohištva Stari trg:
BRAVEC Julka, KERN Marija, KODRCA Franc, KRAŠEVEC Stanko, MIHELČIČ Marjan, MULC Mirko, PIŠEK Ana, TURK Ivanka, ZAKRAJŠEK Jože, ŽAGAR Milan in ŽNIDARŠIČ Vinko.
Delavski svet Skupnih dejavnosti:
ZIDAR Toni, ŽNIDARŠIČ Vinko, LAVRENČIČ Janez, ŠTRUKELJ Lidija, URBAS Tone, KLANČAR Franc, TURŠIČ Ema, ŽNIDARŠIČ Edo, ŠEGA Vasja, PETAN Miran, MILER Joža, LOVŠE Ivan, KRANJC Draga in TURK Anica.
V TOZD Tovarna ivernih plošč v Cerknici je podaljšan mandat dosedanjim članom do izpeljave organizacije oziroma do oblikovanja delovne skupnosti v novi tovarni v Podskrajniku.
Š. Bogovčič
Zgodovinska pot pohištva
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)
ROMANIKA
Rimska umetnost na kasnejša obdobja ni imela velikega vpliva; več vpliva je imela grška antična umetnost.
Grške okrasne elemente — kapitele, stebre, okraske z akanto vim listjem najdemo tudi v ro mantiki. Vendar pa te oblike, kj so jih Grki uporabljali za zuna njo arhitekturo, skušajo prene sti na predmete, ki so služili notranji opremi prostorov. Glavna značilnost romanike pa je romanski masivni polkrožni lok, ki ga srečamo pri arhitekturi in pri oblikovanju elementov opreme.
Značilnosti romanike niso mnogo vplivale na razvoj pohištva v kasnejših obdobjih. Nekaj značilnih elementov pohištva je na naslednjih skicah. Omembe vredne so predvsem skrinje, ki so bogato okovane.
Vendar so se vse značilnosti gotskega stila v izdelavi pohištva razvile mnogo pozneje kot v arhitekturi zgradb. V izdelavi pohištva izgine vpliv romanike na konstrukcijo šele v začetku 15. stoletja, ko se z odkritjem žage pojavijo novi lesni sortimenti —-deske.
Konstrukcija pohištva pa je odvisna tudi od dežele, v kateri je pohištvo nastalo. V različnih deželah so uporabljali različne lesove. V severni Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem so uporabljali v glavnem težak in trd hrastov les, v južni Franciji in Italiji orehov les, ki je srednje težak in se ga da zelo lepo obdelovati, v alpskih deželah pa so uporabljali les iglavcev — smreke, bora, macesna. Pozna gotika je tudi obdobje, v katerem se pojavi vrsta novih zvrsti pohištva. Glavni predstavnik opreme za shranjevanje je še vedno skrinja. Pojavi pa se nova inačica tega pohištva — sedežna skrinja.
Postelje so v gotiki preproste. Poznajo pa tudi postelje z baldahini, izdelanimi iz lesa. Včasih so postelje obdane še z zastorom, vendar pa baldahini in zastori niso bili v splošni rabi.

Gotika je tudi doba izobraževanja in učenja. Pojavijo se prve pisalne mize.
		fl"!	$
		s
Skrinje so bile predvsem v posvetni rabi. Omare, ki so se razvile vzporedno s skrinjami, pa so bile namenjene rabi v cerkvah; na skici je primer omare iz te dobe.
Pomembne za to obdobje so tudi predstavnice prvih omar. Ena izmed njih je predstavljena na naslednji skici:
el
		[M
b		* -.jv. ;
f - “	5SB=	1=4
l.-r "V	£~§	n
	P=*$	
\PJ		lil

L

i		rv
tF	
O	
f3	i
iuj	LA
V
Za razvoj pohištva je gotika zelo važno obdobje. Konstrukcija pohištva, oblikovanje, nove izkušnje pri predelavi in obdelavi lesa ter že izdelan sistem izdelave pohištva pomenijo bistveni napredek v razvoju in dobro osnovo za prihodnje.
(Se bo nadaljevalo)
K. Potočnik
Stvari se premikaj o
INTEGRACIJA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI
Skladno z dogovorom na skupni seji sekretariata medobčinskega sveta ZKS in komisije za družbeno-ekonomske odnose in samoupravljanje pri tem svetu o prihodnjem delu pri povezovanju gozdarstva in lesne industrije je bil sklican prvi sestanek pripravljalnega zbora delegatov TOZD gozdarstva in lesne industrije notranjsko-kraške regije 19. januarja 1976 v Postojni.
GOTIKA
Obdobju romanike sledi okoli leta 1250 gotika, ki je prinesla velike spremembe. Z novimi pogledi na življenje in svet je zelo razvila arhitekturo. Simbol prehodnega obdobja — polkrožni lok — so zamenjali bogato okrašeni šiljasti loki. Okna na zgradbah so velika, elementi zgradb bolj vitki, obline čiste.
Pohištvo iz tega obdobja predstavlja dragocene umetnine. Skoraj vse je izdelano iz okvirov in polnil. Omare in skrinje so imele polnila, ki so bila umetniško in bogato izrezljana z različnimi naravnimi in stiliziranimi motivi. V tej dobi zasledimo prvič mizarja kot samostojen poklic. Tesarji so izdelovali in obdelovali še naprej lesene dele, potrebne za zidavo hiš, medtem ko so se mizarji posvečali izključno izdelavi pohištva.
Na tem sestanku delegatov so bili verificirani sklepi, ki so jih sprejeli zbori delavcev v TOZD gozdarstva in lesne industrije v GG Postojna, Brestu, Javorju, Lesonitu, Jelki in Olesu. Sprejeti sklepi so idejno-politična izhodišča in osnova za prihodnje delo pri konkretnih pripravah za povezovanje.
Za predsednika pripravljalnega zbora delegatov je bil izvoljen tovariš Avgust Petrovčič iz Lesonita.
Oblikovane so bile strokovne skupine za pripravo predlogov strokovnih elaboratov in samoupravnih aktov. Vsaka skupina lahko pritegne vse strokovne delavce delovnih organizacij, ki lahko pripomorejo k izoblikovanju najboljših rešitev. Lahko pa skupina pritegne tudi zunanje sodelavce.
Koordinacijo celotnega dela za povezovanje gozdarstva in lesne industrije v regiji je prevzel član komisije za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu tovariš Jože Lesar. Tovariš Lesar in predsednik zbora sta dolžna čimprej sklicati seje strokovnih
skupin, ki naj izdelajo svoje jasne programe ter pričnejo s pripravo predlogov.
Vsake tri mesece bo zbor obveščan o opravljenem delu posameznih strokovnih skupin, delegati temeljnih organizacij pa bodo dolžni to informacijo posredovati svojim delavcem.
Strokovnim skupinam bodo prav gotovo v veliko pomoč teze o nekaterih vsebinskih vprašanjih koncepta o integraciji gozdarstva in lesne industrije notranjsko-kraške regije.
J. Klančar
S formatke v Tovarni pohištva Cerknica
Značilnosti letošnjega plana
BISTVENO POVEČANJE OBSEGA PROIZVODNJE • NADALJEVANJE STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ NA VSEH RAVNEH © IZVOZ PODVOJEN ® VELIKO PRIZADEVANJ ZA LIKVIDNOST IN PLAČILNO SPOSOBNOST TEMELJNIH ORGANIZACIJ © UVELJAVITEV MINULEGA DELA 9 AKTIVIRANJE INVESTICIJ 9 ŠE NAPREJ POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Plan za leto 1976 sledi dokaj razgibani gospodarski situaciji, za katero so značilna inflacijska gibanja in recesija na mednarodnem tržišču, močna stabilizacijska prizadevanja in neposredno uveljavljanje združenega dela na vseh ravneh.
Zato je bila sprožena široka politična akcija, ki je povezala družbeno-politične, samoupravne in strokovne dejavnike pri premagovanju gospodarskih težav ter poglabljanju in razvijanju samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov. Uspehi te akcije so se pokazali že v drugi polovici 1975. leta, ob doslednem in pospešenem nadaljevanju teh aktivnosti pa bodo uspehi vidni predvsem v letu 1976.
Plan za leto 1976 temelji na sprejeti zvezni in republiški resoluciji o družbeno-ekonomski politiki in razvoju, načelih samoupravnega sporazuma, pretočnimi razvojnimi koeficienti proizvodnih ciklusov, surovinskih osnovah, proizvodnem asortimanu in na pogojih gospodarjenja temeljnih organizacij.
ZNATNO VEČJA PROIZVODNJA
V letu 1976 nas čakajo težavne naloge v dograjevanju odnosov v sestavljeni organizaciji združenega dela, nadaljnjem povezovanju in uresničevanju samoupravnih in dohodkovnih odnosov lesne industrije in gospodarstva v naši regiji in tudi v delovni organizaciji.
Brest povečuje v letu 1976 v primeri z letom 1975 obseg proizvodnje za 40 odstotkov. Doseženi obseg proizvodnje po franko cenah naj bi znašal 633,262.000 dinarjev.
Z aktiviranjem posameznih proizvodnih kapacitet (nova tovarna ivemih plošč in žagalnica) se bo struktura proizvodnje povečala v prid primarne proizvodnje. Analize iz ocen preteklega poslovanja so kazale močan strukturni delež pohištvenih kapacitet, kar se je glede na tržna nihanja pokazalo kot slabo. Odtod lahko sklepamo, da bo z aktiviranjem omenjenih proizvodnih kapacitet omogočena normalna oskrba s surovinami in da bomo laže obvladovali tržna nihanja. Zastavljeni cilji proizvodne usmeritve so povezani tudi z uresničevanjem kooperacijskih odnosov med temeljnimi organizacijami. V proizvodnem programu
se pojavljajo nekateri novi izdelki predvsem za izvoz, prav tako pa se širi proizvodnja izdelkov iz poiiuretana.
Če izločimo vpliv novih kapacitet v tovarni ivernih plošč, bo obseg proizvodnje zrasel za 9 odstotkov, kar je glede na iztroše-nost kapacitet in primerjava po enakih cenah realna stopnja rasti.
POSEBNA POZORNOST PRODAJI
Celotna prodaja delovne organizacije in prodaja po temeljnih organizacijah združenega dela kaže podobno stopnjo rasti kot proizvodnja. Močno se bo prodaja povečala zaradi nove tovarne ivernih plošč.
Plan prodaje je pripravljen na podlagi proizvodnega asortimana in njegove delitve po tržiščih, ocen tržnih zmogljivosti in zastavljenih akcij, ki jih programiramo na tem področju. Prav gotovo je treba v letu 1976 računati z močno konkurenco na domačem in tujem trgu, saj je stanje v lesni industriji nasploh še vedno zaskrbljujoče.
V sedanji stopnji organiziranosti sestavljene organizacije in nerešenih dohodkovnih odnosov na tej ravni, nam trgovinska dejavnost SOZD Slovenijales ni zadostno poroštvo za pospešeno prodajo. To pomeni, da si moramo še bolj prizadevati, da bomo v tem prehodnem obdobju razširili prodajo na vseh ravneh in tržiščih. Prav tako pa je potrebno dograjevati odnose v okviru SOZD Slovenijales.
Rast prodaje se znatno povečuje pri izvozu, ki z osvojitvijo novih proizvodnih programov pridobiva vedno večji delež. Da bi osvajali nove potencialne kupce, moramo prilagoditi in izboljšati kvaliteto proizvodnje, servisno in dostavno službo. Prav gotovo to narekuje reorganizacijo prodajne službe in vseh služb v Skupnih dejavnostih.
Kalkulacija in strategija prodajne politike bo v letu 1976 odvisna od tržne situacije in sprememb sistemskih rešitev. Zato mora biti prodajna politika prožna, da se pravočasno prilagodimo sleherni spremembi in zagotovi rast prodaje.
Recesijska gibanja na zunanjih trgih so v letu 1975 bistveno Zavrla plasman. Tako smo dosegli
Nadaljevanje na 7. strani
Vse tja od novega leta naprej je vreme naklonjeno vsaj drsalcem, če že smnučarji ne pridejo na svoj račun. Zamrznjena ploskev raz-sežnega Cerkniškega jezera je v popoldnevih, posebno pa ob sobotah in nedeljah dobesedno prekrita z mladimi in starejšimi drsalci od blizu in daleč.
Do tukaj je vse lepo in prav, toda še vedno je dosti starih, neiz-koreninjenih napak. Ni preskrbljeno za varnost, nudenje nebodijetreba prve pomoči in za okrepčilo.
Vse na jezero! Lokali v našem malem mestu pa prazni. Nihče od naših vrlih gostincev se ni spomnil, da bi lahko svoje usluge Ponudil tja, kjer je zares množica ljudi.
Po nepreverjenih podatkih je v Loški dolini okoli 200 drsalcev. V Cerknici z okoliškimi vasmi pa že blizu 500. Lepo število, ni kaj reči. Pri tem pa se tudi vprašamo, zakaj se naše trgovine niso pravočasno spomnile, da bi vsaj kakšen par drsalk pokazale v izložbi, če jih že za prodajo nimajo.
Ljubljana res ni tako daleč, pa vendar je pripomba vredna premisleka. Končno bi se naše trgovine le morale približati kupcu.
O turistični propagandi, razen slučajne televizijske reportaže, ni ne duha ne sluha.
Torej — vse po stari utrjeni tradici, da je najbolje biti za ničesar odgovoren.
Sleherni dan je na jezeru sila živahno. Še en obraz našega jezera. se tega naši turistični delavci in gostinci ne zavedajo ...
Značilnosti letošnjega plana
Nadaljevanje s 6. strani
p*ani izvoza kot smo ocenjevali. . ° ^Prejetju novega asortimana redenc pa se je situacija neko-lzb°Ijšala. Kljub temu ne ™plno pričakovati izrednih us-pehov, saj tržna situacija ni pre-ec optimistična. Na področju :fn m pričakovati premikov niti , ta zahodnem niti na vzhodnem Su, kar v končni posledici bist-eno vpliva na rentabilnost po-■’ ovanja temeljnih organizacij.
7 £y°z na.i bi v letu 1976 znašal »367.000 dolarjev, kar pomeni, a bi se primerjalno z letom 1975 »ejansko podvojil.
dohodek in osebni dohodki
,y Planu za leto 1976 smo pri blikovanju celotnega dohodka postevali nove sistemske reši-ve na tem področju (sistem ne-P*a«»ne realizacije, zagotovitev ptacu itd.). Poleg tega pa smo upoštevali tudi vse sporazumno Pogovorjeno izločanje pri reali-i,aC,, lu delitvi doseženega do-nodka temeljnih organizacij.
Prav gotovo nas čakajo izredne težave pri zagotovitvi nemotene likvidnosti in plačilne sposobnosti. Zato so prizadevanja za pospešen izvoz in relativno zniževanje zalog pravilna in edino realna.
Osebni dohodki na zaposlenega so rezultat produktivnosti in gospodarejnja. Na tej osnovi smo ugotovili povečanje planiranih osebnih dohodkov za 8 odstotkov poprečno. Poleg tega v planu nakazujemo tudi uveljavitev minulega dela v poprečij! 3,6 odstotka od vkalkuliranih osebnih dohodkov. Tako planiramo povečanje osebnih dohodkov za 12 odstotkov. Vsako naraščanje pa je pogojeno z večjo produktivnostjo dela in uspešnostjo gospodarjenja.
Skupno zastavljeni planski cilji so dokaj optimistični, vendar bodo doseženi le, če si bo za njihovo uresničevanje resnično prizadeval sleherni delavec na vsakem delovnem mestu. Zato bodo doseženi rezultati posledica naših aktivnosti, ki morajo kar najbolj izkoristiti vse razpoložljive pogoje.	B. Mišič
Mednarodni kredit za razvoj kmetijstva
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila Jugoslaviji za naložbe v kmetijstvo 50 milijonov dolarjev. Od tega zneska odpadejo na Slovenijo 3 milijoni dolarjev, ki so razdeljeni takole: za investicije v družbenem sektorju 1,7 milijona dolarjev in za investicije v kooperacijskem kmetijstvu 1,3 milijona dolarjev.
Zveza hranilno kreditnih služb za Slovenijo je razpisala natečaj za prijavo zahtevkov po omenjenih kreditih. Ker je bilo zahtevkov šestkrat več kot je na voljo sredstev, je posebna komisija pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zadružno zvezo Slovenije in HKS Slovenije izbrala prednostni vrstni red, v katerega je bilo vključeno tudi področje cerkniške in idrijske občine ter nekatera obmejna področja. Po zaključenem razpisu je bilo za našo občino odobrenih 960 mi-
lijonov starih dinarjev, od česar odpade 50 odstotkov na mednarodno banko, 50 odstokov pa na kredit domače banke.
Kredit je v Sloveniji namenjen izključno za razvoj govedoreje ter proizvodnjo mleka in mesa. Pri tem so upoštevani vsi investicijski vzporedni nameni — hlevi, oprema, mehanizacija, plemenska živina.
Pri financiranju predračunske vrednosti posamezne preusmerjene kmetije sodeluje mednarodna banka s 40 odstotki, domača poslovna banka s 40 odstotki, in-
Stanovanjska vprašanja
V FEBRUARJU PRETEKLEGA LETA SO ORGANI UPRAVLJANJA VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNIH DEJAVNOSTI, KI DELAJO NA PODROČJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ, DALI POBUDO ZA PREDLOG SPREMEMB, KI NAJ BI JIH VNESLI V VELJAVNE SAMOUPRAVNE SPORAZUME O UREJANJU STANOVANJSKIH ZADEV.
Predlogi so bili že posredovani v javno razpravo, ki pa je bila zaradi časovne stiske ustavljena, kajti v tem času je bilo treba objaviti razpis (do 28. februarja) za dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Predloge so v celoti osvojili v TOZD Tovarna pohištva Cerknica in so spremenjeni sporazum že uporabljali lansko leto.
Ker gre za izredno občutljivo področje, je ustrezna strokovna služba pripravila celotno besedilo samoupravnega sporazuma, kakor naj bi se glasil po sprejetju sprememb in bo gradivo v prvih dneh februarja v razpravi po posameznih temeljnih organizacijah, da bi ga bilo moč sprejeti še pred koncem istega meseca.
Glavne značilnosti oziroma spremembe sporazuma so v kratkem naslednje:
1.	Dogovorjeno je skupno gospodarjenje z družbenimi stanovanji, in sicer gospodarijo z njimi:
— TOZD Tovarna pohištva Cerknica n. sol. o.
— TOZD Tovarna ivernih plošč Cerknica n. sol. o.
— TOZD Tovarna pohištva Martinjak n. sol. o.
— Skupne dejavnosti Cerkni-
ca
v okviru Cerkniške doline ter
— TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg n. sol. o.
— TOZD Tovarna pohištva Stari trg n. sol. o.
v okviru Loške doline.
Zato je v predlogu moč opozoriti na »dvojnost« akta:
—	prvih šest poglavij vsebuje predvsem določila o razdeljevanju stanovanj in pa splošna določila celotne stanovanjske problematike, ki bodo morala biti zaradi enotnosti reševanja sprejeta v enakem besedilu v vseh temeljnih organizacijah posamezne doline;
—	poglavji VII in Vlil pa urejata izključno vprašanja stanovanjskih posojil, ki so lahko zaradi posebnih pogojev ali vplivov delno različno urejena v okviru posamezne temeljne organizacije ali Skupnih dejavnosti.
2.	Merila za sestavo prednostne liste prosilcev stanovanj so ločena od meril za sestavo prednostne liste prosilcev stanovanjskih posojil; nekatera izmed obojnih meril so nekoliko spremenjena.
3.	Pri stanovanjskih posojilih je vpeljano novo merilo »namensko varčevanje«, ki temelji na zneskih namenskega varčevanja pri banki, ki jih prosilec mesečno vlaga, primerjanih s poprečnim mesečnim dohodkom na člana skupnega gospodinjstva, doseženega v preteklem letu. Poleg tega je upoštevana tudi doba, za katero je varčevalna pogodba sklenjena. Ker torej vpliva več elementov, se merilo uporablja po posebni tabeli. S tem merilom podpiramo splošno družbeno težnjo za namensko združevanje sredstev pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
4.	Pred razdeljevanjem se ločijo sredstva adaptacije od sredstev za novogradnje in se izdelata dve ločeni prednostni listi.
5.	Uveden je pogoj, da prosilec posojila razpolaga z zahtevano gradbeno dokumentacijo in da ima izdelane temelje.
6.	Skrajni rok za razpis posojil naj bi bil po novem 10. marec, s čimer naj bi bila omogočena objava v OBZORNIKU.
7.	Uvedena je tudi obveznost za nadzor namenske uporabe posojil.
8.	S sporazumom je določena obveznost ustrezne službe temeljne oziroma delovne organizacije, da delavcu, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev stanovanja ali posojila iz drugih stanovanjskih skladov, pomaga pri uveljavitvi te njegove pravice.
Več podrobnosti seveda v tem članku ne moremo objaviti. Gradivo je na voljo v vseh temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih. Prav gotovo je primerno, da se seznanimo z njim, saj bomo o njem po zaključeni javni razpravi in po dokončnem oblikovanju predloga s strani delavskih svetov glasovali na zborih delavcev. Z. Zabukovec
Naši smučarji letos
Ker v letošnji zimi še ni bilo snega, vam ne moremo postreči z rezultati s kakšnih smučarskih tekmovanj. V zameno tega pa vam bomo v tem kratkem sestavku omenili uspeh, ki ga je smučarski klub Cerknica dosegel v preteklem letu.
Že ob ustanovitvi kluba smo menili, da je za delo kluba nujno potreben klubski prostor. Po pregledu več zapuščenih prostorov v Cerknici smo se odločili, da bi nam najbolj ustrezala soba v kinodvorani Cerknica. Soba ima to prednost, da je v središču Cerknice in ima poseben vhod. Po manjših gradbenih, slikarsko-
pleskarskih in drugih delih smo s pomočjo Brestovih temeljnih organizacij Tovarne pohištva Cerknica in Tovarne pohištva Martinjak klubski prostor opremili še s pohištvom.
Klubsko sobo smo tako začeli uporabljati decembra lani.
Vse ljubitelje smučanja in člane smučarskega kluba obveščamo, da je klubska soba v smučarski sezoni odprta vsak četrtek od 17.30 do 19. ure, kjer se lahko vpišete v klub, poravnate članarino ali dobite potrebne informacije.
Smučarskih načrtov je dovolj, primanjkuje nam samo še snega.
vestitor — kmet pa 20 odstotkov, pri čemer se za udeležbo kmeta-kooperanta razume prispevek v denarju, materialu in lastnem delu.
Izredna ugodnost dobljenega kredita je nizka obrestna mera, in sicer 3 odstotke za kmeta — kooperanta, kajti razliko do 11 odstotkov pokriva Kmetijsko razvojna skupnost Slovenije Prednost je tudi v tem, ker so roki vračila kredita daljši, in sicer je čakalna doba dve leti, čas vračanja kredita pa največ deset let.
Nosilec kredita v kooperacijskem kmetijstvu je organizator kooperacijske proizvodnje, to j.e Kmetijska zadruga Cerknica oziroma njena temeljna organizacija združenega dela — Sodelovanje.
Na podlagi prijav individualnih investitorjev kmetov — članov bo morala pespeševalna služba izdelati investicijski projekt, kakršnega zahteva mednarodna banka. Po dosedanjih prijavah je vključenih v projekt trideset kmetij predvsem na hribovitem področju, ki naj bi skupaj zgradile 420 stojišč za govedo. KONČNE PRIJAVE ŠE NISO ZAKLJUČENE, KER JE ZADNJI ROK ŠELE KONEC FEBRUARJA, ZATO POZIVAMO TUDI OB TEJ PRILOŽNOSTI VSE INTERESENTE, DA SE ŠE PRAVOČASNO PRIJAVIJO.
Zastavljeni program na področju investiranja v kooperacijsko kmetijstvo bo spodbudno vplival na uresničevanje nalog, začrtanih s srednjeročnim programom kmetijstva, pa tudi celotnega gospodarstva občine. Izreden pomen pa vidimo tudi v tem, da se s tako usmerjenim vlaganjem vedno bolj zaustavlja razseljevanje naših hribovskih vasi, ki so in bodo izrednega pomena za splošni ljudski odpor in za obvarovanje žive pokrajine naše občine.	L. Frelih
Pravnik
odgovarja
VPRAŠANJE
V naši temeljni organizaciji sem hotel opraviti na mizarskih strojih nekaj del za zasebne namene. Delal bi sam z lastnim materialom.
Od vodstva temeljne organizacije nisem dobil dovoljenja za tako delo; zdaj me zanima, ali imam pravico do take uporabe oziroma, zakaj nekateri delavci v nekaterih temeljnih organizacijah take stvari lahko počenjajo?
ODGOVOR
BREST kot celotna delovna organizacija je med drugim registriral v sodnem registru tudi »opravljanje storitev na področju glavnih proizvodnih dejavnosti«. To dejavnost so povzele seveda tudi posamezne temeljne organizacije, kar pomeni, da se na primer v TOZD TP Cerknica ali v TOZD TLI Stari trg in drugod lahko opravljajo storitve v zvezi z dejavnostjo teh temeljnih organizacij.
To opravljanje storitev pa seveda poteka za vse naročnike enako. Predpisi ne dopuščajo nikakršne razlike med delavci, ki delajo v posamezni temeljni organizaciji in med drugimi občani. To pomeni, da je postopek približno takle: storitev naročimo pri pristojni osebi; če gre izjemoma za lasten material, ga pripeljemo in predamo z ustrezno dokumentacijo; ko pa je storitev opravljena, poravnamo plačilo po obračunu. Cene za omenjene storitve se določajo kot cene za ostale storitve v okviru delovne oziroma temeljne organizacije.
Opravljanje storitev, ki gre_mimo opisanega postopka, ni v skladu s predpisi in gre tudi mimo naših samoupravnih splošnih aktov.	Z. Zabukovec
Tudi letos Bloški teki
Da bi Bloke kot zibelka smučanja ne ostale pozabljene in da bi se pri nas hitreje začela razvijati v svetu zelo priljubljena oblika rekreacije, hoja oziroma tek na smučeh, je temeljna telesno-kulturna skupnost Cerknica lani prvič organizirala množično prireditev, imenovano Bloški smučarski teki. Ti teki lani niso bili smučarski, ker nam jo je muhasta in s snegom skopa zima zagodla, tako da smo morali opraviti ZELENI POHOD na 15 kilometrov namesto 30 kilometrov na smučeh in trim hojo na 7 kilometrov.
Čeravno ni bilo snega, je bila udeležba izredno velika, saj je nastopilo v pohodu na 15 kilometrov približno 280 in na 7 kilometrov več kot 580 ljudi.
Posebno pisana je bila udeležba v hoji na 7 kilometrov, saj so se podale na to pot poleg članov šolskih športnih društev, športnih klubov, TVD Partizana, tabornikov in drugih množičnih organizacij in posameznikov tudi cele družine.
Okrog 55 odstotkov vseh udeležencev je bilo iz naše občine, ostali pa so prišli iz mnogih krajev Slovenije, pa tudi iz Trsta.
Letošnji Bloški smučarski teki bodo v nedeljo, 8. februarja. Vsi si želimo, da bi do takrat le napadel pričakovani sneg, da bi prireditev tekla tako kot je načrto-
vano. Omenimo naj, da se bo letos lahko udeležil teka na 30 kilometrov vsak, ki se čuti sposobnega za tak napor ne glede na starost. Sprememba je tudi v kategorijah nastopajočih, saj smo uvedli razred kategoriziranih tekmovalcev, kar opravičuje dejstvo, da se ne moreta enakovredno kosati, denimo reprezentant in pa nekdo, ki teče iz lastnega zadovoljstva, za rekreacijo. Starostni kategoriji sta letos samo dve, in sicer do trideset in nad trideset let.
Pri TRIM teku ni nobenih sprememb. Želimo, da bi bila udeležba čim večja, zato smo uvedli novost: vsak, ki bo desetkrat zapovrstjo sodeloval na BLOŠKIH TEKIH ne glede v kateri kategoriji, bo dobil posebno spominsko priznanje.
Vsi ostali pogoji so jasni iz razpisa, ki ga v celoti objavljamo. Želimo, da bi bila tudi letos večina udeležencev iz naše občine, zato pozivamo vse množične družbene organizacije, osnovne organizacije sindikata, šole in ostale, da v čim večjem številu sodelujejo na najbolj množični telesnokulturni akciji v občini.
Še to: prijavite se lahko s prijavnico, ki je tudi na tej strani. Izrežite jo, izpolnite in pošljite na naslov, ki ga vidite v razpisu!
P. Kovšca
Razpis
Temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica prireja v nedeljo, 8. februarja 1976
2.	BLOŠKE SMUČARSKE TEKE
Start in cilj tekov bo v Novi vasi, in sicer
I. BLOŠKI TEK na 30 km — start ob 9.30 in II. TRIM TEK na 7 km — start ob 10. uri
POGOJI:
1.	Za udeležbo na Bloških tekih ni starostnih omejitev, zato lahko nastopi vsak, ki želi preizkusiti svoje sposobnosti. Posebej vabimo k prijavi za Trim tek vsa šolska športna društva, ekipe TVD Partizan, tabornike in ostale množične organizacije.
2.	Prireditelj ne bo ugotavljal telesne sposobnosti za teke, zato vsak prijavljeni nastopa na lastno odgovornost.
3.	Vsakdo, ki bo sodeloval na tekih, bo dobil pred startom bilten, po prihodu na cilj pa še spominsko značko in topel obrok.
4.	Nagrade:
Moški tekmovalci so razporejeni v naslednje razrede:
—	kategorizirani tekmovalci (obvezna navedba kategorije pri prijavi),
—	rojeni leta 1946 in mlajši,
—	veterani, rojeni do vključno 1945. leta.
Za vsako kategorijo dobi prvoplasirani zlato, drugi srebrno in tretji bronasto plaketo BLOŠKI SMUČAR.
Ženske nastopijo v eni skupini. Najboljše tri tekmovalke dobijo zlato, srebrno in bronasto plaketo.
5.	Bloški tek je eden izmed tekov, ki se upoštevajo pri dodelitvi ZLATE TROFEJE VZDRŽLJIVOSTI, ki jo daje revija Antena.
6.	Prijave pošljite na naslov: Organizacijski odbor Bloških tekov pri TTKS Cerknica, 61380 Cerknica, p. p. 53, do vključno četrtka, 5. februarja 1976 (datum poštnega žiga).
Istočasno s prijavo vplačajte s splošno položnico na tekoči račun št. 50160-678-99793 pri SDK Rakek tudi startnino, in sicer za tek na 30 km 50 din, za Trim tek pa 20 din za posameznika. Odrezek položnice velja kot potrdilo o prijavi za dvig startne številke.
7.	Vsak udeleženec desetih zaporednih Bloških tekov (teka na 30 km ali na 7 km) dobi posebno spominsko priznanje.
8.	Teki bodo v vsakem vremenu, v primeru pomanjkanja snega pa bo organiziran ZELENI POHOD na 15 km in 7 km.
9.	Vsi udeleženci Bloških tekov bodo zavarovani pri Zavarovalnici
SAVA Ljubljana, PE Postojna.	Organizacijski odbor
ŠPORTNO DRUŠTVO
PRIJAVNICA
Priimek in ime
, rojen
poklic...................., naslov...............................
kategoriziran tekmovalec DA NE, se prijavljam za
BLOŠKI TEK 30 km
TRIM TEK 7 km (ustrezno obkroži)
ki bo v nedeljo, 8. februarja 1976.
Teka (pohoda) se udeležujem na lastno odgovornost.
Prijavnica je lahko tudi skupinska, vendar mora vsebovati zgoraj zahtevane podatke za vsakega posameznika.
...................., dne ............. 1976.	Podpis
Čista narava in moderni, zmehanizirani svet (podoba našega jezera)
Drsalni trim na jezeru
Smo sredi zime, snega pa ni in ni, čeprav se je večkrat dovolj ohladilo. Namesto snega je v vsej svoji razsežnosti zamrznilo Cerkniško jezero, največje naravno drsališče na Slovenskem, četudi so mnogi novinarji pripisovali in še pripisujejo to Blejskemu jezeru, ki pa ga to sezono muhasto vreme noče in noče spremeniti v ledeno ploskev.
Smučarski klub Cerknica zbira v svojih vrstah predvsem ljubitelje smučanja. Ker pa letos že tretjo zimo ni snega, so le-ti kar čez noč postali vneti drsalci in organizatorji prvega drsalnega trima na Cerkniškem jezeru.
Veliki domiselni letaki in kratka novica v dnevnem časopisju so privabili v nedeljo, 11. januarja letos več sto drsalcev na naše jezero. Kar okrog 200 drsalcev se je pomerilo na približno 2000 metrov dolgi, odlično pripravljeni progi. Mnoge je izdala slaba kondicija in so bili potrebni vleke posebne vrste (klobasa na ražnju). Tudi padcev ni manjkalo. Nekateri pa so se izkazali za odlične drsalce. In čeprav naj bi bila to množična rekreacijska prireditev, je imela vseeno kanček tekmovalnega značaja, saj je dala pet zmagovalcev po starostnih kategorijah:
mlajše pionirke: Vida Brani-selj,
mlajši pionirji: Tomaž Koro-
ŠčC,
člani do 35 let: Borut Jakič,
članice do 35 let: Breda Petrovčič,
veterani: Andrej Hočevar.
Res je škoda, da se akciji ni pridružilo še ostalih skoraj tisoč drsalcev, ki so se zadrževali na jezeru in drsali zase, se v lepem sončnem vremenu nadihali svežega zraka in se tako tudi oni pošteno razgibali.
Prvi drsalni trim je torej uspel. To ste lahko videli tudi v televizijski reportaži o tej rekreacijski prireditvi.
V spomin
10. decembra lani je nepričakovano umrl naš nekdanji dela-cev JANEZ ŠPEH iz Markovca, star 68 let.
Na žagi Marof — TLI Stari trg se je zaposlil že leta 1945 in v dvajsetletnem neprekinjenem delovnem stažu delal na več mestih: kot delavec na skladišču žaganega lesa, vodja ekonomije, in kot delavec na večlistni krožni žagi. Večji del delovne dobe je bil tudi aktivni samoupravi j alec.
Tega vztrajnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Delovna skupnost TOZD TLI Stari trg
Naši upokojenci
Zadnji delovni dan decembra se je v Tovarni pohištva Stari trg poslovil od svojih sodelavcev Jože MULEC, doma iz Podcerkve. Verjetno je bil naj starejši član BRESTA, saj bo prav te dni praznoval 69-letnico rojstva.
Ne glede na svoja leta je bil skoraj do zadnjega zaposlen pri krožni žagi —- fizično dokaj napornem in nevarnem stroju. Zdravnik je moral posredovati, da smo ga premestili na lažje delo; kljub temu se je »oče«, kot smo ga vsi klicali, dokaj težko ločil od svojega stroja, posebno pa še od sodelavcev strojnega oddelka, med katerimi se je počutil kot doma, kar je večkrat rad poudaril.
Pri delu marljiv in do skrajnosti vesten, sicer pa nikoli bolan, vedrega in nasmejanega obraza, vedno pripravljen za šalo ali pesem — tak je bil »oče«.
Vsi člani kolektiva mu želimo še mnogo srečnih let!
Delovna skupnost Tovarne pohištva Stari trg
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Tokrat so se reševalci zares odrezali; do roka je namreč prispelo kar 175 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence: Po 20 din prejmejo: Ana Kovač, Letoviška 20, 66319 Portorož, Ivanka Kebe, Cesta 4. maja 73, Cerknica, Bojan Klančar, Partizanska 14, Cerknica, Marija Se-žon, Partizanska 19, Cerknica in Jana Škrlj, Sleme 6, 61385 Nova vas;
50 din Marija Komočar, Skupne
dejavnosti,
100 din Marica Jernejčič, Slivce 1 a, 61381 Rakek,
200 din Bernarda Šmalc, Loško 18, Cerknica.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade lahko dvignete v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti.
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
VSEM DELAVCEM — ŽELIMO USPEHA — SOL — ČKALOV — K — TNALO — EDA — RUDO — V — NAG — ULITI — NAVIP
—	NASKAKOVATI — TI — LAHORE — OMEDLEVICA — IZLET — DAR — VOJO — SINICA
—	NEON — ERAR — TAJEN — EMBA — MT — OSE — ANTAR
—	AR — LIBRETTO — ANA — NC — EZOP — RAS — ANDRI-JA — CB — TEK — JA — TESTO
—	BANDERCE — URAGAN — STARKE — OREHI — ESKIM
—	AARE — ZKS — KOROMANDIJA — NIT — ANTEJ — ANALI
—	GAUDA — ASTI — RE — RADON — GONDOLA — KOCINA
—	ONEGA — RAI — IA — IRAČAN
Brestov obzornik, glasilo delovne skup; nosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODESA, Mirko GERSAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR. Franc MULEC, Miha SEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Foto: J. ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2500 izvodov.
Na podlagi sklepa Sveta za kadre TOZD TLI Stari trg z dne 21.1. 1976 objavljamo prosto delovno mesto
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
POGOJI:
—	2-letna strokovna šola (ekonomska ali administrativna),
—	6-mesečna praksa,
—	poskusno delo 1 mesec,
—	osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o oblikovanju dohodka in osebnih dohodkov,
—	zaposlitev za nedoločen čas,
—	stanovanja ni.
Rok prijave 14. 2. 1976. Prijave sprejema splošna služba TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg.
Filmi v februarju
1.2.	ob 16. uri — ameriški film KEHIL ŠERIF USA, western.
1.2.	ob 19.30 — danski erotični AVTOCESTA V POSTELJI.
2.2.	ob 19.30 — ameriški film LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI. Ljubezenska drama.
5.2.	ob 19.30 — italijanski erotični film MALI GREH.
7. 2. ob 19.30 in 8. 2. ob 16. uri — ameriški pustolovski film VALDE-SOVI KONJI.
8.2.	ob 19.30 — slovenski film POVEST O DOBRIH LJUDEH. Drama.
9.2.	ob 19.30 — ameriški akcijski film ATENTAT.
12.2.	ob 19.30 — jugoslovanska komedija KAR BO PA BO.
15. 2. ob 19.30 — ameriški film POVAMPIRJENI MILLES.
14.2.	ob 19.30 in 15.2. ob 16. uri — ameriški vvestern UBIJ VSE IN VRNI SE SAM.
16.2.	ob 19.30 — nemški fantastični film MESTO SANJ.
19.2.	ob 19.30 — nemški film VSEM DRUGIM JE IME ALY. Drama.
21.2.	ob 19.30 — ameriški film PAPIRNATI MESEC. Drama.
22.	2. ob 16. uri in 19.30 — angleški pustolovski film ŽIVI IN PUSTI
UMRETI.
23.	2. ob 19.30 — ameriški western TEXAS EXPRESS.
26.2.	ob 19.30 — nemški pustolovski ULZANA, VODJA APAČE V.
28.2.	ob 19.30 in 29.2. ob 16. uri — poljski film SKOZI PUSTINJO IN PUŠČAVO — L del.
29.2.	ob 19.30 — italijanska komedija EMIGRANT.