Leto LKVill Od 1. nov. daljo naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/ITI. TeL 40-01 do 40-05 štev. 253 a Ček. rač„: Ljubljana ŠL 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 PodruL: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenic«, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Dan molitve za mir Vsi predobro čutimo, da živimo v izrednih, nečloveških časih. Vse življenje narodov, vsa njih pozornost in delavnost je osredotočena v misli, kako organizirati učinkovito obrambo pred sosedi. Narodi so se povrnili nazaj za tisočletja, nekako v dobo prašumskega človeka, ko je skrb za obrambo golega življenja ali pa uspešen napad na soseda izčrpala vso umsko in duševno delavnost tedanjega rodu. Tako tudi nam rojijo po možganih same utrjene črte, proizvodnja orožja in drugih neproduktivnih reči pa izčrpava gospodarsko moč narodov, kar gre tako daleč, da so ponekod načeti že goli temelji narodnega gospodarstva. Namesto da bi se veselili dobro organizirane mednarodne trgovine, ki si jo želi vsak narod, da mu dvigne in olepša njegovo življenje, pa se trapimo s protinaravno avtarkijo ali državno samopreskrbo, ki vso Evropo in ves svet sili k dragim in slabim življenjskim pogojem. Namesto da bi Evropa gradila lepe šole, pa mrzlično zida draga podzemska zaklonišča. Skoraj nenaravno se sliši dandanes glas v prilog pomirjenja in prijateljstva med narodi. Ponekod prijatelje miroljubnosti celo zapirajo. V modi in v veliki časti je bojevito mišljenje. Duševni delavci pa vedno bolj živo čutijo, kako se duhovno obzorje zapira, namesto da bi se razširjalo. Bodi kar koli in kdor koli, razmere te silijo, da sc vse bolj posvečaš najbolj primitivnim življenjskim zahtevam, to je skrbi za prehrano in varnost. Tako tudi ves narod. Gorje narodu, ki bi se v tem pogledu zanemaril! Stanje v sodobnem svetu je takšno, da bo kaj kmalu postalo plen močnejšega soseda! Vidimo, da so vsi pojmi presukani in stoje na glavi. Nekoč smo slavili dobre, mirne, poštene in plemenite može, ki so na javnih mestih, ki so jim bila zaupana, zastavljali vso svojo delavnost in skrb v to, da so narodu služili in da je tudi narod kot celota bil koristen mednarodnemu občestvu, In danes? Ne morete vreči hujšega očitka na politika ali na državnika, kakor če o njem napišete, Ji je bil pacifist, da se ni dovolj oboroževal, da ni pravočasno zidal utrjenih pasov itd. Pa tudi za narod, ki je miroljuben, ki posveča svoje sile kulturi in znanosti, goji mednarodno spravljivost, nimamo drugega kakor prezir in pomilovanje. Najhujši greh za državo je, če ni dovolj oborožena, če njena vojna tehnika ni na višku, če nima pripravljenega vojnega stroja, ki lahko prične delovati vsak trenutek. Krivci v očeh sodobnega javnega mnenja niso tisti, ki so vojno pripravljali, ampak tisti, ki so se ji hoteli izogniti. Krivci so tisti, ki so mislili, da bi mirno sožitje in sodelovanje med narodi bilo koristnejše kakor pa vojno klanje! Takšno je mišljenje sodobnega človeka, in mi ga ne moremo spremeniti. Občutimo pa sedanje stanje kot hudo bolezen, v katero je zapadel evropski človek kakor v vročično mrzlico, ki mu je izkrivila zdrave pojme. Koliko bo treba zdraviti tega ubogega bolnika! Papež, ki je oče krščanskega sveta, je za današnjo nedeljo razpisal molitve za vesoljno Cerkev. To naj bi bil dan, ko naj bi sc katoliški narodi vsaj za trenutek zavedeli, da so poklicani še za kaj višjega, kakor za medsebojno klanje in pobijanje. Zavedeli naj bi se, kam jih je pritiralo razkristjanjenje, v katerem so pozabili, da so vsi otroci istega božjega Očeta in torej bratje med seboj. Naj bi bil to dan molitve, pokore in notranje obnove. Pri sv. mašah in v molitvah naj bi se verniki spominjali vseh padlih vojakov in molili za njih večni pokoj. Prosili naj bi Boga, da bi olajšal strašno gorje neštetih beguncev, pregnancev in brezdomcev, ki so jih vojne grozote pognale iz rodnega kraja, jim porušile domove, jim razteple družine križem v svet. Posebno pa naj bi prosili božje usmiljenje, da bi narodi skoraj sklenili mir na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni. Naj bi se vsaj vojni požar ne razširil in naj bi novi narodi bili obvarovani pred vojnimi grozotami! Tudi iz slovenskih cerkva in iz slovenskih src se bo, kakor vse dni, posebno na današnjo nedeljo dvigala goreča prošnja k Bogu in Mariji, varuhinji in zavetnici Slovencev, da bi naš narod in našo jugoslovansko domovino obvarovala vojskine preizkušnje. K temu nas sili naša krščanska dolžnost pa tudi naša pa-triotična dolžnost in naša ljubezen do domovine. Mi odobravamo sleherno akcijo vodilnih naših politikov, ki gre za tem, da se naši Jugoslaviji prihrani vojno trpljenje in se prebivalstvu omogoči mirno in častno življenje. S svojimi molitvami in prostovoljno pokoro Pa hočemo mirovna prizadevanja naše vlade Podpreti še na nadnaraven način in nagniti božjo dobroto, da nam prizanese z vojno šibo. Moliti pa hočemo tudi za mir med drugimi narodi. Saj sedanje stanje ne more večno trajati! Saj ni mogoče, da bi narodi trajno živeli v medsebojnem sovraštvu in nezaupanju, vsak v osamljeni avtarkiji, v proizvajanju neproduktivnega orožja, z zaplankanimi obzorji! Prepričani smo, da pojem o skupni zapadni kulturi vendarle ni prazna beseda in da bo delo Cerkve, dobrih katoličanov in drugih Romunija pristopila k trojni zvezi Antonescu priznava osišču pravico vpeljati nov red v Evropi Zanimivi odmevi z ozirom na Bolgarijo, Turčijo in Sovjetsko Rusijo Berlin, 23. nov. Danes dopoldne so v zunanjem ministrstvu na manj slovesen način kot se je to zgodilo pri Madžarski, podpisali besedilo pogodbe, s katero pristopa Romunija k trozvezi Nemčija-Italija-Japouska. Nemčijo je zastopal minister Ribbentrop, Italijo načelnik političnega oddelka v italijanskem zunanjem ministrstvu Butti, Japonsko poslanik Kuru.su, Romunijo pa general Antonescu. Besedilo pogodbe je sledeče: Vlade Nemčije, Italije in Japonske na oni, ter romunska vlada na drugi strani, so po svojih opol-nomočenih zastopnikih sklenile: 1. Romunija se pridružuje trozvezi, ki so jo Nemčija, Italija in Japonska podpisale v Berlinu due 27. septembra 194«. 2. Zastopniki Romunije bodo poklicani k sodelovanju pri tehničnih komisijah, ki jih predvideva čl. 4 trojne zveze, v kolikor bodo tehnične komisije obravnavale vprašanja, ki se tičejo romunskih interesov. 3. Besedilo trojne zveze je tej pogodbi priloženo. Ta pogodba je napisana v nemščini, japonščini, italijanščini in romunščini ter je vsako besedilo smatrati kot izvirnik. Pogodba stopi v veljavo, kakor hitro je podpisana. Po podpisu in zapečatenju pogodbe je imel general Antonescu nagovor, v katerem je podčrtal važnost današnjega dogodka ne samo za bodoči razvoj romunskega naroda, marveč za vso Evropo. Današnja pogodba ni prazna diplomatična listina, ampak nekaj, kar bo do temeljev preusmerilo zunanjepolitično delovanje Romunije. Izjava generala Antonesca Berlin, 23. novembra. AA. DNB: Po svečanem podpisu protokola o pristopu Romunije k paktu treh sil, je dal generul Antonescu sledečo izjavo: »Zavedam se dejstva, da mi danes podpisujemo državni akt, ki je zgodovinskega pomena, ne samo za življenje in razvoj romunskega naroda, temveč tudi za Evropo, ki je izšla iz žrtev današnje vojne. Ne gre za diplomatsko formalnost, ki so se v zadnjih dveh desetletjih tolikokrat dogajale, temveč za temeljni akt nove orientacije romunske države ter za iskren in dejanski prispevek romunskega naroda k obnovi Evrope in sveta, kakor tudi k obrambi današnje civilizacije, ki ima zagotovilo v zmagi držav, ki jih združuje trojni pakt. Vsi napori v zadnjih dveh desetletjih, da se zagotovi trajen mir, so ostali brez uspeha, ker se je vse razblinilo v prazni retoriki konferenc, in v ideologijah, ki so bile podrejene zlim interesom rušilnih sil, ki niso upoštevalo zemljepisnih dejstev, katerih ne sme nihče zanemariti, ne da bi občutil težke posledice. Organizacija sveta, ki bo prost suženjskega jarma teh sil, pa je dejanska potreba. Nova organizacija lahko sloni na političnih, etničnih, gospodarskih in zemljepisnih temeljih, ki jamčijo za miren razvoj in skupno življenje narodov v življenjskih prostorih, ki odgovarjajo njihovim interesom in ki omogočajo ustvarjanje, velikih prostorov za skupno življenje. Ta novi red v Evropi in v svetu mora uničiti vse funkcije in narediti konec vsem tajnim silam, ki so se že prej upirale preosnovam in katere so pripeljale do sedanje vojne. Najmočnejše sredstvo za obnovo Evrope in sveta je bilo ustvarjeno s trojnim paktom. Nacistična Nemčija, fašistična Italija in cesarska Japonska so soliden in nerazrušljiv blok, ki obsega četrt milijarde ljudi. Te države so si druga drugi ponudile roko in se strnile z namenom, da ustvarijo pravičnejši in boljši red v svetu, da se vzpostavi in utrdi mir v svetu, ki naj bo trajen, da se odstranijo sile stare anarhije in se zagotovi svoboda in harmonično sodelovanje narodov. Romunija, ki jo vodi želja, da bi v polni meri dosegla lastne oblike življenja, je trdno prepričana, da njen pristop k velikemu obnovitvenemu delu ni drugega kakor posledica lastne volje Romunije in njene želje po obnovi, ki veže legionar-sko gibanje z nacionalnim socializmom in fašizmom. Nacionalni legionarski režim je dejanski simbol pristopa romunskega naroda k novemu redu v Evropi, ki je ustvarjen s trojnim paktom. To je legionarski režim izvedel s svojo zmagovito borbo in žrtvami za notranjo obnovo države. Tako je pristop Romunije k trojnemu paktu tudi na formalen način logična in prirodna posledica te priključitve, ki je na znotraj že davno gotovo dejstvo. Kraljevina Romunija pristopa na ta način svečano in v odločni obliki ter iskreno k paktu treh sil, ki je bil podpisan v Berlinu 27. septembra 1940, in bo vložila vse svoje sile. da se dejansko izvedejo cilji, ki jih vsebuje ta pakt.« Angleška razlaga London, 23. nov. t. Reuterjev diplomatični so-trudnik piše ob priliki pristopa Romunije k trojni zvezi, da se »trojna zveza po pristopu Madžarske in Romunije ne bo spremenila v nobeno peterno zvezo, marveč da ostane trojna zveza tudi še naprej. Madžarska in Romunija da sta morali s svojim pristopom Nemčiji in Italiji priznati vodstvo pri ustanavljanju novega reda v Evropi, Japoncem pa vodstvo v Aziji. Romunija je morala priznati tudi to, da bo poklicana na posvetovanje samo takrat, kadar bo šlo izključno za romunske interese, to se pravi, da ji bodo že povedali, kaj naj takrat stori.« Romunsko-sovjetska trgovinska pogajanja Bukarešta, 23. novembra, t. Unitod Press. Trgovinsko odposlanstvo potuje prihodnji ponedeljek v Moskvo, da se pogaja za novo trgovinsko pogodbo med Sovjeti in Romunijo. V Bukarešti samomori, begi... Bukarešta, 23. nov. t. United Press: Bivši voditelj romunskega mladinskega gibanja »Straja Ta-rei« (izg. Straže carei) Sidoroviči se je sinoči na svojem stanovanju, kjer je bil konfiniran, ustrelil. General Marinescu, ki je bil znan kot najožji sodelavec kralja Karla in je bil zaradi tega zaprt, je poskusil z nekaterimi svojimi tovariši pobegniti. Toda poskus se mu ni posrečil. Policija jih jc zajela, nato jih na dvorišču policijskega poslopja privezala na droge in izpostavila sraniotenju. Begunci pridejo pred sodišče. Slovaški državniki v Berlin Bratislava, 23. novembra. AA. DNB: Uradno slovaško poročilo pravi, da bodo slovaškega predsednika vlade in zunanj. ministra dr. Tuko spremljali na njegovi poli v Berlin tile gospodje: vodja propagande Karel Murgas, osebni pribočnik predsednika vlade Farkaš, svetnik poslaništva inženir Mraknar in načelnik protokola dr. Radlinski. In kaj Sovjeti? »Sovjeti leže sedaj lepo v naročju trozveze in se bodo morali pač prilagoditi tej politiki« — pravijo v Tokiu Tokio, 23. nov. t. Doinei. Ob priliki vstopa Romunije v objem trozveze so japonski listi objavili daljše razlage, v katerih prihaja do izraza naziranje, ki prevladuje v japonskih političnih krogih o pomenu trozveze in njenih nadaljnjih pridobitev. »Asa h i Šimbun«, ki jo glasilo vlado, meni, da je s pristopom Romunije k trojni zvezi Turčija, ki je še edini satelit Anglije na jugovzhodu. dobila resen migljaj in nov rok, da se premisli in spremeni svojo zunanjo politiko, preden nc bo prepozno«. List namiguje tudi na položaj Sovjetov ter pravi, (la sc »skupna fronta med državami trojne zveze in Sovjetsko Rusijo vedno bolj podaljšuje. Na zahodu je sedaj samo še Finska, neka vmesna država, ua jugu pa Turčija in prednjea/.ijske države. Sovjeti imajo čedalje več skupnih meja z zaveznicami trozveze. kar bodo znali v Moskvi pravilno ceniti. Sovjetska Rusija bo sedaj vendarle prišla do spoznanja, da bo morala začeti voditi drugo zunanjo politiko in so popolnoma prilagoditi nemsko-itnli jansko-ja-ponski organizaciji novega reda. saj vendar pade v oči, da sovjetska država žc nekako leži v naročju trozveze«. Vladni zastopnik na konferenci časnikarjev ni dodal suhemu poročilu o |>rislopti Romunije k trojni zvozi nobeno nadaljnje izjave, razen da so Japonska veseli novih sotrudnikov pri delu za ustanovitev novega reda na svelu. V Moskvi spet zanikujejo London, 23. nov. t. Londonski radio je sinoči objavil besedilo zanikanja, ki ga je prinesla uradna sovjetska tiskovna agencija TASS in ki se glasi: Po nekih inozemskih časopisih, med njimi v »II a ni b u r ge r Fr e m d e n b I a 11 u«, je bila objavljena trditev, da je Madžarska pristopila k trozvezi s sodelovanjem in z odobritvijo Sovjetske Rusije. — Ta trditev ne odgovarja dejanskemu stanju dejstev. Zanimiv glas iz Romunije o Nemčiji in Sovjetih Associated Press poroča iz Romunije, da je v tamkajšnjem listu »Universul« izšel zrlo zanimiv članek, ki meče čudno luč na položaj Sovjetsko Rusije v zvezi z zadnjimi dogodki. »Univorsul- trdi na podlagi poročila, ki ga jo dobil iz Berlina, da bi Nemčija nc dovolila več, da bi Sovjeti na Balkanu delali kake ovire nemškim načrtom. Nemčija da je vojaško tako močna, da bi takšne motnje lahko sama preprečila, tem laže, ker ima danes na razpolago ozemlja zaveznikov trojne zveze ob Črnem inorju. Londonski listi, ki to poročilo prinašajo, pristavljajo na kratko: »To je, kar smo in i žc vedno trdili...!« Odmev v Turčiji in Bolgariji Turčija objavila obsedno stanje ob ožinah Ankara, 23. novembra. AA. Anatolska agencija poroča: Ministrski svet je sklenil proglasili obsedno stanje v pokrajinah Carigrad, Kirkareli, Edirne, Tekirgarg, Canakale in Kocali. Obsedno stanje bo trajalo mesec dni. Istaiibul. 23. novembura. 1. Associated Press. Sinoči so nabili po earigrajskih ulicah uredbo, s katero se objavlja obsedno stanje na vsem ozemlju med ožinami in bolgarsko mejo, nadalje v določenem pasu na azijski strani obale Bospor-ja, Marmarskega morja in Dardanel. Tujcem jc prestop tega ozemlja, ki prehaja pod popolno vojaško oblast, prepovedan. Civilni promet je omejen in je pod vojaškim nadzorstvom. Strogi predpisi veljajo za gibanje ljudstva v večernih in nočnih urah. Pomorski promet v ožinah jc pod stalnim vojaškim nadzorstvom. Vojaške oblasti trdijo, da so ukrepi začasnega značaja in bodo takoj ukinjeni, kakor hitro ho imela vlada prepričanje, da jc nevarnost, ki grozi Turčiji zaradi grške vojne, minula. Koliko vojaštva ima Turčija med Carigradom in bolgarsko mejo. ni znano, toda trmasto vzdržujejo mnenje, da ima tamkaj vsaj pol milijona vojakov. Berlin, 23. novembra, b. United Press poroča iz Carigrada: Merodajni turški krogi so mnenja, da bo drugi teden za evropski jugovzhod, zlasti pa za Turčijo usodepolnega pomena. Obisk državnikov iz južne Evrope v Nemčiji spremljajo turški uradni krogi z največjo pozornostjo. List destam« piše: Turčija je pripravljena in odločena, da se bori z vsemi svojimi silami. List dalje piše: Mi pozorno zasledujemo razvoj dogodkov in upamo, da bolgarski kralj Boris ne bo storil napake, ki bi Bolgarijo vrgla v vojno. Ankara, 23. novembra, m. TCP. Nemški poslanik von Papen se je davi z analolskim ekspre-som vrni! v Ankaro. Sprejemu jc prisostvovalo uradništvo nemškega poslaništva in številni člani nemške kolonije. Ankara, 23. novembra, m. TCP. Predsednik republike g. Izmet Ineni je imenoval poveljnika plemenitih duhov polagoma le našlo neko obliko sodelovanja in zopetnega zaupanja med evropskimi narodi. Nočemo se vdajati praznim utvaram. Zavedamo se, da je spričo strašne vojske med velikimi silami dolžnost malih in srednjih držav, da moško čuvajo in branijo svojo domovinsko in narodno posest. Ta obveznost k vojaški pripravljenosti bo morda še dolgo trajala. Zaveden narod jo bo izpolnil, čeprav bi zahtevala tudi največjih žrtev. Toda mimo tega se hočemo po svojih močeh truditi v smislu naše krščanske tradicije za ono du- hovno revolucijo, ki bo spet omogočila mirno in bolj človeško presojo odnošajev enega naroda z drugim. Res, da duhovne sile v sodobnih militariziranih narodih niso posebno visoko cenjene. Toda verjamemo v zdrav ljudski nagon in v realizem narodov, ki slehernemu udu mednarodnega občestva pove, da moreta dva naroda v medsebojnem sodelovanju živeti bolj normalno, bolj srečno in bolj človeško kakor pa če sta v sovraštvu in v vojski. Naj bi dan molitve po vsem katoliškem svetu mnogo prispeval k zmagi te človekoljubne resnice. Drin orožništva, generala Ali Rizo Arturikala, za jxrvelj-nika v vseh krajih, v katerih je objavljeno obsedno stanje. General Ali Riza bo poleg tega šc nadalje ostal poveljnik orožništva. Bolgarski ministri v ponedeljek v Berlinu Rim, 23 novembra t. Rimski radio poroča, da bosta bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov odpotovala v Nemčijo prihodnji ponedeljek. V sredo bosta spreieta pri IIit-lerju in bo takrat verjetno podpisana pogodba o pristopu Bolgarije k trojni zvezi. Bolgarska vlada zanika ultimat Grčiji Sofija. 23. novembra, t. United Press. Ker so nekateri inozemski listi prinesli poročila, da ho bolgarska vlada v bližnji bodočnosti poslala neko u 11 i m a t i v u o noto grški vladi, jo bolgarska vlada po svoji tiskovni agenciji objavila uradno sporočilo, v katerem odločno zanika verodostojnost teh poročil, ki jih imenuje zlonamerna in povsem izmišljena. Mučen vtis debate v bolgarskem sobranju Sofija, 23 nov. t. United Press. Ozračje, ki jo nastalo jio včerajšnji debati v bolgarskem sobranju. ko je neki poslanec vladne skupine z vednostjo vlado v srditem govoru zahteval od sosednih držav, ki imajo z Bolgarijo prijateljske pogodbe, obsežna ozemlja, in zaradi teh iz.|>adov ni dobil ukora, se še ni pomirilo. V političnih krogih šc vedno naglas komentirajo ta dogodek in mu dajejo različne razlage. Toda tudi govor voditelja o|iozicijo Mušanovn je imel velik odmev po vsej državi, ker je ojiozoril bolgarsko javnost na nevarnost, da se Bolgarija poda v pustolovščine, ki jo znajo drago slati. Zato so zbudili veliko |pozornost turški listi, ki so danes prišli v bolgarsko prestolico in ki so poročali o vojaških ukropih ob Bosporju in Dardanelah ter podčrtavali, dn bi vsak vojaški nastop Bolgarije proti Grčiji sprožil turŠko-grSko zavezništvo ter Turčijo prisilil, da prime za orožje. Zeinun. Vremenska napoved: Toplejše bo. Delno deževno in pretežno oblačno vreme. Tu un tam megla. Zagrebška vremenska napoved: Hladno. | Na novo urejeni prejemki upokojencev in njihovih družin B Vsa Jugoslavija za Južno Srbijo Ta teden je prišlo v Belgrad v goste pevsko društvo »Mokranjac« iz Skoplja. Na večerji na čast tega društva je bil ludi predsednik vlade g. Dra-giša Cvetkovič, ki je imel govor, kjer |e dejal: »Poslušal sem vašo pesem v radiju ter užival, ker ste prišli v našo sredo, v središče na»e države in naše narodne sile, v središče naše na.-odne dinastije, kjer je vedno visoko plapolala naša narodna misel ter se je odločno, hrabro in dt/.no glasila naša narodna beseda . . . Kot politični in javni delavec sem našemu jugu posvetil vse svoje misli. Tam sc je ustvarjala naša zgodovina tudi pri prvem snovanju naše državne misli. V tem hipu moramo od tod iz Belgrada vse storiti, da naš slavni in klasični jug pride do polnega izraza stare siave in veličine. Vse naše ustvarjajoče sile morajo biti zbrane za to veliko nalogo Lepa ie ta manifestacija. Po tej poti je treba iti naprej. Treba nam je več živega stika. Vsi moramo po tej poti! Tudi Vojvodina, tudi Hrvatska, tudi Slovenija, vse naše dežele. Belgrad pa je tisto jedro, ki bo računal na vse, kar mislite vi in drugi, ki bo vpošteval vaše in naše ideale.« Tako govori hrvatski narod! ' Belgrajsko Vreme« prinaša članek o govoru, ki ga je imel hrvatski ban dr. šubašič v Cakovcu o dolžnosti do skupne domovine Jugoslavije. V tem govoru jc hrvatski ban dejal, da bodo Hrvati s svojimi telesi branili svojo državo Jugoslavijo. »Vreme« naglasa veliki pomen lega banovega govora ter pravi: Teh besed ni .treba razlagati, l ako govori šubašič, prostovoljec s solunske fronte, ki se je bojeval za to državo. A skozi usta bana banovine Hrvatske govori hrvatski narod. Zapomnimo si in ohranimo to odločno in pošteno besedo bana šubašiča!« »Danes noja beseda ' sii strankarska« Dne 22. t. m. se je pripeljal v Sremsko Mitro-vico pravosodni minister g. dr. Lazar Markovič, ki je nato imel s svojimi somišljeniki konferenco, na kateri je med drugim tole povedal: »V tem trenutku nikar i ne govorimo o tistem, kar ni glavno. Mednarodne razmere zahtevajo od nas, da varujemo interese svojega naroda, da negujemo brat-slvo, slogo in združevanje svojih sil. Danes pustimo strankarske zadeve na strani. Moja prva beseda ni strankarska. Danes moramo varovati sve-iinje narodnih in državnih inleresov ter idejo sporazuma. Zaradi tega bi mi bilo neprijetno govoriti 0 strankarskih zadevah. S tem bi se pregrešil zo-er temeljna načela, ki jih izvaja naša vlada... Dogajalo se je, da smo morali poslušati marsikoga, ki je grajal sporazum. Povem vam pa, da so bile tiste besede sad malenkostnih interesov. Danes nas vodi moralni kapital, sloga in politični sporazum. Mnogo naših sosedov danes drugače gleda na našo državo, kakor pa so jo gledali pred sporazumom. Zaupanje v domovino in v narodno vlado nam je omogočilo naš sedanji mir...« V tej zvezi je minister dr. Markovič dejal še te-le besede: »V sredi Srema moram še enkrat naglasili politiko bratskega sporazuma s Hrvati in Slovenci. Srbski narod želi pravo bratsko slogo. Narod, ki zna spoštovati svojo svobodo, spoštuje tudi tlijo ter želi biti pravi brat prav tako Hrvatu kakor Slovencu. Naša nova državna politika je jamstvo, da si bomo ohranili svojo svobodo in svojo neodvisnost. Varovati svobodo svojega naroda in države, to je bila temeljna misel, ki jo je narekoval sporazum s Hrvati. Srbski narod ima veliko dušo in želi odpraviti vse nesporazume, ki bi bili zoper to politiko.« 1 Sokolski list o marksizmu 1 Poročali smo že, da sokolska župa v Mostarju izdaja svoje sokolsko glasilo »Knjiga za sokolsko selo . kjer so bili članki, ki so zagovarjali misel, naj se sokolstvo otrese vpliva masonskih lož. Ta glas je oslal glas vpijočega v puščavi. Zdaj je v novembrski številki ta list prinesel članek o komunistih, kjer med drugim pravi: »Živimo v velikem zgodovinskem razdobju, ko moramo vnovič izvojevati svojo duhovno in telesno svobodo in samostojnost. Od tega, kako in kdaj bomo zmogli lo dvoje, je odvisna naša usoda. Zakaj pred nami stoji organizirana in pripravljena boljSeviška pošast, ki so zanjo izmečki tujine tako dolgo pripravljali tla tudi med nami. Da pred to pošastjo obvarujemo neodvisnost svoje narodne države in red, ki na njem sloni, moramo najprej zagotoviti narodno osvoboditev od vsake boljševiške in defetistične propagando od zunaj. Samo tako zavarovanje nam bo nudilo novo vsebino, novo silo in sintezo našega življenja. Nazaj vase, nazaj v svojo narodno bit, ki je skozi dolga stoletja bila najbolj varno jamstvo najbolj popolno in najbolj izrazite narodne svobode, ki smo se z njo vsekdar tako ponašali. V nas samih leži svobodna in neodvisna in široko-grudna Jugoslavija. Vse tisto pa, kar iščemo od zunaj in od drugih miselnosti, vse to pa ni noben napredek za nas in od nas, marveč le delo za tuje ideje, za tujo kulturo in tuji duh, ki nas vodi v duhovno suženjstvo.« Hsmški jezik v Jugoslaviji Nemški list »Deutsche Allgemcine Zcitung« prinaša izpod peresa svojega belgrajskega dopisnika Gruberja članek, kjer naglasa, da je nemški jezik danes brez vsega dvoma občevalni jezik na jugovzhodu Čeprav izobraženi Rumuni, Jugoslovani in Bolgari govore francosko, vendar ta jezik nikakor ne prevladuje da ne govorimo o ljudskih množicah, kamor francoski jezik nikdar ni prišel. Balkanski narodi v veliki meri govore nemško. Ti narodi kažejo nenavaden talent za tuje jezike ter se najlažje nauče tistega jezika, ki ga naivečkrat slišijo. Ta jezik pa je nemški. Na drugi strani pa jugovzhodni narodi niso zgol) sprejemali nemških kulturnih dobrin, marveč so več ko enkrat v največji meri obogatili nemškega duha Treba je le spomniti na klasično vez Vuka Karadžiča z Gothe-jem in bratoma Grimm. V novi Evropi, ki bo pod duhovnim in kulturnim — ne le političnim — vodstvom osiščnih drž-av mora priti do notranje prilagoditve jugovzhoda v okviru zgodovinskega pre-okreta ... NemškeVnu jeziku je zdaj zagotovljen položaj glavnega občevalnega in poslovnega jezika na jugovzhodu — tako končuje gospod Gruber svoj zanimivi članek. Socialni davek v Slaven. Brodu Hrvatski listi poročajo iz Slavonskega Broda: Banska oblast je dovolila mestni občini Slavonski Brod pobirati socialni davek Mestna občina Slavonski Brod je namreč prosila za to dovoljenje zato, ker je bil odziv prebivalstva za zimsko pomoč zelo slab. Ker pa je v mestu mnogo revežev in brezposelnih, je bilo treba dobiti vire, ki naj bi občina iz njih te siromake podpirala, ker se ljudje za zimsko pomoč niso zmenili. Belgrad, 2:). novembra. AA. Na temelju čl. 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih od ministrskega sveta št. 11.18 z dne 16. septemnra 1039, je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izproniem-bah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev, Cl. 1. V uredbi o osebnih in družinskih do-kladah državnih upokojencev št. 7550-1 od 15. marcu 1940 se izpremeni in dopolni: 1. Cl. 2. se spremeni in se glasi: Osebnim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečni osebna doklada, iu sicer; Tistim, ki so bili upokojeni z zaključno dvajsetimi ali in a n j leti službe, priznanih za pokojnino z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 1499 — 980, 850, 800. Od 1500 do 2999 — 1100, 950, 850. Od 3000 do 4499 — 1300, 1150, 1000. Od 4500 do 5999 - 1500, 1300, 1100. Od 0000 dalje pa 1701), 1500 in 1300. Z več kot dvajsetimi leti in zaključno s tridesetimi le t i službe, ki je bila priznana za pokojnino: do 1499 — 1300, 1150, 1000. Od 1500 do 2999 — 1000, 1400, 1200. Od 8000 do 4499 — 1900, 1700, 1500. Od 4500 do 5999 - 2300, 2000, 1800. Od (3000 pa naprej - 2500, 2200, 1950. Z več kot tridesetimi leti službe, ki so priznana za pokojnino, pa ne dobivajo celotne pokojnine položaja, s katerega so bili upokojeni: do 1499 — 1500, 1300, 1100. Od 1500 do 2999 — 1700, 1500, 1300. Od 3000 do 4999 — 1950, 1730, 1540. Od 4500 do 5999 — 2350, 2030, 1840. Od 0000 do 0999 — 2550, 2230, 2010. Od 7000 do 8999 — 2(350, 2330, 2140. Od 9000 pa naprej — 2750, 2430, 2240. S položajem zvnničnika ali s položaja, temu enakega, do zaključno 30 let službe, vštete v pokoju 750, 700, (350. Z več kot 30 leti v pokojnino vračunanih let pa ne dobivajo kot pokojnino ce-' lolnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni: 850, 800, 750. S položaja služitelja ali poklica, njemu enakega, do zaključno 30 let službe, vštete v pokojnino, 700, G00. 550. Z več kot 30 leti službe, priznane v pokojnino, pa ne dobivajo kot pokojnino popolnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni: 800, 700, 050. 2. Spreminja se čl. 4 in se glasi: Osebnim upokojencem iz čl. 2, ki prejemajo kot pokojnino v ce-lolnein znesku prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada mesečna osebna doklada, in sicer tistim, ki so bili upokojeni z letno pokojnino v dinarjih ali kronah, in sicer: do 1499 — 1700, 1500, 1300. Tistim, ki so bili upokojeni s položaja uradnika z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 499 — 1700, 1500, 1300. Od 1500 do 2999 — 1800, 1600, 1370. Od 3000 do 4499 — 2000, 17(30, 1530. Od 4500 do 5999 — 2400, 2100, 1830. Od (3000 do G999 — 2(300, 2300, 1980. Od 7000 do 8999 — 2800, 2470, 2140. Od 9000 pa naprej 3000, 2740, 2300 din. S položaja zvaničnika ali poklica, njemu enakega 970, 850, 800. S položaja služitelja aLi poklica, njemu enakega 850, 800, 750. 3. Čl. 5 točka 1 se spremeni in glasi: Družinskim upokojencem, katerim je bila družinska pokojnina odmerjena po prejemkih iz zakonskih predpisov, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečna osebna doklada, in sicer: a) Za družine uradnikov, ako je bila družinska pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah, in znaša letno do 1199. pripade 980, 850, 800. Od 1200 do 950, 850. Od 2000 do 2499 — 1320, 1100 in 950. Od 2500 do 3199 - 1500, 1300, 1100. Od 3500 do 3999 — 1700, 1500, 1300. Od 3000 do 4999 — 1900, 1700, 1500. Od 5000 in naprej 2000, 17(30, 1530. b) Za družine zvaničnikov ali poklicev, ki so tem enaki, 750, 700, 650. c) Za družine služiteljev ali poklicev, njim enakih, 700. 600. 550. 4. V čl. 6 točka 7 se spremenita a) in b) in sc glasita: a) Za uradnike narednike prvega razreda, narednike vodnike, vodje v letalstvu, vodje v mornarici in višje muzike, b) za zvaničnike narednike 2. razreda, narednike, podnarednike, nižje muzike, kaplarje, orožnike, redove-graničarje in služitelje. 5. V čl. 11 točka 9 se postavi namesto >6 ali 7«: »4 ali 5«. Nemški list napadel Madžare zaradi njihove man šinske polisike Budimpešta, 23. novembra. AA. MTI. Predsednik vlade grof Teleki je v svojem govoru na včerajšnji seji parlamenta podčrtal pomen reform, ki se izvajajo v parlamentu in po ministrstvih za splošno upravo. O manjšinskem vprašanju je grof Teleki izjavil, da s priključitvijo starih ozemelj madžarska vlada vztraja pri naziranju, da imajo manjšine nedvoumno pravico negovati svoje tradicije v svojem imiteniem jeziku in da jo dolžnost madžarske vlade podpirati te napore. Grof Teleki meni, da izvira tako stališče madžarske vlade še iz časov sv. Štefana. O manjšinskem vprašanju je grof Teleki ponovno poudaril, da jo stališče madžarske vlade v tem oziru naslednje: Uporaba materinega jezika, pouk v maternein jeziku, tisk v mateniem jeziku in pravica shajanja in združevanja. (Gornja izjava grofa Telekyja je brez dvoma v zvezi s člankom, ki je izšel v nemškem listu Deutsche Allgemeine Zeilung«, ki napada madžarsko vlado, da glede nemške manjšine nc drži dane besede in ki piavi, da je madžarska nestrpnost proti Nemcem presegla že vse meje. Nemški list navaja zatrdila madžarskih državnikov, predvsem nedavno izjavo grofa Csakyja, ki je nemškim manjšinam dal vse mogoče obljube, ter pristavlja, kakšen pomen pa naj imajo takšna zagotovila, če pa je madžarsko ravnanje z nemškimi ljudmi v popolnem protislovju s temi izjavami in če Nemci še danes nn morejo spremeniti pomadžarjenih imen in predimen. čeprav ji in je bilo lo v berlinski razščiščeni podgodbi zagotovljeno.) Belgrajske novice Belgrad, 23. novembra, m. Jugoslovanska unija za zaščito otrok je ustanovila poseben sklad za prehrano otrok. Belgrad. 23. novembra, m. Tukaj je umrl dr. Cedomir Djordjevič, sanitetni brigadni general v pokoju. Pokojni Diordjcvič jc veljal za enega najboljših jugoslovanskih kirurgov. Iz banovine Hrvatske Dubrovnik. 23. novembra, tn. Danes so spustili v promet direktno telefonsko zvezo Dubrovnik-Zagreb. Cl. 2. V uredbi o izprementbah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev po ministrskem svetu št. 319 od 8. marca 1940, se izvrže sledeče izpremembe in dopolnitve: 1. V čl. 2 se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Osebna in družinska doklada upokojenca iz pred njega odstavka se bo izplačevala pod pogoji uredbe o osebnih iu družinskih dokladah državnih upokojencev, 7550-1 1940. 2. Čl. 3 se spremeni in se glasi: Poduradni-kom državnih prometnih ustanov, katerim je bila osebna pokojnina odmerjena po zakonskih predpisih. ki so dobili obvezno veljavo pred 1. septembrom 1923, pripada namesto dosedanje osebne doklade, sledeča osebna doklada: 1. Tistim, ki so bili upokojeni z 20 aH manj leti službe so vračunane v pokojnino 900, 800, 700. 2. Tislm, ki so bili u|>okojeiii z več kot 20. leti do vključno 30 let službo, vštete v pokojnino 1100, 1000, 900. 3. Tistim, ki so bili upokojeni z več kol 30. leli službe vštete v pokojnino, in kateri kot pokojnino ne prejemajo celotnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni 1200, 1050, 950. 4. Tistim, ki prejemajo kot pokojnino popolno prejemke položaja, a katerega so bili upokojeni 1300, 1100, KK)0. Katerega od upokojencev je treba smatrati za poduradnikn državnih prometnih ustanov ali ne, se ugotovi iz njegovega dekreta o upokojitvi. Ako v dekretu ni izrečno navedeno, dn je upokojenec poduradnik, potem se kot poduradniki državnih prometnih ustanov morajo smatrati: nadzorniki postaj, plina, strojev, vrtov, vozovui mojstri, pregledniki vozov, upravitelji prevozov, nad- zorniki prog, skladišč, semaforov, blokov, skladišč materiala in inventarjev, brzojava in telefona, telegrafisti, nadzorniki elektrike, mostovni mojstri, mojstri knjigovezi, mojstri za svetilke, kan-celisti, strojevodje, nadvratarji, nadzorniki gasil-cev, voditelji motorjev, sprevodniki, vlakovodje in poslovodje delavnic in železniških naprav. Če bi se pa po vsem tem še ne moglo ugotoviti, ako je bil upokojen s položaja poduradnika, bo ustanova, ki izplačuje pokojninske prejemke po službeni dolžnosti najnujnejše zahtevala odločitev prometnega ministra. Družinskim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena po smrti poduradnika državnih prometnih ustanov, pripada v vsakem primeru osebna doklada iz prvega odstavka točke 1 tega člena. Osebna in družinska doklada upokojenca, o katerem je govora v tem členu, se bo izplačevala pod pogoji uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih upokojencev 7750-1 iz leta 1940 5. V čl. <• točka 6, 6e brišejo besede: »v vmesnem času od 1. aprila 1931 pa do dne, od katerega tečejo nove družinske pokojnine« in vstavijo mesto tega besede »po 31. ntarcu 1931 in siccr do dneva smrti«. 6. V čl. 6 točka 7 se na koncu briše točka in dodajo besede: Po določilih navodilo (za izvršitev §. 272 uradniškega zakona št. 28.521-I - 1933r. Čl. 3. Odredbe čl. 11, ločke 4, kakor tudi čl. 2, ločke 1. 2 in 4 te uredbe veljajo od 1. aprila 1940, odredbe po 81. 1, 2, 3 in 5 kakor tudi cl. 2, točka 3, veljajo od 1. decembra 1940. Čl. 4. Ta odredba dobiva obvezno moč z dilem, ko je objavljena v Službetiih iiovinah. Južna Srbija je nerazdružljivo zvezana z Jugoslavijo Oster članek južnosrbskega lista »Glas Juga« zoper govor bolgarskega poslanca Dumanova — Skoplje, 23. nov. m. Na govor bolgarskega narodnega poslanca g. Petra Dumanova, ki ga je intel včeraj v bolgarskem sobranju in ki so ga v izvlečku objavili ludi vsi naši časopisi, jutranji >tilas juga« objavlja na uvodnem mestu pod naslovom: »Makedonija in Dobrudža« in pod podnaslovom: •>Dovolj je dttmanovščine« naslednje: »Sodeč po sedanjih govorih in razpoloženju v bolgarskem sobranju, je očividno, da njegove ob-dolžitve utegnejo poslali usodepolne za narod kraljevine Bolgarije. Niso tako usodepolne kakor neposredno pred svetovno vojno, toda mi vemo, da ima bolgarski narod v parlamentu ljudi, ki skrbe zanj in se zanj bojo. Slamhjilijski se je pred svetovno vojno trudil, da bi Bolgarijo rešil katastrofe. Danes predstavnik opozicije g. Mušanov opozarja svojo vlado, da naj se ogiblje avantur in naj ne ponavlja starih napak. Toda vse to bi bila skrb bolgarskega naroda in mi bi se v to ne smeli vmešavati, ko bi v teh težkih dneh neki bolgarski poslanec no bil načel žo davno rešenega »vprašanja Makedonije«. To je g. Peter Duinanov, predstavnik slarih grešnikov in vodnih slug Vasilija Radoslavova, ki se zdaj oglaša v pozi svojega nekdanjega šefa in poziva bolgarsko vlado, naj sledi stopinjam grešnikov, po poti nesreče za marljivega bolgarskega kmeta. Vemo, da v Bolgariji ogromna množica naroda sovraži take »gosenice« in »kobilice« ter da to pot kakor v prejšnjih dveh slučajih, se ne bo dalo zaplesti od njegovih krokodilskih solza. Dosli je bilo tega, da so za nas skrbeli ljudje od zunaj Opozarjamo gospoda Dumanova in vsakogar, ki je njegovega mišljenja, da je danes dolina Vardarja nerazdružljivo zvezana /. Belgradom. In ne samo to, g. Duinanov omenja »staroideale«, v imenu katerih bi bolgarski narod moral znova prelivati Uri. On ni zadovoljen z zadržanjem Jugoslavije, ki je trpela, da dolgo vrsto Sporazum z celuloze o uvozu Beograd, 23. novembra AA. Danes so bila končana pogajanja med našo in nemško delegacijo o carinskcm in davčnem tretiranju celuloze in izdelkov iz nje. Podpis sporazuma je bil izvršen v trgovinskem ministrstvu in sicer sta ga podpisala predsednik naše delegacije dr. Dimitrijevič, načelnik oddelka za obrt in industrijo ter predsednik nemške delegacije Zengen, direktor nemške narodne banke. S sporazumom, ki je bil dosežen v zadovoljstvo obeh strani je rešeno eno važnih vprašanj naše trgovine z Nemčijo in vprašanje naše domače tekstilne industrije. Vprašanje uvoza celuloze, volne, vlaken in tkanin iz Nemčije, ki je bilo na dnevnem redu o priliki zadnjega zasedanja jugoslovan-sko-nemškega gospodarskega odbora je dobilo zdaj rešitev. Uvoz imenovanih izdelkov bo omogočen v določenih količinah v skladu s potrebami jugoslovanske industrije in potrebami domačega tržišča in sicer po cenah, ki bodo v interesu širokih potrošniških slojev in katere ne bodo ogražale obstoj naše tekstilne industrije. Tuja naplavljena mina eksplodirala na Mljetu Dubrovnik, 23. novembra, m. Na obali oloka Mljeta je eksplodirala mina neznanega porekla. Na obalo jo je vrglo razburkano morje. Mina je eksplodirala blizu kraja, ki je obraščen z gozdom, tako da je povzročila požar. Zaradi vetra se požar hitro širi in ga tamkajšnji kmetje doslej še niso mogli pogasiti. Velika povodenj v Sremu Sremskft Mitrovica, 23. nov. m. Zaradi nedavnega deževja Sava še vedno narašča, vendar pa ne pretijo večje povodnji. Pri Slavonskem Samcu je Sava narasla za 73(3 cm nad normalo, pri Županji pa 1005 cm. Velike vodne črpalke v vodni zadrugi pri (luni obratujejo noč in dan, rla Sava ne bi prehitro narasla in podrla nasipov. Zahodni del Sremsko Mitrovice je še vedno preplavljen in so se morali prebivalci izseliti na varnejša mesta. Osebne novice Belgrad, 23. novembra, m. Na medicinski fakulteti belgrajskega vseučilišča je napravil državni izpit iz vsega zdravilstva Ivan Znidarič iz Huma pri Ormožu, agilen član naših tukajšnjih prosvetnih i u akademskih organizacij. Cesti lamol let somišljeniki Dumanova kalijo mir na njenih s krvjo omejenih mejah. On ni zadovoljen z nadčloveškim potrpljenjem vsega jugoslovanskega naroda ob neprecenljivi izgubi v Marseilleu. Končno se Duinanov pripravlja, da »raztrga« pakt večnega prijateljstva, ki je ustvaril tako lepo in želeno ozračje obeli bratskih narodov. Mi nismo noben »armagan«, kt naj bi služil za darilo, ki ga hoče g. Dumanov napraviti. Če je vprašanje, kateri kroni pripada ta dragoceni kamen, potem tudi na to vprašanje odgovarjamo g. Dumanovu sledeče: »Tudi mi smo najbolj bleščeč dragi kamen, toda g. Dumanov in vsi dumanovci, kolikor jih je ostalo po krvavem medsebojnem obračunavanju, naj slišijo in si enkrat za vselej zapomnijo: Makedonija se je pred 22. leli končnoveljavno vrnila v svojo zgodovinsko, narodno in naravno sestavo in ta pokrajina, ki so je svetila na kroni carja Dušana, je zdaj in hn ostala eden od najdražjih kristalov v kroni kralja Jugoslavije.« Kaj hoče še g. Dumanov o Makedoniji simbolično govoriti? Morebiti o tisti stari Srbiji in Makedoniji, katero so srbske zmagoslavne armade zn ceno ogromnih žrtev in nadčloveških naporov osvobodile ter jo privedle v okvir velike in nedeljive Jugoslavije! G. Dumanov in vsi Dumanovci morajo vedeti, da Makedonija ni Dobrudža!« MI petroleja! fendar dobite Izvrstno svetlobo Z DOMAČIM GORIVOM! Sledilna SVETILKA na ŠPIRIT ..LILIPUT" za 81) sveč, kompletna s priborom žilo'— din. - Brci razpihovanja I - 8e ne kadi, ne Sumi Zajamčeno delovanje PETRO-LUXt Zagreb Radlšina 9 Naivečje skladi *,'-e petrolejskih svetilk iu rezervnih delov za vse vrste svetilk. Rnrelinemo nrodnjnlce in potnike ! Prospekt pošljemo zastonj iu franko Novi armadni povelinki Belgrad, 23. novembra, ni. Na predlog ministra vojske in mornarice so bili s kraljevim ukazom postavljeni: divizijski general Dragoslav Mil-kovič za poveljnika 2. armadne oblasti, armadni general Vladimir Cukavac za poveljnika 5. armadne oblasti, armadni general Bogoljub Ilič, dosedanji poveljnik 5. armadne oblasti, pa je stavljen na razpoloženje ter je istočasno odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. razreda; za vojnega, pomorskega in letalskega atašeja v Grčiji je postavljen generalštabni polkovnik Vladimir Kiler. Ohrid je obhajal 22 letnico svoje osvoboditve Ohrid, 23. novembra, m. Ohrid je danes nadvse slovesno proslavil 22 letnico svoje osvoboditve. Proslave se je udeležil ban vardarske banovine g. Zivojin Rafajlovič. Prvi nemški okrajni glavar Glasilo Nemcev v Jugoslaviji, ^Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu, poroča, kako so v Odžacili navdušeno sprejeli prvega nemškega okrajnega glavarja g. Emmericha Miihla, ki je prišel iz Debra, kjer je bil prej okrajni sodnik. Na postaji ga je pozdravil državni pravdnik Franc Reith, ki mu je predstavil 20 političnih prvakov okraja. Sprejema se je udeležilo 2400 ljudi, ki so prišli oblečeni v enotne kroje. Prvi nemški okrajni glavar je stopal skozi špalir prebivalstva in nemške mladine iz vseli krajev odžaškega okraja. Sprevod je šel skozi vso občino. Pred občinsko hišo je bilo mnogo ljudi. Tukaj je nemškega okrajnega glavarja prvi po/dr.ivil okrožni vodja nemškega Kulturbunda, Valentin Mav, ki mu ie okrajni glavar kratko odgovoril, nakar jc še enkrat spregovoril državni pravdnik Franz Rcith. Na glavarstvu je novega glavarja pozdravil njegov namestnik Petrovič. Tokio, 23. novembra. A A. DNB Japonski parnik >Fusimi Marti« je z Bermudskih otokov prišel v Nevvork. Na pnrnikn so zadnji japonski dr-ža vi lani. ki so zapustili Anglijo. Na paruiku je okoli 200 Japoncev. Izredno praktično pisarniško pohištvo dobavlja Remec-Co., Kamnik Telefon 4 Poslovalnica Ljubljana, Kersnikova ulica 7, tel. 22-66, Maribor, Prešernova ulica 4 ♦ 0 Zahtevajte prospekte! Boji v Albaniji trajajo dalje Grška poročila govorijo o napredovanju pri Korči in Argirokastru Italijanska poročila o pravilnih operacijah do novih postojank Italijanska poročila Nekje v Italiji, 23. novembra. A A. Štefani. Službeno poročilo št. 1150 glavnega slana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče: Naše čete razvijajo pravilna svojo predvideno premike, da bi prispel« do novih postojank. Naše letalstvo jc bombardiralo cilje na sovražnikovih postojankah, zlasti pa na odseku pri Korči ter je zadelo cestna križišča. zbirališča čet in sovražnikove čete med korakanjem. Vsa naša letala so se vrnila domov. Gršk" poročila Atene, 23. nov. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 27. grškega generalnega štaba se glasi: Včeraj so grške čete zasedle planini Morovo in Ivan. Nato so našo čete zasedle mesto Korčo. — V gorovju P i n d u s a (na jugu) so naše četo vrgle nasprotnika nazaj čez mejo ter zasedlo mesto Liaskovik v Albaniji. Naše čete so napredovale dalje mimo mest Erzcka in Borov o. — V Epiru so naše čelo zavzele mesto Filiale s in jc bil sovražnik pregnan z grškega ozemlja. — Grška letala so z bombami in strojniškim ognjem preganjala sovražnika pri umikanju. Italijanska letala so sc živahno upirala. — Borba za posest mesta K o r č a je trajala devet polnili dni. (irsko čete so napadale nasprotnika v izredno močno utrjenih postojankah, ki so bile zavarovane z bodečimi žicami in betonskimi napravami. Nasprotnik je branil Korčo s petimi divizijami, odseki bersaljerov in fašistične milice. Imeli so tudi številne strojnico, topove in tanke. — Naš plen je velik. Med drugim jc bilo od grških čet zaplenjenih 80 sovražnih topov, 55 protiletalskih topov, 300 strojnic, 20 tankov, velike množine mu-nicije, bencina in vojnega materiala. — .število ujetih sovražnikov še ni znano, ker šo niso bili prešteti. Povel jnik grške armade general P a p a g o s je snoči objavil dnevno povelje na grško armado, v katerem čestita grški vojski na doseženih uspehih. General Papagos pravi: Po zaslugi vaše hrabrosti je bil nasprotnik pregnan z grških tal. Za nas velja geslo: naprej, vedno le naprej! Ministrski predsednik lletaias je imel v radiu govor, v katerem se zahvaljuje grškemu narodu za njegovo hrabro zadržanje, Angliji pa ia njeno pomoč. Sovražnik se je povsodi umaknil i grškega ozemlja. Grčija se danes bori za iste i/eale svobode in neodvisnosti, za katere so se borili svoje dni ramo ob rami z Grki tudi mnogi plemeniti Italijani, kot na primer Garibaldi. Grčija se ne bo dala zasužnjiti. Borila se bo z Anglijo skupno do skupne zmage. Njen boj velja tudi svobodi drugih balkanskih držav, v prvi vrsti pa svobodi Albanije. Plen Atene, 23. nov. t. Atenska agencija: V prestolnico prihajajo sicer uradno še nepotrjena poročila. da Italijani poskušajo uslaviti grško prodiranje na severu pri Podgradecu in Maskopoli-su, toda grško napredovanje jih ovira. Na poti iz Korče proti notranjosti leži veliko vojnega materiala. Po še nepotrjenih poročilih je bilo ujetih 28.000 Italijanov, orožja, tovornih vozil, in municije pa je zadosti za opremo dveh polnih divizij. Plen spravljajo grške čete v zaledje. Grške oblasti svarijo Grke pred prevelikim optimizmom, češ, da se je treba nadejati protiofenzive. Naj se Grki zadovoljujejo s zavestjo, da so onemogočili bliskovito vojno*: in da so ime grškega naroda v teh bojih proslavili za vso bodočnost, pa naj pride, kar hoče. Ameriški poročevalci Atene, 23. nov. t. Associated Press. Po poročilih, ki so prišla v Atene do opoldne, so Grki davi začeli z n o v i in h u d i m n a p a d n ni proti Argirokastru. Italijani, ki so pričakovali, da bodo Grki svoj glavni napad nadaljevali pri Koroi, so bili presenečeni nad presenetljivo taktiko grškega generalnega štaba, ki zna prikrivati svoje cilje. Nasprotnik se je grškemu pritisku spet vdal in se umika pri Argirokastru dalje proli severu. Grško topništvo in grška letala z veliko silo bombardirajo ceste, ki peljejo v notranjost Albanije, da preprečijo umik sovražnika. Angieški bombniki pa so bombardirali križišče Tepeleni, kamor prihaja cesta iz Argirokastra. Z naše meje Ohrid, 23. nov. m. Tekom včerajšnjega dne so angleška in grška letala bombardirala Podgra-dec, ki leži ob Ohridskem jezeru, ter cesto Pod-Kradec—Korča in Podgradec—Tirana. Po padcu Korče je Podgradec poslal glavni cilj grškega in angleškega letalstva. Včeraj so grška letala izvršila tri napade. Prvi napad je bil ob 7 zjutraj. V tem času se. je megla dvignila in so letala mogla izvršiti z, uspehom svojo nalogo. Slišale so se močne detonacije ter so zaradi eksplozij letalskih bomb žvenketale šipe na oknih. Italijansko protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo. Vasi okoli Podgradca. zlasti pa cesta v bližini Podgradra. so bile močno bombardirane. Drugi napad je bil okoli 9 dopoldne, tretji pa ob 12. Ttidi ta dva napada sta bila zelo huda. Največji napad pa so izvršila grška in angleška letala nekaj po 3. uri popoldne. Z albanskega področja se ie slišalo nekaj izredno močnih detonacij, ki so se mešale s streljanjem protiletalskega topništva. Kakor prejšnji napadi, je tudi ta napad trajal okoli 20 minut. Borbe med italijanskimi in grškimi četami so na tem bojišču šo vedno nadaljujejo z vso srditostjo. Medtem ko je levo krilo grške vojske vkorakalo v Korčo. desno krilo grških čel 'f> vedno napada italijanske čete v smeri proti 1'odgradcu. Italijansko čete se močno upirajo. Tudi levo krilo grških čet močno pritiska na desno krilo italijanskih čet. ki z vso srditostjo po-skušnjo obdržali v svojih rokah cesto, ki vodi v Argirokastro. Italijanske . čele sc poskušajo ob- držati na Panaripi in Kaniju, kakor tudi drugih planinah ler tukaj zaustaviti grške čete in na ta način obiti strmo planino Panarlpo. Tudi en oddelek italijanskih čet je že začel korakali severno od Korče po dolini reke Dovoli. Borbe še vedno trajajo. V neposredni bližini naše meje je bilo sestreljeno eno italijansko lelalo. prav tako pa se ie zrušil tudi en grški-bombnik. Belgrad, 23. novembra, tn. O bojih na grško-ilalijanskem bojišču poročajo iz Djevdjelije tole: Po zavzetju Korče po grških četah je včerajšnji in današnji dan potekel brez bojev. Topovsko streljanje, ki je bilo še pred dvema dnevoma zelo močno, je včeraj in danes skoraj pojenjalo in ga na naši meji sploh niso slišali. Italijanske čete so se umaknile v dobro utrjene postojanke na planini Koželj na koti 14Q3 in na koti 978, kjer so ustavile prodiranje Grkov. Položaji, na katerih so se utrdile italijanske čete, obvladajo dolino Korče in bodo italijanskim čelam služili v protiofenzivi, ki jo pričakujejo že prihodnje dni. Na teh postojankah, kakor tudi na desnem krilu in proti jugu zbirajo Italijani svoje čete. Tudi grške čete se utrjujejo na novih položajih. Zelo velike težave povzroča obema strankama slabo vreme. Na tem delu je od včeraj začel padali dež, pomešan s snegom. Oblačno vreme in gosta megla onemogočata vsako delovanje letalskih sil. Slabo vreme ovira tudi premikanje čet. Na posebno velike težave zadevajo motorizirani oddelki italijanske vojske zaradi izredno slabih cest v tem delu Albanije, kakor jioročajo tudi Italijani. Iz Djevdjelije javljajo tudi, da je v pretekli noči in davi prišlo do topniškega streljanja, ki pa ni bilo niti približno tako močno kakor pred dvema dnevoma. Okrog poldneva pa je topniška bitka prenehala. Začelo je deževati in verjetno se detonacije niso nič več tako slišale v naših obmejnih krajih. V teku včerajšnjega dne so se vodile ostre borbe v pogorju Morovo. na Ivanj planini in na griču Kapkarit. Današnje grško časopisje je ob- javilo obširna poročila o italijanskih silah, ki so branile položaje pri Korči. Zaradi padca Korče sta general Metaxas in vrhovni poveljnik grško vojske Papagos izdala dnevno povelje kopnim, pomorskim in letalskim silam, ki ga danes objavlja vse grško časopisje pod mastnimi naslovi. Angleški poslanik v Atenah Pailare je poslal pismene čestitke predsedniku vlade Metaxasti zaradi zavzetja Korče. V Atenah so bile velike manifestacije ogromnih množic, ki so trajale pozno v noč. Ko se je Metaxus pojavil med množico, so ga ljudje dvignili in nosili na čelu sprevoda skozi mesto. S padcem Korče vojna še ni končana m se bodo boji med Grki in Italijani nadaljevali. Grške čete so po zatrdilu grškega časopisja !l km pred Argirokaslrom. Italijanska vojna poročila naj se poslušajo stoje Kiin, 23. nov. m. TCP. Po naredbi, ki je bila danes objavljena v fašističnem uradnem listu, bodo morali od sedaj v Italiji poročila vrhovnega poveljstva, ki se objavljajo po radiu, v javnih lokalih in drugih restavracijaii poslušali stoje. • 11 v v bonsce Italijanska poročila Nekje v Italiji, 23. novembra. I. Uradno poročilo št. 159 glavnega stana italijanske oborožene sile o bojih na afriškem področju se glasi: V Severni Afriki: Pojavila so se sovražnikova letala in povzročila več škode. V Bardiji in Verni ni bilo nobene škode. Eno naših letal, za kalero je poročilo št. 157 trdilo, da se ni vrnilo, je bilo najdeno s svojim pilotom med našimi črtami. V Vzhodni Afriki: Naša letala so bombardirala letališče Roserei in pri tej priliki uničila na tleh eno letalo, drugo lelalo pa poškodovala. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove postojanke na oni strani Galabala in povzročili hude požare v pristanišču Sudan. Pri napadu teli sovražnikovih lovskih letal vrste Ciloticesler« so naši letalci zbili dve sovražnikovi letali, vsa naša letala pa so se vrnila domov. Afriško Nov napad na Birmingham Nemška in angleška poročila soglašajo, da je nastala zelo huda škoda in je število žrtev visoko Nemška poročila Berlin,' 23. nov. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V noči med 21. in 22. novembrom je nemško letalstvo nadaljevalo z maščevalnimi akcijami proti Londonu ter izvedlo nove napade na Birmingham, Coventry. Bristol in Southampion. Včeraj so sc nadaljevali napadi na London, Brighton in na druge važne vojaške cilje. V Srednji Angliji so bojna letala bombardirala več letališč in povzročila požare v lopah in zavetiščih. Na jugovzhodni obali Anglije kakor tudi pri Lincolnu so bile hudo bombardirane prometne naprave. Pri napadih na konvoje sla bili dve tovorni ladji težko zadeti od bomb. V noči med 22. in 23. novembrom so britanska letala napadla kraje v zahodni Franciji in v zahodni Nemčiji in bombardirala prvenstveno stanovanjske četrli. Požari, ki so izbruhnili v podstrešjih, so bili hitro po-gašcoi. Ubitih je bilo sedem oseb, okrog 20 pa ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražno letalo; eno nemško letalo je izginilo. Podrobnosti o napadu na Birmingham Berlin, 23. nov. AA. DNB: Nekoliko i se upravičenim delavskim zahtevam v polni meri uvodilo. Prehodni račun za izvoz lesa V »Službenih novinah« z dne 22. novembra je izšla naredba ministra za trgovino in industrijo, ki pravi v svojem 1. členu: Predpisi naredbe o kontroli izvoza lesa, lesenih izdelkov in gozdnih proizvodov sploh se bodo uporabljali takoj samo pri izvozu proizvodov gozdarstva iz lar. post. !)1 in 02 uvozne carinske tarife (drva za kurjavo, lesno oglje). Cl. 2. pravi: Izjemno od čl. 10 naredbe o kontroli izvoza lesa itd. ni pri izvoznem carinjenju vseh vrst lesa. izdelkov iz lesa 111 gozdnih proizvodov, razen navedenih v člcua te uaredbe, po- djievno. Večina naših krav daje namreč le 5—61 mleka dnevno; seveda pri slabši krmi, kar pa kljub temu še podraži proizvodnjo. Vzemimo torej 8 1 mleka dnevno. Če vrednost krme podelimo s številom litrov mleka, dobimo, da so pri nas proizvodni stroški mleka že samo v krmi 2,90 d'n za liter (23,20 : 8 = 2,90 din). Nismo pa upoštevali niti dela za krmljenje in čišečnje živine, niti dela z molžo, ntti dovoza mleka v mesto, nli amortizacije hlevov, posode za mleko, krav (vrednost krave se namreč s starostjo manjša), niti rizika zaradi bolezni in nesreč itd Pač pa ostane kmetu še gnoj. Če kmet ne bi tako nujno potreboval gnoja, bi že nehal gojiti žtvino za proizvodnjo mleka ter bi rajši prodajal seno in slamo, kar bi se mu pri današnji ceni senu in slami vsekakor bolj splačalo. Pripominjam, da navedena kalkulacija ni izčrpna io popolna, pač pa naj služi le za ilustracijo. Po. vsem popolna kalkulacija pa končnega rezultata nc bi dosti spiemenila. Ka' rcio od 200—350 din za glavo. v S 1» O M T Današnji nogomet Ljubljana : Mars na igrišču SK Ljubljane ob 14.15. Maribor ; Železničar na igrišču SK Železničarja ob 14.15, Kranj : Olimp na igrišču SK Kranja ob 14. Bratstvo : Amater na igrišču SK Bratstva ob 13.45. Hrvaški iahkoatleti pred težko odločitvijo Danes bosta v Zagrebu občna zbora Hrvatske atletske zveze in Aatlelske podzveze v Zagrebu. Prvi bo dopoldne, drugi pa je popoldne. Za letošnji redni občni zbor Hrvatske lahko-atletske zveze vlada izredno veliko zanimanje ne samo med hrvatskimi atleti, temveč tudi med srbskimi ter slovenskimi in sploh med vso Jugoslovansko športno javnostjo, saj se bo ob tej priliki reševalo vprašanje dosmrtno diskvalifikacije onih hrvatskih atletov, ki se kljub prepovedi svoje zveze sodelovati na letošnjih balkanskih igrah v .Carigradu. Med slovenskimi in srbskimi atleti, ki so že izdali o tej stvari svoja mnenja je zadeva čisto jasna ali z drugimi besedami povedano, oni so si edini v tem, da je treba izrečeno kazen na vsak način omiliti, ker nikakor ne gre, da bi tako odlični Iahkoatleti kakor so ravno oni, ne smeli več nastopati za hrvatske in jugoslovansko državne barve. Slovenski kakor srbski atleti so se na celi črti zavzeli za svoje hrvatske tovariše in so prepričani, da bodo uspeli s svojim predlogom, če bo količkaj dobre volje pri onih, ki sedaj vodijo hrvatsko lahkoatletiko in ki so morda še drugačnega mnenja kot je večina onih, ki upravičeno trdijo, da je bila kazen na vsak način previsoko odmerjena. Med hrvatskimi športniki sta v tem pogledu dve stroji: Prva, ki je izrekla kazen, je mnenja, da je pregrešek političnega značaja, drugi in med temi je veliko število atletov, pa pravijo, da je kršitev samo disciplinskega značaja in jo je kot tako tudi smatrati in kaznovati. Naloga, ki io ima rešili današnji občni zbor hrvatske atletske zveze ni ravno lahka. Že na sestankih ni došlo do potrebnega sporazuma med predstavniki hrvatske lahkoatletikfe in se bo zato jutrišnje zasedanje predvsem bavilo s kaznovanimi atleti, ki so dali za to skupščino toliko materiala, da ga morda ne bodo mogli rešiti. Najbolj enostavno in tudi najbolj pravilno po našem mnenju pa bi bilo, da jutrišnji občni zbor revidira prvotno kazen ter prekliče dosmrtno diskvalifikacijo, atletom pa da možnost, da bodo še naprej zaslopali tako hrvatske kakor jugoslovansko barve; kajti nikakor ne gre. da bi bili atleti zato, ker so nastopali za Jugoslavijo v inozemstvu, kaznovani z najhujšo kaznijo, z dosmrtno diskvalifikacijo. Nešteto dopisov smo prejeli, v katerih naročniki in bralci »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« žele, naj bi se rok za naročilo »Slovenševega koledarja« po 1® din podaljšal Ker je teh želja zelo veliko, smo sklenili, da jim ugodimo in zato podaljšujemo rok za naročilo »Slovenčevega koledarja« po 10 dinarjev nepreklicno do 8. decembra 1.1. Poudarjamo ponovno, da stane koledar za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba« 10 dinarjev. Vabimo one, ki še niso naročeni na naše liste, da se nanje naroče, kajti tudi oni lahko dobe koledar za 10 din, če naroče »Slovenca« za dva meseca, »Slovenski dom« za tri mesece ali »Domoljub« za celo leto. Koledar bo resnično lepa knjiga, ki ji druge podobne knjige še zdaleč ne bodo kos. Naročrte' (koledar takoi - dokler re še čas! j):®;®:®:®:®:®:©;©:©:®:©;®;©:©;®:©:®;©:©:©:©:®:®:®:®:©:(< 10,5 10,3 21 2 20,i 46,7 46,7 1:17,S 1:47,8 Najboljši lahkoatletski uspehi v 1. 1940 Lahkoatletska sezona n=) prostem Je toliko kot končana, tako, da smemo sedaj že objaviti letošnje najboljše uspehe v Evropi in na svetu sploh, ki so jih dosegli najboljši Iahkoatleti. Spodnja tabela nam najbolj nazorno pokaže te uspehe. Prvi je najboljši evropski, drugi pa najboljši svetovni uspeh. 100 m; Mariani (ItaL), Mellerovicz (Nem.). Monti (Ital.) . . Daviš (Amerika) . , > 200 m: Mellerowicz (Nemčija) . . Daviš (Amerika) . . . ■ 400 m: Lanzi (Italija) . ... , Belcher (Amerika) . . . 110 m zapreke: 800 m: Harbig (Nemčija) t ■ . . Harbig (Nemčija) .... 1500 m: Kalarne in Hiigg (Švedska) Mehi (Amerika) . . 3000 m: Kalarne (Švedska) . « Kalarne (Švedska) . . 5000 m: Hellstrom (Švedska) , HellstrSm (Švedska) . 10,000 m: Syring (Nemčija) . . Syriiig (Nemčija) . , 110 m zapreke: Christen in Rugel . . . Lindman (Švedska) . . Walcott (Amerika) . . 400 m zapreke: Storskrubb (Finska) . . Bain (Amerika) . . . Disk: Lampert (Nemčija) , . Fox (Amerika) . . . , Kladivo: Slorch (Nemčija) , . » Storch (Nemčija) . . . Krogla: Trippe (Nemčija) . . « Al Blozies (Amerika) . Kopje: Mikkola (Finska) . » , Mikkola (Finska) . . . Troskok: Rajasaari (Finska) . . . Miller (Avstralija) . . . Skok v višino: SIai (Norveška) . . . \Vilson in Šteer (Amer.) Skok v daljavo: Maffei (Italija) .... Turner (Amerika) . , Skok s palico: Liihdesmaki (Finska) VVarmerdanitn (Amerika) Ameriška plavalna prvenstva Ameriška plavalna prvenstva so prinesla deloma izredno lepe rezultate. Škoda ie lc, da ne moremo primerjati ameriških rezultatov z rezultati drugih držav, ker so navedena v jardih. V Kaliforniji so plavali na progi 55 jardov. Bajn so rezultati od plavača na 110 jardov (ca 100,5 m) v hrbtnem plavanju s časom 1:05.5. Dolgo vrsto let sta imela prvenstvo v plavanju Chicago in Ne\vyork. Na tem prvenstvu so ?e pa piav posebno odrezali plavači majhnega otoka Man:, ki so bili prvi. Nadaljnji rezultati izgledajo takole: 220 jardov: 1. Jaretz (Chicago) 2:13,1. P leni rezultatom je omenjeni zinaaovalec zboljšal Wciss-mtlllerjev rekord iz lela 1027. 1 milja (1609 m): 1. Na k a in a Bunnei 21:31.4. 110 jardov: 1. Jaretz 58.4. 410 jardov: 1. K. Nakama (Mani) 4:50.4. 880 jardov: 1. Nakama 10:08.6. 220 jardov prsno: 1. Skinner (Detroit) 2:48,8. Skoki v vodo: 1. Al Pnt-nik (Ohio) 163,8 t. Skoki s stolpa: 1. Earl Ciark 124,32 t. Vesfi šoorlnih zvez. klubov In društev s. K. Planina. Težko-alletska sekcija trna zopet svoje redm- treninge in sicer vsak ponedeljek od 7 do pol 9 v telovadnici 1. realne gimnazije, Vegove ulita (nasproti univerze). Vabljeni vsi stari člani, sprejemajo se tudi začetniki. Goji se rokoborba iu dvicanie uteži. — Načelnik. 3:48.8 t 3:47,8 • R:09 • 8:09 4 14:20,6 • 14:20,6 k 30:06,60 • 30:06,60 15,6 14,0 • 13,7 53,2 • 51.6 ' 51.81 • 51,93 • 57.71 t 57,71 9 16.00 « 17,08 • 75.61 • 75,61 • 15,22 13,54 S 2,00 * 2.06 4 7,44 7,78 4.16 4,60 KALOD Specialno sred- V ■ '• '1 A ... * ' '. ■ stvo ca nego ro« Za proglašenje škofa Slomška blaženim V četrtek, 21. nov. je imela tretjeredna skupščina lavantinskih duhovnikov v bogoslovnem semenišču v Mariboru svoj občni zbor ob zelo lepi udeležbi duhovnikov in bogoslovcev. Občni zbor je vodil predsednik dekan Oomilšek. Tajniško poročilo jc podal prof. dr. Meško, blagajniško pa župnik Pšunder. Nato ie obširneje poročal kanonik dr. Mirt, kaj se je doslej storilo za proglašenje škola Slomška blaženim in kaj se še mora storiti. Akcija za beatifikacijo Slomškovo se je pričela pred 15 leti. Tozadevno prošnjo je vložila pri škofijstvu 1. dec. 1925 ravno tretjeredna skupščina lav. duhovnikov, ki je 17. marca 1926 predložila takratnega stolnega dekana dr. Iv. Tomažiča za po-stulatorja in ga je škofijstvo potrdilo 22. marca 1. 1926. S tem se je pričel škofijski proces. Njegova naloga je bila zbrati in preiskati vse spise Slomškove, da ni v njih ničesar zoper sv. vero, da je živel in umrl v sluhu svetosti, da je gojil junaške čednosti in da se mu doslej ni izkazovalo javno češčenje. Do sedaj so zbrani vsi tiskani spisi in vsi rokopisi. Knjige so pregledane in rokopisi prepisani, razen nemških. Ko bodo prepisani, bo škofijski proces končan. Informacijski proces glede čednosti in čudežev služabnika božjega Slomška je imel 69 sej in je bilo 40 prič zaslišanih. Bistvena ovira se ni pojavila in se bo moglo ugotoviti, da je Slomšek živel v duhu svetosti. Čudeže pa preišče Rim. Upati je, da se posreči tudi tretji proces, da se doslej Slomšku ni izkazovalo javno češčenje. Škofijskemu procesu sledi v Rimu apostolski proces. Za proglašenje blaženim sta potrebna dva čudeža, za proglašenje svetnikom pa štirje čudeži, pri mučencih samo dva. Treba je še veliko dela, posebno molitve za srečen uspeh, priporočanja služabniku božjemu, da se na njegovo priprosnjo zgode čudeži. Treba pa tudi zbrati potrebna denarna sredstva za beatifikacijo. Za propagando so veliko storili 1. 1936 Slomškovi dnevi v Mariboru. Takrat: 29. junija, je dr. Korošec izročil lav. škofu dr. Tomažiču prošnjo za beatifikacijo Slomška s približno 400.000 podpisi. V istem lelu se je ustanovilo društvo Slomškova družina«. Storila je mnogo, da se je molitev za Slomškovo beatifikacijo razširjala, dala je prenoviti kapelo s Slomškovim grobom in je ukrenila potrebno, da se od maja do oktobra vsako sredo daruje v kapeli sv. maša. Dosegla je, da se Slomškov spomin obhaja v Sloveniji v ljudskih in meščanskih šolah, in se poteguje za to, da bi se Slomšek tako slavil v šolah Jugoslavije kot sveti Sava in škof Strossmajer. Razširila je Slomškovih slik že nad 8000, istotako svetinjic in priredila letos 23. nov. tudi slovesno komemoracijo v mariborski stolnici. Iskrena želja vseh je, da bi se mogel prej ko slej zaključiti škofijski proces, da se lahko začne apostolski proces v Rimu. Z velikim odobravanjem smo sprejeli prezani-mivo poročilo kanonika dr. Mirta. Med govorom sta prispela na zborovanje, v naše veliko veselje, prevzvišena gg. nadškof dr. Ujčič in lav. škof dr. Tomažič. Nadškof dr. Ujčič je izjavil, da moramo prositi Boga, da nas usliši, kakor to znajo drugi narodi. Ne samo Slovenci, temveč vsa katoliška Jugoslavija se bo razveselila povzdignenja škofa Slomška na oltarje. Sledilo je še kratko poročilo p. Odila: Ali res 3. red odpoveduje? Podal je navodila, kako se z uspehom vodi tretjeredna skupščina. Treba je v ta namen.vnetih duhovnikov. Neobhodno potrebno je, da dobi tudi lav. bogoslovno semenišče svojo lastno skupščino, kakor jo ima ljubljansko, ki šteje 80 članov. Izjavi nadškola dr. Ujčiča in umestne- Postavimo Kreku spomenik V sredo 27. novemra mine 75 let, ko se je rodil naš narooni voditelj dr. Janez Ev. Krek. Njegovo življenjsko delo je tako živa in pouč-na knjiga, rla lahko rečemo, danes najpotrebnejša. Lik njegov je živa beseda in narodna vzgojo in sainovzgoja. Ideje njegove in njegov brezmejen idealizem naj bo vzor vsem današnjim raznim kulturnim delavcem. Vse svoje življenje je posvetil »n žrtvoval javni stvari za slovenstvo. O11 se je slovenstvu posvetil na nesebičen način kakor noben drug javni delavec. Zato zasluži, da mu postavimo viden spomenik, ki naj bi bil spomenik brezprimerne nesebičnosti darovane za slovenski narod. Predvsem so v to poklicani njegovi sodobniki in pa tiste ustanove, katerim je Krek postavil temelj. Trm kličemo ob 75-letnici njegovega rujstva: Darujte za Krekov spomenik! Doslej so darovali; Inž. Metod Starman, din 20, Kovinarska zadruga »Plamen« Kropa.din 500, Živinorejska zadruga Boh. Bela din 72, Hranilnica in posojilnica Šmartno ob Paki din 100, ing. Podpečan Alojzij, Belgrad din 50, Kralj, banska uprava dravsko banovine din 5000. Levstik Andrej, Slovenske Konjice, din 25, neimenovan ti i n 300. Skupna vsota znaša din 40.700. Ker je žc nolo-<"rn prostor zn spomenik, k; bo stal v okviru Slovenskega doma, iz katerega sc liodo širile Krekove ideje, zato dozoreva postavitev Krekovega spomenika od dne do dne. Zato velja vsem klic: Postavimo Kreku spomenik! mu referatu p. Odila je sledilo najživahnejše odobravanje. Soglasno so bili sprejeti sledeči predlogi: t. Glasnik Srca Jezusovega naj ima stalno rubriko s kratkim člankom o Slomšku in z zahvalami za uslišane prošnje kakor hrvaški Glasnik Srca Jezusovega za Petra Barbariča. 2. Isto naj stori verski tednik Nedelja«. 3. Priljubljeni »Slov. Gospodar« naj se vsaj vsak mesec spomni velike Slomškove zadeve. 4. Naj se izda krajši Slomškov življenjepis z opisom njegovih svetniških čednosti. 5. Nedelja po šmarnem dnevu, 24. sept. naj bo Slomškova nedelja, na katero bodo dušni pasti r j i vernikom prijioročali zaupanje v Slomškove pri-prošnje. 6. Slomškovi spisi naj se nanovo izdajo. 7. Istotako pesmi, ki jih je zložil Slomšek, sam uglasbil ali so jih drugi uglasbili. 8. Naj se Slomškove podobe razširijo v sleherno slovensko hišo. 9. Vsaka dekliška Marijina družba naj osnuje Slomškov krožek 5—6 deklet, ki bo širil po župniji spise o Slomšku in zaupanje v njegovo priprosnjo. pi škova družina in duhovniška tretjeredna skupščina. Sledila je še živahna debata, ki je prinesla novih misli. Ravnatelj Hrastelj je priporočal širjenje lista »Kraljestvo božje«, ki širi zanimanje za združenje razkolnikov s katoliško cerkvijo, za katero je škof Slomšek tako veliko storil z ustanovitvijo bratovščine sv. Cirila in Metoda. Župnik Cede je omenil, naj se Slomškovi spisi izdajo v slov. jeziku, kakor ga danes pišemo. Kaplan Poteko je nasvetoval, naj priporočamo posebno bolnikom, da se obračajo za pomoč k škofu Slomšku, istotako priporočajmo bolne otroke njemu, ki je s toliko ljubeznijo ljubil mladino. Velezaniinivo zborovanje smo končali z molitvijo, naj rodi najlepše sadove v poveličanje škofa Slomška! Slomškovi družbi ob 40 letnici Bilo je v času, ko med nas zavel je val tujine, prinašajoč ledeni mraz v srca in duš globine. Preroki novi vstali so: beseda jim bila je med — poslanstvo to poslali so kot odrešenje za ta svet: »Oznanjamo vam nauk nov: rešimo starih se okov — duha tii vet, vse je le snov! Svobodna misel — brez Boga . Svobodna šola — brez duha -po zemlji tej zavlada naj, da tu zacvete nam te raj!< In narod naš se je zamislil, pesti je v nemi grozi stisnil. Živeli so takrat možje kot hrasti krepkih korenin; bilo je v ljudstvu njih srce zasidrano do globočin. Vihar hrumel je preko njih, a nič moči junakom siri, da nove miselnosti dih bi v ljudske množice prodrl. Prestali hrasti so vihar in vstale spet so zarje mile. Še tu ste borci, ki vihar ni vklonil vam duhovne sile. Hvaležno vas pozdravljamo in sebi v zgled postavljamo! A borcem vam iz težkih dob, ki vas prezgodnji krije grob: Saj duša vaša v Bogu spava! Spominom vašim: Slava, stava! Mineva štirideset let, ko trden bil prebit je led, ko Slomškova je zveza bila poplavam trden jez zgradila. Ti družba Slomškova bila v poplavah si nam Irdrn jez. Kalna je voda čezte šla, a jez ostal nam je kot vez med narodom in nami za boje ramo ob rami. Ostal je narod kot granit, oči povzdignjene v zenit, z njim Slomškova je družba šla, opora trdna mu bila. Tako ostane naj vaprej — no potih večnostnih idej! Fr. Ločniškar. Zahtevajte Miklavževo številko Vestnika Jugoslovanske knjigarne „NASA KNJIGA" MLADINSKI SPISI * SLIKANICE PRIPOVEDNO SLOVSTVO ZA SPOPOLNITEV DOMAČE KNJIŽNICE PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH Praktične knjige za gospodinje ★ Verske in vzgojne knjige JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Sooialnozdravstvena akcija »Društva prijateljev Slovenskih goric« Velik del naše severne meje od Dravograda pa do Radgone je bil že lani deležen koristi in dobrote socialno-zdravstvene akcije, ki jo prireja >Društvo prijateljev Slovenskih goric, za revne in pomoči potrebno matere. Z društveno akcijo vedno pohvalilo sodeluje še Higienski zavod, ki prireja istočasno po teh krajih potujoče higienske razstave in predavanja s predvajanjem filmov zdravstvene vsebine. Zaščitne sestre Higienskega zavoda obiskujejo revne matere po njihovih domovih in jih poleg pouka o pravilnem negovanju dojenčkov obdare še z oblekcami in perilom, higienskimi potrebščinami za dojenčke in posodo za kuhanje mleka, ki jih zanje zbere in nabavi »Društvo prijateljev Slovenskih goric«. Številke doslej razdeljenih darov se gibljejo v desettisoče komadov in njih skupna vrednost presega vsolo 200.000 din. S temi darovi hoče društvo vsaj malo ublažili pomanjkanje in bedo v revnih družinah z dojenčki in pomagati revnim materam, ki dajejo kljub slabim življenjskim pogojeni domovini največje število otrok. Delovanje društva ni omejeno zgolj na Slovenske gorice. Že lansko jesen je bila prirejena taka akcija v Halozah, ki so eden izmed najbolj pasivnih predelov slovenske zemlje. Ubogi vini-carji so radevolje poslušali zdravstvene nauke in z glolKiko hvaležnostjo sprejemali darove iz rok zaščitnih sester Higienskega zavoda. Kmalu nato se je vršila v spomladanskem času zelo skrbno pripravljena in s številnimi darovi opremljena socialno-zdravstvena akcija po vsej Koroški, ki glede na svoje slabe prometne zveze in težke življenjske prilike močno zaostaja za napredkom ostalih slovenskih pokrajin. Sami Korošci so na-zvali to akcijo za »Obisk zdravja v koroških pre- VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLAD1SČE Anton Dremec Celje Iščejo se zastopniki delih«. Neštete prisrčne zahvale, ki jih je po končani akciji društvo prejelo od Korošcev, dokazujejo polrebo tega dela in hvaležnost našega ljudstva. Še prav posebno pa je ta akcija dokazala koristnost sodelovanja privatnega društva s Higienskim zavodom, ker je le ako mogoče nuditi sleherni še tako oddaljeni in osamljeni kmečki družini obisk zaščitne sestre z zdravstvenim poukom in koristnimi darovi. S solznimi očmi od ginjenosti so se revne koroške matere zahvaljevale zaščitnim sestram za obisk. Saj marsikatere od njih zaradi oddaljenosti in revščine še nikoli ni bila deležna strokovnega zdravstvenega pouka, kar je seveda premožnejšim za par deselakov vedno na razpolaao pri vsakem zdravniku. Društvo prijateljev Slovenskih noric je tudi edino društvo te vrste, ki skrbi, zgolj samo za izboljšanje nege dojenčkov in podpiranje revnih družin z dojenčki. Preteklo poletje je toča neusmiljeno oklestiin vinograde in uničila poljsko pridelke v občinah od Jarenine pa vse do Sv. Ane v Slovensuiii goricah. Nesrečno ljudstvo je pošiljalo društvu prošnjo za prošnjo zaradi nujne pomoči. Zopet je društvo prosilo in zbiralo tako dolgo, da jo vsaj za prvo silo z darovi v blagu in živilih ponioglo obupanemu ljudstvu. Razdelilo jo med nje toliko darov, da ni bilo matere z dojenčkom, ki bi ostala neobdarovana. Kljub neštetim oviram in težavam deluje društvo še venomer dalje. Sklenilo je izvesti letošnjo ziaio enako akcijo še za vzhodni del Slovenskih goric od Sv. Marjete pa preko Ščavnice na lopo Kapelo in vse ostale vinorodno kraje, segajoče do železnice Ljutomer—Gornja Radgona. Že ves mesec neumorno piše in razpošilja prošnje agilna društvena podpredsednica podbanova ca. Klara Majcenova na vse dobrotnike revnega ljudstva zn pomoč in podporo. Z zbranimi sredstvi nabavlja živila in higienske potrebščine za dojenčke. Iz nakupljeneea blaga kroji in reže pleničke, srajčke in oblekce za olroke. Za vso njeno skrb in delo jo plačuje ljudstvo z globoko hvaležnostjo in vdanostjo. Podpreti nesebično delovanje plemenite gospe podpredsednice s čim izdatnejšimi darovi pa bodi socialna dolžnost vse imovitejše javnosti. Novi škof v Skopi u Novi skopski škof dr. Sinil jan Frančišek f"e-kada je 21. novembra prispel v Skojilje, da prevzame škofijsko stoliro skopskih škofov. V Sarajevo sta ga šla pozdravit in spremljat na potu dva skopska konzultorja. Službeni sprejem je bil na kolodvoru, cerkveni pa pred cerkvijo v Skoplju Novi nadpastir Ivo predložil papeško bulo, da prevzema škofijo in bo ime! prvo i>ontifikalno sv. mašo 11:1 praz.uk Brezmadežne, kakor ie na isti praznik 1. 1024 ponlificiral prvikrat v Prizrenu njegov predhodnik pok. škof. dr. Ivan Frančišek Gnidovec. Zvečer tega dne bo svečana akademija vseh 6 skopskih društev v čast 110.'ega nadpastir ja Naše uredništvo se pridružuje čestitkam vernikov sko|>ske škofije. Ad multos annos! Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Pri katarju mehurja je treba piti požirek za po-žirkoin vodo iz vrelca Tetnpel ali Styria tri do štirikrat na dan po 100 — 200 g teinperirane \ode Tisk ie most kulture r 10 katerem prehaja prosvetljcnje v najširše roge ljudstva, pravijo najrazličnejši prosvetni činitelji. In resnično se je kultura razmahnila gotovo najbolj šele tedaj, ko je bil omogočen tisk, ko je postala knjiga dostopna ljudstvu in ko se je razvilo časopisje. Tisk jc nedvomno najboljše sredstvo, da se razširjajo plemenite ideje in r.obri nauki. Posebno katoliško časopisje je vedno stalo v službi zdravega kulturnega razvoja najširših plasti ljudstva. Brez tiska bi bila prosveta neizmerno ovirana in ne bi nikakor dosegla današnje visoke stopnje. Za vse to se moramo zahvaliti velikemu izumitelju Gutenbcrgu, ki jc (»red 5(H> leti izumil sedanji način tisku in (lil tako osnovo za ves nadaljnji napredek. I o jjoltisoč-letnico tiska proslavlja lotos \es kulturni svet. Nedavno so porastili ime 111 spomin izumitelja Gutenbcrgu celjski grafičarji z lc|>o prireditvijo v celjskem gledališču. Zu 14. decembra t. I, pa pripravljajo posebno slovesno jubilejno prireditev v počustitev 500-lctnice tiska ljubljanski grafičarji in sicer pod okriljem organizacije grafičnega delavstva in organizacije grafičnih faktorjev. Na prireditvi bo p r i -kazan tudi izum liska. /e sedaj opozarjamo vse nn to pomembno kulturno prireditev. Naši akademiki v Belgradu Razmere na belgrajski univerzi so se nekoliko uredile. Predavanja so sc zopet začela, življenje teče mirno naprej. Rdeči vročekrv-neži so potihnili; s tem pa ni rečeno, da nič ne delujo l'a še kako! Veliko skrbi jim dela mladi naraščaj, ki ga je treba čim liolj prido-biti za njihove razdiralne namene. Z11 tako pridobivanje pa niso primerne hrupne demonstracije, pri katerih je vedno nekaj ranjencev, kar vsaj nekoliko misleče študente odvrne od znblooe, pač pa mirni sestanki, različne »družabne« prireditve s plesi itd. Tako levičarji! Toda tudi mi, katoliški akademiki, ne držimo križem rok, Ne moremo in tudi nočemo prirejati po vzorcu rdečkarjev prireditev, ki več škodujejo našemu razvoju kakor pa koristijo. /. mirnim delom si postavljamo temelje naši duhovni in tovariški skupnosti v svojem akademskem klubu. V solioto, 16. t. m. smo imeli svoj rodni letni občni z!x>r. Udeležilo se ga jc 34 članov, kar je za belgrajske razmere žc lepa številka; vendar si Imino prizadevali, na jo še dvignemo. Občni zbor je pričel predsednik tov. špin-dler s pozdravnimi besedami, nakar so |>o vrsti podali poročila tajnik, blagajnik iu predsednik. ki so nam pregledno prikazali življenje kluba v preteklem letu. Delo kluba je sicer malo otežkočilo majhno število članov, 'I udi gmoine razmere so člane pri njihovem delu precej ovirale. Odbor je storil vso, kar je bilo v njegovih močeh, da je pomagal najrevnejšim tovarišem. Klub je imel 0 sestankov s predavanji, ki so bila usmerjena načelno duhovni vzgoji članov ali pa so bila bolj informativnega značaja. Za poživitev oruštvenega življenja je klub priredil tudi čajanko, na katero so bili IKivabljeni tudi gg. starešine in ki je znatno pripomogla naši skupnosti. Odbor je imel v načrtu tudi dva izleta in to na 1'ruško goro in Oplenac, vendar se nista vršila, prvič zaradi gmotne strani kluba, drugič zaradi prevelike zaposlenosti članov s študijem. Nato so bile volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Izvoljen je bil upravni odbor s predsednikom tov. Fidcljein Andrejem, cand. vet in predsednikom nadzornega odbora tov. Černetom Dušanom, cand. iur., na čelu. Razgovorih smo sc še o »brucovskem večeru«, ki ga bomo priredili, saj imamo letos 16 novincev, kar je rekord v petletni zgodovini kluba Po kratki debati, ki se je razvila okrog slučajnosti, je bi! občni zbor zaključen. Zapeli smo še nekaj narooiiih ter se razšli — veseli in z globoko vero, da snio si ta večer ustvarili toplo ognjišče domače skupnosti. OSKRBNIKE išče Osrednje društvo SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta, za poletno sezijo 1941 za Triglavski dom na Kredarici, za Aleksandrov dom pod Triglavom in za Staničcvo kočo. — Interesentje na| vložijo na gornji naslov nekolkovanc prošnje z navedbo dosedanjega službovanja oziroma delovanja pri oskrb- nistvu planinskih postojank. Prijave je treba vložiti najkasneje dn 5, drc. !?40. novica Koledar Nedelja, 24. nov.: 28. pobinkoštna nedelja. Janez od Križa; llrizogon, mueenec. Ponedeljek, 25. nov.: Katarina, devica, mučeni-ca; Mozes, mučenec. Torek, 20. novembra: Silvester, opat; Leo-nard P., spoznavalec. Novi grobovi -f- V Ljubljani je včeraj umrl gospod Vekoslav Adamič, veletrgovec in poročnik v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek 25. novembra ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Petra cesta 31, tia pokopališče k Sv. Križu. •f V Kraljevu je umrl gospod Ciril Peče, ka-petan I. razreda, pilot. Pokopali so ga včeraj v Kraljevu. -f-V Ljubljani je v 48. letu slarosti mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Zoliar. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z Zal, kapelica sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim ..aše iskreno sožalje! Osebne novice — Toroka. V trnovski cerkvi v Ljubljani sta se včeraj poročila gdč. Sonja Pavlic in g. gradbeni inž. Stane Avanzo. Na novi poti obilo sreče in božjega blagoslova! — Poročila sta se včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospod Kunovur Stanko, komn. mojster pri Sv. Križu, in gdč. lilku Tonfič. Veliko sreče! — Iz davčne službe, šef davčne uprave v Luškem, davčni inšpektor Kratic Adamič, je na lastno prošnjo upokojen. Za novega šefa in davčnega inšpektorju pa je postavljen Stanko Pleskovič, doslej višji davčni kontrolor isto-tam, Izpit za specialista i/, fti/.cologije je opravil g. dr. Ivo Smrečnik. sekundurni zdravnik v državnem zdravilišču Topolšica. Iskreno čestitamo! — Imenovan je bil z ministrskim odlokom za šolskega upravitelja v Trebnjem g. Rudolf Pipa, ki jc do zdaj služboval v Zabnici pri Kranju. Priglasite se takoj na »Dom sv. Ignaciju, Ljubljana, Zrinjskegn 9«. — Lepo cerkveno slovesnost so obhajali preteklo nedeljo v Kobil ju nu nuj vzhodne jši točki našega Prekmurju, namreč Murlinovo proščenje z blagoslovitvijo novega Marijinega oltarja, ki gn je blagoslovil dekan g. I'run Jerič. Oltar je lepo delo znanega pozlnturja Krnnea Zamude i/ Križeveev pri Ljutomeru, Z novo pridobitvijo jc ljubka cerkev nu Kobilju postulu še lepša. jc uo zdaj MARLENE DITRICH in JAMES STEWART, Danes ob 10'30 ter ob 13,, 17., 19. in 21. uri — Koncert slovenskih skladb v Radiu. Izreči ni profesor Glasbene akademije v Ljubljani Jan šlajs l>o imel danes, v nedeljo ob 21.15 koncert izvirnih slovenskih skladi) v radijski postaji v Ljubljani, l/.vajal bo skladbe slovenskih skladateljev Premrla, Bravničarja, šker-jaiica, Kogeja in Gojmira Kreka. Opozarjamo na, ta koncert ljubitelje slovenske glasbene umetnosti. — GG. župnike opozarjamo, da smo poslali slike brezijanske Marije. Ako bi jih v 3—4 dneh ne prejeli, naj se obrnejo na Vodstvo Marijinih družb, ki bo posredovalo pri pošti, kje so slike ostale. — Za stare upokojence tobačne tovarne. Zaradi narasle draginje je monopolska uprava pred kratkim zvišala prejemke svojega aktivnega delavstva, kar je treba vsekakor pohvaliti. Toda poleg aktivnih delavcev tobačne tovarne so še drugi, ki ima monopolska uprava do njih tudi svoje dolžnosti. To so zlasti stari upokojenci, ki dobivajo le nekaj sto dinarjev na mesec pokojnine. Od tega denarja že prej niso mogli kdo ve kako dobro živeti. Zdaj pa niti za najbolj skromno življenje tisti prejemki niso več zadostni. Zato opozarjamo na te siromake monopolsko upravo ter pričakujemo, da bo tudi njim zvišala prejemke. Starini upokojencem zvišati borne prejemke monopolski upravi menda ne bo težavno, ker so se tudi njeni dohodki dvignili. Bilo bi le pravično, ko bi se stanje starih tobačnih upokojencev vsaj malo zbolj-šalo. Ljudje so, ki so vse svoje življenje zvesto garali za svojega delodajalca, ki jih tudi zdaj ne sme pozabiti. DARUJTE ZA STARGLOŠKI »D 0M SLEPIH« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 — »Dom slepih«. Ljubljana — Mesečna rckolekcija za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo v mesecu, 2.1. novembra. ob pol 1(1 dopolonc v Domu duhovnih vaj v Ljubljani K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma DV in škofijsko vodstvo HA. — Duhovne vaje za funte. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani (poleg cerkve sv. Jožefa) l:o v mesecu decembru edini splošni tečaj zaprtih duhovnih vaj za fante od 2. do 6. decembra. Začetek je prvi dan ob (> zvečer in konec zadnji dan zjutraj. Vsak dobi svojo sobo in preskrbo. Oskrbnina za vse ti ni je znižana na 1-0 din. V ndventnem miru je najlepši čas in priložnost za dobre duhovne vaje. Kantje! Najnovejši modeli z pneuinatiko na zalogi. — Odpri roke, odpri srce za naše izseljence in naseljence po južnih krajih. S temi besedami trka Prosvetna zveza na srce naše javnosti pa tudi nu založbe knjig, listov in revij, da poklonite kot božični dar vsaj eno slovensko knjigo za naše sobrate in sestre, kateri si morajo služiti kruh izven ineju naše banovine in izven meja naše države. Kaj je domovina, to ziiu ceniti tisti, ki ne živi pno njenim toplim okriljem. Kako mili so glasovi ki prihajajo izpod rodnega krova, kako lepa je slovenska pesem, nadvse tniift in druga pa je slovenska beseda. Knjiga pa je posredovalec našega najdražjega materinega jezika, katerega tako pogrešajo oni. ki bivajo izven domovine. Knjige se sprejemajo nu Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer, — Veliko zanimanje za zimsko sezono v Rog. Slatini. Ker je mnogo ljudi, ki v pol ol ti i Ii mesecih ne morejo vzeti počitnic, je ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slalini odprlo tudi zimsko sezono, v kateri so obiskovalcem dane vse možnosti zdravljenja, kakor v |)olelui sezoni. Cene tudi v liajmoderneje opremljenem hotelu >Jugo-slovanski kralj so dostopne vsakomur, ki želi ozdraviti bolezni prebavil in od njih odvisnih organov. (Gl. današnji oglas!) filmski par najboljšega slovesa v velikem filmu Za komične in vesele scene v tem filmu skrbita Miša Auer in Charles Winninger Kino Sloga, tel. 27-30 — V lastnem interesu vsakega bolnika, ki hoče ozdraviti naduho, pljučne in njim podobne bolezni je, da se okorisli s ponudbo tvrdke Puhl-iiiaii & Co„ Berlin, 019, MUggellstrasse 25/25-a, kislitje že več let in brezplačno pošilja jioučiio brošuro s slikami Pazite na oglas na strani. — Tvrdka Šinkovec, nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18, vljudno vabi cenj. občinstvo na razstavo v nedeljo, 24. novembra t. I. — Starinsko predmete, pohištvo, porcelan, kipe. stekleuino, lustre, nakit ild. stalno kupuje trgovina Dorotheum inž. Rovšek, Ljubljana, Jli-klošičcva cesia 12, vis-a-vis hotela Union. zvečer v veliki Union s lPotek razgovora je bil drugačen, kakor je to opisano v navedenim dopisu. Pri razlagi o kulturi srednjega veka je učiteljica navedla kot vodilno vedo teologijo. Pri ponavljanju v naslednji uri je nrka učenka pomotoma rabila izraz biologija. Krr so SC učinke zanimale tudi zii vsebino Irgn izraza, ga je učiteljica pojasnila in obrnem omenila kol primer nauka Doririnovo teorijo. Pri tem je izrecno dostavila, da je treba razvojno teorijo razlikovali nil verskega nauka, ki mu gre večja vrl jam. Učinku, ki je o stvari pripovedovala, pa je navedeni doslavrk izpustila in tako je poročilo došlo izkrivljeno p javnost.< Gornje pojasnilo radi obiavliamo. ker nočemo nikomur delali krivite. Tiskanje Slovenčevegn koledarja napreduje ler bo okrog 8. decembra že prišel v roke naročnikom. Kakor sedaj kaže, ko je gradivo tehnično urejeno in roma sproti v stroje, bo Slovenčev koledar go-lovo najlepši slovenski koledar, jioln tehtne vsebine, zabavnega berila, praktičnih nasvetov ter aktualnih razmišljanj. Pokazal bo sliko današnjih časov in jih tudi skušal razložili ter posvetiti v zmedo zank in trenj, ki oklepajo sodobni svet. — Koledar bo tudi največji med slovenskimi koledarji, saj ima obliko veliko revije, kakor Obisk, ter bo tudi v koledarskem dolu n a j p o p o 1 n e j š i med našimi koledarji: ujiošteval bo vsa slovanska imena mesecev, katoliški in pravoslavni koledar, vseboval bo največ svetniških imen, oznak časa, zaporedna imena dni, pa tudi letni vrstni red dneva, obenem pa bo tudi ob strani podajal pregled važnih zgodovinskih d n e v o v. Posebnost zase pa bodo glave mesecev, ki bodo slovenskega človeka uvajale v cerkveno leto, mu razlagale slovensko kulturno zgodovino ler ga navdajale z. ljubeznijo do slovenstva v raznih etnografskih posebnostih, ki jih predstavljajo Slovenke iz najrazličnejših krajev. Narodne pesmi na dotični letni čas ler umetni vrrzi na zgodovinski lik bodo dale po-udarko življenju dotičnega meseca. Vinjctc so delo g. Petra Kocjančiča. Pravo vsebino pa bo predstavljal nadaljni Koledar, ki bo podal pregled notranjepolitičnega in zunanjepolitičnega dogajanja, gospodarskih problemov, kulturnih opozoril ler zabavnega čtiva. — Koledar so uredili uredniki Slovenca . ki so napisali ludi poglede v zunanjo politiko iu izseljen- stvo (dr. Kuhar), v gospodarsko politiko (Potočnik), v notranjepolitični položaj (Krenižar), podali reportaže^ o podzemskih jamah Ljubljanice (Hafner), podčrtali kulturnoidcjne smernice ter s 1 o v e n-s t v o , ki se kaže v kulturnih ustanovah in ljubezni do vsega svojskega, domačega, do domačih navad, jaslic, umetnosti itd. Ctivo, kjer bodo sodelovali pisatelji Plestenjak. Cainpa, Dular, Kuiistclj, Fišer, Zorman ild. tet razni pesniki, med njimi kmetje, delavci in rudarji, bo poživljalo koledar, ki bo tudi sicer uglašen na osnovno slovensko noto, kajti »poleg vdanosti v božjo voljo je nam potrebna sedaj najbolj neomajna in neomejena ljubezen do države ter do slovenstva in slovenskih krajev«. — Posebno ceno pa bodo dali koledarju taki strokovni sestavki, kakor so dr. Ulaznika Naselitev Slovencev, Socialna struktura slovenskega naroda g. Ivo Laha, Pridelovanje naše vasi (inž. Muri), Pregled vzdržnosti raznih hranil (inž. Repanšek) itd. Ne moremo danes navesti vse vsebine Slovenčcvega koledarja, morda samo še to. da je poskrbljeno tudi za zabavo, sniešnice, zabavne igre itd. Na željo naših naročnikov, ki vedno iti vedno povprašujejo, če je še mogoče naročiti koledar po starih pogojih, smo sklenili, da se bomo mogli nan je ozirati samo še do 8. decembra, ko bomo zaključili s tiskan jem koledarju. Po tem datumu bo Slovenčev koledar znatno dražji. Zato lahko še kupite Slovenčev kolednr za (0 din po starih pogojih. — Za nenaročnike naših listov stane koledar 28 din. — Za koledar s poslovnim delom je doplačali 6 din. odlomki — SottenS; 21.20 Schumannov trio — Stockholm: 20,35 Verdijeva opera »Rigoletto«. Belgrajska kratkovalnovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenšični za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedeljek, 25. novembra; Belgrad: 21.10 Cve-jič poje — Zagreb; 20 Tijardovičeva opereta »Pier-rot 81o« — Beromiinster: 20 Beethovnove skladbe — Bratislava: 19.40 Serenade — Budimpešta; 19.20 Operni ork. — Praga; 19.20 Večerni konc. — Sofija; 21. Simt konc. — Sottens; 20 Francoske popevke — Stockholm; 20.40 Simf. konc. Belgrajska kratkovalnovna postaja; YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m)« 0.30 Poročila v slovenšični za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za. Severno Ameriko. Prireditve in zabave V četrtek, 5. dec. ob 5 popoldne pride Miklavž v bežigrajski prosvetni dom. Privedile otroke, da jih bo obdaroval. Prijavite se, ker bo šel tudi po domovih. Danes popoldne ob petih uprizorijo na odru frančiškanske dvorane Finžgarjevo dramo »Verigo«. Uprizoril jo bo dramatski odsek Stolne prosvete. Prijatelji lepe igre ne zamudite lepe prilike. Vstopnice dobite dopoldne v trafiki šoukal, dve uri pred predstavo pa pri blagajni v frančiškanski pasaži. Jezica. Danes popoldne ob 3 ponovi dramatski odsek KPD Klinarjevo dramo Plavž«. Vljudno vabljeni! Danes zvečer v frančiškansko dvorano, kjer priredi ob 8 Šentjakobska prosvela ljudsko veseloigro Dva para se ženila ali gonja za srečo. Med odmori igra orkester. Predprodaja vstopnic v Pax et bornim v Frančiškanski pasaži od 9—12 in od 3 do predstave. Cisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni! Zanimivo skioplično predavanje priredi Šentjakobska prosveta v četrtek, dne 28. novembra ob 8 zvečer v župnijski dvorani. — Šentjakobčani vabljeni! Agilni Lutkovni oder v Prosvetnem domu na Viču priredi danes ob 11 igro »Jurček gre na luno-. Nova zvočna aparatura, razsvetljava. Otroci vabljeni! Prosvetno drušlvo Moste priredi danes ob 8 zvečer v Ljudskem domu v Mostah lepo dramo »Župnik iz cvetočega vinograda«. Predprodaja vstopnic od 10 dopoldne v Ljudskem domu v Mostah. Predavanja Ženski odsek Šempctrskc prosvete ima v ponedeljek, 25. nov. ob 20 sestanek. Predavala bo učiteljica ga. Helena Kelhar o sodobnem gospodinjstvu. Prosvetno društvo Trnovo, v sredo, 27. nov. ob 20 bo na petem prosvetnem večeru predaval g. docent dr. Valter Bohinc, pod naslovom »Dandanašnji Egipt«; predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Sestanki Šentpeterska prosveta ima v sredo, 27. ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor. Prosimo, du se ga udeležite polnoštevilno. Odbor. Društvo sv. Marte v Streliški ulici ima danes v nedeljo, dne 24. novembra ob 5 popoldne sestanek v svoji dvorani. Članice in stanovalke, pridite! Občni zbor pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Ljubljani bo v pelek, dne 29. t. m. ob 20 v Trgovskem domu z naslednjim dnevnim sporedom. 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti. Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer nepozaben velefilm »Rdeče orhideje«. Zanimiva zvočna predigra. Cene najnižje. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesla 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komolar, Vič, Tržaška cesta; ponedeljek: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Črna damska rokavica je bila najdena. Dobi se: Zupančič, Galievica 7, pod Rakovnikom, Ljubljana. V vlaku, ki odpelje iz Ljubljane proti Kamniku ob S. 10. jc bila dne 23. 1. m. pozabljcaa črna usnjena aktovka s službenimi spisi in privatno be-ležnico. Pošten najditelj se naproša, da vrne aktovko z njeno vsebino proti odškodnini na naslov: Mehle Ma rija, Jenkova ul. 3, Ljubljana. Zatekel se je lep pes — brak, svellorjave barve v Verovškovo ulico št. 22. Lustnik ga dobi pri g. GoriLzdu. Telesno-vzgojno delo je bilo v pretekli poslovni dobi posvečeno v prvi vrsti že pripravam za mladinske dneve, ki bodo prihodnje leto v Ljubljani. Vsi krožki so imeli telovadbo tedensko ter so imele lani članice v 170 kroikih 101)7 telovadnih ur, mladenke 1001 telo-, vodnih ur, gojenke pa 140") telovadnih ur. Za va-diteljico članic, mladenk in gojenk je Zveza priredila v Ljubljani tri telovadne tedenske tečaje. Teh tečajev se je udeležilo 81 vaditeljic, članic in 41 varliteljic mladenk in gojenk. Teli tečajev so se udeležile tudi zastopnice mariborske Zveze dekliških krožkov. Dva tridnevna telovadna tečaja sla j bila tudi v Celju. Zveza je z uspehom budila za- | nimnnje tudi za smučanje in je priredila v dveh zaporednih nedeljah v januarju smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 15 članic in mladenk. Lepo je uspel tudi plavalni tečaj, ki se je sedaj že zopet začel in bo trajal do božiča. Na levi: Armada vleče s seboj lujiotc. — Na desni: Most čez Drini. Ob 60 letnici dr. Fr. Lukmana Ml s® pliisCiic Mam ozdravljive? Vo o»4 vse vaino vprašanje zanima vse, ki bolehajo na aitmi. katarju, na pljuUh, zastarelem kailju, Mttazeaia. tfoigalra*' SrtpavMti ia tolpi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi laki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. mieoLCilutlJiiunna. Treba je pisaU *auio dopisnico (frankirano z Din 2*-) s točnim naslovom na: PliHLtt/lNM A CO., BOH.IN 619, liugžleistrassc 25-23-a Očim mmisirjiva tueiialne politiko. ,amt»no žrlvoval-nosti in junaštva! Nesmrtnosti naših velikih jired-nikov smo dolžni, da ohranimo neokrnjene državne moje našo velike, svobodne in neodvisne skupne domovino! Ni nas več dosti, mod Slovenci bi nas menda jirošlol na prste, ki smo bili priče izredno pomembnega poglavja v knjigi zgodovine srbskega naroda. Silen pritisk združenih sovražnih armad s treh strani je jeseni 1. 1915 potiskal hrabro srbsko vojsko proti jugu. Dolino Vardarja so ogra-žali Bolgari. Pretirano, zasneženo Kosovo rolio jo v drugič, v zgodovini'zbiralo poraženo orožje in počutilo usodo neodvisnosti srbskega ozemlja. Kača-niška soteska in novopazarski samlžak sta branila boke umikajočim se množicam vojske, ljudstva ter državnih oblastev in ustanov. Junaški kralj Peter je skupaj s svojimi vojaki pei prehodil zasnežene albanske gore. Žalosten je bil jiogled na nepretrgano, dolszo verigo vozil in ljudi po blatni, slabo zgrajeni cesti od Prištine do Štimlja, mimo Lipljana. ob podnožju Šarplanine. Od Štimlja smo rinili v klanec in se serpentinasto počasi pomikali mimo prvih prepadov. Noč v gorovju je bila brez počitka, in le toliko odmora je imela živina, da se jo za silo nakrmila. V Suhi Reki tridnevni odmor. Na prizrenski cesti se odcepi pot na Djako-vico. Tod so se napotili vsi, ki niso pripadali vojski, da so čez Časor, j>o črnogorskem ozemlju, dosegli Skadar. V petek zvečer je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Jure, sprevodnik državnih železnic, star šele 52 let. Kmalu po smrti svoje blage žene lansko leto, ca je položila zavratna bolezen na bolniško posteljo. Zapušča lroje otrok — sirot. Doma je bil z Bleda ler je vse življenje ohranil svojo gorenjsko vedrost in humor tako, da je bil mod svojimi znanci in prijatelji izredno priljubljen. Bil je odločno katoliški mož, ki je živel ves le za svoj dom. Bil je dolga leta blagajnik pri Združenju vlakosprem-nega in premikalnega osebja, deloval pa je tudi v železnicarskcin društvu JRZ. Blagemu pokojniku večni mir in pokoj! Osirotelim otrokom, med katerimi je tudi hčerka gdč. Pavla, stenografinja pri uredništvu našega lista, naše globoko sožalje. Pogreb bo danes iz kapelice sv. Petra na Žalah, maše zadušnice pa se bodo tirale v ponedeljek in 1. decembra v farni cerkvi sv. Petra. Praznovanje, ki je najbolj popularno se bliža. Sveti Nikolaj prihaja. Co bodo letos Miklavževi darovi Ivolj skromni, bo treba pač potrpeti in se tolažiti z upanjem, da bo prihodnje leto žo bolj oblagodarjeno. Ob tej priložnosti nas pa časnikarska pravica priganja, da opozorimo na okolnost, ki smo jo morali že par let — prepozno — grajali. Trgovine skušajo delati reklamo tudi s tem, da okrase svoje izložbe s sliko mladinskega prijatelja sv. Nikolaja, ki je obložen z darovi. Prav in lepo, če je slika ali podoba primerna, dostojna, ne pa enaka karikaturi. Ne moremo pa odobravati, če kdo hoče samo s parkeljnom šariti; saj je lo prvič lo neokusna pritiklina, ki naj že Ivo, če je iije v ozadju Miklavževega .spremstva; drugič pa strašilo in zgolj strašilo tako kot tako ni kaj primerno vzgojno sredstvo. želeli je torej, da ostanemo pri starem izročilu in ne potisnemo svetniškega škofa v kraj, še manj pa, da hi praznovali sv. Nikolaja samo s parkeljnom. Bomo videli, katere tvrdke se bodo v pravem smislu slaro tradicije posebno odlikovale. Moderna lekarna v novi Satovi palači Ljubljana, 23. nov. Znana ljubljanska Uslarjeva lekarna, ki se je prej nahajala v stari Batovi hiši v Šelenburgovi ulici, je dobila sedaj krasne nove prostore v pred nedavno blagoslovljeni krasni Batovi palači.'Naš poročevalec si je ogledal novo, po idejnih zasno-\ali g. mag, Ustarja urejeno lekarno, ki že v redu posluje in je prav gotovo najmodernejše urejena lekarna ne samo v Sloveniji, temveč ludi v Jugoslaviji. Obrisi, ki so se kazali že takrat, ko so nove prostore urejevali, so sedaj prekosili vse pričakovanje. Ko vstopiš v lekarno, naredi na tebe svež in blagodejni vtis prodajni prostor, ali kakor mu pravijo lekarnarji, oiicina. Prostor je svetel, prijeten iu snažen. Cislji iu .moderna sodobna oprema se kar bresfl. Steiie" v (Črfr prosl6fli so obložene z marmoriranim steklom, ogrodje okusnih modernih vitrin je iz bele kovine, plošča prodajnega pulta je iz belega marmorja, predali in ostala oprema pa je narejena iz žlahtnega lesa in masivnega stekla. Na levi strani v prodajni sobi je udobna klop za kupovalce, ki morajo nekaj trenutkov počakati, da jim sestavijo zdravila po zdravnikovem receptu. Zdravila so razmeščena v vzornem redu po vitrinah in predalih, v posebnih kovinskih omarah pa so shranjena tako imenovana oddeljena zdravila, strupi itd. Za tem prostorom je najsodobneje urejen laboratorij, spodaj pa so zračni in prav tako moderni in snažni kletni prostori kot shrambe raznih medikamentov. Rečemo lahko, da nova Ustarjeva lekarna ni samo v okras Ilatovi palači, temveč dela tudi čast lekarnarskemu stanu. M. P. vega rojstva. Tudi ta večer bo pester no sporedu, su.j sodeluje Akademski pevski kvartet, ki bo pel izključno Prešernove pesmi, recitu-tor dr. Riiger, kot predavatelj pu bo nastopil g, prol". 1' rune Koldur. I Razstava Božidarja Jakca. Znani slovenski slikar. |Hirtrotist in žnnrist domačih in tu-jili |Mikni jiii, akud. slikur Božidar Jukuc, Ik> odprl ruzstuvo svojih najnovejših del: portretov, pokrajinskih razpoloženj i/ ljubljanske okolice, Prokmurja, Primorske, Madžarske in drugod danes ob II dopoldne. Vsi prijatelji njegove umetnosti kakor tudi ljubitelji slovenske umetnosti vabljeni. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »MIANZ-JOSI5F« grenčice. I Današnja mirovna pobožnost na Rakovniku. V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku je ilnnos izpostav jeno Najsvetejše do pol -t popoldne. Svete maše so nepretrgoma do pol 12. On pol 3 do pol 4 bo molitvena ura, nuto pete litunije M. li. in blagoslov s Najsvetejšim. Po večernicah shod Sulez. sotrudništvu. 1 Trnovčanom in Trnovčankam, zlasti našim najmlajšim sporoča Prosvetno društvo, da bo letos v trnovski prosvetni dom prišel Sv. Miklavž, trikrat in to dne 5. decembra ob 4 popoldne za najmlajše do 6 leta, ob 6 za ostalo mladino, ob 8 za odrasle. Podrobnosti bodo še objavljene, trebščinami, Tržno nadzorstvo strogo pazi na prekupčevalce, od katerih so mnogi že naznanjeni sodišču. Vsi tožijo, da se jajca draže. Včeraj je bilo jajce po 2 din, za kovača jih je gospodinja dobila samo šest. Treba je omeniti, da bi bila umestna strožja kontrola o svežosti jajc. Znana so dejstva, da so kupile gospodinje iajca, od katerih so bila mnoga neužitna. Na Sv. Petra nasipu ie bilo včeraj pripeljanih do 25 voz lepega krompirja, ki je bil po 1.75 do 1.90 din kg na debelo. Na nasipu je bilo le 5 voz zeljnatih glav, ki so bile po 1 din. Na trgu je sedaj mnogo lepega jesenskega moto-vilca, ki je po 1 din merica. Kislo zeije je bilo po 2.75 do 3 din, kisla repa pa po 1.50 do 2 din kilogram. Cene jabolkam in hruškam so sicer na videz stalne, toda vedno postajajo jabolka in hruške dražje. Cene razni zelenjavi in povrtnini so neizpremenjene. Gob je bilo na trgu malo. Sivke ali mraznice kakor tudi brinovke so bile po 2 din liter. I Zavod za strojništvo dokonravajo. Zadnji čas na zunaj na le|H> urejenem zavodu za strojništvo ni bilo opaziti večjih sprememb. Tembolj hitro pa napredujejo obrtniška dela v notranjosti. Tudi na stopnišču, ki je čakalo nadalj časa, bo v kratkem zastekleno veliko okno ob stopnišču Nt.d glavnini vbodom iz Aškerčeve ulice so sedaj začeli vstavljati veliko okno iz barvanega stekla, ki ga je izdelala tvrdka Klein in ki ima s prozornim in rjavim steklom učinkovito izdelanega orla z državnim grbom ter podpis: Universilas litteraruin Alexandrina. 1 Priprave za podaljšanje Šubičeve ulice so stopile v končni stadij ker je mestna občina pravkar razpisala oddajo del za kanalizacijo te ulice O sv. mrtvaškem prtu Gospodovem V prihodnjih dneh bomo prinesli več podlistkov o zanimivih najnovejših dognanjih svetovnih znanstvenikov glede pristnosti prta v Turinu, ki se že od davnih časov časti kot sv. prt (slndon) našega Gospoda, v katerega je po smrti na križu bil povit in položen v grob. Najnovejša raziska-vanja fotografov, anatomov, kemikov in zdravnikov se vedno bolj odločno pridružujejo sveti tradiciji ter najvišje svetovne kapacitete dokazujejo, da znaki, ki jih hrani sv. prt, v nobenem primeru ne nasprotujejo svetemu izročilu. Kakor znano, nosi sv. prt odtise obličja jn ran Našega Gospoda. Najnovejši fotografski aparati so do potankosti odkrili obličje Kristusovo ter značaj ran, ki jih anatomi raziskujejo in spravljajo v popolni sklad s sv. pismom, f) vsem tem bodo li podlistki skušali informirati slovenskega človeka brez senzacionalnih oblik, temveč samo z namenom, da |K>jasnimo problem turinškega sv. prta, kakor ga podajajo sodobni znanstveniki, ki verujejo s tradicijo, da svetinja odkriva obenem pvavi človeški obraz Našega Gospoda Jezusa Kristusa, Škofja Loka Poročita se jutri v Ljubljani gospod Žitnik Jakob, posestnik in glavnikarski mojster iz Hostc, ter gdč. Francka Sever.jeva iz ugledne Jur-jeve družine i z Puštala. Kot dolgoletni cerkveni pevki kapucinskega kora, odnosno kora sv. Jakoba, ter agikii članici naših katoliških organizacij ji Veliko zanimanje občinstva za film dokazuje, da Hans Moser kljub temu, da je nastopal že v neštevilnih filmih, ni prav nič izgubil na svoji privlačnosti. Njegov humor je pač neprisiljeno naraven in zato še tako slabo razpoloženemu gledalcu razvedri obraz. Seveda pripomorejo k temu tudi prikupni Paul Hiirbiger. lepa Marta Harell in drugi odlični igralci Predstave: ob 10.30 ljudska predstava po UIlln llu,nu . , „ „ znižanih cenah, ob 15., 17., 19. in 21. uri HMlJ UtllUtl, TBI. LLmL\ 1 Aranžerska razstava, na kateri je pokazan uspeh aranžerskega tečaja, je odprta samo še danes do 29 zvečer v bivšem kino Tivoli. Vabimo vse gg. trgovce, trg. nameščence in meščanstvo, da si to razstavo ogledalo, vstop je prost. — Društvo izložbenih aranžerjev. 1 Pečena gos, domače krvavice, gostilna Lovšin. 1 Žvcgelj Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklamne kulise. SERVis mm Postrežna pisarna iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Prepisi, prevodi, razmnoževanja in korekture. Sestavljanje pismu in vlog v raznih jezikih. Opravljanje v.-eh potov in poslov, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrba raznih listin, nasveti m pomoč v najrazličnejših vprašanjih. Servis fcšro liK&ljana. Sv.Patra »sta 27/1, tel.21-09 l Miklavžev večer Vincencijeve konference M. O. za podpiranje siromakov, dne 5. XII. ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani bo prvovrstna prireditev, aranžirana z nežnim čutom za otroke in odrasle. Ker je čisti dobiček namenjen za bo-žičnico ubožnih družin, sodelujeta iz prijaznosti virtuoz na kitari g. Stanko Prek in poznani šalji-vec dr. Morello. Na sporedu je angeljski nagovor, Lucilerjeva ouverlura (kitara solo), Mcfistov kuplet, slovesen prihod Miklavža in obdaritev.. Cene sedežem od 12 do 4 din. Miklavž bo obdaroval otroke po vrstnem redu, kakor bodo prihajali darovi'," kateri se že lahko oddajajo v pisariti fdH' et' bo-num« v frančiškanski pasaži in kier se dobijo lahko vse informacije. (Telefon št. 43—63). 1 Posnemanja vredno. Uradništvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, je daroval mesto poročnega darila gdč. Ivi Strahovi za slepce din 574.— in za božičnico revnih otrok din 574.— Iskrena hvala! 1 Tečaj za izdelavo vseh vrst kožnatih rokavic (dopoldanski, popoldanski in večerni) sc prične takoj. Vpisovanje in informaciji; v hotelu Metropol. I Stanovanjska hiša podpornega sklada banovinskih uslužbencev dograjena. Na Vrtači so lani začeli graditi veliko trinadstropno stanovanjsko hišo iz sredstev podpornega sklada banovinskih' uslužbencev. Načrte za res sodobno in primerno urejeno stanovanjsko hišo je izdelal nadsvetnik in njenega okoliša. Kanalizacija se bo pričela že v Nunski ulici ter bo tekla po vsej novi Kneza Pavla ulici ob novih hišah Pokojninskega zavoda, nato pa z Valvasorjevega trga pred muzejem po novi Šubičevi ulici čez Šelenburgovo ulico ter ob kazini in novi Zvezdi tja doli do dvorišča med Ovijačevo in Svctinovo hišo. kjer bo priključena na sedanjo kanalizacijo NVolfove ulice. Vsa nova kanalizacija bo veljala blizu 500.000 din. Kakor znano, bo Šubičeva ulica podaljšana čez sedanji uršulinski vrt mimo nove uršulinske gimnazije na Kongresni trg. Ta lepa, 20 m široka nova avenija bo po najkrajši poti zvezala Grad in Mestni trg z Zvezdo in projektiranim Južnim trgom ter dalje z Valvasorjevim trgom ter Bleivveisovo cesto in popolnoma na novo preurejenimi tivolskimi nasadi, kjer bo od tivolskega gradu speljana nova pot v ravni črti prav na Rožnik. S podiranjem hiš ob Šelenburgovi ulici, ki se morajo umakniti podaljšani Šubičevi ulici, prično takoj, kakor se trgovine iz teh hiš preseljo v svoje nove prostore v soseščini. 1 Preprečen požar. Včeraj dopoldne so bili klicani ljubljanski gasilci v Koritnikovo ulico št. 18. Tam je dimnikar izžigal dimnik, pa se je od vročine vnel tram v stropu prvega nadstropja. Suhi les je spočetka najprej tlel, nato je pa začel goreti, tako da se je zadimilo vse stanovanje. Grozil je večji požar. Gasilci, ki so prihiteli so na ogroženem mestu najprej razkopali strop in tram razža-gali, tako da je bila v dobre pol ure vsa nevarnost odstranjena. Škode pa je zaradi požara par tisoč dinarjev. Vrhnika 75 letnica. Tiho in skromno praznuje danes v krogu svoje družine 75 letnico življenja vsa čila in zdrava ga. Habič Katarina z Vrhnike, izšla je iz znane rodbine'Velkavrh iz Horjula. Njeno življenje je življenje dela in molitve. Vsi jo poznajo kot dobro krščansko mater in ženo, ki pomaga nositi možu težo današnjih dni. Ko bo zbrana vsa družina z malimi vnuki in vnukinjami in ji bodo k jubileju in jutrišnjemu godu čestitali, ne bilo bi prav, da ne bi tudi mi, ki jo cenimo in spoštujemo. pridružili se ostalim čestitkam in ji želeli: Habičeva mama, dal Bog, da učakate skrajne meje življenja zdrava in vesela ob strani moža in v krogu družine ter prijateljev in znancev kakor tudi sorojakov llorjulcev. Monumentalen, krasen fi^ncoski film tel. 22-41 Predstave ob 15., 21. uri Dopoldanska ob pol 1 Sprejemanje čestitk in poklonitev 1. decembra pri gospodu banu. Na državni praznik Zedinjenja dne 1. decembra bo sprejemal gospod ban dr. Natlačen od pol 12 dalje v banski palači poklonitve in čestitke. Kakor v preteklem letu, je gospod ban tudi letos z ozirom na sedanje težke socialne razmere odredil, da se pogostitev, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti in je namesto tega razdelil med razna karitativna društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejših na praznik narodnega zedinjenja. Oglejte si kapelo sv. Cirilu in Metoda v Ciri-lovem akademskem domu! Ta pravi slovanski liram božji je umetnina Toneta Kralja. Za občinstvo je kapela odprta vse nedelje do božiča od 9—IS, Streliška ulica 12. 1 Proslava škofa \ntona Martina Slomška, katero je priredila Prosvetna zveza v petek 22. t. m. v frančiškanski dvorani, je naa vse leno uspela. Ljubki nastop malih učencev je taKiij odprl srca navzočih s Slomškovimi pesmicami. Slomška ne bi poznali, če ne bi slišali njegovih besed iz otroških ust. Zlate besede narodnega buditelja o materinem jeziku so prav tuko še danes potrebne kakor pred slo leti. — Nastop tercetu, ki ga tvorijo sestre Fin-kove in so zapele tri Slomškove pesmi, jo bil zelo posrečen, kajti glasovi so tuko ljubko ujemajo, da ima ta tercet brez dvoma še lopo bodočnost. Občinstvo je bilo silno navdušeno ob skrbno sestavljenem predavanju prof, nr. Vinka Brumna, ki nam jo s pomočjo skioptič-nili slik podal Slomškov lik v taki domačnosti, kakršnega doslej šo nismo imeli priliko občudovati. Društvom po deželi zlasti v teh dneh priporočamo to predavanje. — ?.v sedaj pu opozarjamo Prešernovo proslavo, ki Im> v petek 29. t. m. ko praznujemo 140-letnieo Prešerno- Pretresljiva ljubezenska zgodba mladega legionarja. Krasni in tehnično dovršeni posnetki viharjev. Kvaliteten, umetniški film, ki očara s svojim silnim dejanjem in pretresljivo tragiko. Dva zahrbtna strela .uničita dvoje mladih ljudi, ljubečih src Najznamenitejši sodobni francoski igralski par: Jean Gabin, Michele Morgan, Michcle Simon inž. Černivec, ki je za tako notranjo ureditev, vsako stanovanje določil ki je najbolj primerna našemu srednjemu lahko rečemo uradniškemu sloju. Vsa stanovanjska hiša ima 10 stanovanj in dve stopnišči. Polovica stanovanj ima po dve sobi s kabinetom za služkinjo, kopalnico in drugimi pritiklinami. Druga polovica stanovanj pa ima pf tri sobe, prav tako z vsemi pritiklinami. Graditev .jo letošnje lolo lepo napredovala in so računali, da bo stavba popolnoma dokončana in primerna za vselitev 1. novembra. To bi tudi bilo, če no bi obrtniških dol zavlekle zakasnitve raznih dobav iz tujih držav. Kljub temu se je večina strank v hišo že vselila v mesecu novembru in jo samo še nekaj stanovanj praznili. Najdalj je bilo treba čakali na kopalne kadi za kopalnice, ki so prišle prav te dni. Sedaj bodo še hitro vstavili kadi v kopalnice, na kar bo notranja ure-, dilov vseh stanovanj končana. Na zunaj je stavba prav lična in je omotana s trdnim barvanim roža ometom. Ob kletnih oknih je obložena z umetnim kamnom zelenkaste barve. Isto barvo imajo tudi napušči in drugi okraski iz umetnega kamna. Sedaj urejajo še vrt in dvorišče ob novi stavbi. Tudi to delo bo opravljeno v najkrajšem času. Odpočijte in razvedrite se v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe. 1 Damske plašče, kar je lanske zaloge, dobite po starih cenah pri Goričar, Sv. Petra cesta. Ako pa ne morete izbrati izgotovljencga plašča po vašem okusu, se vam takoj izgotovi po meri. Blaga za plašče v lepi izberi po nizkih cenah na zalogi! 1 Sobotni živilski trg. O vrvenju na sobotnem trgu kratko. Bil je trg dobro zaležen z vsemi po- Št. Jernej na Dolenjskem Pogozdovali so dne 20. novembra učenci in učenke višje ljudske šole pod vodst"om šol. upravitelja in ostalega učiteljstva. Otroci so posadili 1785 smrečic v cerkvenem gozdu Gabrini, ki je od šole oddaljen dobrih pet minut. Vsa prireditev je imela slavnosten značaj in so bili poleg dela na programu tudi govori, deklamacij.. in petje primernih pesmi. Po končanem delu so otroci spekli krompir, bližnji studenec p& jim je nudil potrebno pijačo in je bilo tako za dobro voljo in smeh kar najbolje poskrbljeno. Gospodarsko predavanje o važnosti zavarovanja in o domačem zavarovalstvu bo imel danes dopoldne za mladino g. Ivo Peršuh iz Ljubljane. Popoldne pa bo o isti temi predaval za gospodarje, gospodinje ter fante in dekleta. Predavanje bo v dvorani Prosvetnega društv-i in ga bo spremljalo okoli 100 lepih skioptičnih slik. Svinjska kuga |e letošnjo jestn kruto gospodarila po nekaterih naših vaseh in mnogim kmetom napravila ogromno škode. Domačemu živi-nozdravniku se je posrečilo, da je bolezen zaustavil in s cepljenjem rešil pogina preostale živali. Cestna razsvetljava je pri nas kaj čudno urejena. Kadar so mesečne noči, je vse razsvetljeno, v temnih in deževnih nočeh pa često vlada po cestah egiptovska tema. Kočevje Slovensko prosvetno društvo v Kočevju bo proslavilo praznik Zedinjenja z gostovanjem odlične igralske družine prosvetnega društva iz Velikih Lašč, k' bo igralo Župančičevo »Veroniko Descnlškoc. Za Kočevje bo prva uprizoritev lo zgodovinske drame gotovo velik dogodek. Prireditev bo 1. decembri ob 15 pojKildno v dvorani hotela »Trst«. Iskreno vabljeni vsi iz Kočovja, pa tudi oni iz Stare Cerkve .Dolenje vasi, Ribnice, Male gore, Mozija in Kočevske Rekel j Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« priredi cerkveni pevski zbor na predvečer poroke lepo podoknico. Obema želimo na novi poti obilo sreče in božjega blagoslova! V Belgradu sta se mudila gg. dr. Hubad in Planina, ki sta v raznih ministrstvih posredovala glede perečih občinskih zadev, zlasti glede gradbe novega občinskega doma, ki je nujno potreben. Upamo, da naše številne prošnje vendarle ne bodo zaman. Razprodaja nedeljskega »Slovenca« prav lepo napreduje. Štirje pogumni fantje vsako, nedeljo razprodajo 250 izvodov. Poleg tega še čez 100 izvodov »Gorenjca«. Jasen dokaz, da občinstvo v pretežni večini bere naše časopise. V tovarni »šešir« je spet mezdno gibanje. Prepričani smo. da bo uprava tovarne po možnosti upoštevala zahteve delavstva, ki ga občutno tarejo stiske sedanjega časa. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da bi se v brivskih lokalih vpeljal nedeljski počitek in bi tako tudi brivci mogli v redu izvrševati svoje verske dolžnosti. Prosvetno društvo priredi v soboto 30. novembra ob 8 zvečer proslavo državnega zedinjenja. Lep program, godba »Lubnik«, petje itd. Brez vstopnine. Ob priliki svoje poroke je darovala gdč. Mara Peternelj za Vincencijevo konferenco 50 din, za kar sc ji najlepše zahvalju|e v imenu revežev. Kranj Prosvetna knjižnica, ki je sedaj nastanjena v novih prostorih v lokalu pri lesenem mostu čc! Kokro, je odprta ob nedeljah od 9—11 dopoldne. tki^^ _ & DOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLEG FARNE CERKVE I | Namesto venca na grob pokojnemu vojnemu referentu Ločniškarju Hinku je darovalo uradništvo in nameščenstvo glavarstva 440 din dijaški kuhinji v Kranju. Jesenice Poroka. Danes se poročita v podružni cerkvi na Blejski Dobravi g. Alojzij Bizjak ml., trgovec v Mostah-Žirovnica, in gdč. Marija Bartagelj iz Dobrave pri Vintgarju. Ženinu, ki je iz ugledne katoliške družine Bizjakove iz Most, kakor tudi nevesti, želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti. 80 letnico življenja je praznovala pretekli teden Zimova mati Frančiška Hrovat. Kdo bi ji prisodil, da ima že 8 križev, ko še vsak dan opravlja gospodinjska in hišna dela. Vstaja zgodaj zjutraj, da nikoli ne zamudi v farni cerkvi sv. maše. Sedemnajst let je že vdova po možu, ki je bil železniški čuvaj. Vzgojila je osem olrok, čeprav ni bila vsem mati, vendar je skrbela zanje kot za lastne. Zdaj jih živi še šest, ona pa uživa večer življenja pri g. Hrovatu na Plavžu. Ob častitljivem jubileju želimo, da bi dočakala vsaj še 90 letni jubilej zdrav in zadovoljna. Zagorje ob Savi Na naslov zagorskega olepševalnega društva. Trg pred zagorsko cerkvijo je sedaj urejen ter je zlasti pridobil po odstranitvi šupe g. Drnovška. Prav tako ie dokaj čedno reguliran breg pod zagorsko cerkvijo Nezaslišana umazanija ter razna brkljarija pa ie za cerkvijo. Zagorjani smo se tega menda že kar navadili Primerno bi vsekakor bilo, da bi se merodajni faktorji zganili ter napravili tudi tu red in vpeljali snago, ki temu kraju pripada. V soboto, dne 30. novembra 1940 bo za občino Zagorje splošen pregled vprežne živine. Pregled bo, kot jc iz razglasa posneti, pred Gasilskim domom na ta način, da se bo vršil dugon po novi cesti mimo katoliške hiše ter dalje navzgor ob sejmišču. Začetek pregleda je objavljen za pol 8 zjutraj. Prepovedano je točenje alkoholnih pijač. Fantovski odsek vabi nr slavnostno akademijo za proslavo zedinjenja dne 1 de embra 1940 v prostorih Zadružnega doma v Zagorju zvečer ob 7. Spored je izredno pester ter bogat in posebno dobro naštudiran Po izredno mokrem poletju ter prav taki jeseni so slednjič vendarle počeli posipati naše blatne ceste. Izgleda pa. da je gramezs premalo in da se bo ob prvi moči vtopil v blatu zlasti zaradi velikega prometa, ki ga prenašajo naše ceste. Tudi bi želeli, da bi se ta dela izvršila vsako leto že preji Sprememba šolskega okoliša. Ker sc je na Lokah pri Zagorju osnovala samostojna petraz-redna osnovna šola. ki |e do-lej spadala pod upraviteljstvo topliške šole, bo slednja odslopila del svojega dosedanjega okoliša šoli na Lokah. Starši, ki bi radi pošiljali svoie otroke bodisi v eno ali drugo šolo, tmaio -sedaj možnost, da to stvar urede pri pristojnih upraviteljstvih obeh šol, Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Vsebino dajeta preteklemu tednu dva dogodka, na vojaškem polju grško - itali janski boji ki so se z vso srditostjo prenesli na albansko ozemlje, nn političnem polju pu močna diplomatična ofenziva velesil osišča za pridobitev nekaterih držav, au pristopijo k trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Pregled po bojiščih Na angleško - nemškem bojišču so boji ohranili isti okvir: Vsakodnevni in vsako-nočni nemški napadi na Anglijo, vsakonočni angleški letulski napadi na Nemčijo. Toda v noči od torka na sredo je nemški napad zavzel velikanski obseg, ko jc po uradnih poročilih nipadlo angleško industrijsko mesto Birmingham pol tisoč nemških letal, ki so zmetali na mesto 50 vagonov razstrelilnih snovi. V noči od srede na četrtek so angleška poročila javila doslej najhujši angleški napad na nemško po-rursko pristanišče Duisburg-Ruhrort, ki so ga kot prometno središče nemškega industrijskega Porurja angleški bombniki bombardirali 6 ur. Angleška vlada se sprašuje za sredstvom, s katerim bi mogla preprečiti nočne napade, ki povzročajo veliko škodo. Na angleško - italijanskem bojišču se niso dogodili posebni dogodki. V Afriki je delovalo obojno letalstvo in je prišlo do večjih skupinskih bitk med oiljojnim letalstvom. Na suhem so poročila javljala samo manjše praske med patruljami tako na sudan-sko-abesinski, kakor na egiptsko-libijski meji. Na te mbojišču so v teku priprave za velike boje. Na grško - italijanskem bojišču, kjer se na strani Grkov udejstvuje tuc.i angleško letalstvo, so Italijani pod poveljstvom novega poveljnika svoje armade generala Sod-duja odredili preureditev svojih položajev in pripravljajo veliko ofenzivo. V okviru teli pre-lirejevalnih premikanj so prepustili Grkom albansko mesto Korčo, ki leži 30 km globoko v Albaniji, ter se umaknili tudi no jugu do okolice Argirokastrn. Grške čete so spet zasedle vse grško ozemlje in se boji sedaj razvijajo že samo no albanskem ozemlju, v katerega prodirajo Grki v treh smereh. Na morjih niso bili javljeni nobeni posebni dogodki. Nemška borba proti angleškemu trgovskemu pomorskemu prometu pa traja dalje na vseh področjih okrog Anglije, venr.ar a prihajajo v angleška pristanišča še redno ionvOji trgovinskih ladij. Politični pregled Nem.ško-italijanski vojni načrt proti An-liji predvideva »napad s kleščami« nn Egipet, z zavzetjem katerega od dveh strani bi bila angleška moč v Sredozeml ju strta in bi nastal velik evropsko-sredozemski prostor, nad katerim bi neomejeno gospodarili velesili osišča. Izvedbo tega vojnega načrta pa nalaga velesilam osišča nalogo, da ga pripravita tudi z diplomatičnimi sreestvi. Dobiti namreč morata možnost, da prideta s svojimi četami do Tur-H je, katero bi potem postavili pred izbero, da se ali prostovoljno otlreče angleškemu zavezništvu in velesilam osišča omogoči oborožen prehod skozi Malo Azijo v hrbet Egipta, ali pa da se izpostavi nasilnim ukrepom. V preteklem tednu so diplomatične predpriprave dosegle velik razmah. Tako se je slovesno pridružila trojni zvezi Madžarska ter s tem revzela nalogo in dolžnost, da svoje zavezni-e poapira z vsemi sredstvi, tudi z vojaškimi, ako bi se zgodilo, da katera do sedaj nevoj-skujoča sc država pride v oborožen spor s zavezniki trozveze. Madžarskemu zgledu bo, odnosno je že sledila tudi Romunija, katere voditelj general Antonescu se nahaja v tem namenu v Nemčiji. Za Romuni se lx>do priključili trozvezi tudi Slovaki in je slovaškemu ministrskemu predsedniku Tuki naročeno, naj se javi v Berlinu v ponedeljek. Veliko senzacijo pa je vzbudila novica, da pridejo prihodnje dni v Nemčijo tudi bolgarski državniki, ki bodo podpisali pristop Bolgarije k trozvezi, kakor se je baje obvezal bolgarski kralj Boris, ki je preteklo nedeljo v največji tajnosti odletel k nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju v Berchtesgaden. S pridobitvijo Madžarske, Romunije in Bolgarije v objem trozveze, imata velesili osišča možnost, da s svojimi četami prideta do Črnega morjo, do Dardanel in do Egejskega morja, torej neposredno pred Turčijo, kakor je bilo zgoraj omenjeno. O Sovjetih v zvezi s to nemško-itali-jansko diplomntično ofenzivo proti Carigradu, nismo slišali nič, razen namigovanj švicarskih listov, da so Sovjeti Nemčiji dali prosto roko pri izvajanju njenih načrtov v Romuniji in v Bolgariji. V Turčiji, ki je zaveznica Anglije, so v zvezi s temi dogodki, katerih pomen je turški tisk takoj razumel, začeli z obrambnimi ukrepi velikega obsega. Turški listi pa pišejo, do bo Turčija šla lako j v vojno, če se kdo dotakne njenega živ- l i E ljenjskcga prostora, pa noj sc potem zgodi kor hoče. Turčija z veliko pozornostjo gleda na Bolgarijo in jc i>o pisanju listov verjetno, da bi Turčija smatrala že za ogrožanje svojega življenjskega prostora, ako i>i šla Bolgarija sama v vojno, uli ee bi kateri drugi tuji državi dovolila, du sme na n jeno afl skozi njeno ozemlje pošiljati svoje vojaštvo. Diplomntično delovanje Nemčije na evropskem zahodu, to je pri Španiji m F ran-c i j i se razvija istočasno, le da je razvoj nekoliko bolj počasen, ker je zn dokončni uspeh potrebno, du se Španija in Francija najprej med seboj sporazumeta, razčistita vse svoje spore in napravita čiste račune, h katerim spada tudi morebitna odcepitev kosa francoskega Maroka, šele potem bi bilo pričakovati pristopa Španije in morda celo Francije k trojni zvezi. Iz Amerike smo culi ponovne Roosevel-tove izjave, da bo Amerika dala vso pomoč Angliji in da jc stvarno ameriška pomoč dosegla že višek, kajti industrijskega napora ne bo več mogoče zvišati, Angleško-nmeriško sodelovanje je očito na Daljnem vzhodu, kjer bi Angliju rada dobila pod svoje nadzorstvo južni del francoske Indokine s pomočjo Siama — svojega zaveznika — in kjer se Ja p o n s k n očividno pripravlja, da bo začela z novimi osvojitvami na škodo francoske Indokine ter Nizozemske Indije. Notranji pregled Razburjenje zaradi bombardiranja Bitolja se je poleglo. Tuja letala so sicer še celo ta teden nekaj kratov plula nad našim ozemljem, ne da bi bilo mogoče dognati, čigava so bila. Naša letala in protiletalske baterije pa so takoj naslopile in luja jetala pregnala. Glede bombardiranja dne 5. t. m. pa je preiskava dognala, da so bila letala italijanska, ki pa so docela po pomoti zašla nad Bitolj ter ga bombardirala, meneč, da je sovražno grško ozemlje. Italijanska vlada jo izrekla naši vladi obžalovanje zaradi tega dogodka ter izjavila svojo pripravljenost, poravnati vso škodo. S tem je ta dogodek, ki je vso našo javnost močno razburil, poravnan in mirno sožitje med obema sosedoma je zavarovano. Komaj je bilo končano to vprašanje, že se je v Črni gori zgodila druga nesreča, pri kateri pa naši državljani niso bili prizadeti. Dne 18. t. m. zgodaj zjutraj sta nad Črno goro leteli dve tuji letali, kakor se je pozneje ugotovilo, sta bili an- gleški. Ker je bila tema, sta letali zašli nad črnogorsko gore. Pri tem je eno zadelo v goro in so razbilo, medtem ko je drugo plulo naprej. Ker je razbito letalo nosilo s seboj mnogo bomb za bombardiranje italijanskih postojank v bližnji Albaniji, so se pri padcu bombe raztresknile in raznesle lelalo in ljudi v njem. Kakor se je pozneje dalo dognati, je bilo v letalu pet ljudi, ki so bili vsi takoj mrtvi. Poleg angleškega pilota in drugih angleških častnikov in vojakov se je v letalu vozil tudi ameriški časnikar, ki je bil seveda tudi ubit. Vse so pokopali v Podgorici. Tretji odmev vojne v nnši bližini pa je poročilo iz Dubrovnika, da je razburkano morje le dni vrglo na suho mnogo ostankov nekih potopljenih ladij, več min, splavov, rešilnih obročev ter tri trupla. V truplih so spoznali dva italijanska mornarja ter enega italijanskega topničarja. Vse tli so pokopali v Dubrovniku. Pogreba se je udeležil italijanski konzul, kakor se je pogreba angleških vojakov v Podgorici udeležil angleški konzul. To so dogodki, ki nas spominjajo, da se okoli in okoli nas sosednji narodi vojskujejo med seboj za življenje in smrt. Mi pa smo, hvala Bogu, doslej bili še obvarovani te nesreče. To jo tudi zasluga naše modre zunanje politike, ki izvaja najstrožjo nevtralnost. Mi nikomur nič nočemo, od nikogar nič ne zahtevamo. Zahtevamo edino le mir in spoštovanje naših meja in naše svobode. V odločni volji, vso storiti za ohranitev miru in svoje države, smo si edini vsi Jugoslovani kakor en mož. To dni je hrvatski ban v Medmurju in hrvatskem Zagorju govoril kmetom, da je dolžnost vsakega Hrvata braniti Jugoslavijo, kakor bo vsak Jugoslovan branil Hrvatsko. Prav tako misli danes vsak Srb, tako misli tudi vsak Slovenec. Če bomo složni in polni tega duha, bomo tudi mir laglje ohranili. Važno vprašanje, ki zanima vso javnost, pa je tudi vprašanje naše prehrane. Kakor znano, je naša banovina ustanovila banovinski prehranjevalni zavod, ki bo skrbel, da ne bo zmanjkalo hrane. Dovoz hrane je zadnje čase zastal, ker je začelo primanjkovati vagonov. Zdaj upamo, da pojile ta zadeva spet v redu. Ta teden se je zaradi prehrane pasivnih krajev Slovenije mudil ban dr. Natlačen v Belgradu, ki je imel o tem dolgo konferenco s kmetijskim ministrom. Med zanimivosti tega tedna spada tudi poročilo, da jc bil dr. Anton Milavec za nadaljnih pet let imenovan za predsednika Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani. — Hrvati prej ko slej zahtevajo, naj se Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razdeli, ker njegovo delovanje ni v skladu z delovanjem banovine Hrvatske. Prav tako seveda zahtevamo isto tudi Slovenci, ker Osrednji urad že davno ne izvršuje več svojega namena v delavskem zavarovanj u. 70 letnica Andreja Korena Celje, 23. novembra. V sredo, dne 27. novembra, bo obhajal v krogu svoje družine 70 letnico rojstva znani Falantov oče, gospod Andrej Koren iz Mislili] a. Jubilant se je rodil 27. nov. 1870 v Šmartneni pri Velenju. Bil je in je vseskozi dober družinski oče. — Poročil se je leta 1896 v Št. Ilju pod Turjakom z Marijo Jeromel. Vzorno sta uredila in povečala svoje posestvo, na katerem še danes pridno gospodarita. V zakonu sta imel sedem otrok. Od teh živijo le še štirje — dve hčerki in dva sinova. Jubilant je že 18 let cerkveni ključar pri Sv. Lenartu pri Mislinju, bil pa je tudi več let občinski odbornik v St. Hju pod Turjakom, šc danes pa je vnet čebelar in splošno znan sadjar. Njegovo posestvo je naravnost krasno urejeno. Kljub visoki starosti je jubilant še vedno čil in veder, vsak dan čita »Slovenca« brez očal, rad pa prebira tudi »Domoljuba«, »Slovenskega gospodarja«, »Čebelarja« in »Sadjarja«, katerih dolgoletni naročnik je. — Ob lepem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let! Ptuj Občni zbor podružnice Slomškove družbe za ptujski in ljutomerski okraj je bil 17. t. m. na okoliški ljudski šoli, katerega se je udeležilo 14 članov. Občni zbor je bil združen s predavanjem g. prof. dr. Cajnkarja, ki je v lepih besedah govoril o krščanski ljubezni in ponižnosti. V odbor 60 stopili nekateri novi člani, ker so bili stari odborniki med počitnicami premeščeni. Veletrgovec Lenard iz Ptuja je daroval za revne otroke dornavskega šol, okoliša 5000 din. Uglednemu veletrgovcu iskrena hvala! Kronika nesreč. Horvat Marija, sedemnajstletna posestnikova hči iz Sakošaka, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah, je z materjo spravljala drva do kolovozne poti. Ko sta ravnali voz drv po 6trmini proti kolovozni poti, je zavora popustila in nesrečno dekle je pfišlo pod voz, ki jo je Druitvo slovenskih deklet v Skopljo. vlekel ie celih 20 m s seboj. Dobila je hujše notranje poškodbe. — V škaf kropa je padci enoletni Franček Ožinger iz Hrastovca. Muzejsko društvo v Ptuju je najelo večje posojilo, da bi dovršilo dela pri Vinarskem muzeju. Upati je, da bo popravilo stolpa ob Dravi srečno napredovalo in da bodo zadevne zbirke v dogled-nem času prenesli v ta svojevrstni muzej. izpod Ptujske gore Od Sv. Lovrenca na Drav. p. Nad 300 udeležencev je bilo na farnem prosvetnem večeru, kjer je imel g. Petančič izredno poučno ter zanimivo predavanje o sanjah in strahovih. Sredi decembra bo nadaljeval in sicer o spiritizmu. 1672 din so nabrali po vaseh naši možje, ki so na Martinovo nedeljo izvedli nabiralno zbirko za novo bogoslovje. — V bolnišnico so odpeljali kmeta Janeza Predikaka iz Sp. Pleterj. — Predsednik železni-čarskega kluba JRZ je postal naš postajenačelnik g. Nečemer. — Naš domačin, g Janez Goričan, dolgoletni župnik v Špitaliču pri Slov. Konjicah, odhaja v pokoj; naš rojak Franc Drevenšek je pa kot kaplan premeščen iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu v Št. Jurij ob juž. žci. — Naša šola, FO in DK priredijo 1. decembra pt večcrnicah proslavo zedinjenja, na kateri bo tudi lepa igra. Vabimo res vse; vstop je prost. — Zavedne kmet-sek sinove opozarjamo, naj gredo v torek. 26. novembra v Ptuj na kmetijsko stroke vni tečaji Iz Hajdine. Ko smo obhajali danes teden farno žegnanje sv. Martina, je obilica ljudi od blizu in daleč delala krčmarjem trde preglavice: zmanjkalo je prostora in pozni prišleci so morali iskati zabave po stranskih lokalih. Kdo bi na vse mislil! Sicer je pa žegnanje le minulo brez pretepov; kaj hujšega tudi ni bilo, le nesreča ni počivala. Na poti v ccrkev se je ponesrečil kolesar Horvatiček Jože iz Gerečje vasi. Najbrž zaradi prenagle vožnje je revež tako nesrečno padel, da si zdaj celi rane v ptujski bolnišnici in je njegovo stanje zelo resno. — Kurji tatovi so bili ta teden zopet na delu v Njivercah. Pa se jim ni posrečilo. Neki vaški fant je malopridneže opazil in jih s pomočjo domačih nagnal. V sredo je bila prepeljana v bolnišnico žena cestarja Nahperger Marija, ki že delj časa boleha. — Včeraj sta bila poročena trgovski pomočnik g. Jakomini Ivan in gdč. Per-šuhova, doma iz majšperške fare. — Obe Marijini družbi, dekliška in fantovska, se pripravljata za 8. december z lepo igro Marije Gašperičeve: »Slepi jetnik mladosti.« — Ženska zveza pa ima danes svoj mesečni sestanek, na katerem bo razpravljala v glavnem glede zimske pomoči revnim družinam naše fare. Organizira tudi misijonsko zbirko za pomoč naših domačih in tujih kat. mi-sijonov. — In še na naslov občinske uprave: Kaj, ko bi se naše občinske ceste nekoliko popravile? Mi, ki smo, kot po domače pravimo, na »šodru« doma, imamo take ceste, da se že ob malem deževju utapljamo v blatu — ljudje in živina. Na pokopališču n. pr. bomo kmalu morali mrliče v acroplanih voziti, če nočemo bližnjih obsejanih njiv do četrtine uničiti. Saj bi kmetje že pomagali, le pobude je treba, pa bo kmalu vse v redu. Središče ob Dravi »šalovska cesta«. Pred kratkim 60 bila dovršena zemeljska dela na zadnjem odseku ceste, ki veže Središče 6 Šalovci in Krčevinami. Pot jc bila prej v tako slabem stanju, da ni bilo mogoče voziti s tcikrm vozom. Kdor je hotel s lovorom pri ti do Sv. Miklavža ali v Vinski vrh, je moral 6Koro vedno uporabljati cesto skozi Ormož ali pa čez Vuzmetince. ki pa predstavlja dvakrat tako dolgo progo, kakor 6edaj nova dograjena cesta. Kr. banska uprava je z velikim zanimanjem podpirala imenovano delo, za kar smo ji vsi hvaležni. Prav tako pa gre zahvala tudi načelniku ormoškega cestnega odbora g. J. Slambcrgerju, ki je vse 6vojc eile zastavil za delo in izvršitev te tako zaželene in prepotrebne ceste. Upamo, da bo še letos nanovo dograjeni del z gramozom posut in da bo tako mogla čimprej cesta 6 polnim uspehom 6lužiti svojemu namenu. Državna cesta. Vsak objektiven človek mora z veseljem ugotoviti, da 60 banovinske ceste lepo vzdržane. Ne moremo pa tega s polnim pri. znanjem reči o državni cesti. Del državne ceste med zadnjo hišo v Obrežu in prvo v Loperšicah, je v tako slabem fctanju. da ne vidiš na njej drugega kakor same kotanie Podobno jc tudi pri kilometru 58. Tujci, ki prihajajo v naš kraj 6 prometnimi vozili, se silno pritožujejo. Nadalje sta v vsem trgu Središče samo dva propusta na državni cesti in še ta oba zamašena. eden pa tako pokvarjen, da stoii na njem že od meseca maja svarilno znamenje. Pri tujcih dela takšno stanje ceste slab vtis, pri domačih pa vročo kri. Razdiralno delo Drave. V vsej Sloveniji najbrže ne napravi Drava take škode, kakor jo dela pri nas. Močno so prizadeti posestniki Obreža, najbolj pa lastniki njiv in travnikov na Grabah. V nekaj letih je Drava s seboj odneslaa na desetine hektarov zemlje in »Grabljaiiski pesek« popolnoma spremenila. Med ljudstvom kroži govorica, da se mrtvi, ki so pred sedmimi leti umrli, nc bi več spoznali ob »Pesku,« če bi vstali, ker jc Drava preveč svet spremenila. Pripominjamo, da so 6C že svoj čas storili potrebni koraki na odločilnih mestih, a naše prošnje do 6edaj 6o bile zaman. »Sreča v nesreči, tolažba v žalosti« je naslov predavanju, ki ga bo drevi ob 7 imel v Društveni dvorani g. senator Mihelčič i' Cclia. Občinstvo vljudno vabimo k udeležbi. Velika Nedelja Morda bo zanimalo vsaj one kraje, kjer sc poganjajo za elektriko, če objavimo nekaj podatkov o naši Zadružni elektrarni. Odločilni sestanek zanimancev iz vasi Velike Nedelje, Mihovci in Trgovišče je bil v pisarni graščine križniškega reda dne 10. februarja t. 1. Na tem sestanku so 6e možje končno odločili, da ustanovijo zadrugo. Drugi dan je bil ustanovni občni zbor v šoli. Zbor je sklenil, da se ustanovi Zadružna elektrarna v Veliki Nedelji, izvolil jc 9 odbornikov, ti pa so izvolili za načelnika delavnega in podjetnega g. Medika Franca. Zadruga se priključi Zadružni zvezi v Ljubljani. Kmalu po ustanovitvi zadruge so sc začela pogajanja s kralj, bansko upravo v Ljubljani in s Falo. Banska uprava je govolila, da Fala prevzame elektrifikacijo. Dne 12. avgusta jc bila komisija, ki je nameravana dela odobrila. Priznati moramo, da sla se tako banska uprava kot Fala resno potrudili, da ustrežeta upravičenim željam ljudstva. Dne 31. 8 se je gradnja lokalnega omrežja oddala elektrotehničnemu podjetju Al. Sprager iz Maribora, ki se je tudi resno potrudilo, da v razmeroma kratkem času postavi omrežje ter izvede veliko večino hišnih inštalacij. Tako so se mogle električne naprave blagosloviti že dne 16 novembra. Blagoslov je izvršil g. prior. križn. reda iz Ljubljane, g. bana je zastopal ptujski okrajni načelnik dr. Farč-nik, Falo pa n|en zastopnik g. inž. Grcgorič, kj jo ves ča6 pogajanj in dela kazal veliko razumevanje za V6e delo. Trbovlje Proslava zedinjenja pripravi v Prosvetnem domu FO v soboto 30. t. m. ob 7 zvečer. Znanci nesrečno umrlega Zupanca Janeza nam sporočajo, da ni bil vzrok spora s S.nodičem pri biljardiranju, ker rajni sploh ni igral, ampak bil izredno miren fant. Pravi vzrok nesreče zaenkrat še ni dognan. Objavljamo to, da m. bi kdo napačno tolmačil. Nov red v življenje uvajajo različne države različno. Kako skuša s korporacijaini boljše življenjske razmere urediti Portugalska, bomo slišali v predavanju prih. nedeljo, 1. decembra, ob 9. Obenem s skioptičnimi slikami bo stvar razložil g. ravnatelj Gabrovšek iz Ljubljane Sv. Peter pri Mariboru Društvene vesti. Knjižnica Prosvetnega društva posluje vsako nedeljo in praznik popoldne po večcrnicah. — Moški pevski zbor Prosvetnega društva ima svojo vajo danes ob pol 9 v prostorih deške šole. Zbor vodi šolski upraviielj g. Korban Anton. Vse prijatelje petja vabimo k pristopu. — Dekliški krožek pripravlja za praznik Brezmadežne poučno igro »Dve materi«. Poroka. Preteklo neilljo sta se poročila gosp. Fras Franc in gdč. Liponik Štefanija, oba iz Tr-čove. Nevesta je svoječasno vneto delovala pri Dekliškem krožku Božji blagoslov in obilo sreče! Šolske vesti. Nabiralna akcija za božično obdaritev najpotrebnejših šolarjev kar lepo uspeva. Na obeii šolah bosta uvedeni tudi šolski kuhinji v zimskih mesecih. Te dni bodo pričeli z nabiranjem živil in upamo, da nabiralci no bodo zaman trkali na srce Šetnpetrčanov. Polhov Gradec Vsi, ki prihajate k nam. v naš divni gorski kot, zlasti v zgodnji pomladi, da se naužijete vonja naše kraljevskee rože »Daphe Blagajune«, vas čaka presenečenje. Pozdravil vas bo naš novi prosvetni dom, ponosno stoječ niže veličastne župne cerkve, na najlepšem prostoru doline. Naše nadvse požrtvovalno prosvetno društvo si je nadelo nalogo, prav v teh kritičnih časih zgraditi dom, ki bo ognjišče katoliške prosvet. Trajno deževje nas ovira, da stavba še ni pod streho. Ako Bog da ugodno vreme, pa bo v par tednih spravljena pod streho. V domu bo velika dvorana z. odrom, proslorna telovadnica s kopelmi, garderobe, stanovanje in hišnika, knjižnica, pevska soba, manjša predavalnica in pritikline. Mišljen je celo krajevni muzej. V kraju se namreč nahaja čedna zbirka starorimskih najdb, kakor tudi naše narodne folklore in slik raznih slikarjev v tukajšnji cerkvi in župnišču. Treba nam je pa še mnogo sredstev za izpeljavo tega načrta. Sporočamo lem potom vsem našim rojakom sirom domovine, prav tako vseir, dragim prijateljem turistom, ki tako radi prihajate k nam v divno gorsko tišino, ki ste nas že velikodušno podprli s plemenitimi darovi in nas želite še. da je številka našega čekovnega računa 17.731. — Prosvetno društvo, Polhov gradeč. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: a, ap, ha, bi, ci, i. ja, je, ko, li, li. li. no, non, ret, rev, sem, ško, tal, tet, li, — besede slcilcčeira pomena: anglosaški narod — majhen snopič — kraj na Gorenjskem — gorovje v Palestini — zidarska potrebščina — vrsta divje kure — moško ime — narek — dokaz nenavzočuosti — Prve črke dobljenih besed ti povedo goro > Julijskih Alpah. zadnje črke pa glagol. Rešitev nedeljske zlogovnice: Manon — Elida — Kopar — Inako — Daleč — Imun — Jedi — Ataman — Nebraska. Prve črko dajo: Meridijan, zadnje; Naročnina. m ■ BOR Slava mariborskega polka Maribor, 23. nov. Danes je mariborski 45. pehotni polk na izredno svefan način proslavil praznik svoje slave kot spomin na usodni in zgodovinski dogodek I. 1018., ko jo takratni mariborski pehotni polk pod poveljstvom podpolkovnika Škabnrja In po iniei-jativi pokojnega generala It. Maistra razorožil zeleno gardo in s tem odločil usodo Maribora, ki jo s tem pripadel jugoslovanski državi. Današnja proslava se je vršila na dvorišču kasarno na Meljski cesti, ki je bila za današnji praznik lepo okrašena z zelenjem in jugoslovanskimi zastavami. Slovesnostim ie poleg vojaštva prisostvovalo izredno lepo število mariborskega narodno čutečega občinstva in predstavniki vseh mariborskih oblasti in narodnih organizacij. Na proslavi so bili med drugimi prevzvišeni g. škof dr. I. ,1. Tomažič, belgrajski nadškof dr. Ujčič, mestni župan dr. Juvan, okrajna glavarja dr. šiška in Kilelz, predsednik okrožnega sodišča dr. liudnik, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, šef mariborske policije Kos, podžupan Kr. Žebot, stolni in mostni župnik msgr. M. Umek, frančiškanski župnik p. Valerijan, vsi srednješolski ravnatelji, šefi vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov ter predstavniki mariborskih narodnih organizacij. Ob prihodu mestnega poveljnika generala Pa-rara je vojaška godba zaigrala pozdravno koračnico. nakar so duhovniki pred zbranim vojaštvom mariborskega polka izvršili verske obrede. Za katoliške voiake je obrede izvršil vojaški duhovnik vlč. g. P. Zavadlal. za njim pa za pravoslavno ni Spominska slovesnost oh 110 letnici rojstva škofa A M. Sl< inška bo, kakor smo že poročali jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v mariborski mestni in stolni župnijski cerkvi. Oh 8. uri je koncert Slov. pevskega društva .Maribor«, na katerem ho društvo izvajalo, slovenske in slovanske duhovne pesmi ter sodelujejo zraven prof. Ubald Vrabec (gosli) in prof. (iregor Zafošuik (orgle), vodi pa ga dirigent Jan. Ev. Gaspurič. Ob 0. uri bo govoril spominsko besedo prevzvišeni vladika g. dr. Ivan Tomažič. l'o govoru molitev za blagor domovine iu beatifikacijo Slomška. Nalo zaključna pesem, katero poje Maribor«. Vstopnina: stojišče din o.—, dijaško din "2.—, sedeži din 10.— in 15.—. ni Slavnostno akademijo v proslavo 1. decembra priredijo mariborski fantovski odseki in dekliški krožki v soboto, dne 30. novembra ob osmih zvečer v Narodnem gledališču. Predprodaja vstopnic v obeli prodajalnah Cirilove tiskarne. Mariborčani vabljeni! m Apel mariborskega župana je imel lep odziv. Mariborski župan dr. Juvan sc je obrnil na Mariborčane s pozivom, da podprejo mestno pomožno akcijo s prostovoljnimi darovi ter tako pomagajo Mariboru laže prebroditi sedanje kritične čase. Apel mestnega župana je imel lep odziv ter prejema pomožna akcija lepe vsote. Dva največja darovalca, industrijca gg. Mauthnerja in Rosnerja, smo že omenili. Skupno je dalo denarne prispevke doslej 87 meščanov, v naturalijah so pa darovali St i rje. Najbolj se je izkazal lastnik Mariborske tekstilne tvornice g. Mauthner, ki je daroval 50.000 din. lndustrijec Marko Hosner je prispeval 25.000 din, Narodna banka, podr. Maribor, je dala 7701) din. Mestna hranilnica 5000 din, industrijec Ehrlich Avgust prvi obrok 4750 din, trgovec Mastek Franc '.'000 din, veletrgovina Pinter et Lenard 2000 din, Anderlik Josip 1500 din, Henko Josip 1500 din, Guslinčič Justin 1000 din, .lančič Karel 1000 din, Neger Franc 1000 din, Ogriscg Valdmar in Josipina 1001) din, Tavčar Anion nasl. 1000 din, Ulaga Josip 1000 edin, Vaclav Vošinek 700 din; po 500 din so darovali štirj darovalci, po 400 din eden, po 300 din šest, po 250 din eden, po 200 din 18, po 150 din 3, po 100 din 30 in po 50 din 7 darovalcev. Manu-faklurno blago sta darovali tvrdki Marun Anton in Majer Franjo, premog pa tovarna dr. Oetger in trgovec Josip Govedič. ni Krznarstvo P. Soniko, Aleksandrova c. 13, vam nudi ccncno kožuhovino in krznarske izdelke. m Za proslavo 140 letnico rojstva Slomška, v ponedeljek zvečer v stolnici, kupite vstopnice v predprodaji: Cirilova, Aleksandrova cesta C. m Okoliška prosvetna društva iu Fantovske odseke opozarjamo na narodnovzgojni tečaj, ki se bo vršil v ponedeljek od 10 naprej v dvorani Delavske zbornice. Obravnavala se bodo zanimiva in aktualna vprašanja naše narodne vzgoje. m Fantovski odsek Maribor II v ponedeljek ne bo imel svojega sestanka. Članstvo se naj v čim večjem številu udeleži Slomškove proslave v mariborski stolnici. m Cecilipno društvo za mariborsko stolno in mestno župnijo ima danes ob 18. uri svoj redni občni zbor. m Magdnlensko prosvetno društvo ima danes oh 11 dopoldne v društvenih prostorih treznostno predavanje Govori g. Ivan Zličar. K obilni udeležbi vljudno vabljeni. m Ustanovni občni zbor pevskega društva »Kolo« bo danes oh 10 v Narodnem domu. m Umrla sta v bolnišnici zasebnica Terezija Krois. stara 74 let, in železniški uradnik Matevž Kocbek, star 58 let. Naj počivata v miru! m Popis živine in živinske vprege. Svoječasno je bilo odrejeno, da pripeljejo lastniki svojo živino (konje) in vprežna vozila k pojiisu in pregledu dne 8. decembra t. 1. pred vojaško komisijo za popis živine, ki I>o |)oslovala na dvorišču vojašnico 32. art. polka. Vsi dajalci pa se tem potom obveščajo, da bo navedena komisija |>oslova na sejmišču pri mestni klavnici (Oreško nabrežje) ter da je popis in pregled živine in vozil za območje mesta Mar i nora določen na dan 0. decembra t. 1. Vsi dajalci iz Maribora bodo radi tega ponovno poklicani na mestni vojaški urad, kjer bodo glede popisa prejeli nova navodila. m S svincem so mu izpraznili avtomat. Dro-gerist g. Vladovič ima na Aleksandrovi cesti pred svojo drogerijo avtomat za prodajo fotografskih filmov. Ko je bil avtomat izpraznjen, ga je odprl, pa je našel v njem namesto kovačev same kose svinca v obliki desetdinarskih kovancev. m Ni bila igra. temveč surov napad. Včeraj smo poročali o tragični smrti malega, 8letnega Ladislava Juga, ki je umrl v mariborski bolnišnici za posledicami močnega pretresa možganov. Sedaj pa se je ugolovilo, da se je deček ni ponesrečil slučajno pri igri. temveč je postal žrtev surovega napada dveh mladih fantalinov, ki ju sedaj išče policija. Fantek je šel od doma v Jadranski ulici 23, kjer stanuje njegov oče, ki je delavec, na obisk k svoji teti na Frankopansko cesto. Proti večeru se je vračal domov ter je nosil s seboj nogometno žogo. Na Frankopauski cesti sta ga prola Ivošovič in končno muslimanski svečenik za vojake muslimanske veroizpovedi. Po opravljenih cerkvenih obredih in molitvah je stopi I prod mikrofon domačin, poveljnik polka polkovnik Gaščlč in zbranim mladim vojakom pojasnil pomen današnje slavo in jim prikazal zgodovino dogodkov I. 1918 v Mariboru, ki so odločili, da je Maribor ostal jugoslovanski. Delo in poZrtvovalnost takratnih vojakov mariborskega polka je stavil današnji vojaški generaciji za vzgled in jo pozval k junaškemu posnemanju če in kadar hi polreba to zahtevala. Za gospodom jjolkoviiikom je spregovoril mestni poveljnik general Parne, ki je zbrane vojake pozival k spoštovanju narodnih in državnih svetinj, za katere so najboljši sinovi našega naroda žrtvovali kri in življenje, nakar jim je ča-tdital k slavi. Sledil je impozanten mimohod polkovneea vojaštva, pri katerem so vojaki s svojim strumnim nasloponi pokazali, da vlada v njih duh pravega borca, ki je pripravljen svojemu narodu in svoji državi ler kralju dati na razpolaco vso svoje duševne in telesne sile. Po zaključnih slovesnostih je domačin slave odlične gosle povabil nn zakusko, ki je v lepem razpoloženju družabno povezala predstavnike mariborskih oblasti in organizacij z mariborskimi vojaškimi osebnostmi. Celotna prireditev je potekla v znamenju lepega sožitja med mariborskimi vojaškimi kroci ter rivilnim prebivalstvom, ki v današnjih Časih še prav posebej zna cenili pomen naše vojske za naše narodno in državuo življenje. srečala dva fantalina ter ga surovo napadla. Eden mu je vzel žogo, drugi pa ga je vrgel z vso silo po tleh. Dečko je nekaj časa obležal kot nezavesten, potem pa je še sam jirišel domov, tožil pa je, da ga močno boli glava. Doma se je onesvestil ler sc ga poleni spravili v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati, ker si je poškodoval možgane. Celjski mesfins svet V petek zvečer je bila v mestni posvetovalnici redna plenarna seja ccljskega mestnega sveta. Predsednik g. dr. Alojzij Voršič je zaprisegel novega člana mestnega sveta dr. Zdravka Kalana. Sledilo je poročilo finančnega referenta ravn Cer-nelča Oskarja o obračunu gospodarstva mestne občine ter njenih podjetij in ustanov za leto 1939-40 in bilanco z dne 31. marca 1940. Obračun izkazuje 21,465.109.06 din dohodkov in 21,192.490.8-1 dinarjev izdatkov. Prebitek 272.618 din se bo porabil za plačilo Pcrmoscrjcvega posestva, katerega jc kupila občina za 278.999 din. Bilanca izkazuje 47,632.572 din aktiv in 17,277 804 din pasiv. Cisti prebitek dne 31. marca 1940 znaša torej 30,354.767 dinarjev. Mestni svet jc odobril obračun. — Regulacijski odsek mestnega tehničnega oddelka je izdelal osnutek za regulacijo mesta Celja. Osnutek je predviden za porast prebivalstva dc 50.000 in sc nanaša na mesto Celje v celoti ter m dele katastrskih občin Oslrožno, Lisce, Košnice in Zagra-da v skupni izmeri 1816 ha. Ta osnutek kakor smo že poročali, bo predložen gradbenemu ministrstvu v odobritev. Mestni svet je nato razpravljal o sporazumu o vzdrževanju cesti Celje—Pristava med mestno občino in rudarsko združbo »Bohe-mijo«, lastnico premogovnika v Oseeci. Sklene se sporazum, po katerem bo Bohemija vzdrževala dve tretjini, občina pa eno tretjino ceste Celje—Apne-nik v Pečovniku, cesto Apnenik—Pristava pa bo razširila in vzdrževala »Bohemija« sama. Podaljša se zakupna pogodba s tvrdko Rakusch za njeno zemljišče ob Dečkovi cesti do 31, okt 1943 Nato jc mestni svet razpravljal o proračunu za razširitev in dograditev ceste Breg—Lisce—Levški most —Leveč. Proračun znaša 400.000 din. Za dela bo prispeval tudi okrajni cestni odbor, ki bo skrbel za vzdrževanje Levškega mostu čez Savinjo. Cesta bo dolga 3280m in bo vezala dve državni cesti Od Brega skozi Lisce jo bodo razširili na 5 m in jo v tej širini gradili tudi do mostu in do Levca Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod do treh novih stanovanjskih hišic tvrdke Westen na Dobravi. Na predlog pravnega referenta so bili nato sprejeti v članstvo mestne občine g. kap. Toš Franjo, hišnik Karel Kroflič, Matija Intihar in Matilda Fričeva. Mestni svet je nato sprejel pravilnik o ustanovitvi občinskega fonda za obrambo pred letalskimi napadi. Za Miklavža vsi H Kraupnerju na Glavni trg! Oglejte si veliko zalogo bonbonov, čokolade, desertov, keksov in raznega drugega peciva. — Vedno sveže na zalogi. Na drobno in debelo, c Proslava praznika Zedinjenja v Celju. KTD bo priredilo s sodelovunjem KO in DK, Celjskega zvona, vojaške godbe 59. pp, in Gledališke družine na predvečer praznika narodnega zedinjenja 50. novembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske jiosojiliiice slavnostno akademijo. S|iorcd akademije je zelo pester. Vse člane naših organizacij, kakor tudi cenj. občinstvo vabimo, da si preskrbi že v predprodaji v .Slomškovi knjigarni vstopnice. - Na praznik t. decembra bo v Mestnem gledališču slavnostni konccrt vseh celjskih pevskih društev. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Gorica rja vd. na Krnlja Petra cesti, Občinstvo opozarjamo, da se za prireditvi ne bodo ponujale vstopnice po hišah. Otroški vozlčclc kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Ur S i i. Celje. Narodni dom c Prosvetni večer KPD. KPD v Celju bo proslavilo v torek, dno 26. novembra v Pro-svetnem domu v Samostanski ulici 140 letnico rojstva A. M. Slomška. O svetniškem škofu bo predaval g. prof. or. Vinko Brtimen iz Ljubljane, sodeloval pa bo pri proslavi tudi Celjski oktet. c V Medlogu je umrla 74 letna Martini Ma-tiloa. Naj v miru počival m Ne v Ljubljani, tenmč v Mariboru je bila izvršena velika tatvina v stanovanju Marijo Lorbek v Einspielerjevi ulici, o kateri smo poročali v včerajšnjem »Slovencu«. Vlomilec je odnesel oškodovani 7500 din. — Drugo veliko tatvino je prijavila policiji zasebnica Olga Schmulzer iz Metelkove ulico 20. Njena služkinja ji je odnesla posteljnine, jierilu iu šjiecerijskega blaga v vrednosti 5000 din. m Nepoznan utopljenec v Dravi. Pri falskem jezu v Selnici je naplavila Drava tru|>lo nepoznanega moža, ki je ležalo v vodi že kakih 14 dni. Utopljenec je stur kakih 45 let, 172 cm visok, okroglega obraza, rjavih las in brk, slabih zob, oblečen pa je bil samo v bele spodnjo hlače, v del bele srajce in del telovnika, v katerem se je nahajala še srebrna ura. Najbrž je truplo prinesla Drava iz Nemčije, ker na našem ozemlju ni nihče v Dravski dolini zadnje čase izginil. m Brez luči — se je zapeljal z motorjem v smrt. Na resti med Mariborom in Polskavo se je smrtno ponesrečil 33 letni posestnik Matija Smo-dej iz Zg. Polskavo. Peljal se je ponoči iz mesta na motorju, na katerem pa 11111 je ugasnila luč. V temi jo z vso silo zavozil v voz, ki 11111 je prihajal nasproti, ter se je nasadil na ojo. Nevarno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga sicer operirali, toda njegove notranje poškodbo so bile prehude ter jim je mladi posestnik podlegel. 111 Pobegel splav. Drava je že močno upadla ler je sedaj spet polna splavov, ki si pred nekaj dnevi zaradi visokega vodostaja niso upali na reko. V Loki pri št. Janžu na Dravskem polju pa je Drava odnesla s seboj splav, ki je bil tam privezan. Splavarji pa so jo urejali v čolnu za begunom ler ga res srečno ujeli in ga močneje privezali k bregu. Gledališče Nedelja, 24. novembra, ob 15: ^Na cesaričin ukaz.« Ob 20: »Na dnu.« Znižane cene. Ponedeljek. 25. novembra: Zaprto. Torek, 26. novembra, ob 20: »Na cesaričin ukaz.« Red A. Hoče Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1040 popoldne ob treli in zvečer oh jiol osmih v Slomškovem domu Cerarjevo opereto: >Ženili se bomo!« — Vabljeni. I@ c + Frančiška vd. Tavčar, roj. Osana. Umrla je po dolgi in težki bolezni mati soproge trgovca g. Starca v Celju, ga. Frančiška vd. Tavčar, rojena Osana. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Svojcem izrekamo ob izgubi iskreno sožalje! c Poroka. V torek se poročila v Št. Pavlu pri Preboldu policijski agent Gaber Joško in gdč. Marica Vodovnik, hči posestnika iz Št. Pavla. Mlademu paru želimo v zakonu mnogo sreče! c Češki filin »Hej Slovani«, ki je bil na programu v kinu Union v Celju, se zaradi »ne-predvidenih« zadržkov ni izvajal. c T. K, Skala ima v soboto 7. decembra svoje redno zborovanje v hotelu Evropa. Radio-aparati Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal (tudi na obroke) RADIO-TOPLAK-CELJE Prešernova 5/1 c Igra narave. Na vrtu gos|ie Mary Tomaši-čeve na Hribu sv, Jožefu so dozorele lepe gozdne j a gor le. c Andrejev živinski in krnmurski sejem bo v soboto 50. novembra v Celju. Na Teharjih bo sejem v ponedeljek 25. novembra. c O rogaškem in kozjanskem okraju ho predaval \ ponedeljek v risulnici meščanske šole v Celju dr, Pavel Strmšek. Pričetek ob 8 zvečer, c Smrtna nesreča. V Žahenbergu pri Rogatcu se je opekla po vsem životu 2 letna hčerkica posestnika, Gajšek Marija. Oirok se je igral pri štedilniku iti se 11111 je vnela obleka. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. Prizadeli družini naše sožalje! c V prepad je padla in si zlomila desno nogo v gležnju 20 letna Sikošek llerniina i/ Kresnic pri Teharjih. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico. » NEBO ŽARI« (Al. Mihelčič) iretja izdaja pravkar izšla. Cena 8 din. Dobi se v Moli. knjigarni v Celju in drugih knjigarnah. c Razmere na celjskem trgu. Če pride slučajno kak tujec iz Zagreba, Ljubljane ali Maribora na naš trg, se upravičeno vpraša, od česa žive celjski meščani, odnosno, kaj postavljajo gospodinje na mizo, ker je na trgu tako malo živil naprodaj, a izbire sploh ni. Posebno v poslednjem mesecu opažamo. da je donos živil znatno manjši kot v istem času lanskega leta. Tudi cene, do nedavna še znosne, se vedno dvigajo. Skrajni čas je že bil, da ie Iržno nadzorstvo začelo ostreje nadzirati prodajanje odnosno preprodajanje na trgu. Na naš trg donašajo skoraj redno le eni in isli prodajalci kmetijske pridelke. Donašalci iz bližnje okolice so v glavnem tudi lastniki pridelkov, ostali prodajalci, večinoma iz okolice Šmarja pri Jelšah in Sv. Jurija pri Celju pa so prekupčevalci. Torej ljudje, ki se že leta in leta preživljajo s nrekupče-vanjem. Njiliov Irud je v primeri s pridelovalci mnogo manjši, obdavčeni pa tudi najbrž niso v toliki meri kakor kmetje, če sploh plačujejo davek. Tako se postopoma ustvarja majhen kader prekupčevalcev, torej ljudi, ki postajajo samopoklicani posredniki med proizvajalcem in potrošnikom. Meščanstvo se v polni meri zaveda, kako težavno je kmečko delo in priznava njegovo vrednost, toda v obrambi za svoj obstoj ne more v sedanjem času plačevati življenjskih jiolrebščin po cenah, ki bi se dnevno zviševale. Zato je bilo popolnoma umestno, da je tržno nadzorstvo v preteklem tednu do nadaljnjega prepovedalo prodajo nekaterim preku|i-čevalcein, ki so hoteli diktirati cene tudi ostalim prodajalcem na trgu. S feni je vsaj nekoliko zaščiten žep meščanov, prekupčevalcem pa naj bo to v opozorilo za prihodnje. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 J2 33 34 35 36 47 38 3$ 40 41 42 43 44 45 46 Kristus na brvi pred letoviškim parkomsvoje delo zamislil po vsebini nedeljskih evangelijev, s posebnim por/ledom na evangelij zadnje po-binkoštne nedelje. »1 n zbrali se h o d o pred njim vsi narodi in ločil jih bo n a r a z e n.< V letoviščih z mednarodnim slovesom se zbirajo navadno narodi od vseli velrov. Prav jc sloril podobar, da je postavil Kristusa prd zbrane goste na letoviškem parku. Saj smo naposled res vsi le gostje na zemlji. Naša sezona kmalu mine. Cvetje v parku ove-neva polagoma. Velikokrat zapusti gost letovišče, preden mu v parku ovene zadnji cvet. Nekateri letoviščarji se na letovišču seznanijo med seboj, drugi si ostanejo tujci prej ko slej. Taka so ludi bodisi spoznanja ali nc-spoznanja med sodobniki. Nekaterim je bilo letovišče v oddih in zdravje, drugim morda le v izgubo časa in denarja. Sredi parka na vidnem mestu stoji mol, na čigar ponosnih prsih se blesti veriga samih zlatih odlikovanj. Poleg odlikovanca pn se je pravkar ustavil krošnjar z odprto kra-marsko krošnjo. Pred njima, in v očitni zvezi z njima, se sklanja prosjak z raztegnjeno roko, lile ob njem pa se dviguje gost s jn-ot obrnjenim obrazom. Ta skupina predstavlja trojno vrsto ljudi, ki bo najteije prestala strogo poslednjo sod ho pred vsevednim Sodnikom. Prevzctne-ži, ki so delali samo za svetno čast in odlikovanje; dobičkačeljniki, ki so delali samo :a denar in plačilo; trdosrčniki. ki so svoj obraz obračali od ubogih. Nobeni izmed teh vrst nc smemo pripadati, da nam bo sodba mila. Tako sklenemo svoje nedeljske misli *Na boiji brvi<. Kardinal Faulhaber je v najhujših okoliščinah letošnjega leta pogumno zaključil pridigo: »Rimski škof, ki je največja nravstvena avtoriteta sveta, jc izi>rcgornril. Mi smo njegove besede poslušali in r njih spoznali Kristusa. Papci je dvignil Iroročno svečo in zaklical: ,Lumen Cliristi!' Mi odgovarjamo na lo: ,Deo gralias! Dco graliaiTt Smeh in smrt V tistem usodnem juniju, ko sem v La Baule vsnk dan videval čredico oslov, kako so se pasli |>o tratici s trnjevim grmičjem okrog moje hiše, se mi je jiosvetilo, v kakšnem pomenil jc neki prvi človek bistro dognal dve besedi: »osel neumni«, kakor človek govori 0 »norčavem Avgustu« ali o klovnu. Ves majhen, vendar bolj grčavo zgrajen, zasmehuje osel svojega sorodnika konja, se norčuje iz njega s svojo leseno štoravostjo, 1 r m a glavo brezbrižnostjo in s predebelo glavo na kratkih, tankih nožicah. kadar osel steče in začne dirkati, se človeku dozdeva, da vidi lesenega konjička, ki se trklja nn svojih koleščkih, pn je sum v sebi nepremičen. Ko je kon j v teku, drncu nli skoku, je ves in sam v sebi en sam tek, ornec ali skok — je kakor virtuoz na violino, ki je z glasbo, violino in sam s sclio.j enota. A osel je obtičnl sredi teka, drnca in skoka nekje v sredini in je sntešna prikazen; vendar, kar mu manjka, to dopolnjuje s humorjem. To pa tepce žali, in tepci žalijo njega. Otroci pn, in tisti, ki so otročji in ki otroke ljubijo, ljubijo tudi tega suhoparnega burke/a. koder koli se pojavi kak osel, je cirkus, je tisti prizor, ko nastopi klovn. Kakor klovn tako Tekoč na vrvico nabira svoje kozolce in mimogrede čofue svojega tovariša po licu, tako se takšnole zadovoljno sivče v svojih odpočitkih med deloin valja po pesku po svojem lesenem hrbtišču in rogovili z napačno privitimi noži-carni in plane hopsasa, hopsasa! kvišku in se nažene, z odprtim gobcem in kazoe zobe, vprav v svojega oslovskega tovariša. Pri tem pa se mu svetijo njegove velike oči zmeraj ganljivo in krotko, kakor da bi bil to povsem kdo orugi, ki dirka in se pretepa. Samo uhlja označujeta potuhnjeno burko; to sta pametna, dolga uhlja, ker so njegove noge tako kratke, kakor mora liiti tudi njegov svarilni klic bolj gromovit, kot je konjsko' rezgetanje. Z glasom, ki je presekani in trapasti i—a, oponaša petje, krik in proliot. Pravkar se je začel najbolj nežen, črn osliček iz črede oglašati, in sicer v ritmu zarjavele ročice pri črpalki, in kakor da bi zakričal: »Smej se, burke/.!« Ali je bilo to zaradi tega, ker ljudje anglosaškega rodu tako po otroško ljubijo živali —, da je smela ta čredica jezdnih osličev za otroke uživati najiskrenejše nagajivo - norčavo pri jateljstvo mladih angleških vojakov? Celo znotraj, v neposrednem in z liodečo žico ograjenem šatorskem in vozovnem taborišču, so se smeli oslički pasti in se z buhanjem odzivati norčijam plavolasih fantov. V tem usodnem juniju, ko sem dan na dan rideval življenje takšne množice angleškega ljudstva, se mi je posvetilo, zakaj so oni, v radost vsemu otroškemu v sebi in med svetom, iznašli klovna. Na prvi pogled na navidezni zvedavi pogled se ti večkrat zazdijo — v prosta-škom pomenu besede — precej oslovski. Če jih primerjaš s prosvitljenimi francoskimi glavami, vpliva njihova presvetla plavolasost, pa tudi njili temnejši tip ljudstva, kot nekaj, kar ni do konca narejeno. Skoraj sleherni deseti Anglež ima tisto splošno, na svoj način izrazito postavo »pristnega« Angleža. Takšni »vzorci« fantov pomagajo iskati potem tudi med »obledelo« množico tisto, kar je pristno angleškega. To je tako kakor slikarska tehnika dobrih slikarjev. ki moraš na njih slikah uganiti iz majhnih pik, kaj je škrlatast ali žametast plašč. Nekaj nad vse mladih vojakov so videti ko poosebljena mladost in nedolžnost. Kaj takega ne more nihče ponarediti po Angliji; še zmeraj so tu ganljivo nedolžni dečki, ki so nekoč na suženjskem trgu poznega Rima ganili papeža Gregori.ja Velikega, c,a je sklenil, da se morajo rešiti duše teh, tako plemenito zročih barbarov. A takih je le malenkostno število. Največ je samih takih kmečkih fantov iz severa Evrope, ki bi utegnili biti doma tudi z gorenje Donave ali pa z Jutlandijc; to spoznaš na prvi pogled. Na drugi pogled zaslutiš nekaj angleškega, in sicer zaradi bolj lahkovernega smehljaja, zaradi prosojne modrine oči, bolj nežne rdečice na licih, zaradi voglatih, sramežljivih kretenj, pa vendarle šolanih, visokih postav; zoper svojo navado pa tukaj narava ni dopustila, da bi bilo to otoško pleme okrnjeno, kakor so shetlandski poniji ali pa Japonci, temveč so Angleži še posebno visokih postav. Toda v poglavitnem, kar čutiš po treznem preudarku, se je narava tudi tu vendarle držala svojega običajnega skopar.jenja, da je ta zavarovana otoška pavrsta bolj občutljiva in je zavarovana po morju in je oborožena za boj za obstanek na drugem mestu. Vsi ti moški, ki imajo večidel atletsko telo, se dozdevajo, kakor da so zmeraj ogroženi in v nevarnosti. A kur tudi nujbol.j zatelebanega kmečkega fanta tega plemena napravi tako ganljivega, ga tuko »pogospošči«, je to, da ima vsakdo okrog ust in oči nekakšno vedočo potezo, češ saj vem, da nisem kos navihancem ... la čeprav tega ne more povedati, celo komaj da si zna to zbrati v mislih, pa je vprav zato tako hvaležen in sproščen, čim mu kdo oo njegovih z izrazom na obrazu pove, češ saj veš, svet je hudoben, človek sc tuko nagnusno zadeva zdaj ob to, zdaj ob ono na tej divji zemlji, pa se vendar prebije skozi, in včasih celo zmaga... Med sto Angleži je zmeraj kak klovn, ki jim je v tolaži*). V pustni noči jc tu na obrežju po starodavni navadi igralo nekaj sauitejcev v najpre- trdnjavc vodila vso to razposajenost. Takrat sem začutil, da ne Im> nobena od teh žensk, ki so v poslednjih hudih tednih na vso moč garale, svoj živ dan pozabila na te sproščene jutranje norčije. še takrat, ko je vse na nos na vrat bežalo, se je pojavil ncuinrjoči klovn: na nekem tovornem avtu se je jio/ibaval debelušen, brezbrižen velikan v ženski obleki, na predivasti glavi je imel zvončast slamnik iu se jc na vso moč resnega obraza zmrdoval in |>ačil. »Domov, domov gremo!« je kričalo nekaj drugih francoskim dekletom, od katerih je marksikatera marsikoga predobro od blizu poznala. To je bilo zjutraj poslednjega dneva v tednu z letalskimi alarmi jMidnevi in ponoči. Cel grozd ladij je bil pred St Nazairom, med njimi sta bili dve orjaški prevozni ladji. To je jm/ivalo trobentače, to ni dalo nikomur pokoja, dokler ni na mah nastal strahoten mir. listo popoldne po odhodu, bilo je okrog štirih po- Bombnik - teh dni glasnik jši našemijenosti (eden si je. na primer, e z zobmi potegnil pidžamske hlače navzgor do brade in tiščal roke ob sebi), partijo maške-rarlnega nogometa in so se z mrtvaško-resninii obrazi prekopicevali drug čez orugega. Le njihovo mlado občinstvo na obrežnem nasipu se jc ko noro groliotalo svoji lastni smešni stiski v tuji deželi, na tujem pesku, le da zadaj ni bilo to pot nič tujega videti: bila je le obala in morje kakor doma... lik preden je ta četa na nos na vrat sredi junija odšla od tu, sem doživel jutranji pri-zorček v molu: Na trati je stala trdnjava samih : lmlniških avtomobilov; tu je bilo alarmno ta-; borišče bolničark. Sicer so bile na cestah videti te, večidel mlade, a skoraj vse nelcpe strežnice, da so jako štornste in neženske v svojih sivih in krvavordečih nošah, ki so bile kot nalašč trdih robov. A robovi in trdi. ojačeni vogali so nemara najboljša obramba stare Anglije spričo podtalnih, mrkih oblasti v njej in okrog nje. lako odrešilne prave kote videvaš v njihovih katedralnih korili in povsod tja do ravnih, podloženih.ramen angleškega kostuma, prav tako kot v teh brezspolnih nošah bolniških sester. A tistega poletnega, šc v hladnem soncu ko-pajočega se jutra, so bile te mlade sestre, ki so pravkar vstale in bile vse razposajeno vesele, tako žensko tople. Tistih devet osličev in tisti mali. sivi in stari oslič, ki mu ni nihče zaupal, se je drzno paslo prav pod njihovo trdnjavo iz vozil in sestre so se šalile z njimi z norčavo štoravostjo. Neka višja sestra, ki je bila na vso moč životna. je, namesto na bi jih spomnila na častitljivost njih stanu, še visoko s poldne, je dvojnalo grmel mrtvaški gong, zadevala-se je kovina ob kovino, že nekaj časa prej so se začeli ovigati smolnati oblaki kot nekakšen teman go/.d nad obalnim gozdom. I/, sobe sem videl črno smrt. Mrtvaško črne in spri.jemljive so bile drugo jutro nazobčane tna-roge na majceni rešilni ladji v ribiški luki. To je bila smolnata sled človeških rok, ki so sc iz vročega petroleja iztezale po rešitvi in ki so jdh odsekali, ko jc Ivila lad ja z (>H rešpnei preobremenjena. Od štirih tisočev sc jih je rešilo tisoč pot sto—, drugi so utonili v goreči Sodomi. Ali so se klovni rešili in ali so se v smrtnem toku voda šc šalili v svojih poslednjih, okorelih zmrdnvan.jih? lil kaj se je zgodilo s tisto prclejio. vitko, temnolaso bolničarko ponosnega pogleda, višnjevih oči? To se mora človek vprašati, ne <,a bi dobil odgovor, dasi je to tako trapasto. Saj človek prav zbledelo, tako površno že ve, kako sc v vojni razdivja l>odlost nas vseh, in kako ostanejo nekateri živi. medtem ko drugi, mlajši, potrebnejši in boljši pomrjejo in kako pomrjejo... Vendar, če se to doga ja pred našimi okni. če se obrsne ob naša vrata, če se nas dotakne, če še vidiš, kako še stojijo na trati rumeni, okrogli šotori tistih, ki so odšli, in kako frfotajo po travnikih njihovi papirčki, tiskani obrazci za družinske podpore in razcefrani romani \Vellsa ali Agate I Christie, potem moraš sceloma videti, kar sc dogaja, moral bi to povedati pa ne moreš. Resnično. kar poživljajoče je slišati vik in krik, ki z njim tisti zahrbtni sivi osel riga v zrak svoj: »Ah-alih-ahliinal« Končuje sc kakor gro-hot v stiski, ki vse izmozgn. vzkrik klovna! (Iz »Netie Ziircher Zeitung«.) »Gospa, pečenka se je pa čisto sežgala!« »Kar takšno prinesite na mAH je bil kdo pri nas, ko me ni bilo doma?« »Bil — pismonoša.« >Ka.| zame?« »O nc, je io oženjcn.< »Zdravnik mi je jezik pregledal.« »Kako je to mogel, ko ti zmeraj miga!« * »Tako znani se mi zdite! Nekje sem Vas že videl.« »Tudi meni sc zdi, da sva se že nekje videla.« »Seveda: srečala sva se na Eifflovem stolpu! Vi ste šli dol, iaz pa gor,..«, M£A1>1 SLOVENEC Vožnja v sivo davnino Z očotom sva šla na dvorišče. Tam je stal avtomobil, ki ga je zgradil oče sam. Bil je podoben dirkalnemu vozu. Ko sem si ga ogledal od blizu, sem opazil, da so sedeži obrnjeni nazaj. Bencinski motor je bil na zadnji plati avtomobila. Tudi hladilnik ni bil na svojem mestu, ampak nekje čisto drugje. Oče in jj/ sva sedla v udoben sedež in si nataknila avtomobilske čepice. »Pozor1« je zaklical oče. »Vožnja se začne!« Potegnil je za ročico. Slišal sem tiho brnenje in niti opazil nisem, da se že voziva. In vendar som čut:l, kakor da bi se avtomobil premaknil in neslišno drčal dalje. Pred seboj sem videl modrikast soj Podoben je bil modremu plamenu gorečega lesa če ji je vanj sonce. Tedaj se je oče nagnil k meni in dejal: »Voziva se s časodrčem. Z nezaslišano hitrostjo se vračava nazaj v pretekle čase I« Ni še tega do kiaja povedal, ko sem v meglenem soju pred seboj opazil nekaj nenavadnega. Ogen.i je krvavo zažarel in zagrmelo je, kakor bi se svet podiral. Videl sem kako so ijuflje kakor blazni drveli dalje, kričali, streljali, padali. Velike ladje so se ob grozovitem grmenju topov potapljale. Letala so krožila nad zemljo in puščala za seboj umazano meglo. Tedaj jc v zraku presunljivo zažvižgalo in nedaleč od naju je treščila na zemljo velikanska granata. Zemlja in dim sta naju kar zasula. Boječe sem se stisnil k očetu. »Ne boj se,« me je tolažil, »to. kar zdaj vidiš in doživljaš, je svetovna vojna.« Pritisnil je na vzvod in brenčanje je postalo glasnejše. Kazalec na avtomobilski uri se je pričel tresti in se pomikati navzgor. »Zdaj voziva desetkrat hitreje kot prej,« sem slišal oč'3tov glas. Iz megle pred nama so se spet prikazale nove postave: visoki ljudje na belih konjih. Okoli ramen so se jim vili beli plašči. V rokah so nosili dolge sulice in ščite z znamenjem križa v sredi. Oče so je pripognil in pogledal na časomer, ki je bil pritrjen na avtomobilu. Obrnil se je k meni in mi razložil: »V lelu lt)97 sva To. kar vidiš, so križarji, ki gredo v boj proli turškemu polmescu, da osvo-bode sveto deželo. Spel je pritsnil na vzvod in bele zastave so se izgubile v megli. Dolgo nisem videl ničesar. Tedaj se je megla razdelila in pred seboj sem zagledal veliko ravnino. Bila je kot velikansko dirkališče. In les! Pridrveli so vozovi na dveh kolesih, v katerih so bili vpreženi štirje konji. Okoli dirkališča je sedelo na tisoče ljudi, oblečenih v svetle platnene obleke Oče je prebral številko, ki jo je kazal časomer: »(K) let pred Kristusovim rojstvom v. Rimu sva. Pravkar gledaš dirkalne tekme v velikem cirkusu.« Toda avtomobil je že drvel z neznansko hi-triro dalje. Pred menoj spet modrikast soj in ničesar drugega. Brenčanje se je spremenilo v oglušujoč ropot. Zrak je kar žvižga! okoli ušes, tako hitro sva vozila Šele tedaj sem opazil, da drviva z grozovito hitrosljo nazaj, zmerom hitreje nazaj — v sivo davnino. Mraz je postajal vse hujši in hujši Tako me je zeblo, da so mi vsi udjp otrpnili. Se ganiti se nisem mogel. Iz megle so se pokazala snežna polja, ki so so razprostirala v dalj in šir, kakor daleč je neslo oko. Zagledal sem velikanske postave. ki so nosile v rokah kakor drevo debele kije. Bili so praljudje, ki so živeli v ledeni dobi. Nenadoma s" je pred menoj stemnilo. Velika črna kopa se je pomikala proti nama. Kmalu sem mogel ločili posamezne dele te temne kopice. Lahko si mislite, kako grozno sem se prestrašil, ko sem spoznal, da so pošastno velike živali! Podobne so bile slonom, samo da so bile desetkrat, dvajsetkrat večje. Mi d •'a sva jim z nevzdržno brzino drvela nasproti. Opazil sem. da skuša oče avtomobil zavreli. Bil je zmeraj bolj razburjen. Zaman je poskušal, da bi avtomobil zaobrnil. Zavore so odpovedale. Zmeraj bliže in b'iže ,ie prihajala ogromna čreda strahovitih pošasti. Pričel sem od brezumne groze kričati kot obseden. Strašen pok! Od nekod je priletel na mojo ubogo glavo močan udarec. Mislil sem že, da sem mrtev. Poskusil sem čisto narahlo odpreti oči in tedaj sem videl — da ležim zraven postelje na tleh! V hudih sanjah sem se bil pre-kobalil 7, nje... , Tako se je končala moja čudovita vožnja v očetovem avtomobilu! Prebrisani vofak Prelepi so na deželi' jesenski večeri. V septembru je zabava po večerih s kožuhanjeni koruze, v itoziii jesni |)a z mencanjem prosa in lu-žeiijem bučk za olje. Meni so se zdeli ti večeri kakor vliki prazniki in mi bodo ostali nepozabni. Koliko polja, neprisiljenega smeha in poštene zabave smo imeli posebno mi otroci v teli večerih! Kadar je oče pred takim večerom povedal, da bosta prišla zvečer v vas tudi oba naša soseda, je bilo veselje še večje. Vedeli smo, da nam bosta soseda povedala mnogo zanimivega. NekegB večera je sosed Francelj daleč prekosil soseda Matevža. Bil je zgovoren kakor še nikoli. Naš oče je bil sicer mnenja, da je vse zlagano, toda nn smo Franceljnu verjeli Tisti-krat je pripovedoval tudi tole veselo zgodbo: Vsi, ki ste zbrani v tej sobi, dobro vesle, da sem bil v svetovni vojni in sicer od prvega trenutka, ko se je začela, pa prav do zadnjega. Pa nisem bil kje v zaledju, ampak ves čas na fronti, v kolikor pač nisem bil v bolnišnici. V vojni se nisem bal sovražnikov, nisem se bal hudih spopadov z njimi- bal sem se samo hudobnih predstojnikov. Predstojnik, pravi predstojnik nas je imel pravico zmerjati, a najslabši so pač tisti, ki so si to pravico kai prilastili Name je imel jrosebno »piko« neki kaprol. Njegovo ime bom rajši zamolčal. Ta kaprol si je domišljeval, da je največji gospod na vsem svetu in da sem jaz njegov pes Če je bilo treba osnažiti čevlje, sem moral to delo opraviti jaz. Če je bila njegova puška zarjavela, sem jo moral očistiti, da se je svetila kot zlato. Celo iz čevljev sem ga moral sezuti in pri njem sem moral sedeli, kadar je spal. Pohleven človek sem in so ne maram z nikomur kregati. Dolgo sem potrpel tudi s tem kaprolom, čeprav me je včasih prijelo, da bi ga pošleno nabunkal pa sem se rajši premagal. Nekega dno je prišlo povelje, da moramo odpotovati in sicer 40 km daleč. Hitro smo spravili najpotrebnejše stvari v nahrbtnike in si jih naložili. Komaj sem to delo končal, je prihitel k meni kaprol in velel, da moram pripraviti ludi njegov nahrbtnik. Ko sem šel k njegovi jmv stelji, sem opazil zraven njegovih stvari velik brusni kamen, na katerem sem brej brusil ka-prolovo britvico. Moj tovariš mi je rekel, da je škoda pustiti brusni kamen, ker ga bomo še potrebovali za brušenje nožev in britvic. Nisem dosti premišljeval. Zavil sem brusni kamen v kaprolovo ohleko in stlačil vse v njegov nahrbtnik. »Čakaj me, hudobec,« sem si mislil, izdaj se boš malo pokorili« Hitro sem nesel nahrbtnik kaprolu in mu ga uslužno naloži; na hrbet. »Kaj si naložil noter, da je tako težko?« 6e je zadri nad menoj. »Brusni kamen!« sem rekel v slovenskem jeziku in vsi vojaki so se zasmejali. Kaprol se- S!on in filmski aparat Če z rilcem ga mrcina zgrabi, ob tla ga vrže, da bo črn! Srce mu brž je padlo v hlače, ucvrl jo je čez drn in strn... Tja v daljno afriško deželo šol fotografski je prvžk, da filmal divje bi zverine, da slaven bi jiostal junak. Najprej naravna čudovišča posnel je brž na aparat, potem pa slona je zagledaL ki bližal se je kakor tat. Pogumen mož je bil naš znanec, strahu nikoli ni poznal, celo pred kravami ni bežal — a zdaj je vendar vztrepetal. A kaj je storil slon mogočni? Mar zdirjal je rjovčč za njim? Ne! Z glavo krotko je pomajal: Mar res se mu tak grozen zdim? Potem prijel prav rahlo z rilcem je aparat, ga zavrtel. Navdušeno je nekaj filmal — uganite, knj je posuel! Halo, bistre glave! Tztuhtajte vesel konec k četrti sliki te storijo, ki jo bomo objavili prihodnjo nedeljo. Kotičkov striček lin dal prednost enim ugankarjem, ki mu bodo svojo rešitve poslali v verzih in slikah. Učitelj: -^Zakaj nisi napisal domače naloge ,Moja pot do šole'?« Učenec: »Nisem mogel, gospod učitelj, ker je moj oče šolski sluga.« Nagradna zlogovnica 1. Cič — mir — kun — ko — tri — Iji — ske — prav — glav — ce. 2. Ska — u — tclj — či — na — ljub — gar — knji — na — lja. Iz zlogov, ki so zaznamovani s številko 1. sestavite naslov čudovito lepe knjige, ki izide te dni, in ki bo najlepše Miklavževo darilo za slare in mlade. Potem sestavite iz preostalih zlogov pod številko l tudi ime in priimek pisatelja, ki je to knjigo napisal. Iz zlogov, ki so zaznamovani s številko 2. pa sestavite naslov knjigarne, ki bo to knjigo izdala, in mesto, v katerem ima ta knjigarna svoj sedež. Za pravilno rešitev obeh ugank — zlogov-niee in zgornje zgodbice — razpisujemo šliri nagrade. Nagrajence ho določil žreb. Pošljite rešitve najpozneje do čctrlka 28. t. m. na naslov: Uredništvo »Mladega Slovenca« v Ljubljani. Zgodba o varčevan u i. V razdrapani koči nad vasjo sla živela mož in žena s sinkom Petrčkom. Radi so se imeli, najboljše bi se jim godilo, če ne bi bilo take revščine. Oče je komaj toliko zaslužil, da so se lahko vsak ■dan opoldne najedli nezabeljenega koruznega močnika. Ni čuda torej, če jo je nekega dne Pelrček na vso sapo mahal iz šole proli domu. Želodec mu je na vso moč krulil in komaj je čakal, da bo zajemal z leseno žlico koruzni močnik. Nenadoma je zaslišal za seboj klic: »Pelrček!« Petrček se je obrnil in zagledal vaškega trgovca, ki mu je mahal z rokama. »Sem nojdi, Pelrček, boš nekaj naredil namesto mene, ker ne morem zdoma. Ali hočeš?« »Zakaj pa ne!« je bil Peterček takoj pripravljen. »Vzemi tale zavoj in ga odnesi stricu Planincu,« jc rekel trgovec in mu dal velik zavitek. Pelrček je stisnil zavoj pod pazduho in jo ves vesel ubral k slricu Planincu. Mogoče pa le dobim dinarček, ga je vso pot spremljala misel . Ko se je vračal nazaj mimo trgovine, ga je trgovec poklical noter in mu podaril lončenega prašička Bil je hranilnik. Trgovec jc Petrčka po-trepljal po rami in rekel: »Kakar koli mi boš pomagal, vselej dobiš dinar v (a hraniln;k.' Pelrček se je lepo zahvalil in radostno odnesel hranilnik, v kalerem je žvenketal podarjeni dinar, domov. Skril ga je pod desko, ki je — stara in črviva. kakor ie bila — ie odstopila od tal. Poslej ni Petrček nikoli zamudil vprašati trgovca. ali ima kakšno naročilo zanj. In res ga ni zmanjkalo. Hranilnik je bil vsak dan težji. 2. Bilo je na kresno noč. Tudi stara koča za vasjo je oživela. Oče, mati in Petrček so že trdno spali, ko je stenska ura zamolklo odbila polnoč. Zadnji udarec je še brnel, ko je stara ura zaječala: »Oh, dan in noč moram iti in nikoli lie smem počivali!« »Tudi nam se ne godi nič bolje!« so vzdihovali čevlji. »Prav nič se ne smilimo ljudem. Neprestano na« teptajo. Ko nas do kraja izrabijo, pa nas vržejo na smetišče.« »Le kaj bi toliko vzdihovali) Sami sle krivi! Zakaj pa nič ne pazite nase?« so se vtaknile v modri pogovor lahkomiselne škarje. »Nas poglejte, kakšno lepo srebrno obleko imamo. Kar primerjajte vašo dolgočasno rjavo obleko z našim leske-tajočim se plaščem, pa boste videli razliko.« »Le nikar se preveč ne bahajte!« se je nevoščljivo obregnila obnje stara ura. •Le počakajte, še gršo rjavo obleko boste dobile, kakor je naša!« so se kregali čevlji. Škarje so se ujezile in hotele čevljem pošteno zabrusiti pod nos. Tedaj pa se je dvignila trhla deska s |x>da Nekaj nerodnega je kobacalo izpod nje in se nazadnje lc izmotovililo v sobo. Bil je lončeni prašiček. »Oho, glej ga — našega debelega prašička!, so se cclo škarje udobrovoljile in pozabljen je bil ves prepir. »Sem že mislila, da boš vso kresno noč prespal!« je rekla stara stenska ura. Prašiček je zadovoljno zakrulil: »Saj bi res kmalu, ko se mi tako dobro godi! Pelrček me tako pita. da se kmalu še gibati več "e bom mogel. Komaj, komaj sem prilezel izpod deske, drugo leto pa ne vem, če bom še mogel. Bojim se, da ga še učakal ne bom! Ce bo Petrček tako priden, bom od debelosti kar počil.« Se bi bil pripovedoval, kako dobromu je na svetu, če se ne bi tedaj sprožila stara ura in odbila eno. 3. Ko se je drugega dne Petrček vrnil iz šole, je našel svojega očeta in mater zelo potrta. Oče je izgubil službo in mater je žalostna novica tako pretresla, da je zbolela Poklicali so zdravnika za zadnje prihranke. Zdravnik je naročil popoln mir in dobro hrano, da si bolnica opomore. Oče je bil ves obupan. Kje vzeti denar za dobre jedi? Petrček ni rekel ne bev ue mev, ampak se je neopaženo splazil v kot! kjer je imel skritega lončenega prašička. Sprva je hotel hranilnik razbiti, da bi prišel do prihranjenega denarja. Pa se je premislil, ker bi bilo hranilnika vendarle škoda. Poskušal je z nožem in v resnici privlekel na dan dva zlatnika. Kupil je mesa, masla, belega kruha in še steklenico vina. Zarečega obraza je pritekel domov in razgrnil dobrote po mizi. To sta oče in mati strmela! Kar razumeti nista mogla, od kod ta božji dar. »Za božjo voljo, Petrček, kje si pa to dobil? Pa vendar nisi...?« ga je strogo pogledal oče. »Le kaj vam pride na misel!« se je zadovoljno zasmejal Petrček. »Zaslužil sem, da veste!« In je očetu in materi natančno povedal vse. kako je delal za vaškega Irgovca in kako si je hranil dinarje. Le tega ni mogel razložiti, kako da so se dinarji spremenili v zlatnike. Ce bi vprašal staro uro ali pa svoje raztrgane čevlje, bi mu morda povedali, kakštip čudovile stvari se godijo na kresno noči veda ni razumel, kaj sem rekel. Medtem pa je bilo dano jiovelje za odhod. Vsi fantje so ttovražili kaprola. Vso dolgo pot smo se zabavali, ko smo gledali, kako je v l>otu svojega obraza nosil težek nahrbtnik. Niti trenutek nismo počivali. Postali smo utrujeni, najbolj pa seveda kaprol. Ko smo prišli na določeni cilj, je kaprol kar padel na zemljo, tako jc bil utrujen. Nesli smo ga na posteljo, nato pa sem privlekel iz njegovega nahrbtnika brusni kamen. Dovolj jo bilo jK>korcl sem si mislil. Odtistlhmal me kaprol So pogledati nI hotel. Nikoli več mi ni naložil nobenega dela. Sram ga je bilo, da sem ga tako potegnil. MLADA NJIVA Ivanček in sonček »Sončece, jaz vprašam te: kaj le tam za goro je, da mudi se ti tak6 vzeli vsak večer slovo? Meni vse tako se zdi, da sveta tam sploh več nI. Morda pa le molim se? Daj, povej mi, prosim te!« »Hej, Ivanček dragi moj, tam svela je, da je — joj; lepa žemljica je to: vaša je in zmeraj bo! Bratov mnogo tam živi v tihi, črni žalosti; mnogo mislijo na vas, a počasi teče čas... Veš, zato jaz k njim hitim, da tolažim jih, bodrim. Tudi njim veselja dan pride kot pomlad čez plan!< Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi. Ko smo bili na počitnfcah Zvečerilo se je. Stali smo sredi majhne gorske vasice. Deset nas je bilo po številu. Grebli smo s čevlji v tla in čakali Jurčka, ki je šel iskat prenočišča za nas. Dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je vrnil, je povedal, da ni našel nič primernega in nam svetoval, naj gremo na kmetijo, ki je stala na obronku jase. Napotili smo se tja. Bili smo močno utrujeni, zato smo hodili zelo počasi. Gosjiodar je s svojo ženo sedel na klopi pred hišo in vlekel pipo. Prosili smo ga za prenočišče. Gospodar je potegnil pipo iz ust in rekel: »Zgoraj v kamri lahko prenočite, saj je nekaj slame na tleh!« Žena je vstala in nam pokazala j>ot. Šli smo po lesnih stopnicah, ki so glasno škripale jx>d nogami. Prišli smo na dolg hodnik. Na kraju hodnika je odprla kmetica vrata in povedala: »Tukaj vstopite!« »Kar dobro bo!« sem vzkliknil, ko smo pogledali v veliko kamro. V kotu je ležala slama. Odložili smo svojo prtljago, si pripravili ležišče in odšli nazaj na dvorišče. Kmalu nato nas je gospodinja poklicala k večerji. Pogostila nas je s črnim kruhom, svinjino, maslom in še z velikim loncem mleka. Bili smo zelo dobre volje. To večerji nas je gospodar povabil, naj gremo ž njim. šli smo, privlekli dve klopi in sedli nanje. V vejah visokih drevs, ki so rastla okrog hiše, je pihljal veter in potresel listje. Mračilo se je. Na zahodni strani, kjer je zašlo sonce, se je še svetlikala večerna zarja. Kmet nas je vprašal, ali znamo kaj peli. »Seveda znamo!« smo vzkliknili. In smo zapeli. Peli smo stare domoljubne pesmi, ki smo se jih naučili doma, vse dotlej, dokler ni prišel čas počitka. V kamri smo legli na tla in se še nekaj časa šepetaje pogovarjal. Pod nami je bil hlev. Konji so se premikali in udarjali s kopiti ob tla, hrzali, vmes pa se je oglašala krava. Kljub temu smo kmalu zaspali. Zarana pa je dvor oživil. Petelini so zapeli, kokoši so se zajKidile po dvorišču, gosjiodar pa je že zdavnaj odšel s hlapci in deklami na j>olje. Umili smo se v vodnjaku sredi dvorišča. Krasen dan je bil in sonce je pripekalo, čeprav je bilo še julro. Okrog devetih so je gospodar vrnil po voz za žito. Pozdravili smo ga. Zaklical nam je: »Že pokonci?« Nato pa se je obrnil k ženi in dejal: »Žena, nič se ne ve, morda bo nevihta.« Spogledali smo se. Jurček je izpregovoril prvi: »Kaj pravite, fantje, če bi šli pomagat?« Nekateri smo bili zadovoljni, drugi spet ne, Jurček je pa kar stopil do kmeta in mu dejal: »Ker je žetev in ste nas tako lejjo pogostili, gremo prav radi z vami na jx>lje, da vam pomagamo.« Kmet se je nasmehnil: »Tako, tako? No, če hočete, pa pojdite!« Brž smo zlezli na voz med vile in grablje. Kmet je hitro napregel konja in že smo zdrčali na polje. Kmet je stal na vozu in krepko držal vajeti v rokah, tu in tam pa se je ozrl k nam in se nam nasmehnil. Kmalu smo bili na polju, ki se je rumenilo v soncu. Dolge vrste snop.ja so stale po njivi, ob kateri so sedel« dekle in južinale. »Hoj, začeli bomo!« je zaklical kmet in dekle so se dvignile. In res se je začelo. Dekle so zlezle na voz, kmet in hlapci pa so nalagali z obeh strani. Eden izmed nas je moral voditi konja po njivi, drugi pa smo doiiašali snopje. Ko je bil voz naložen, ga je eden izmed hlapcev odpeljal domov.A takoj je pridrvel drugi voz. Sonce je pripekalo s takšno silo, da so so nam obrazi brž pordečili. Srajce so se nam prejiotils, resje žita pa nas je bodlo v prsi in vrat. Še preden se je zvečerilo, je bila nji .-a pospravljena in žilo doma. Zvečer smo spet sedeli skupaj. Veselo smo se pogovarjali in si zagotavljali, da pojdemo tudi prihodnji dan na delo. Ko smo legli, smo čutili, kako nas vsi udje bolijo od prevelikega napora. A pritoževali se nismo. In lako je šlo dan za dnem, teden za tednom. Vse vrste žita smo pospravili: pšenico, oves, rž. ječmen. Potem pa so je začelo deževje. Gosjiodar je bil zadovoljen, ker je imel vse pod streho. En dan smo še počivali, potem pa smo se pripravili na odhod, ker so sfr počitnice bližale h koncu. Po-spravili smo nahrbtnike in kmalu stali na dvorišču. Gospodar in njegova žena sla prišla na prag. Seveda sta nam prej napolnila nahrbtnike z različnimi dobrotami. Ko smo si podali roke, nam je gospodar rekel: »Jeseni pa pridite k nam na likof. da bomo videli, Če znate tudi jesti tako pridno kot delati!< In vsi srno z veseljem obljubili, da pridemo- K A R I T A S Nekega zimskega jutra me je prebudil naš prvi in takrat še edini otrok ter me začel skub-sti s svojimi ročicami po bradi. Kdor ni imel svojega otroka, najbrž ne bo razumel, kako se tako jutro dani v očetovi duši, ko se pokažejo [Milcg tebe |K)lna lička, drobna usteea in vesele oči s svojim nasmeškom; to je v skrbeh življenja rdeča zarja v svojem prvem svitu. — Ko jo tako otrok v svoji ruzposujeni igri in nepretrganem smehu svojega ljubkega glasu čepe- li? svoje vrste tal in se plazil po meni in okoli mene, mi je prišel na misel človek, o katerem sem sanjal v zgodnjih urah, preden me je zbudil otrok. Ta mož še vedno živi z vso svojo rodbino na bregu morja, kjer imam svojo rojstno hišo, spada pa v tisto vrsto prebivalcev obubožanega primorskega mesteca, ki si služi svoj vsakdan ji kruh s leni, da vlači iz ladij v skladišča trgovsko blago, kadar se namreč zgodi, da mu slaba trgovina ne more dajati takega zaslužka. Nekoliko sila in lakota, nekoliko spomin na boljše čase, v veliki meri pa — recimo — slabost in navada sta ga pripravili do tega, da je začel piti žganje. In pozablja <>a svojo rodbino, pušča vnemar otroke, prepušča jih samim sebi, da mo-rajo že v popolnoma šibki starosti iskati sami 'obi skorjo kruha — samo da si lahko privošči žganje. Med svojimi otroki je imel prekrasno deklico, staro kakih šest let. Ko je imel oče tako skažen obraz in oči nabuhle od žganja ter je bila inati starikava iu zlomljeno oa lakote, pretiranega dela in drugega pomanjkanja — kakšen pa je bil njun otrok! Svež in ljubek, un-gelčck. s svojo lepoto bi pomenila okras za vsak velikaški dvor. Mnogokrat sem videl, kako je ta pomilovanja vredni oče, okajen od žganja, l>ožul tega svojega otroka, dajal mu darove in se mu prilizoval z vsem, česar se otroci vesele. A tudi kadar je bil trezen in mu je kdo omenil hčerko, mu je olepšal spačeno lice mil, človeški nasmeh in pogostoma je dal svojemu srcu duška z neko zbadljivko: »Naj še kdo drugi v mestu pokaže takego otroka!...« Tedaj prine neko zimo — ko držim svojega otroka v naročju, se s strahom spominjam tega — neko jutro, ko je burja z največjo div-jostjo razmahnila svoja besna krila — pride ta človek zloml jen on' zime in trpljenja in zaprosi s trgajočim se glasom: w Počen! in lepo Pričujoča bluza je zato prijetna, ker je moči uporabiti zanjo dve vrsti blaga, kako enobarvno in pa pisano. Po zmanjšanih podatkih, ki jih vidiš na sliki, si prikrojiš bluzo (mere so za ženske srednje rasti). Številke pomenijo mere v centimetrih. Izgotovljeni kroj razdeliš po pikčastih črtah na dele, ki jih izrežeš i/, različnih ostankov blaga in povsod dodaš šive. Potem daš poedine dele skupaj, pri čemer paziš na sprednjem delu na stranske fcive m nato okrasiš šive s posebnimi vbodi z nitko lepe. primerne barve. Ko je to opravljeno, spojiš sprednji nel 111 hrbet s šivi pod pazduho in na straneh. Potem obrobiš notranji rob bluze, okrasiš tudi odprtino okrng vratu in všiješ rokava, ki ju okrasiš na obeh koncili. Prav tako skončaš bluzo spodaj in narediš še pentljo za na prsi. (Glej sliko!! »Umrl mi je tisti lepi otrok. Pomagajte nesrečnemu očetu, da ga bo mogel pokopati!...« Kdo ne bi segel v žep? Vsakdo mu je dal kak dar. eden belo oblekco, da Iki lahko preoblekel angelčka, drugi denar, kuk trgovec pa desko, da nm bo zbil rakev. Zvečer tega dne srečam onega nesrečnika; žganje ga je zdelalo do nezavesti. »Ali je poiskal ou.ška svoji bolečini v moči alkohola?« »Kaj pa?« »To vendar, da se jo tako napil nad mrtvaškim odrom svojega najljubšega otroka?« »Kaj še! Otrok je zdrav kakor riba, oče pa si ni v teh slabih časih za zaslužek mogel domisliti ničesar boljšega, da pride do žganja, kakor da si je računajoč s človeškimi srci, izmislil smrt otroka.« Vse to mi je prišlo na misel to jutro po onih sanjali o tistem človeku. Ko pa sem se oblekel in odšel zdoma po vsakdanjih opravkih, so se mi izgubile iz spomina tudi sanje. Prišla je zima. ena od najhujših zim, ki smo jih doživeli v Zagrebu v zadnjih letih. Nekega one, bilo je približno med četrto in peto uro popoldne, je ravno padal prvi zimski mrak in se spuščal na poledenelo sne/no skorjo po ulicah. Bil je zimski dan, eden od tistih, ko je padel toplomer pod dvajset stopinj mraza. Na jasnem nebu se je pokazala že kakšna bleda, majhna zvezdica, izpod neba pa je bridko rezal mraz prav do kosti... Takrat pa na vrata: trk., trk... »Napre j!« Vstopi deček kakih štirinajst let star, na prvi pojrled eden 00 liste družbe i/ zagrebških stranskih ulic, ki že v svoji nežni mladosti obračajo nase pozornost policije. Bil je ves premražen v svoji slabi obleki, toda zdrav, krepak in lep dečko s finim, zvitim nasmeškom na tistih. »Prosim, naš sosed...« Deček obtiči. Kaj bo zdaj? ». .. Siromašni Jolian... davi ga je vrgel gospodar iz stanovanja, ker ni mogel plačati najemnine... Zdaj prosi, du bi se ga kdo usmilil.. .< »Lnžeš« Deček se nasmeje: »Tamle pri vojaških barakah je...« Tn z istim nasmeškom brez trohe sočutnosti mi jo pomolil rumen in sivo umazan papir Hitro sem 7 očmi preletel v slabi nemščini napisano prošnjo, v kateri prosi neki »Jolinnn \Virt. Steinmetzer«, svojega soseda pomoči, ker v tem času nima zaslužka, razen tega pa jc bolan in so ga vrgli iz stanovanja... »Ali poznaš tega človeka?« »Kn j ga ne bi!« »Potem pa ga vzemi k sebi na stanovanje.« Dečkovo lice raztegne surov smeh. poln odurne nemarnosti, ki te s svojo surovostjo žali, ako si količkaj navajen na plemenitejša človeštva čustva. »Kdo bi še meni dal stanovanje!« »Izgubi se... Sami ničvrec.neži! ... Drugi dan so prinesli zagrebški dnevniki med dnevnimi novicami Inkonieno vest: »Davi so našli poleg vojr.ških barak pri Ciglani zmrznjenega Ivana Virta, kamnoseka, kakor pravi delavska knjižica, ki so jo dobili pri njem. Star je bil šestdeset let, doma s Kranjskega, zdravniško raztelešen je pa je pokazalo, da je bil tuberkulozen v najvišji stopnji« Kadar koli vidim angelsko liee otroka, ki spi, mi zalije dušo bolesten spomin in kes. (), te naše skušnje! Zakaj le ne ostanemo v srcu neizkušeni otroci? (Vjcnccslav Novak.) Značaj in naši dnevi Večkrat beremo: Sreča je čudež, sreča je milost, ki pade kakor rosa z neba, ali: Kaj je sreča? Nenadoma porojeni in komaj zaznavni, pa že izgubljeni, nikdar se več ne vruivši trenutek. Na tako srečo, ki je tako bežna in muhasta. je pač bolje, da že koj spočetka niti ne mislimo nanjo. Bolje bo, da se držimo besed: Največja sreča človeka jc in ostane njegova osebnost... Vsi vsebujemo možnost za veliko, polno človeško srečo v najgloblji notrini, le da je človeškim značajem različno težko dospeti do sreče. Snngvinik, to je lahkoveren, življenju naklonjen človek, je jako sprejemljiv za vse možnosti sreče v življenju, saj živi sedanjosti, uživa iz dna srca vse, kar je lepo In, dočnosti mu ni mar, radostno sprejema vse in se veseli svojega življenja. V družbi je priljubljen, vendar na prijateljstvo in ljubezen ni preveč natančen, njegova sreča sloni večkrat nn zunanjosti in zato ni trdno zgrajena in se brž razprši in razpuhti. Zatorej je treba takiin veseljaškim ljudem svetovati, da naj r.ikar ne pozabi jo na resnobo življen ja in naj svojo nrav poglobijo, da bo njih sreča bolj trajna! K. o 1 e r i k je povsem drugačen. Ta se brž razburi, je bojevit in se ne ustraši ne vraga ne smrti, rad se ubija s svojo usodo in n jegova samozavest se z možato odločnostjo udeležuje boja. Kolerik se zna obvladati in utegne tudi srečo trajno prikleniti nase, če sam sebe brzda in se ima na uzdi s strogo samov/.gojo. Ker je pa kolerik nagnjen tudi h gospodovalnosti, k Častihlepju, ljubosumnosti in je strasten, postane večkrat tako samoljuben, da misli, da je prav le tisto, kar on misli, reče in stori, in se ga zato ljudje kaj radi izogibajo. Najlaže je pač f 1 e g m a t i k 11. da ostane srečen če je pri tem tudi dober in prijazen. Ker so njegovi občutki v mirni eiiakoniernosti porazdeljeni, se ne zaganja v nepremišljena dejanja in v bitke z nasprotniki in slehernemu pusti, da »se zveliča po svoje«. I legmatik /na biti zvest in v njegovi družbi je dobro obteženim in tudi veselim dušam. Nikdar ne bo zanetil nemira v življenje drugih in ne bo s težavnimi štrenami obteževal svojega življenja. Vendar se mora flegmatik varovati lenobe in nemarnosti in njegova dobrodušnost se ne sme nikoli i/muličiti v brezbrižnost. Njegovo nagnjenje k udobnosti se nc sme spremeniti v OkUJUb |e posebna prednost odva. jalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in i^brez bolečin. Zato uživaio odrasli in otroci radi Darmol mnlenkostnost in samoljubnost. in tudi skopost in materializein sta dve čeri, ki ogražata srečo flegmntika. V posebnem razmer ju do sreče pa so m e-lan bol i k i, sentimentalne, »anjave duše, ki jim večkrat uspe, da si pribori jn globoko, trajno srečo, ker si znajo s svojo resnostjo in vztrajno temeljitostjo pridobiti globoko prijateljstvo. če so hkrati tudi šegavn resni in tako obvladajo življenje. Večidel umetniških nravi je melanliOlikov, a paziti morajo, ia se njihova življenjska resnoba ne iiinaliči v mre varjenje samega sebe, v otožnost in mr/njo do ljudi in v zaničevanje ljudi sploh, ker so drugačni kot oni sumi. Kvaren vpliv radija m dojenčke Zelo so se vznemirile mlade matere v Ameriki in povsod, koder je odjeknil glas, kako zelo škodljiv je radio za zdravje otroka v nežni mladosti, in da je zelo ogrožen tudi sluh. Živčevje dojenčka je £elo nežno in občutljivo, in se utrdi komaj tja do šestega leta starosti, da ni več toliko nevarnosti za obolenje. Matere slutijo to podzavestno in pojejo svojim miljenčkom tihe, nežne uspavanke... Toda kaj pomaga, ko v nadstropju nad nami, pod nami. na desni, nn levi hrešči rodijo in vznemirja ubogo bitje in je drami iz spanja. Proti premočni sončni luči pač za varuj e-mo očke dojenčka, do pa bi zavarovali pred hreščecimi glasovi radija tudi nežne živce in ušesen deteta, nam niti nn misel ne prir.e Dete leži v zibelki, gleda zaspano in prisluškuje neznanim glasovom, zaspati pa ne more.. In ko ga naposled, vkljub hruščii in tru.šču. premaga zaspanec, je njegovo spanje nemirno, ker tnu brnijo v ušesih glasovi radija. Zdravniki so dognali, da povzroča radijo v nežnih živcih dojenčka nekakšno tresenje, ki vznemirja živce, in čigar poslcdica je ner- Kava iz želoda Želodova kava je zelo zdrava in redilna. Priprava je zelo enostavna, želod očistimo tn razgrnemo po vročem šlet.ilniku. čez nekoliko časa luščina poči. Želod izluščimo in ga pražimo, kakor navadno kavo, Ker pa je želod zelo trd in se nerad melje, ga moramo stolči v možnarju, ker bi nam sicer pokvaril mlinček. V Švici prodajajo prazen želod v lekarnah in orogeriiah, in sicer pod imenom: sladki španski želod. — V bližini mesta Ženeve je kraj, ki sc imenuje Chcne — llrašovje. Tu rastejo ob cestah lepi hrasti, ki rodijo veliko . lepega želoda. Ljudje ves ta želod poberejo I i a kavo. 1 voznost. — Zdravniki sicer še niso postavili kakšnega posebnega pravila, loliko pa je gotovo. dn nervoznost in gluhost, ki se zadnje čase tako pogosto javljata pri otrokih, nista brez vzroka. In zato ne kaže, da bi pustili vnemar svarilo zdravnikov, ki opozarjajo na kvaren vpliv radija na otrokovo zdravje. Bluza iz uotaenih kcnckov Bluza iz raznih ostankov volnenih niti bo seveda vsa pisana in pestra, tako du bo od različnih barv kar žarela. Nitke je treba /vezati, kar po mili volji, kakor pač nnne«e, in potem pletcš navadni vzorec, lako dobiš toplo bluzo, hkrati pn uporabiš ostanke volne, ki bi sc drugače nemara kur porazgubili. Koza mora imeti topel zimski hlev Če hočemo, du nam bodo domače koze dobro uspevale, morajo imeti zračne, snažne in zudosti tople hleve. Napak je misliti, da kozi zadošča kaka temna, zasilna baraka; v njej koza ne Im> uspevala. Ko/.a potrebuje hlev, ki je najmanj 1,2 X 2 111 velik in 2 111 \isok, za kozle je pa treba, da je hlev malo večji I o-plote mora biti v hlevu najmanj )2 stopinj Cel/ija Ležišče mora biti suho, zato je treba steljo večkrat obnovili. Ko/a je /lasti občutljiva /a prepih in močo; v takem hlevu ne l>o dolgo živela. Prav tuko vpliva slabo na njeno zdravje, če je klina nesnažna, ali če so jasli polno nesnage in pa napajališče. Mol/na koza ne Imi imela dosti mleka, če njen hlev ni v reou. In če je mleko slabega okusa, je to brez dvoma v zvezi s pomanjkljivim hlevom in z nesnago v krmi. lire/ dvoma prija najbolje sleherni doma' ei živali, če se utegne po hlevu svobodno premikati. Ker pa to zaradi poinaujkuuja prosto- ra ni zmeraj mogoče, je "ečkral videti, kako je koza na vrvi privezana k stebru. To pa seveda ni prav nič pripravno, ker si koza utegne tako oškodovati vrat in se tudi sicer poškodovati Zato je |Mitrebno, tla dobi koza predvsem tisnjat ovratnik — jermen krog vratu. Na jermenu bodi obroček, na katerem je lahka veriga. Da se pa veriga ne /omota in ne zveri/i, ker se ko/n zmeraj obrača, pa naj bo veriga pripeta na železni palici, .(ozn pa tudi stopi čez verigo, zato naj veriga teče skozi obroček na jaslih in naj ima na koncil utež. Tn utež verigo zmeraj uravnava in io drži, da jc napeta, tako oa je zdaj kratka zdaj dolga, kakor pač koza stoji, in koza tudi nc more stopiti čez njo. (Glej sliko!) Z mski kostum h /i u Topel zimski kostum je zelo prikladen za kratke i/prehode ob suhih in toplih dnevih, ko nam je plošč pretežek in nas ovira pri hoji. — Draginja nas uči varčevati na vseh koncih in krajih. I11 tako je sedaj /opet v modi podloženo krilo, kakor so ga osile naše store matere. Podloženo krilo je bolj toplo in bolj trpežno, ker se blago narobe ne obrabi, in krilo pozneje lahko obrnemo, pa je zopet, kakor novo. Kostum okrasimo s ko/uhovino. Kratkodlaka kožuhovina je za kostum najbolj primerna. Gumbi iz kožuhovine niso pripravni ker se hitro obrabijo in gumbnice niso nikoli dovolj velike Podlaga /o krilo nnj bo svilena, da ne »grabi« nogavic. Obnese se tudi stara podloga, ako je še dovolj trema. To ti je že znano? Če ti kri iz nosa teče, se včasih umnže svetla bluza, ki se ne sme prati Ob tej priliki si pomagaš tako, da narediš goščo iz škroba in tnr/.le vode in jo daš na tisti krvni madež. Čez čas odpraskaš škrob če je bil madež svež, izgine takoj, d če je bil zastaran, je treba to večkrat ponoviti. Če srebro potemni, pa nimaš nobenega drugega pripomočka, lo ga očistiš v/.cini navadne saje, in srebro se bo spet lopo svetilo. Črno volneno blago opereš v izktihti brš-ljanovih listov. Tudi barvaste nogavice lahko opereš s to tekočino, a ua koncu jih dobro izperi s slano vodo. Ricinovo olje lažje zaužiješ, če si prej iz-plokneš usta z mr.ilo vodo, ker ga |x)tcin ne ostane toliko na jeziku. Nove zntiknlke zn perilo vtakni pred upornico v vročo voao. Mušje pike s svilenih senčnikov odstrani?, če jih previdno obdrgneš z jesihovo vodo na platneni krpici. Zgoščeno črnilo razredčiš z jesihom. Pečenko spraviš tako, dn «e sok ne more i/cediti i/, tistega mesta, kjer je bilo meso odrezano, Predmete iz belega celuloida ne smemo umivati z vročo milnato vodo. ker izgubilo lepo belo barvo. Pač po jih čistimo z mr/lo salmijakovo vodo in jih splakneino z mr/lo vodo, Jako tanke blagove ne poškrobimo « Ikro-bom. temveč z /clatino. pri čemer damo 20 g žclatine nu 1 liter vode. ( \dwhiJ? Kila. Tri leta imate dimeljsko kilo. Težav in neprilik vam ne povzroča. Opažate pn. da se vera. Začeli ste mislili nn operacijo Radi bi vedeli, koliko časa traja zdravljenje in koliko hi stalo. — Nič niste omenili, kaj smatrate za kilo. Zato ne vem, če je to res kila Kot akademik imate svojega zdravnika. Naj ho-/ene, če je to res kila. Zdravljenje v bolnišnici traja približno IO dni. Zu težko delo, katerega pa vi itak nimate, in telovadbo šport itd., pa ne Itosle sposobni še najmanj ^ mesece. V Iml-nišnici boste plačnali približno 300 din, /a operacijo, zdravila in vso oskrbo. Vprašajte, če vam kaj povrnejo iz vašega zdravstvenega fonda na univerzi. Vibrator. Kupili ste si aparat vibrator za masiranje Vprašujete, za kaj ga lahko uporabljate. — Aparat uporabljajo za različne namene; zn lepotno masažo lira. sklepni revnia-tizein, glavol>ol itd. Vse to imate našteto v priloženem navodilu. Za kozmetične namene, za nekatere bolezni v sklepih ga s pridom uporabljajo. če pravilno z njim ravnate, vam ne more škodovati. M. A.. G. 48 let ste stari Pred enim letom je izostala čišča. Obhajajo vas slabosti, pogosto imate glavobol. Že pur mesecev opažate, da se vam ena dojka sol/i. — Pogoste slabosti, zlasti pn glavobol, so navadne spremljevalke mene, v kateri sle. Tudi drugo nadlogo srečujemo v tej dobi. Težko pn je ločiti ali je to kronično vnetje dojke ali so to samo starostne spremembe, ki se vršijo v dojki v tem času. ali pa je to v zvezi s pravimi bulami na prsih. To more dognati preiskava. Starostne spremembe so nekaj naravnega v tej dobi. Kronično vnetje je sicer neprijetno, vendar ne življenjsko nevarno. Nevarne pa so bule. Na 'e moramo biti najbolj pozorni, da jih pravočasno odkrijemo Svetujem, da se obrnete na zdravnika P. A., Lj. š. Kaj vam poka v nogi, si ne morem predstavljati. Niste dovolj točno opisali. V kolikor sem si mogel sam po vašem opisu ustvariti sliko, mislim, da so vnete ovojnice kit. škripec pravimo temu, V. F.. Lj. Na malem prstu na nogi vas htn.o peee. Mislite, da zaradi tega ker ste nosili o/ke čevlje. Nimate odtiščanca ali trde kože Poskušali ste z menjalnimi kopelmi. pa nič ne pomaga. — Brez preiskave povedati točno, kaj je vzrok tej nevšečnosti, ne moreni. Po vaših letih pn sklepam, da bo to v zvezi z arte-rioskleroličnimi spremembami. Pogosto take neprijetnosti prvi /nak nastopajočega odmiranja prstov-gangrene. Čez čas postane tak prst moder in mrzel, nakar počrni Podobno odmiranje opažamo tudi pri' sladkorni. Navadno pa najdemo v tem primeru obojno — arteriosklerozo in sladkorno. Iščite v teh smereh! P. R.. Lj. 27 let ste stari Popolnoma zdravi sieer. Opazili ste, da vam po črni kavi in alkoholnih pijačah sree močno utriplje. Zaraoi tega ste to opustili. Živite kur se da zelo zmerno. Dognali so vam, da ste rahlih živcev. — I'o vašem opisu sklepam tudi jaz, da vam nevšečnosti povzročajo živci. Trenutno je najbolj prizadeto srce. Poskrbeti morate, du se okrepite V gluvnem živite res umerjeno in ste se odpovedali vsem večjim škodljivcem. Niste pa še vsega storili, kar bi morali. Od|»oveduti se morate vsemu, kar omenjate. Sami vidite, d« škoduje. To tem bolj, ker sc utripanje srcu pojavlja šele |x>zno zu tem Delovanje srca se v Jem primeru vedno poveča, ivostane pn v kratkem zopet normalno. Če me ne boste iiIhi-gnli. doživite lahko prav neprijetne stvari II. A. M. Lj. Koliko ste stari, ne vera. Včasih je veljala žena, ko je rodilu 25 let stara, že zu staro prvesnico. Danes so v tem mnenje spremenili, šli so precej nuvzgor. Kaj je bilo vzrok vaši nesreči, ne vem. V/toki so številni. Med zadnjimi niso težki duševni pretresi. Tudi pri vas jc- bilo lahko to vzrok Bolečine so več ali manj individualne. Kes pa je to, da so pri starejših ženah navadno večje težave. Iz tega, kar ste napisali, nikjer ne vidim, du ne bi mogli drugič srečno roditi. Izostanek čišče še ni noben zanesljiv znak. S preiskavo pa se more |>o treh mesecih točno dognali. Če l>oste zdravi, vam načina življenja ni potrebno spreminjati. Ogibljite pu se vseh težkih telesnih in duševnih naporov. Spi jete lahko tu in tam kozarec:, dobrega vina. Ne l>o vam škodovalo. Omejite se lahko, prepovedati pa vam ni potrebno, če vidite, rta vam ne škoduje. Otroka imeti ni zločin, kakor ste slišali. Zločinci med narodom so ti.sti, ki tako govorijo, oziroma delajo Ti spadajo, oziroma hi spadali pod po-sei>en kazenski paragraf. Materinstvo je prav tisto, kar posebno odlikuje ženo in jo dviga visoko nad moža. Vprašajte tiste, ki jim iz tega ali onega razloga to ni duno, ka j sodijo o tem Pa niso to morda samo kakšne pobožnjaške ženske. Rekel bi, da so vse prej kot to. Šo pu v jedru zdrave. Pojuv, ki ga opažate na rokah, je oostikrut v zvezi z nosečnostjo M. V., Lj. Vaše bradavice si ne morem prav predstavljati. Na prvi pogled bi mislil, da je to navadna bradavica. Misliti mi pa r.a to, ker je operacija tako dolgo trajala Tega si ne morem razložiti, Svetujem, da se obrnete na kirurga. Isti. Zakaj dobi punčka vedno koprivnico, če gre iz Ljubljane v Maribor, vam ne morem povedati. V prvi vrsti dol žimo hrano, predvsem tuje beljakovine, potem pa pike različnih mr-česov Primer bi moral opazovati. A. D., Lj. Če se vam neprestano ponavlja angina in imate neprestan nahod, se obrnite na strokovnjaka za nosne in vratne bolezni. On bo onločil, kaj vam je ukreniti. Spadate v vrsto ljudi, ki posebno nagibajo k temu. — Izpadanje las ne povzroča samo prhljaj, čej>rav je res ta vzrok na jpogostejši. Poleg drugih bole/ni povzročajo izpadanje las predvsem bolezen sluz z notranjim izločevanjem. Živinozdravnik Slinjenje mladega psa. P. J. P. - Vašemu mlademu psu se včasih cedijo sline v obilnejši meri kakor sicer. Vprašate, ali je to kaj nevarnega? — Če je pes sicer zdrav, slinjen je navadno ni nevarno. Izločevanje slin povzroča vsak predmet, najsi bo hrana ali ,kaj drugega, ki dospe v usta Prekomerno slinjenje pu ima svoj vzrok navadno v kakem procesu v ustni votlini, ki je lahko vnetje ustne sluznice, bolezenske spremembe na jeziku, najpogostejše pa razna bolezenska stanja zob in zobnega mesa. Mladi psi se pogosto slinijo, ko jim izpadajo mlečni zobje ler rastejo novi. Kakor vidite. je vzrokov za slinjenje jireeej. Zato je treba psu pregledati gobec, ugotoviti vzrok si iti j on j fi ter ga oostraniti, pu bo slinjenje prenehalo. Ali je priporočljivo dajati svinjam sol nted pitanjem? K. B. - Pri va« dajete svinjam sol nied hrano. Zaradi lega so svinje iako žejne. da jih morate napajati kakor krave. — Nikakor ni priporočljivo dajati sol v tej meri. da je treba živali še posebej napajati. Živali dobe zaradi preobilne vode nazširjen želodec in čreva, ki veliko slabše prebavljajo in izkoriščajo hrano, kakor nerazširjena prebavila. Če dajete svinjam med hrano pomije, dobijo s tem že dovolj soli ter je vsak nnoaljnji dodatek soli nepotreben, včasih celo škodljiv. Kužni nahod kuncev. R. S. B. - Opažate, da se vašim kuncem cedi iz nosa rumenkasta sluz, slabo jedo in čez nekaj dni poginejo. Za opisanimi znaki vam je zbolelo že več kuncev ter sc bojite, da je kužna !>olezen posredi. — Nahod je nalezljiva bolezen ter se šili s pomočjo nosnega izcedka, ki vsebuje kuživo. Kit-živn prenaša tudi zrak in hrana. Ako slednja pride v stik z zdravimi živalmi, povzroči vpelje nosne sluznice, kasneje r>a luni vnetje pljuč. Najboljše storite, ako bolne živali ločite od zdravih Vse živali premestite nekam v zatišje, da bodo na toplem prostoru. Zanesljivega zdravila za nahod še ni in obolele živali prej ali slej poginejo Mogoče pa je zdrave živali zaščitno cepiti, s čemer se da včasih doseči lepe uspehe. Pk&tmtt&fmti Zamrznjena vloga. J. K.: Načelstvo hranilnice, pri kateri imate vlogo, vam bo moglo najtočneje povedati kakšen je njen odplačilni načrt, ki ga ji je odobrilo pristojno ministrstvo. lz razumljivih razlogov mi ne umremo voditi evidence posameznih denarnih zavodov in njihovih odplačilnih načrtov, v kolikor so se isti okoristili z uredbo o zaščiti denarnih zavonov. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je bila objavljena v 1-00 številki Službenega lista z dne 12. decembra 1040. Pomotno plačilo. J. V.: Kar ste po pomoti preveč plačali zu naročeno in sprejeto blago, lahko zahtevate nazaj, (e se prodajalec izmika. ga lahko tožite, nakar lxi odločilo sodišče. Uničenje računa ne more imeti odločilnega vpliva na izid pravde, ker bo sodišče upoštevalo tudi druge dokaze, kakor: izpoved-bc prič in strank. Graditev stanovajske zgradbe. M.: Če vam bo občina kljub pred avemn letoma izdanemu gradbenemu dovoljenju branila graditi zaradi novega regulacijskega načrta, se sicer lahko pritožite na okrajno načelstvo. vendar dvomimo. da bi s pritožbo uspeli, javni interesi imajo navadno prednost pred zasebnimi Stroške za eventualni ponovni komisijski ogled boste morali pač sami plačali. Svetujemo vam. da vprašanje uredite mirnim potom z občino, ki je gradbeno oblastvo 1. stopnje. Odškodnina. M. R.: Od električne centrale bi radi zahtevali odškodnino, ker je strela udarila v drog in na hiši. kjer je bila pritrjena električna žica, :x)vzroriln požar. — Zdi se nam. da vam bo težko dokazati, da jc električno podjetje krivo požara, kar je pogoj za odškodninsko odgovornost podjetja. Izključen seveda ni tak ookaz. Iz vprašanja pa ne moremo razbrati, zakaj naj bi podjetje odgovarjalo zn škodo, ker niti ne trdite, tla je bila električna ifflimiiiiiimmmiiummitiiniiiiini ' >D RE2ITF .......................................... §?i?i?ftiir 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terini ie priložen tale odrezek I ,Slovenec'24. novembra (940 § - I Šiiiiiiiiiiiin ....................i.......i.............................................................. naprava pomanjkljiva ali nepravilno in tako zgrajena, da je to povzročilo požar na vaši hiši. če mislite, du je podjetje pri napravi res kaj opustilo ali tako napravilo, da je zaradi tega prišlo do požara na vaši hiši. bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti. Seveda Ihi pa v primeru pravne moralo odločiti sodišče Plače rezervnih podčastnikov. A. O.: Po § 53. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice, pripadajo rezervnim podčastnikom plače kakor aktivnim podčastnikom. Predpisi te uredbe so sicer sto-|iili v veljavo 31. avgusta t. I., toda ista uredba predpisuje, da se bodo novi prejemki podčast-nikov začeli izplačevati I. aprila I94t lela Ker vioimo. da vas zanimajo tudi ostali predpisi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, vam svetujemo, da si nabavite prečiščeno izdajo tega zakona. Prevžitek, K. S.: Ni predpisanega roka. v katerem se mora izvršiti zapuščinska razprava. Naša sodišča navadno hitro poslujejo in lahko pričakujete, da l>o vaša zapuščinska razprava kmalu opravljena Vse drugo, kar nas vprašujete. vprašajte zapuščinskega sodnika, ki bo točno poznal vsebino oporoke in vnm jo bo lahko razložil in j>ojasnil. \ vprašanju niste navedli iz kakšnih razlogov naj bi mati ne mogla stanovati pri prevzemniku (pomanjkanje prostora, grdo ravnanje z njo?), zato vam še ne moremo svetovati, kaj naj ona v tem primeru =tori. Vsekakor bi bilo prezgodaj o tem razpravljati, ker še ni opravljena zapuščinska razprava, pri kateri se bodo točno ugotovile pravice ene in druge stranke. — Poroštvo zapustnika ne prestane z njegovo smrtjo, temveč preide nn njegove dediče, vennnr v tnkiem primeru prestane v treh letih j>o po-rnkovi smrti, če ni bilo zavarovano z vknjižbo na posestvo ali z ročno zastavo, če upnik med tem časom dedičev ni sodno ali izvensodno opominjal zn dospeli dolg. Ta predpis pa ne velja /a dediče tistega, ki se je obvezal kot »porok in plačnik« ali »nerazdelno« kot porok. Pravica žene. M'. M. D. - Že dvajset let živite v slabih razmerah z možem, ki ljubimka z drugimi ženskami in se takemu življenju ne more odpovedati Ker imate tri otroke, ki jih take razmere pohujšujejo, vprašate, če lahko zapustite moža in zahtevate preživnino /ase in za otroke. — Mož vam bo moral plačevati svo- jim doliookom primerno preživnino, če bo zakon ločen iz krivde moža. Brez ločitve zakona pa ne morete zase zahtevati preživnine. Če imate stvarne dokuze za moževo /ukonolomstvo, tožile na ločitev zakona in prisojo preživnine. Če si preskrbite ubožno spričevalo, vam bo sodišče za tako tožbo postavilo odvetnika kot zastopnika revnili. — Ko se boste dejansko odselili iz zakonske skupnosti, boste morali pri okrajnem smlišču predlagati, da prisodi sodišče otroke vara in da določi preživnino, ki jo bo moral mož plačevati kot oče za otroke. Odškodnina za odtrgan kazalec. F. P, S. -Pri oelu vam je stroj odtrgal |>olovico kazalca na desni roki. Vprašate, kakšna renta vam zoto pripada. — Izguba celega kazalca desne roke po izlečenju pri moških sploh ne vpliva na zman jšano dela/možnost, pri ženskah se pa taka izguba kazalca oceni navadno do 10% zmanjšane dela/možnosti. Po zakoni: o zavarovanju delavcev pu ponesrečenec nima pravice do rente, če delazmožnost ni okrnjena za preko 10%, — Ko boste prejeli odlok OUZD, se lahko pritožite na sodišče delavskega zavarovanja v Ljub-jani, če mislite, da je vaša delazmožnost z ozirom na posebna dela, ki jih opravljate, zaradi izgube kazalca okrnjena preko 10%. Dvojni otroci. S. p. - Otroci ste iz -Iveh zakonov. Imate vsi eno mater, ki še živi in ima posestvo, ki ga je prevzela po prvem .'nožu. Ilrugi mož se jc priženil brez premoženja in je že umrl. Vprašate, kdo ima večje pravice do posestva, prvi ali drugi otroci? — Po smrti prvega moža so otroci dobili dedne deleže po očetu, mati pa je prevzela posestvo in je zdaj sama lastnica posestva. Po n jeni smrti bodo vsi otroci iz prvega in drugega zakona imeli do materine zapuščine enake pravice. Z oporoko pa mati lahko odloči, komu bo pripadlo posestvo, vsi ostali otroci pa bodo imeli pravico zahtevati po smrti matere nujni delež. Mladoletna. C. M. - Dokler niste polnoletna, ne morete zahtevati izplačila deciiščine po očetu. Svetujemo vara pa, da greste k varstvenemu sodniku in mu poveste, kako sj zamišljate svojo liodočnost. . Ver jetno bo mogel sodnik vplivati na maler, da bo tudi ona na vaše šolanje pristala in vam v ia namen podpirala s še neza-padlo očetovo dediščino. Goljufiv ženin. V. T K. - Verjela ste starejšemu železničarju, ko vas je snubil na domu ter sle si počasi napravili vse, kar pač dekle potrebuje za zakon. Zdaj ste pa zvedeli, da je oženjen, da ima enega otroka, čeprav on taji, da bi bil oženjen Vprašate, če lahko terjate 10.000 din odškodnine, ker je vas in starše vlekel za nos in ste si pripravljali balo in boste prišli Ijunem v jezik. — Najprej se zanesljivo prepričajte, če je res ožen jen. Če bo lo res, potem je bilo vse njegovo jiočetje sleparsko in lahko zahtevate odškodnino za napravljeno balo, ki je ne morete sami ujiorub- ^^ Vsak ne more v zdravili$že H^^B ali vsak mota pazit) na zdravje in doma piti vsaj mesec dni ^^r naio prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci/ Ijali. Če vas je zapeljal pod obljubo zakona, potem smete zahtevati odškodnino za to, če in v koliko je zmanjšana možnost ženitve. Za sramoto kot tako in pa zato. ker boste prišli ljudem v jezik, pu nc morete zahtevati nobene odškodnine. V najem oddana gostilna. L. T. . Ko ste oddali v na jem gostilno, ste morali pač določiti, koliko odpade najemnine za prostore, koliko pa na gostilniški inventar Na prostore odpadajoči ocl najemnine ne morete povišati: pač pa laliko po poteku najemne dobe povišate najemnino za gostilniški inventar, za prvo triletno dobo pa ste vezani na določilu dosedanje pogodbe. S potrdilom izročena parcela. G. G. L. - Mati vam je izročila s pismenim potrdilom parcelo, da postane vaša last, ako ona nenadoma umre. Vprašate, če tako potrdilo velja. — Če ima to potrdilo vsa potrebna svojstva kot oporoka ali kodicil, poleni bo veljalo, sieer pa ne. Mati mora lastnoročno napisati in podpisati, da je njena poslednja volja, da vnm zapusti parcelo, lak zapis 1mi veljal, če ga mati preo smrtjo s kakim kasnejšim zapisom oporoke ne bo preklicala. — Zu veljavno in nepreklicno daritev za- primer smrti pa je potrebno, du se nupravi notarski zapis. Povišanje najemnine. S. G. - Hišni gospodar ne sme povišati najemnine tudi novemu najemniku ne. Najemnina ne sme biti višja oil najemnine v" septembru 1930. Najemnik ki bi plačeval višjo najemnino, ima pravico še tekom 30 jet nazaj terjati preveč plačano razliko, ki jo je gosjiodnr protizakonito pobiral. Določitev dote po sodišču. B. M. O. - Zda j. ko ste se že podali v pravdo in je že prva in druga stopnja izrcklu svoje, morate pač še po-čakati, kaj bo izreklo vrhovno sooišče in to bo držalo. Po tem izreku boste šele vedeli, če ima vaša sinaha plačati stroške. Ker jc tožila le vaša sinaha, bo v slučaju, da pravdo izgubi, le ona dolžna nasprotni stranki povrniti stroške, ne pa vi. Slroške njenega zastopnika boste morale plačati, če ste tudi vi podpisali zastopniku pooblastilo za to pravdo. Ravnanje z gumijevimi predmeti. L I. Lj. - Kako je ravnati z gumijevimi predmeti, kakor so cevi za škropljenje, galoše, plašči koles slično, da ne razpokajo in sploh, da se dobro ohranijo? — V ta namen priporočajo ruz-na sredstva in načine ohranjevanja. Predvsem je povdariti, da sta najhujša uničevalca teh svetloba in vročina, zato jih je najuspešnejše hraniti v dobro prezračenih, temnih, toda ne presuhih kleteh. Predmete, ki jih mnogo ra-bimo, ohranimo najbolje v destilirani vodi, v alkoholu, v I in pol odstotni karbolni kislini, v 10 odstotnem glicerinu. Manjše gumijeve predmete je vložiti v mešanico: I del triodstotne kariiolne vode, 3 aele kafrovca ter 3 dele glicerina, večje pa namazati od časa do časa s to mešanico. V 3 odstotni karbolni vodi spravljeni predmeti ostanejo nespremenjeni, le črni jTorjavijo. Nasprotno pa dobe otrdeli predmeti v kratkem času zopet svojo prožnost. — Lahko jih Vložimo tudi v apneno vodo, v 1 odstotno sodovo raztopino ali v 10 odstotni glicerin — Po najnovejših poskusih so pa ugotovili. da se gumijevi predmeti: gumijeve cevi, galoše in slično najbolje, naj-priprosteje in najceneje ohranijo in obvarujejo preo ra/.poka njem v destilirani vodi. Vino je pretrpko. V. A. M. — Zaradi pomanjkanja delavnih moči je ostalo vaše belo grozdje, ko je bilo zmleto, teden dni v kadi, fiotem šele je bilo sprešano. Danes pa je vino tako trpko in jedko kiseljasto. da ostane ta okus v ustih še dolgo potem, ko se ga izpije. Kako bi bilo to odpraviti? — Vaš mošt se je predolgo kuhal na tropinah, zato se je navzel obilo čreslovine iz pccljev. Tn povzroča v glavnem neprijetni okus. Skušati morate iz vina izločiti odvečno črslovino ali tanin. To rlose-žete s čiščenjem z želatino. Ta snov se v vodi topi in v raztopljenem stanju v vino primešana strrli ali obori s čreslovino. Želatina s čreslovino tvori Grobno kosmuljce, ki splavajo najprej na vrh, potem pa prieno zaradi lastne teže polagoma padali kot kaka Fina mreža skozi vino nn dno soda. Pri tem potegnejo v njem plavajočo nesnano s seboj. Želatina se pripravi tako: Na vsak hektoliter vina jo vzamemo 10 do 20 gramov, jo v celili tablicah namočimo 24 ur v mrzli vodi. da postane mehka kakor milo. Mrzlo vodo odlijemo. želatino zrežemo nn drobne koščke ter polijemo z vročo vodo. Za 10 gramov zadostu je en kozarec vrele vode. Mešamo toliko časa. da se raztopi. Raztopino vlijemo v čist škaf ter dodamo 2 do 3 litra vina. Nato jo pretepamo z novo metlico, c.a se napravi gosta smetana — pena, ki jo razredčimo z vinom ter vlijemo v sod, v katerem jo z njim dobro zmešamo. Prilično po 14 dneh se vino učisti in tedaj ga pretočimo v drug čist sod. Če je še trpko, ponovimo ta postopek čez kake iri tedne. Tako boste iz vina spravili del čreslovine in i njo tisti trpki okus, ki napravi vino slabo pitno Solata in gnojnica nn vrtu. C F. M. — Želite vedeti, zakaj in kako je solata, zalivana z gnojnico, škodljiva zdravju. Na to vprašanje ste prejeli odgovor že v iSlovencu« oc. I" novembra. ki vam ga je podal »Naš domači zdravnik«. — Moramo pa tukaj popraviti dvoje nejasnosti. Prvič je ločiti med gnojnico in stra- RADI VELIKE IZDIHE NIZKE CENE Dvokoleaa, otrofikl vozISkt, Alvalnl stroji, prevozni tri-elkljl, pnenmatika Frlbuna f.B.L Ljubljana, Karlovška e.4 nišnico, kar ne upošteva nifi članek od 27. 10., niti odgovor od 17. II. Gnojnica je tekoči odpadek živine in se pridobiva samo tam, kjer imamo zlasti govejo živino in svinje. Strunišni-ca je pa tekoči in (rdi človeški odpadek iz stranišč. Ker živite v mestu, je gotovo mišljena le stranišnica, ne pa gnojnica. Člankar kakor tudi »naš domači zoravnikc, pišeta napačno o »gnojnici«; iz besedila pa je jasno razvidno, da gre tu za človeške odpadke ,torej za »stra-nišnico«. Edino ta je na razpolago meščanom, zlasti mestnim vrtnarjem, ki pridelujejo zelenjavo za trg. V tem primeru je pravilno, kar je tamkaj navedeno. Toda tudi le deloma, Drugič je zalivanje zelenjave s strauiščnico vsekakor nehigijenično. Ta lahko dobi okus po njej ali vsaj ni tako naravno okusna, kakor bi morala biti. Če pa že jeseni nnvozile na vil stranišnice, z njo zagnojeno zemljo pred zimo prelopalite ter pustite v odprti brazdi c,o spomladi, bodo (Ia dobro zagnojena, toda zelenjava ne bo dobila zaradi tega nobenega neprijetnega okusa. Pa tudi zdravju ne bo škodljiva zaradi morebitnih bolezenskih klic, kajti zemlja zna čez zimo najbolje razkužiti vse škodljive snovi, ki pridejo vanjo. Torej se da tudi stranišnica uporabiti za gnoj na vrtu je.eni ali pozimi, ne da bi bili prioelki zdravju škodljivi. — Gnojnica iz hleva vsebuje itak le redkokdaj kake bolezenske klice, ki bi bile škodljive človeškemu zdravju. Ker je navadno bolj redka in ne preveč jedka tekočina, lahko zalivamo z njo solato in drugo zelenjavo, toda le v začetku razvoja, dokler je še mlida. Pozneje, ko začne poganjati liste, ki jih uživamo, zalivanje z njo nikakor ni priporočljivo. Knjiga o gojitvi cvetlic — lončnic. R. F. P — Tako knjigo je izdala »Družba sv Mohorja« v Celju, spisal j>a jo je inž. Ciril Jeglič poni naslovom »Naše prijateljice« Večje l>o]j podrobne knjige o tem predmetu dosedaj nimamo. Davčni nasveti G. I., Vič.! Imate hišo s 4, sobami, 2 delavnicama. Iz ene delavnice in predsobe boste napravili enosobno stanovanje in ga dali v najem. Ali morate spremembo javiti davčni upravi? Bo6te morali plačati več davka in koliko? Čez par let bo prevzel to enosobno stanovanje Vaš sin. Bo potem davek nižji? — Spremembo delavnice v stanovanje, če ste prezidavo že izvršili, navedite v prijavi za zgradarino, ki jo morate vložiti do konca novembra. Če pa prezidava še ni goterva, jo morate po izvršitvi javiti davčni upravi, da zaznamuje spremembo v katastrskem lislu Vaše zgradbe. Oddaja enosobnega stanovanja v najem bo verjetno uplivalo tudi na višino najemne vrednosti Vašega stanovanja Najemna vrednost 6e bo zvišala, ker bo davčna uprava sklepala po najemnini tega stanovanja tudi na najemno vrednost Vašega stanovanja. Koliko se bo zvišala zgradarina, pa ne morem navesti, ker bo davčna uprava ugotovila najemno vrednost s primerjavo z najbližjim podobnim v najem oddanim stanovanjem. Najemnina, ki jo boste dohi-vali za enosobno stanovanje, bo tudi pozneje, ko prevzame Vaš sin to stanovanje, merodajna pri določitvi najemne vrednosti, in se davek, če sc zakon ne spremeni v korist hišnih lastnikov, gotovo ne bo bistveno spremenil. K. F., L-: Zgradarina. Imate kmetijo. Mož je železničar. Stanujete skupaj. Ste zavezani zgra-darini? — Po besedilu člena 32 t. 15 zakona o neposrednih davkih ste zavezani zgradarini. Davka preste se namreč le zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selških občinah in zunaj okoliša mest, trgov in turističnih krajev kopališkega značaja. Zahtevajte povsod naš list! ^TEHNIKA Aparat za nepretrgano izdelavo masla Aparati za izdelavo masla, ki jih imamo do srd a j v uporabi, imajo to slabo lastnost, da se drlo v njih ne vrši nepretrgano in to zaradi tega. ker se posamezni delci vrhnja v aparatu samem odtegnejo predelavi. Po navadnem na-činu izdelave je določena količina vrhnja v aparatu kake tri četrt ure izpostavljena udarcem in sunkom. S povečanjem sile pri udarcih in sunkih lahko zmanjšamo čas, ki je potreben za predelavo. Razumljivo je, da ni manjkalo poskusov, da bi se doseglo nepretrgano izcelovanje masla. Toda vsi izdelani aparati so imeli isto hibo, namreč da so se delci masla zaradi udarcev loput odmaknili in razpršili proti izhodu in ostali nepredelani. Treba je bilo torej najti aparat, ki bi vrhnje zadržal v stroju na kraju predelave toliko časa, dokler bi bilo to potrebno. Aparat sam na sebi je sorazmerno preprosto izaelan. V boben, ki ima votle stene, namenjene za hlajenje, je vstavljena pogonska os, na kateri so nasajene primerne rožica V odgovarjajoče zareze so vstavljene primerne plošče tako, da stojijo postrani na obodu bobna in sicer je polovica plošč nagnjena ravno v nasprotno smer kakor druga polovica. Plošče so premakljivo vstavljene v ročice. Pri vrtanju osi se plošče zaradi sredobežne sile odmaknejo od središča k obodu in pritisnejo z zunanjim robom na obod. Os aparata se vrti s kakimi 1400 obrati v minuti. Nulijmo skozi liv-ik v aparat vrhnja. Zaradi sredobežne sile se rhnje enakomerno razleze v tanko plast po obodu valja. Če bi bile vse ročice med seboj vzporedne, bi vrhnje polagoma lezlo proti izhodu, ker bi ga izpodrivalo pri vhodu vstopajoče vrhnje. Ker pa so lopate postavljene za iot 45 stopinj druga proti drugi, dobiva snov, ii je pod lopatami, močne udarce zdaj od leve, zdaj od desne, ki se jim posamezni delci vrhnja ne morejo odtegniti. Z opisano napravo je mogoče nepretrgano obratovanje. Zanimala nas bo hitrost predelave. Če vzamemo notranji premer 250mm in dolžino valja 400 mm, predela stroj v eni uri <00 kg vrhnja s 45 odstotki maščobe. To ustreza uporabi mleka 6000 litrov v eni uri. Turbine na veter Nemci so zbrali zanimive podatke, ki se tičejo izrabe energije vetra. Po teh podatkih ima srednja Nemčija v ozračju 50.000 kVh energije na leto, če vzamemo presek (00 kv. m skozi katerega piha veter. Ob srednji hitrosti rrfra 5 m v sekundi bi v takem prerezu do-Mi 10 KS učinka. Če gledamo na to, kakšen vetr piha, moramo reči, da prevladujejo bolj slabi vetrovi. Zato je treba priprave za izkoriščanje sile vetra tako izdelati, da začne delovati že pri sorazmerno slabem vetru s hitrostjo kakega 1.5 do 2 m v sekundi pri pogonu črpalk in s hitrostjo 3 m v sekundi pri pogonu dinnmov, Z ozirom na trajanje vetra smemo računati, da nam bo priprava delovala povprečno 6—8 ur dnevno. Kolesa, ki izkoriščajo silo vetra, so različno oblikovana. Imamo n. pr. ploščata kolesa, ki stojijo na pokončni osi, tako da so neodvisna od smeri vetra (si. t.), druga pa imajo vetrnice, ki so tako postavljene, da lehko spreminjajo smer okoli pokončne osi in se obračajo po vetru. Neredko so vrtljive tudi okoli svoje vodoravne osi. V tem primeru jih drži posebno pero v pokončnem položaju. Na primerno dolgi ročici je nameščena plošča, v katero se upira veter. Kadar je veter premočan, se plošča odmakne in nagne vetrnico v poševen položaj, tako da sila vetra več ne učinkuje ia pripravo z vso svojo močjo.. Opisane priprave se do oanes največ uporabljajo za pogon črpalk ali za pogon isto-smcrnih generatorjev, ki polnijo baterije. Baterije so tako urejene, da lahko oddajajo potreben tok kakih 5 dni, tudi če ni vetra. Take Priprave so se do sedaj obnesle samo za manjše hišne centrale. Madžarska je pristopila k trojni zvezi Rim-Berlin-Tokio. Madžarski mir., predsednik grol Teleki in italijanski zunanji minister grol Csaky pregledujejo častno četo. Križem po Grčiji Tri revolucije — Velika narodna zavest — Slavna preteklost — Olimp, sedež starih grških bogov - Morje s tisoč otoki - Lord Byron Grčija, zemlja starega Homerja, Perikleja in Sokrata, ne zbuja pozornosti samo zaradi svoje davne veličine, tmveč tudi s svojimi sedanjimi posebnostmi. Ne da bi prijela za orožje je pridobila Grčija v svetovni vojni 1914—1918 velike pokrajine v j Epiru, Macedoniji in na Egejski obali. V krvavi in grozni vojni s Turki 1. 1921-22 je vdrla v Tur- ' čijo, zasedla Smirno in končno izgubila vojno. Sliri leta po svetovni vojni se je prebudila Turčija pod Kemalom Atattirkom in zmagala. Toda tudi Grki so pokozali, da so vredni potomci svojih prednikov. Nad pol milijona Grkov se je nato preselilo v domovino iz turških krajev, problem, ki se je zdel takrat nerešljiv, danes pa je čisto nekaj navadnega. Tri revolucije je doživela Grčija po svetovni vojni: Plastiras, Venizelos, državljanska vojna. Državno gospodarstvo se je zrušilo, toda narava je tej državi zopet pomagala na noge s tobakom, vinom smirkom in olivami. Vsako leto je priteklo do 30 milijonov dolarjev v deželo. Kulturne potrebe večjega pomena ima le nekaj mest. Na deželi je še 35% nepismenih. Ker ni dovolj živinske krme, je izredno malo goveje živine in svinj, pač pa je po vsej deželi tfo-volj koz in ovac. Rasno najčistejši Grki žive na Kreti. Na severu so močno pomešani 7. Židi, Slovani in albanskim elementom. V Solunu je 40% španskih Židov. Srednja Grčija ima mnogo tur-goreča narodna zavest, ki je tako močna, da se goreča narodea zavest, ki je tako močna, da se celo ameriški tobačni milijonarji grške krvi radi vračajo v svojo domovino. Atenski štadion, ki je ves v belem marmorju in ima v njem prostora 50.000 ljudi, je zgrajen z zasebnim denarjem. Prav tako je daroval državi milijonar Averof največjo grško križarko. Če obiščeš Grčijo, ti povsod diha iz nje slavna preteklost, tradicija, junaštvo in spomin na osvobodilne boje. Po Epiru in Tesaliji V pokrajini, kjer poskušajo sedaj italijanske čete prodirali skozi Epir v Tesalijo, ležita ob majhni lokalni železnici dva kraja, Trikkala in Kalambakka. Tam se 180 metrov visoko gori na pustih skalah nahajata dva grška pravoslavna samostana, ki ju veže z zunanjim svetom edino velik koš na vrvi. Drugih dohodov samostana nimata. Življenje v teh asmostanih je mistično .in na veliki višini. Epir z glavnim mestom Janino je divji, nedostopen,, brez večjih cest. Prebivalstvo Epira je v celi Grčiji najbolj junaško, vajeno orožja. Tam, kjer se konča Pindsko gorovje, se prične Tesalija, najrodovitnejša in najveličastnejša grška pokrajina. Tu raste vse. Od tesalskih poljedelskih pridelkov živi cela Grčija. Tesalsko pristanišče na Egejskem morju je Bolo. Od ted se lepo vidi na Olimp, sedež starih grških bogov. Solun Solun, Aleksander Velikii, stara zgodovina, ki ima svoje niti glol>oko doli sredi Perzije, španski Židje, lo se navadno omenja v eni sapi, kadar je na vrsti Solun. Slovani se pri tem imenu spominjamo na solunska brata sv. Cirila in Metoda. Franchet d'Espere je 1. 1918. pri Solunu začel znano ofenzivo. V Solunu je jugoslovanska svobodna luka. Po Solunu streme Bolgari, ki tožijo, da so vklenjeni v ječo Črnega morja, kakor nekoč rimski pesnik Ovid, ki je živei tam v pregnanstvu. Pred Solunom leži polotok llalkidika, znan po svojevrstni republiki menihov na gori Atos, kamor ne sme stopiti ženska noga. Morje s tisoč otoki Veliko vulkansko vdrtino je zalilo Egejsko morje, morje tisoč otokov. Vsak teh otokov ima tisočletno zgodovino: Thassos, Lemnos, Lesbos, Hios, Delos (sedež nekdanje grško federacije), liodos je danes italijanski in ima tolikšen pomen za Turke kakor Gibraltar za Špance. Globoko doli na jugu je Kreta, otok grškega bajeslovja, olok Minotavra in labirinta. Tu so se začenjala vsa grška osvobodilna gibanja. Kreta je domovina Venizelosova. Danes ga imajo zasedenega Angleži, da na njem čuvajo vhod v vzhodno Sredozemlje in na Dodekanez. Majhna zemeljska ožina, Istmos, veže Peloponez s srednjo Grčijo. Žo stari Grki so mislili, da bi bilo dobro izkopali prekop skozi to ožino, kar se jo zgodilo 1. 1901. Glavno peloponeško mesto staro Grčije je bila Šparta, r i vali n ja Aten. Svojo svobodo dolgujejo Grki v precejšnji meri Angležu lordu B.vronu, ki je tudi prvi preplaval Dardanele. Nasproti Patrasu v Missolung-hiju so mu postavili spomenik. Atene, grška prestolnica, so mesto spominov na slaro antično kulturo, ki je prepajala ves takratni svet. Akropola, Erehteon, Parenon, so imena, ki na svotu ne bodo nikdar pozabljena. Moderna avtomobilska cesta vodi od Aten do starega pristanišča Falerona, podzemeljska železnica pa do modernega atenskega pristanišča Pireja. Nasproti Pireju leži Salamina, kjer je Temistoklej potolkel Perzijce. Grki so prebrisane glave. Po vsem svetu jih lahko najdeš, kjer koli se jim nudi prilika za zaslužek. Grki so stremljivi, marljivi, zviti, pri delu vedno premišljeni, nekateri so postali največji bogalaši na svetu. Novi načelnik japonskega generalnega štaba general Sugiyama pri starodavni ceremoniji pred »sveto skrinjo«. Kako se Angleži bore proti notranjemu sovražniku Iz Bondona poročajo, kako so Angleži po naglem padcu Pariza začeli mislili na sebe in na vse kriplje pripravljali obrambo svojih otokov. Dve glavni nalogi naj bi imela po njihovem mnenju obramba pred nemškim vpadom na Anglijo: uničenje prepeljanih čet in borba proti notranjemu sovražniku. Redko je notranji sovražnik v kaki vojni dosegel lako velike uspehe, kakor sedaj. Angleži celo priznavajo, da je pobijanje notranjega sovražnika težja naloga, kot boj proti zunanjemu sovražniku. Ne sicer zalo, ker bi bil la sovražnik mnogoštevilen, temveč zalo, ker je zvit in dobro skrit. Naloga oblasti je tedaj, pravočasno onesposobiti vse možne izdajalce in vsa sredstva, ki bi jim mogla služiti. Tako delo je včasih trdo in kruto. Angleži so na primer vse Avstrijce in vse Nemce v Angliji deloma internirali, deloma jim naložili razne omejitve (ne smejo imeti avtomobila ali kolesa, ponoči morajo bili doma, so pod policijskim nadzorstvom). Te omejitve veljajo za vse tujce, tudi za tujce iz zavezniških držav. Islo velja tudi za angleške sumljive državljane. Internirani so vsi angleški fašistični voditelji in prijatelji Nemcev, njihove pisarne ali obrale so zaprli, če so izdajali še tako neznatne in brezpomembne lisle, so jih zalili. Vse važne javne zgradbe so obdane z bodečo žico ler so zastražene, da bi se jili ne mogla nenadoma polastiti pela kolona Na poseben način je tudi poskrbljeno, da ne more nihče po radiju oddajati napačnih poročil, obvestil ali celo povelj. Brez razlike je prepovedano, imeti radio v avtomobilu. Policija je pooblaščena. da sme vdreti v vsak prostor, če sumi, da se morda v njem skriva tajna oddajna posla ja. Brez posebnega dovoljenja ne sme nihče nosili kakršnih koli uniform ali znakov. Pod lo prepoved spadajo tudi uniforme lujih državljanov. Pripetilo se je že namreč, da so nekatere osebe neupravičeno nosile uniforme. Ljudstvo stalno tiče. naj budno pazi na vsako suniljivost in naj obvesti takoj oblasli, če kaj zasledi. Zavedajo si sicer — tnko pravijo — da s temi merami še ne bodo mogli popolnoma izključili nevarnosti, preteče od pele kolone, vsekakor nn upajo, da jo bodo v velikem obsegu omejili. Skoro neprehodne so doline v Epiru, kjer se bojujejo Grki in Italijani. Na sliki vidimo, kako gori neka grška elektrarna, ki so jo zažgala italijanska letala. Pozitivna protibrezbožniska razstava v Bolgariji Mednarodna komisija »Pro Deo« že več let Prireja po evropskih državah razstave, ki imajo Jamcn pokozati in razkrikati strupeno delo brez-"ožnikov in prostozidarskih lož proti veri. Vsak se na tej razstavi lahko osebno iz dokumentov Prepriča, s kakšno silo in s kakimi neizbranimi sredstvi se borijo proti Bogu in proti krščanski javnosti, kaj so že dosegli, koliko dobrega so *c podrli in kake posledice bo imelo njihovo razdiralno delo, če se bo nemoteno nadaljevalo. Toda samo z razkazovanjem sovražnih metod, sredstev in ciljev 6e ne bo mogoče trajno zadovoljiti, temveč bo treba nekaj pozitivnega sto-['')• Že 1. 1935 so mislili v Bolgariji na razstavo "rščanske umetnosti, ki naj bi, čeprav je razstava '»Mo omejeno sredstvo, pokazala krščanske vred- note, ki jih brezbožniki s svojim delom uničujejo. »Družba za krščansko kulturo Pro Deo« je pod vodstvom tajnika Čamova tako razstavo res pripravila in jo pred nedavnim odprla. Imajo namen, da bodo to razstavo spremenili v trajni muzej krščanske umetnosti. Razstava sama je lepo spričevalo za globoko versko dojemanje med krščanskimi narodi, za kulturno moč krščanske misli in za krščanskega duha, v katerem je postala Evropa velika. Na razstavi je močno zastopan za vzhod posebno važni ruski element, ne manjkajo pa tudi Raphaei, Leo-nardo da Vinci, Michelangelo, Greco, Goya, Pous-sain, Delacroix. Griinevvald, Rubens, Rembrandt, van Dick itd. »Iznajditelj« bombardiranja iz zraka umrl Ko je nemško vrhovno poveljstvo poročalo, da so nemška letala zmetala na London preko 200.000 bomb, je umrl v Londonu general, ki bo moral vzeti na svoja ramena ne ravno preveč lepo slavo, da je prišel prvi na misel bombardiranja iz zraka. Manuei Barreiro je bil vodja španske afriške armade, ki je zadušila marokan-sko vstajo. Ta boj z Marokanci, ki se je začel že pred svetovno vojno, je bil šele leta 1926. končan. General Barreiro, takrat poročnik, je prišel na misel, bombardirati Marokance iz izvidniške-ga letala, ki ga je .imel na razpolago za opazovanje sovražnikovega gibanja. Pri Monte Conico je preletel maročanske postojanke, njegov spremljevalec pa je metal na nje ročne bombe. Uspeh novega načina bojevanja je bil strašen. Barreiro je o zračnem bombardiranju govoril učencem vojno akademije v Madridu. Kmalu se je »iznajdba« španskega poročnika raznesla po svetu in vse armade so se začele mrzlično pripravljati na boj z novim bojnim sredstvom. S kakim uspehom, vemo danes. Barreiro je že 1. 1912 zbolel na ranah, ki jih je dobil od primitivne maročanske protiletalske obrambe. Dobil je paralizo in je bil do letošnjega lela. lo je do svoje smrti, priklenjen na posleljo ter je umrl med strašnim letalskim napadom. Preroška knjiga Francozi so prinesli na dan knjigo, ki je izšla pred sedmimi leti, pa je kot fantastična hitro padla v pozabljen je. Knjiga ima naslov: »Čudovita zmaga cesarja Ulrilia*. Napisal jo je neki Johannes Thomasset, ki živi v gradu Saint Gil-les in se bavi z literaturo ter z vinorejo. L. 1933. je v tej knjigi napovedal prihod nemškega osvo-jevalca, nekega »duhovnega dediča Parsifalovc-ga«, ki bo priključil svoji oblasli Alzacijo in Lo-reno, Champagno ter Burgundijo. Italija bo po Ulriliovi zmagi »vodila in nadzirala« južnovzhod-no Francijo. Velika kraljevina Nizozemska bo obsegala Nizozemsko. Flandrijo in severno Francijo ter se bo naslonila na Nemčijo. Francoske oblasti so takrat Thomassetov roman prepovedale. Mož se je hotel maščevati tako. da je o priključitvi Avstrije Nemčiji izobesil na svgjent gradu za-savo s kljukastim križem. Danes se Francozi boje, da ta roman ne bi postal resničnost. Nova norveška zastava Po vključitvi V nemški življenjski prostor jo dobila Norveška novo zastavo: zastavo sv Olafa Sv. Olaf je Olaf U.. ki je vladal na Norveškem med leti 1016 do 1029. Zlomil je moč majhnih kraljev, ki so vladali v norveških krajih, pokrist-janil je deželo, se li-ojeval z Danci, se oženil s hčerko švedskega kralja proti njegovi volji, nazadnje pa je bil premagan od Krnita Velikega in jo v bilki tudi sam padel. Posledica njegovo eks-panzivne politike ie bila več desetletij dolga nad-oblast Dancev nad Norvežani. Pod tujim jarmom so Norvežani spoznali pravo podobo svojega kralja Olafa. Na njegovem grobu so se godili čudeži. Bil je proglašen za svetnika. Pristaši Quislinga, ki so uvedli na Norveškem Olatovo zastavo, vidijo v Olafu ustanovitelja »velikega življenjskega prosiorat. njihovi nasprotniki pa pravijo, da le bil Olaf kriv podjarmljenja Norveite, ki' je sledilo njegovi smrti. Anekdota Neki Atenec je opazoval filozofa Diogena, u ko je stal na Akropoli pred nekim kipom in g; prosil za denar Drugi dan ga je zopet videl kako je prosil za košček kruha Ko ga je videl še tretji dan, kako je prosil za obleko, se mu ie zdela zadeva že preneumna in ga je vprašal: »1 ovoj mi, modrec, kako moreš biti tako neumen m prositi kamniti kip, ki te vendar ne more niti slišati, ne uslišali?« »Da bi mi ne bilo hudo. če mi človek odbije prošnjo«, se je glasil odgovor. Za dobro voljo Francelj: »Moja žena je pravi angel.« Joža: »Moja pa še živi«. * On: »Za mene je najlepše, ako nosijo črnolasi gospodje črne obleke, plavolasi pa plave«. spodje'?« >lD kake ob,eke naj norijo plešasti go-* »Vaša soba mora biti zelo ozka in tesna gospodična.« »Bes je, gospod. Toda kako to veste?« »Poglejte vašega psička. On ne maha z repom na desno in levo, ampak samo gor in dol.« V malih oglasih velja vsaka baseda 1 din, tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja te računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treb« priložiti znamko Šivilja i dom. Flor- 5000 din mesečno tn več lahko zaslužite z izdelovanjem kemičnih predmetov. Interesentom pošljemo 155 odličnih pre-skušenih receptov (mast za čevlje, laki. lepila, črnila, pijačo, parfume Itd.) navodilom za vodstvo kemičnega podjetja zu Dii din po povzetju. Idealna eksistenca. Potreben kapital minimalen. Me-mijskl Zavod, PašiCevo št. 61. dun. banovina, (r Šivilja vajena gostilne in trgovine išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 17351. (a Službo oskrbnika s 1. aprilom, Iščem. — Imam večletno prakso. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17842. (a Slaščičarski pomočnik mlad, išče mesto, lahko nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod .tt. 17815. (a Šiviljska pomočnica začetnica, želi mosta v LJubljani nli Kranju. Ponudbe poslati: SakclSek Ivana, Loko 153, Trbovlje I. (a Izurjena šivilja gre šivat na dom. Novak Štefka, PrcdJamska štev. 25, Rožna dolina. (a Mesto družabnice Čltalke ali sllčno Išče gospodična samo za popoldne. Ponudbe upravi »Slovenca^ pod »Vešča jezikov« št. 17S91. ^a 26 let star hlapec nekadilec, Išče službo li krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17S92. (a Oskrbnik z večletno prakso nn vo-leposcstvlh — prvovrsten hmeljar, sadjar in kletar, zmožen tudi poslov Izven ekonomije — lščo stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17899. Gospa srednjih let, šivilja, perfektntm znanjem nemščine, želi službo kot go spodlnja. - Naslov: Dež-man, Zagorje ob Pavi 64. 16 let staro dekle išče službe k mali družini kjer koli, po možnosti na Jesenicah. Ponudbe podružnici »Slovenca« na Jesenicah. (a Mlad pekovski pomočnik dober predpečnik - Išče službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dober« št. | 17973. Trgovska pomočnica popolnim znanjem nemščine, želi pretnenltl službo v manufakturnl trgovini. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Dobra prodajalka« št. 1792(1. Trgovska pomočnica revnih krščan. staršev, bi pomagala pri gospodinjskih in drugih poslih, tudi za manjšo plačo. — Naslov v upravi »Slov. pod št. 17990. Natakarica mlada, pridna, poštena, išče mesto v kakšnem velikem lokalu, lzučena trgovini, vajena gospodinjstva, zmožna, kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18000. •HI« i »i Hlapca poštenega, h konjem — sprejmem, žaga Andlo-vic, Škofljica. Pomočnika za Izdelovanje harmonik, sprejmem. Jane, Sv. Petra cesta 42. Hišnik ~ se takoj sprejme. 2ena bi pomagala kot postrež-nlca. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 17981. Šivilje in učenko za moško perilo, sprejme takoj Anton Mlakar, Tyr-ševa cesta 13. (b Dekle za vsa hišna tlela sprejmem. Lepo ravnanje. — Dtmitrljcvie, Novi Sad, Kr. Petra 11-15. (b Dimnikar, pomočnika sprejmem. Nastop takoj. Kocelj Alojzija, dimnikar-tvo, Kozje. Čevljarskega pomočnika boljšo moč, sprejmem takoj. Cerar Ivan, Donižalo št. 59. (b Trgovski pomočnik Izučen v trgovini z me-inim blagom, Išče službo, event. bi šel prakll-eiratl v večjo trgovino. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17900. (a Ščctarski pomočnik samostojen ln dober delavec, se takoj sprejme pri Ignac Šimenc, ščetar, Celjo. (b Šofer trezen, zanesljiv, dve in pol leta prakse — želi premeni t i službo k osebnemu ali tovornemu avtu na bencin. — Ponudbe upravo »Slov.« pod 1S005. Mlajšo služkinjo ki zna dobro kuhati — sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samostojna gotipudinja« št. 17988. Strojnik srednje starosti, Izučen ključavničar z mojstrskim izpitom, strugar ln varilec, zmožen nemščine išče službo. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Gre tudi kot ključavničarski mojster. Cenjene ponudbe na podružnico Slovenca« v Celju pod Mlajšega mlinarja po možnosti vojaščine prostega, vajenega dela kamni, sprejme Industrijsko podjetje v LJubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mlajši mil nar« št. 17906. Kuharica srednjih let, opravljala bi tudi druga dela - Išče službo. Ponudbe v upravo "Slov.« pod »Kuharica« št. 18017. Kemik dr. rer. nat. absolvent naravoslovne fakultete vseučilišča v Pragi, išče mesto kemika za Industrijo ali laboratorij. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dr. kemije« št. 1791 B. Trgovski pomočnik želi premeni ti službo — vešč tudi vinske trgovine in žgan jeku h e in i/.delo-vatel j prvovrstnih liker j c v. — Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 17912 Grganist Išče službo. — Naslov upravi »Slovenca« pod št. 17931. (a Kuharica za vse, poštena ln vnr-čna. Išče službo. Nastopi s 1. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17937. (a Strojnik«. (b Čevljar, prikrojevalca prvovrstno moč, in dva čevljarska pomočnika — sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17957. Vajenca sprejmem takoj s brano In stanovanjem. Vrtnarstvo Kallšnlk, Jesenice. Dva mizarska pomočnika za lepa dela, sprejmem takoj v stalno delo. Pavel Okorn, mizarstvo škof ji Loki. (b Trgovskega vajenca poštenega in zdravega -sprejme trgovina z meš blagom. Prednost z režij legitimacijo. — Naslov upravi »Slovenca« pod št. 17865. (v Strojnega inženirja ali tehnika, verziranega v prodaji strojev; potnika vpeljanega v tehničnem orodju ; uradnico z zna njem nemščine ln korespondence — Iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delniška družba »Tinox«, št. 18116. (b Gostilniško vajenko prejme gostilna »Slon« I Ivanka Dennastja, Ale-| ksandrova 18, Maribor. Vajenca sprejmem v vso oskrbo. Andrej Ilrlbernlk, sedi. trg. z usnjem in kožami, Prevaljo. Zanesljive poverjenike za LJubljano, Maribor. Celje tn druge večja kraje dravske banovine — | sprejme zavarovalnina »Sava«, LJubljana, Sv. | Petra 2. Gozdarja s strokovno šolo ^srednjo tehnično ali gozdarsko) nekaj let samostojne prakse, mlajšega — po možnosti oženjenega aglinega lovca, sprejme mo takoj za samostojno upravljanje gozdnega ve leposostva ln žage z no kaj ekonomijo. - Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevki jo poslati upravi »Slovenca« pod »Blizu železnice« št. 17567. Namesto ruskega čaja pijte naš ,,Emona" cvetlični čaj, ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseli trgovinah. Proizvaja: fjpkarna Mr. B A IIO V K C, LJubljana Mizarskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Svctek, Koblarjeva 7 Krojaškega pomočnika za mešano delo sprejme stalno službo fcbontar krojaštvo, Jesenice. Hlapca sprejmem h konjem. .Titan Franc, Srednje Ga- meljne. (b Dva mizarska pomočnika prejmem. Janez Tavčar, forme 1, Skofja Loka. Pomočnika tolarskega ln sedlarskega, za obdelovanje smuči obnosno lakiranje, sprejme B. Kolb, St. Vid-Viž-marje. Postrežnico pošteno snažno, sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17897. Strojnega vtikača prvovrstnega, potrebuje tovarna čevljev Knoeh v Zagrebu, Vrbanlčeva 31. Nastop takoj, mesto stalno, plača po dogovoru. Trgovsko pomočnico sprejmem takoj. Kavcija potrebna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna« št. 17906. (b Krojaškega pomočnika sprejmem. Delo stalno. -Ludvik Slak, krojač, Do brnlč prt Trebnjem. Dva krojaška pomočnika enega za male, enega za velike kose, sprejmem. Anton Marolt, krojač, Bo hinjska Bela. Delovodja Podjetje za Izkop porcelanaste glino išče nadzi-ratelja. - Ponudbe z navedbo zahtev v upravo »Slovenca« pod značko »Samostojen« št. 17723. Krojaški pomočnik mlajši, vajen tudi konfekcije, dobi stalno mesto. — Bobnar, Godeštč, fckofja Loka. Mehanika za pisalne stroje, lzuče nega, z odsluženim voj rokom, z nekaj znanja italijanščine — sprejme novo podjetje v Ljublja nI. Ponudbe v upr. »SI pod 61, 17757. Uki'1'fBiisfil Vsakovrstno zlato brlljante tn srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica s Staro železje kovino, gumo, steklenice ln drugo, plača najbolje »Motalla«, Gosposvetska cesta 6. »Wertheim« blagajno dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Blagajna« št. 18102. (h Vsakovrstno ZlafO kupuje po najvišjih cenah CERNE, juveltr, LJubljana VVolfova ulica St. 8 Dobro ohranjene In uporabno predmete, katero želite prodati, ponudite vedno najprej pri tvrdki »ABC«, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Slškay (k Berkel tehtnico boljšega tipa, v brezhibnem stanju, takoj kupim. T. Marinko, Ljubljana, Prisojna 7. Srebro, drage kamne Id vsakovrutno zlato kupuie po OAjvUjlh eenab Jos. Bberl«, LJubllan« Tyrieva 2 toalaAa Dotela .Slon"1 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HEROLD ZAl-TVOIKICiCUmi MARIBOR ŠT. 10 2 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! Puško na zrak j Kratkoročna posojila irr.Wf.li t-^ kitnim — 'še vprlmi lin lo »Kt.ln... (Luf tgewehr), kupim. Glažlč Ivan, Kožarje 25, Dobrova. (h Železno blagajno že rabljeno, kupimo. Ponudbo z navedbo cene poslati občini Nova cerkev, okraj celjski. (k šo vedno dajo »Splošno kreditno društvo«, Ljub-jana, Aleksandrova ee-sta. m Moško kolo kupim. Poizve se: želez-nlkarjeva ulica 6, Spodnja filška. (k Fijakerskc sani rabljene, dobro ohranjene, petsedežne, kupimo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sani« številka 17S20. (k Železno blagajno kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Blagajna« št. 17824. (k Kuharico vajeno vseh hišnih del, pridno ln pošteno, takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Kranju pod »Poštena«. (b Kamnoseškega pomočnika brusača za marmor In granit, sprejme Kunovar Franjo, kamnosek, Ljubljana, Sv. Križ. Knjigovodjo ki bi vodil trg. knjige ln prodajo — sprejmem s decembrom. Res sposobni naj pošljejo svoje ponudbe s prepisi spričo val v upravo »Slovenca« pod »Zmožen« št. 18040 Oskrbnika za manjše posestvo In enega tudi za vinogradništvo, sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delaven« 18053. Dekle vestno, pridno, pošteno, ki zna kuhati in oprav Ijatl vsa hišna dela, dobi službo. Prednost Imajo one, ki znajo šivati. Po nudbe v upravi »Slov.« pod »Vestna ln poštena« št. 17929. Za vodstvo zadružnih poslovalnic so sprejemajo zainteresira ne osebe. — Pogoj: eno mesečno knjlgovodstveno praktlelranje. Informacije dobite osebno ali pismeno Nunska 3, pritličje desno. Priložite spričevala. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Poljsko kovačnico (ambos), težki prlmož 1/260 (Sehraubstoek) ter nekaj kovaškega orodja, takoj kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje pod »Kovačnica«, št. 17 SI S. (k Bukove plohe debele 7, 8, 9 ln JO cm, suhe in zdrave, stalno kupujem. Ponudbe s ceno franko podjetje poslati na Franc Kremžar, St. Vid nad Ljubljano. Kupujem: krojaške novo in stare odpadke po najvišji ceni. Alojz Grebene, Tyrševa cesta 36. Nakup in prodaja vreč. Sforo 7laio, zlato zobovge ln srebrne Krone Kupujem po najvišjih eenab A. KAJFKŽ trgovina * urami in zlatnino preeiana delavnioa 7,n popravila vsakovrstnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14 Brzoparilnik kupim. Jože Knez, Vlž-marje. Objektiv kupim. Odprtina 4.5—5.4. gorlšenlca 21—24 cm. — Pavlovčlč, Poljanska 12. Večje količine korenja ln pese, kupim. Ponudbe Marica Perklle, Stožlce št. 180 pri Ljubljani, poleg gostilne »Pod Lipico« Hišni mlin na električni pogon, kupimo. Ponudbo na »Križ nlška uprava, Velika. Ne del ja«. Cunje krojagke odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeltor, Maribor, Dravska St. 16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17756. (d Posojila različna, preskrbim hitro in brez vsakega predplačila. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamko dinarjev 3. Posojilo 140.000 din iščem na prvo mesto vknjižbe na novo hišo v vrednosti približno 400.000 din v Ljublja ni. Ponudbe upravi »Slo venca« pod »Dobre obre-tl« št. 18121. ^d Kupuje - prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR 140.000 din ln sodelovanje prinesem k solidnemu in dobro idočemu podjetju. Garan clja za vlogo pogoj. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Zmožen intcligent št. 1S06G. (d Dekle mlada, zdrava, slnipatič no zunanjosti, vajena vseh hišnih del, dobra kuharica, popolnoma sa mostojna, strogo poštena in čista, žeti službo, naj raje v kakem - icstu na Dolenjskem eventuelno v Ljubljani, pri dobri družini. Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slov.« pod »želim na. deželo« št. 17438. b Celovški cesti, po nizki ceni prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Blizu stare mitnice« št. 18027. V dveh dneh moram kupiti hišo ali parcelo v Ljubljani. Na razpolago imam 800.000 din in 300 000 din v knjižicah Hrvatske štediont-ce. Točno pisane ponudbe pošljite upravi »SI.« pod »Lahko več hiš« 18028. Kmečki mlin Ha Dolenjskem, blizu malega mesta, železniške postaje, farne cerkve — prodam za 170.000 din. Tlačilo le delno v gotovini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Enonad-etropni mlin« št. 17753. Približno 1 ha njiv 1 ha travnikov in S ha bukovega gozda naprodaj ob Savi, v bližini veliko industrije. Posebno ugodno za lesnega trgovca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Košenina« št. 17S64. (p Majhno posestvo z lepim sadovnjakom v najlepšem kraju Gorenjske ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17923. (p Vila v surovem stanju dograjena, s pol joha zemlje in sadonosnikom v Savinjski dolini tik ob državni cesti, naprodaj. Informacije : F. Krušlč, Žalec. (p Hiša v Celju v Gosposki ulici, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 17935. (p Večja stavbna parcela primerna za parcelacijo ali za industrijo, pri postaji Hoče, naprodaj. — Kečnik, trg., Hoče. (p Pozor, trgovci! Prodam enonadstropno trgovsko hišo z inventarjem zaradi preselitve. — Industrijski kraj, križišče državne in banovin-ske ceste. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 17848. Lepo stavbno parcelo prodam ob cesti škofja Loka—Kranj po 18 din kvadratni meter. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17706. (p Prodam zaradi zidanja nove hiše S oralov zaraščenega go zda, 1 oral travnika v okolici Krškega, na katerem je studenec z dobro pitno vodo, pripraven za stavbno parcelo. Mrgole, Rupa 31, Kranj. V Beogradu prodam nekaj parcel od 400—800 m", v bližini tramvajske postaje, v smeri, kjer se širi mesto, po 200 din m!. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zidam palačo« 18021. Realitetna pisarna JAGER, Celje, Ulica dr. Gregorja žerjava 4, I. n. ugodno proda: trgovske, obrtne in stanovanjske hiše, vile, stavbno parcele, kmečka in vlnograd-ska posestva. Išče nujno za nakup male In velike stanovanjske hiše. (p Prodam novo, podkleteno nadstropno trgovsko hišo z vrtom v mestu na Dolenjskem. V hiši trgovina ln trafika ter elektrika, vodovod in davčna olajšava. Ponudbe upravi »Slov.« »Slov.« pod »Cena 400.000 din« št. 17978. Posestvo srednje ali manjše, ali večjo parcelo v bližini Celja alt v Savinjski dolini, kupim. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. Posestvo v bližini Celja, Vojnika, Žalca ali v Sav.lnjski dolini, kupim. Ponudbo na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Posestvo«, (p Vinograd z zidanico v bližini Novega mesta, naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 17877. Velika hiša dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Dvonadstropna hiša«. (p Hišo ali vilo s sadonosnikom, kupim v Slov. Bistrici ali okolici. Ponudbe s ceno poslati v upravo »Slov.« pod 17951. Prodam novo renovirauo hišo, vinograd, gozd, vrt, njivo ca. do 4 johe, 20 min. od mesta Slov. Bistrica, industrijski center. - Pripravno za pridelovanje finih vin ln izkoriščanje kamna. Cena 64.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17955. V Kranjski gori prodam večji kompleks zemljišča, primeren za stavblšče. Leži ob drž. cesti. Voda, elektrika na mestu. I. R., Ljubljana, Moste, Bavdkova 9. Proda: 7 stanovanjsko novo hišo v Ljubljani; zemljišče za parceliranje ob Tyrševi cesti, posestva, vile, kavarne, hotele trgovine, gostilne. Istočasno potrebuje vsemogoče objekte nujno : »Poslovalnica« za nepremičnine v Ljubljani, Emonska cesta 25. (p Posestvo ali gostilno z živim in mrtvim inventarjem, najraje na Gorenjskem, kupim za 100 do 110.000 v gotovini. Natančen popis poslati na: šuler Rajko, Sv. Marjeta na Dravskem polju pošta llače pri Mariboru. Prodaja posestva V sredo, 4. dec. 1940 ob 10 dopoldne bo pri sodišču v Radečah dražba posestva vlož štev. 206, 301, 315 k. o. Št. Janž in vlož. štev. 470 k. o. Pod-boršt, ki obstoji iz pritlične hiše z gostilniško obrtjo, gospodarskim poslopjem, svinjakom, sadnim vrtom, ribnika, njiv, travnikov, vinograda in gozda. Prometna vrednost tega posestva je ca 200.000 din. Natančnejši podatki so razvidni iz spisa J 159-39 pri okrajnem sodišču v Radečah. Zemljišče 5600 m3 v bližini Kakovnika, prodam po 14 din meter. — Telefon 45-56. (p Gospodarsko poslopje primerno za hiše, v Kranju, na sončni legi, prodam. Poizve so pri Alojz Zupančiču, Kopališka 4, Kranj. 3-stanovanjsko hišo, novo prodam, šubelj Alojz, Za-dvor št. 82, p. Dobrunjo pri Ljubljani. Vilo ali hišo v Ljubljani, z dvema trisobnima stanovanjema -kupim brez posredovalca. Ponudbo v upravo »SI.« pod šifro »Gotovinsko plačilo« št. 1S05S. Parcela okoli 2400 m', v Stični na Dolenjskem, blizu železu, postaje, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1S056. Parcelo 5000 m! prodam v cclotl ali posamezno pri kolodvoru v škofjl Loki. —. Ziherl, Suha 21t škofja' Loka. Parcele naprodaj v St. Vidu, Vižmarjih ln v Mednem, tik postajo ozir. ob Savi. — Poizvedbo: Vižmarje 78, nasproti Mizar, zadruge. Zemljišče in parcelo za Bežigradom, prodam. Kupim pa hišo ali vilo 250—500.000 din. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Parcelacija« 18009. Zemljišče 2500 m« veliko, 15 km izven Ljubljane, gorenjska stran, kupim. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prava cena« št. 17971. Hišo z večjim vrtom, ob glavni ccstl, prodam. Center Trbovelj. Poizvc se v podružnici »Slov.« v Trbovljah. Stavbno parcelo prodam na Jesenicah. — Poizve se: Jesenice, Go-sposvetska cesta 38. Stavbišče 87S1, Livarska ulica, prva nezazidana parcela • levo, naprodaj radi preselitve. Vprašati : Medvedova 5 b-111, Vadnjal. Turbinska žaga novejša, zelo dobro ohra njena, na stalni vodni pogon, z regulatorjem, dvema modernima venecijan-hama, dvema krožnima žagama, nihalno žago, dinamo, lastno električno razsvetljavo in prizida nima stanovanjskima sobama, 27 KS, ter letne kapacitete 5-6000 m'okro glovine, v na lesu zelo bogatem kraju Notranjske - so bo prodajala na prostovoljni javni dražbi skupno z vodno pravico, skladiščem 7000 m! ln industrijskim tirom 200 m. Vse tozadevne Informacije dobijo interesenti pri lastniku, čigar naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 17514. Stavbne parcele in hiše naprodaj. - Vižmarje 4 6. Enonadstropno hišo 7. gospodarskim poslopjem, pil Ljubljani, prodam. Polzve so: Blzjan, Zalog 5, p. D. M. Poljo. Vhajevfi IŠČEJO: Iščemo prazno ali urejeno prostore za tehnično pisarno, po možnosti s telefonom. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Ti-nex« št. 18115. (m Gostilno na prometni točki vzamem v najem takoj aH pozneje. Jože Kovač — prevozništvo, škofja Loka. * (m ODDAJO: Prostore za trgovino dam v najem v trgu Mengšu. Naslov v upravi »'Slovenca« pod St. 17829. Trgovski lokal na prometnem kraju oddam takoj. Pogačar, Zg. šlška, Vodnikova št. 106. Pekarno v večjem kraju oddam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (n Žago na vodni pogon turbino, ob državni cesti, pol ure od železniško postaje, oddam v najem. — Zraven je tudi gospodarsko poslopje in stanovanje ; žaga jo v gozdnem kraju. Ogleda so lahko vsak dan. Naslov: Ivlncl Angela, Rečica pri Semiču. Trgovski lokal lep, poleg Flgovca. oddam s 1. 12. 1940. Informacije daje: I. Knez — Gosposvctska ccsta št. 1 dvorišče. (n Trgovino in trafiko na prometnem kraju na deželi, oddam v najem. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Promet« št. 17991. Krojaško delavnico v industrijskem kraju, dobro vpeljano, stalno delo za 6—8 pomočnikov, oddam v najem zaradi onemoglosti, - Naslov v upr. »Slov.« pod 1S03S. V najem oddam poljedelsko in vinogradniško posestvo zakonskemu paru. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »V najem« št. 18052. itanot/anja ODDAJO: Boljše stanovanje na deželi z vodovodom In elektriko, oddam s 1. decembrom. Oman Blaž — žabnica 2 6, pri Kranju. Trisobno stanovanje komfortno, oddam z decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18089. Dvosobno stanovanje oddam. Stožiee 135. Sitar, Enosobno stanovanje oddam. Zupančič, Dolenjska cesta, Rudnik 115. (č Trisobno stanovanje komfortno, s toplo vodo, v novi hiši. poceni oddam s 1. decembrom pri Ižanski mitnici. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17979. Stanovanja! Več dvosobnih komfortnih stanovanj v novi hiši v Strossmayerjevl ulici nasproti II. državno realno gimnazije oddam s 1. Jan. 1941. Ogled od ponedeljka do sredo od 13—15. (č IŠČEJO: Enosobno stanovanje ali majhno dvosobno, v mestu, ISče točna stranka brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Za december ali januar« št. 17980. IŠČEJO: Gospodična želi premenltl sobo s hrano (dosedaj 8 let pri isti stranki) na Poljanah, Kodeljevo, Tabor. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samo dobra gospa« št. 17774. (s Iščem sobo prazno ali opremljeno, v bližini šmartlnske, Masa-rykove ali Jegličcvo ceste. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Prazna soba« št. 17962. ODDAJO: Mesečno sobo v novi hiši za Bežigradom, oddam. Naslov pove upr. »Slov.« pod 17874. Veliko prazno sobo s souporabo kopalnice -oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18006. M * A* MAKMIN6NFABRIK »UUBURC - NU»NJ»BS.-4i&" DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin zastopnika MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Mesečno sobo v novi hiši za Bežigradom, oddam. - Naslov v upravi »Slov.« pod 17874. Opremljeno sobo oddam. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 17994. Continental Prazen kabinet blizu glavnega kolodvora, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17993. Sobico z vso oskrbo oddam v centru. Franja Buli, Gledališka 7-111. Prazno sobo poseben vhod, takoj oddam. Stare pravde št. 25, vila Ha rborlč, nasproti Domobransko vojašnice. SIRODI STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR UUBLIANA, tU. JIRNEIAST. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE i ŽAGE, MLINE, TRANS-I MISIJE, DVIGALA ITD. na ugodne mesečna obrokel Ivan Legat Ljubljana, Prešernova -It Maribor, Vetrinjska 30 Elektromotor 7. drsalnimi obroči za 380 V, 9—10 ks, z zaganja-čem, kupim. Ludvik Ur-bas, Bezuljak. p. Begunje pri Cerknici. Prodamo rezkalno - vrtalni stroj, stružnico, stroj za sekanje pil ln razno orodje, jeklo za pile. — »Sava , Dačka Topola. Kupim dva rabljena In dobro ohranjena elektromotorja 60—65 PS ter 3—5 PS, napetost 220 x 3S0. - Ponudbe v upravo »Slov.« poti »Elektromotor« štev. 17945. ZAHTEVAJTE^ŽIMO/SAMO; ZxIAŠClTNO PLOMBO rTPnn ivi^niiiLinA ) ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D. NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRRNfl Nfl PRRI 115°C NE DIŠI JEBREZMflSČOBElN FERMENTOVi PO CENI. ftlphonse Dandet: ll,0 Jakec Prevedel Fišer Frane Med lovom je neki Lebautcheux ustrelil_ v 'floso enega izmed lovcev. Ranjenca sein našel v postelji pri Archainbouldovih, kamor so ga »ili prenesli. Bil je lep. močan, svetlolas dečko okrog trideset let, z močnimi obrvmi nad zelo svetlimi očmi. Čudovito mirno je prenašal, ko snn mu jemal i/, noge svinčena zrna drugega drugim in ko je bila operacija končana, se je zahvalil v lepi francoščini, ki jc imela sicer tuj naglas, vendar pa je bila prijetna in ''lagozvočna. Ker bi bilo nevarno, oa bi ga drugam prepeljali, sem ga zdavil kar pri čuvaju. Zvedel sem, da je Rus in iz odlične družine-. njegovi lovski tovariši so ga imenovali »grof Nadin«. Čeprav je bila rana nevarna, se je Nadin kljub temu iiitro pozdravil; zahvaliti se je imel zalo svoji mladosti, odpornosti in pa tudi skrb-'ji nega matere Archambauld. Vendar je hodil se s težavo. Mislil sem, da mu je zelo težko "ili tako v samoti. Mlademu možu, navajenemu razkošja in visoke Družbe ni prijetno biti pogini sredi gozda in imeti v družbi samo molčečo Archambauldovo Zato sem ga večkrat vzel f seboj, kadar sem se vračal s kočijo od obiskov. Večerjal jc z nam L Kadar pa je bilo prav slabo vreme, je tudi prenočil pri nas. Priznati moram, da sem tega lopova obo-z«val. Ne vem. kje se je toliko naučil, toda vedel je vse. Momaril je, služil, jjotovnl okoli Svetn, poznal vojsko in mornarico. Moji ženi dajal lekarniške recepte iz svoje domovine mojo hčerko je učil ukrajinskih pesmi. Vse ie očaral, zlasti pa mene. Kadar sem se zvečer vračal z vozini in bril veter ali padal dež, sem ze veseljem mislil nanj, ko ga bom našel pri svojem ognjišču. Moja žena se je sicer upirala prevelikemu zaupanju, toda ker je bilo to že v njenem značaju kot protiutež moji lahkovernosti, se nanjo nisem preveč oziral, A naš liolnik se je vsak cian bolje počutil; bil je že tako zdrav, da bi lahko preživel zimo v Parizu, vendar pa ni odpotoval. Ta dežela mu je ugajala, vezala ga je nase. Toda zakaj? S čim? še na misel mi ni prišlo, tla bi ga vprašal. Nekega dne mi jc žena rekla: »Poslušaj, Rivals! Naj gospod Nadin, pove kaj misli ali pa naj ne prihaja tako pogosto v hišo; naši sosedje so pričeli namigovati lia Magdaleno.« »Magdaleno!... Pojdi no!... Kaj ti pride na misel!« Bil sem tako neumno prepričan, da je Naoin zaradi mene ostal v Ltiolles, zaradi iger, ki smo jih igrali vsak večer in zaradi dolgih mornarskih pomenkov pri grogu. Tepec! hamo svojo hčerko bi moral i>ogleaati, kudar je on vstopil, videti bi morul kako je barvo spreminjala, kako je hitela z vezenjem, kako tiha je bila kadar jc bil on pri nas in kaket je vedno prežala pri oknu na njegov prihod. Najhuje na svetli je, kadar človek noče videti in jaz nisem hotel in nisem hotel... Zavedel sem se šele tukrat, ko je Magdalena priznala svoji materi, dn se ljubita. Nenadoma sem poiskal grofa, trdno odločen zahtevati od njega pojasnila. Pojasnil je in sicer tako preprosto iu odkritosrčno, da me je ganilo. Ljubil jc mojo hčerko, me prosil za njeno roko in prav nitmi ni prikrival, do l>o njegova družina, ki pač vztraja na plemstvu, nasprotovala našim načrtom. Povedal je še. da jo toliko star. da lahko dela po svoji volji in dn ima že toliko dohodkov, da liosta /, Magdaleno, če računamo, da bi tudi jaz nekaj dal, lahko primerno gospodarila, Namišljena visoka razlika v naših premoženjih me jo spočetka skrbela, zalo mi je celo ugajalo in vos vesel sem bil. ko sem zvedel, knko skromni so njegovi oohodki... Da povem v kratkem: sprejeli smo ga v hišo kot našega bodočega zet« in čudili smo se tako srečnemu naključju. Čutil sem. da jo bilo v njem nekaj preživega, nemirnega; toda misel na srečo svoje hčerke me je oslepila in ko mi je žena dejala; »Treba je nekoliko poizve-doti, vendar ne moremo oddati otroka tako na slepo,« sem se norčeval iz njo in iz njenega večnega trepetanja. Tako globoko som bil prepričan o toni človeku! Kljub temu sem nekega dne vprašal o lijem gos|>odn do Virvilla, ki jo bil eden glavnih lovcev. »Pri moji veri, dragi Rivals.« mi je dejal, ^grofa Nadina ne poznam. Na meno jo napravil vtis odličnega dečku. Vem, da nosi slavno ime in da je dobro vzgojen. Seveda s toni še ni vse rečeno. Jasno pa jo. da če bi jaz možil svojo hčer, bi stvari nekoliko liolj pogledal do dnn. Nn vašem mestu bi se obrnil na rusko poslaništvo. Nedvomno imajo lam vse potrebne |H3c!r.tke.« Drugi Jakec, najbrž, misliš, kako se mi je mudilo na to jioslaništvo. No, prav nič so mi ni mudilo, 'lako malo me jo skrbelo in vedno som odlašal. Tudi v življenju zaradi pomanjkanja časa nisem nikdar vsega izvrš'!, kar sem si namenil. Mogoče zapravljam čas, ga |x-trn-1 i ni. tot.a dejstvo jo. da bo moja življenjska doba za polovico prekr!i*kn. da ni vse izvršil, kar sem hotel, pa naj imirjem danes ali kadar koli. Ker me jc žena -edno dražila s temi nesrečnimi poizvedbami, 'oni pričel lagati: Da, da. bil sem tam... najboljši podatki... in ti grofje Nadini imajo zlatu kar na kupe.« Zdaj sc spominjam, kako jo moj možuk čudno gledal, kadar jo sumil, da odhajam v Pariz ali da se vračam i/, Pariza. No, takrat nisem vir.cl ničesar, samo lepi načrti o srečnih bodočih dneh moje hčerke so mi hodili po glavi, Tri mesece naj I>i stanovala še tiri nas, a nato naj bi odšla v Potrograd, kjer čuk« Nudi:iu visoko uradniško mesto, l udi moja uboga žena je končno pričela verjeti in niln \sa vesela. Ostanek zime smo preživeli v kramljanju in neprestanem dopisovanju. Dokumentov tako dolgo ni bilo! Njegovi starši s() se upirali vsaki jKiroki. a ona dva sta postajala vedno bolj prijatelja, vodno tesnejša \ez je bila med njimi, tuko da sem včasih s sKriije pomislil: »Kaj. čc dokumenti ne bodo prišli?« Končno smo jih prejeli: bil jo sveženj, čudnih hieroglifov, ki jih ni bilo mogoče razvozi jati, rojstni in krstni list. potrdilo o oprostitvi vojaške službe. Najbolj nas je zanimal noki list, poln naslovov, imen in priimkov bodočega zeta: Ivauovič, Nikolajevič, .Stefanovič — \li imate res toliko imen?« mu je smejo se dejala moja uboga hčerka, ki so je čisto na Kratko imenovala Magdalena Rivals, Ah! Ta podlež je imel še vse drugačna imena! Najprej smo mislili, da bi bila poroka sklenjena nn svečan način v cerkvi sv. Tomaža Akvinskcga v Parizu, toda Nadin jo imel jki-niisleko. češ da no gre tako izzivati stur.«e in zato jo bil poročni obred popolnoma preprost v Etiolles, tisti majhni cerkvici, ki jo jo/nnš in ki ima v svojih cerkvenih knjigah zapisano najhujšo in nepopravljivo laž Kako le|>o je bilo tisti dan! Kako sem bil zadovoljen! Kdor hoče to razumeti, mora sam biti oče! Kako sem bil ponosen, ko sem stopal v cerkev s hčerko, ki mi je trepetala pod roko in kako sem bil vesel oh misli: »Moj otrok je srečen, meni dolguje svojo srečo.« Po maši smo imeli noma kosilo in potem sta se otroku vsedlu v poštni voz in se odpeljala na svojo lepo poročno potovanje š-o zdaj iu vidim, kako sodita v ozadju voza, stisnjena drug k drugemu, oba prežet« od radosti potovanja in svoje sreče: oblak prahu ju jo zakril, zaslišalo te je poketunje in udarci t bičem.,, SCHHEIDER ZAGBEB. NIKOUČEVA 10 ZAHTEVAJTE BRESPLAČNI CENIK lESESffli Najugodnejši nakup moških oblek nudi Preeker. Sv. Petra e. 14. LJubljana Krojaški šivalni stroj znamke »Slnger«, dobro ohranjen, ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyr-seva 36, nasproti Gospodarske zveze. Jabolka sv. Miklavž pa tudi božiček bosta kupila lepa namizna jabolka v trgovini štular, Tyrševa 37 b Zick-zack šivalni stroj za večji obrat, ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyr.ševa 36, nasproti Gospodarske zveze. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti tar-ne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (I Prodam po zelo ugodni ceni ca. i:o komadov celih, malo rabljenih steklenih posod (akumulatorske oblike) v velikosti 29 I11 pol x !1 x 13 ln pol cm ter debelino stekla 5 mm. — Naslov: Ljubljana - Vošnjakova ulica Železno otroško posteljico belo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 180-11. Ovija kožuhovina Jagenčkove In ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunje pri LJubljani. (1 Prodam dinamo s 150 V, vrtalni stroj (Bohrmaschlne) 15 nun. — Naslov v mlekarni, Sv. Petra cesta 53, Ljubljana. Trgovci! Dokler je Se prilika se založlto s celimi orehi m medom Dobite v Nedarni Ljubljana, ZidoTaka ul. 6. Stiskalnico za zelje v prav dobrem stanju, prodam. Florjančlč Julija, Dravlje 287. Šivalni stroji znamke Phdnix, najboljši material, krasna izdelava, sc še vedno ugodno kupijo v Novi trgovini, Tyr.ševa nasproti Gospodarske zveze. Žive pitane kokoši 17 din kg; sveža jajca 720 kom. 1000 din, fran-ko postaja — razpošilja plačljivo vnaprej G. Drechsler, Tuzla. „VELEBIT" otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši modeli, nnjniijo ceno v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Co-nik b Kiikntni brezplačno. — 1/.rezilo oglas zaradi naslova. RABLJENE FOTOAPARATE tudi posamezne dele, daljnoglede, radio — kupuje in prodaja FOTOTRGOVINA, Vošnjakova 4, tel. 41-35 Potrebujemo: Leica (slične) zrcalne in male kamere. Prodamo ugodno: skoraj nov ap. '"ha za 600 din; radio 3-fl za 600 din, razne izložbene omarice. zr-ala itd. Nabavite si aparate dokler jih še imamo iz prve pošiljke po starih nizkih cenah TELEFUNHEN Starke! specijalna trgovina radio aparatov in električnega materi ala Maribor, Trg Svobode 6, tel. 26-85 Pisalni stroj znamko »Ideal«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17S75. (1 Leseno lopo 4 x S m ugodno prodam. SlužI za garažo ali pa shrambo. Franc Berčlč, Stara Loka. 18. Šk. Loka. Prodam 2 lahka lojtrska voza — samca, Hrovat Jože, Vel. Mengeš št. 61. (1 Ročni voziček (derca), malo rabljen, naprodaj, Jože! RučtgaJ, Sr. Jarše 15, p. Domžale. Peči na žagovino iz močno pločevine, 10 ur gorljive 400, B ur 300 din vam dobavlja, dokler je zaloga Kari Clzel, klo-parstvo, Vransko. (1 200 kg silumina novega, proda ugodno Ludvik lleršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-54. Gg. frizerji, pozor! Najmodernejšo liaubo lz ploščnatih cevi, lavor In aparat za trajno ondula-cijo »Saturn«, novo, prodam. — Ludvik lleršlč, Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. Kožuhovina po solidnih cenah prispela ! Nove izdelke in popravila izvršuje poceni Juiijana šeper Maribor, Glavni trg št. 9 la, bukovo oglje ln oglje iz vejevja, deske 18 cm široke, 24 mm debele, 4 m dolge; lesne odpadke iz trdega lesa, suhe, nudim ugodno postavno Rakek, Jesenice, la celulozni les. Ponudbe od nakladne postaje na upravo »Slovenca« pod »Stalni odjemalec« 17873. Dražba lesa šumslca uprava razlaščenih gozdov v Straži pri Novem mestu bo prodajala na javni ustmenl dražbi dne 10. decembra 1940 ob 11.30 ca. 400 plm bukove hlodovine na panju Pogoji, pojasnila in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi. Vojaški kovčeg nov, proda mizar. Zabjak št. 14, LJubljana. Dokolenice (gamaše) priporoča Ivan Kravoe, Maribor Aleksandrova cesta 13. Apneni prah zn gnojenje prodaja Ap-nenica, Dobrepolje. (1 šivalni stroj moderno pogrezljtv, prodani ugodno. — Poljak, Prisojna 3, dvorišče. Veliko železno peč prodam. Ciglarjeva : Moste. Ženska plašča bisernico in globok voziček, prodam. Marenčlčeva št. 3. (1 Večjo .količino moke O-G,, la., Ia., po maksimalni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17956. Javna dražba Dne 30. novembra 1910 ob 9. url bo v Oplotnici javna dražba pohištva, posode, obleke, perila Ild. ter tovornega avtomobila Opel-Blltz. Šivalne stroje Vesta, Pfaf, Gritzncr In Ankcr, radio aparate ln kolesa kupite ceneje kot drugje pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah. Bukova drva žagana 165 din za meter, cepljena 177 din dostavljena na dom ter prvovrstni trboveljski premog pri »Putrich«, Dolenjska cesta H, telelon 4S-55. Urarsko delavnico ln trgovino zlatnine prodam ugodno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vpeljana obrt« št. 1S068. Za rejo prašičev oddaja novo koruzo, koruzo v storžih, zdrobljeno koruzo, koruzno krmilno moko A. Volk, Re-sljeva cesta 2 4, Ljubljana. fl Pozor! Več prvovrstnih šivalnih strojev različnih znamk, novih ln rabljenih, poceni naprodaj pri Promet, Ljubljana, nasproti krl-žanske cerkve. Ogled tudi ob nedeljah dopoldne. Telefon 43-90. (1 V zalogi imam malo rabljen lahki Lan-dolet, druge vozove in samokolnice. — Terlep Matija, kovaštvo in kolarstvo, elektrovarilnica, Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 9. »Anker« šivalni stroji so najboljši za šivilje, krojače, čevljarje; tudi za entlanje z dvema Iglama. — Malo rabljeni z okroglim čolničkom vedno na zalogi. - Prodaja: »Triglav«, Kesljeva 16. 2 pisalna stroja (Standard ln Portablet), najnovejše tipe, popolnoma nova, zaradi likvidacijo poceni prodam. Kovačiji, Olgalctova št. 11. Jajca Vsak dan sveža kupite v trgovini Cuček, Sv. Petra 13. (1 Krompir zdrav, odbran jedilni po 1.40 din za kg oddaja, dokler traja zaloga A. Volk, LJubljana, Kesljeva cesta 24. (1 Stroj za prevleko gumbov z blagom »Astor« z vsem orodjem, za vse velikosti in fasone gumbov ter več tisoč gumbnih delov, novo, poceni proda: Ludvik lleršlč, Ljubljana — Cesta 29. oktobra št. 13. Teleton 37-54. Čitajte »Slovenca« imw\ Tricevni radio dobro ohranjen, prodam. Rimska cesta 5, dvorišče, Pangere. Tricevni radio aparat poceni prodamo. — Nova trgovina, Tyrševa c. 3 6, nasproti Gospodar, zveze. \nmm Prodam lovskega psa ptlčarja, dobro dresira-nega, starega 4 leta, za 1200 din. Ogled: Vavpo-tič Miha, Kamnik. (j Glasba Par trpežnih konj po 6 let starih, prodam. V okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17883. (j Dobrega čuvaja dresiranega psa, volčja-ka, bernardinca alt ilirskega ovčarja aH pa tudi druge pasme, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv čuvaj« št. 17965. Konji naprodaj trije bele, eden pa rdeče barve, na javni sodni dražbi 28. novembra t. 1. ob 12 na Jesenicah, Kr. Petra cesta 10. KLAVIRJI pianini, harmoniji: STEINWAY & SONS, BLOTHNER, BOSEN-DORFER. FORSTER, HOLZL, BECHSTEIN so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka iz-po- predvsem članom L, š. k-a in Ceiitruiuegu šahov, kluba dana prilika, da merijo spet svoje moči. V C entralnem šahovskem klubu sta trenutno v teku dva turnirja. V pokalnem turnirju, na katerem igrajo le prvorazredni klubovi igralci, je po prvi polovici turnirja v vodstvu Jože šiška pred Furlanijem in šorUjem. Pričakovati je, da bo v drugi jx>Jovici prišlo med temi tremi do luide borbe zu končni rezultat. Na turnirju za ostale izgralce sodeluje 18 klubovih članov, ki se bore za pravico udeležbe na glavnem turnirju za klubovo prvenstvo. Oba turnirja «ta prinesla v klubovo mlejstvovanje veliko razgibanost, katere ostali klubi letos še niso dosegli. * • * V Krakovu je v teku pomemben mojstrski turnir, katerega se udeležujejo: Richter, kie-ninger, Bogoljubov, Rellstab, Gilg, Bliimich, Sisinger, Kohler, Mross, Ahues, Lokvenz in Miil-ler. Po prvih kolih je že bilo več presenečenj in je postal velemojster Bogoljubov na 3.—4. mestu, ciočim je netnški prvak Kieninger celo padel na zadnje mesto. Do konca turnirja se obeta še napeta borba. * t Iz letošnjega nemškega turnirja, igranega v juniju v Berlinu v spomin nemškega mojstra Schlageja, je današnja kratka, a zeio borbena partija. Rellstab — Novarra 1. Sgl—f3, Sg8—f6; 2. c2—c4, e?—e6; 3. Sbl—d5, d2—dl (po ovinkih je nastala pozicija iz odklonjenega damskega zambita), Sb8 —d7 (tukaj je možno tudi c"—c5, kar vodi do napote igre. ker ima črni v poziciji po eXd!5, SXd5, e2—e4, Sd5Xc3, bXc3: c5XcU, c3X(U, Lf8—b4 + itd. sicer težko, a ne brezizgledno | igro); 5. o2—c3 (tako je igral z uspehom Bot-' vinik v znameniti parti ji z Aljehinom v Avro-turnirju V običajne varijatite damskega gambita vodi Lcl—g5. V jioštev prihaja tudi c+X d5), Lf8—e7; 6. b2—b3 (beli mora pripraviti razvoj svojega damskega lovca, ker je prodor e3—ci težje izvedljiv), 0—0; 7. Lfl— c!3, c7—c5 l (črni je izvedel to važno potezo in ima beli le ! še malo prednost v tem. da stoji njega damski skakač aktivneje, kot črni na d7); 8. 0—0, Ii7 —b6; 9 Ddl—e2, e5Xd4 (ta poteza ima svojo slabo stran v tem, da odpre belemu ^e« linijo in s tem jača beli napne,. Boljše bi bilo takoj Lc8—b7); 10. e3Xd4, Lc8—b7; 1 t. Lcl—b2, Le7 —d6 (črni čuti, da je postal slabši v središču in se pripravlja na o brani bo z upanjem, da bo mogel event. dobiti jirotiigro v napadu na bele kmete v središču); 12. Sf3—e5, Ta8—c8; 13. f2 —f4! (s to |>otezo beli bjstveno j>odpre napad na črno kraljevo krilo), d5Xc4; 14. b3Xc4, LcI6 —b8: 15. Tal—dl (grozilo je Sd7Xe5 itd. s protinapadom), Tf8—e8; 16. De2—f2, Sd7—f8; 17, f4—f5, a7—a6: 18. Sc3-e2, Dr.8—c7 (s to jiotezo si črni ne pomaga. Ni šlo Lb7—e4 zaradi 7Xe6 itd., pač pa bi bilo treba poskusiti LbS—a7, kar bi dovoljevalo črnemu na Df2—h4 odgovor Sf6 —e4); 19. Df2—h* Tc8—d8; 20. Se2—g3, Dc7 —e7; 21. f5Xe6, f7Xc6; 22. d4— d5! (s to potezo beli krasno demonstrira silo svoje pozicije. Na e6Xf5 bi sledilo Sg5—f5 in črni kralj je v ognju belih' figur. V |>oštev je prihajal sedaj za črnega odgovor b6—b5), Šc3Xd5? (to beli učinkovito ovrže); 23. TflXf8+!, Kg8Xf8 (na druge poteze je črni takoj mat): 24. Se5—g6+! in črni se je vdal, ker je na hXg6 mat v dveh potezah. Precizno voden je napada belega v tej partiji zasluži priznanje. Vilo v LJubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 17.969. Posteljno perje Po Din 12'—, kemično čiščeno . s , , Din Perje od puranov, čehano po . . , , Din Čehano in kemično čiščeno . . . . , „ Na roko čehano in kemično čiščeno , „ Mešano gosje, čehano ...,,.,. „ Pol puh, beli........... „ Sivi gosji puh . . Din 120-—, prima „ Beli gosji puh 175'—,240— ,280 —, labudpuh360"— Vzorce brezplačno dobite pri V '■J J^ samo Glavni trg 24, Maribor 14--29--39'-60'— 65 — 150 — 195- Frtaučku Gustl ma beseda ke Žal a U tisteli Mlaka r-juveh spumineh, ke sa zdej enkat ven pršli, sem unkat brau, kuku se prilizuje čez tu, de prouzaprou še zdej nima prou ta prauga pukoja, če prou je že precej en čas uktikujen. Jest mu tu verjamem, ko more bit res liedu za čluveka, če more tulk časa čakat tir list resničen pokoj, de ga udpeleja ke gor pre-šelo kar zares lohka voreng uddahne. Scer se pa na gudi sam gespude Mlakari tku Tud men se na gudi nč drgač. Kulk eneli let sem tud jest že u pukoje, pa še dons nimam prou la prauga pukoja. Kar zmeri morem kej ukul brklat. de m ni douhčas. Sej veste kuku je, če se eden dela prvad na more pučivat in pa douhčas predajat. Tku je holt na svet, pa prou nč drgač. Sej še krave Ide tulk časa mouzeja, dokler dajeja še kej mleka ud sebe. .Test dam drgač gespude Mlakari čist proti, de se Čez tu prilizuje, ampak sragat mu ni glih treba zavle lega, Nej punilsel, de sa tist še veči reveži in še večga usmilejna ureden, ke sa prouzaprou tud u pukoje. ampak pukujnine ni maja prou nubene, al pa tku mejhna, de pr ta narbulš vol na morja ud nc ne žiul ne umrt. Tak upu-kujenci so tud na useli konceh in krajeh prtu-žujeja, pa jim tist, ke b jim lohka pumagal, nočja pumagal. tist ko b jim rad pumagal, jim pa na morja Tem more bit na svet res hodu. Takem srumakem druzga na kaže, koker de šc tulk časa pulrpeja, de jih bo Buh k seb puklicu. Na unrnu svet jim pa na bo treba prou nubenga pumanjkajna trpet. Čakte, vam bom jest zdejla en tak slučaj pu-vedu. ke sina že glih pr penzjoneh. Zdej pred kratkem en dan sva sedela z en-mu mojinu znancam u Zvejzd skp na en klop, prec zraven tiste kapelce, ke ureme kaže. Ta moj znane m je strašen jamru čez pumajnkajne, ke ga more trpet zavle premejline pukujnine. Prou u srce se m je ta revež zasmilu, ke sem ga puslušu. Pravu m je, de tku strašen strada, de usak mesec pu kile dol uzame, če prou je skori pu sojga žeulejna plačvou u en tak fond, al kok se že prau takem urganizacijain, ke ublebujeja, de boja na sta rast že za jne skrbel. »Noja,« m jo reku, »dokler še ni blu tku strašne dragine, koker je zdej, sem že še s soja tamilja shaju za sila. Udkar je usak dan veči dragina, pa na morem nekamer več naprej Šo cigaret s na morem več prvošt, ke sa m ble še edina tulažba u žeu-le.jn. Al b nn blu bi kršansk, če b nam rajš jien-zjone mal puvišal, koker pa, de take palače zi-daja, de b tistem ges|X>dPin, ke še nekol nisa u penzjonsk fond nč plačval. na blu treba v takoh barakah stanvat, koker morma reveži?« Kar souze sa m pršle u uči, ke sem poslušu ta jamrajne. Prec, ke je jejnu jamrat, sem ga pa prašu, kulk jo tekat vagu. ke je šou u penzjon. »Šestinosedeindeset kil in še mal čez,< m je uduguvuru. >Zakua me pa sprašuješ, kulk sem tekat vngu?< »Boš že vidu. Kar še mal pučaki. Zdej m pa še puvej, kulk časa s že u penzjone, de bova lohka zrajtala, kulk let boš še živu, če boš usak mesec pu kile dol uzeu.< »Glih un teden je menil pet let, udkar sem u penzjone,« m je udguvuru in čezdali i)l debel gledu. »Asten. pu moj rajteng jih zdej vagaš sani Še šestiupedeset kil. No, al štima tu'?< »Sevede štima. Sej sem se glih učeri spet pustu zvagat, in vaga je pukazala. de vagam sam še šestinpedeset kil, koker s ti zrajtu.« »Noja, zakua pa pol jamraš? Kar veseu bod, de sam pu kile na mesec dol uzameš Al na veš, de boš živu še celeh osemnajst let in pa ene par mescu čez. če boš sam pu pu kile na mesec dol jemau?^ An ni tu zadost? Al misleš, de boš kar večen živu, če b t penzjon puvišal? Moreš pumi-selt, de je penzjunistu kar na taužente. Usi te penzjunisti b pa tud prou gvišen glih tku rad živel cela večnast, koker ti. Tu je pa nemugoče, ko pol b šli usi penzjonsk fondi rakam žvižgat. Če b pršli enk it penzjonsk fondi na kant, b mel pa penzjunisti ena figa, ne pa penzjon. Lc use tu dober premisel, pa boš vitlu, de mam jest prou. Asten, nekar na šimfi čez tku dobrodelne naprave, koker sa penzjonsk fondi. Tu ni lepu ud tebe. Puglej mene I jest sem kar tih, pa čakam na bulši čase. Člouk na sme sani nase mi-selt, ampak more tud sojimi bliženmu kej prvošt.« Takala pridga sem mu naredu. Sevede, ta mo,i prjatu je pa tku naumen, d emisel, de b blu bi pameten, če b penzjonsk fondi tle pu Iblan sam kašne prou spufane barake zidal, de b ble za srumake prpraune. Tu pa na gre. Use kar ,je prou. Al se Iblančani na puštrekama bi z Nebu-tičenkam, koker b se s takem barakam? »Pe.jdno z luč! S tabo ni prou lič pametnega za guvort,« m je naprej vrgti, ke sem biu jest enkat s soja pridga fertik »Veš, prjatu, ti uča-seh tku naumen guvariš, dn te ni za puslušat. Al s mal prfrknen, al se češ pa iz mene norca delat, ke prauš, de bom še osemnajst let živu, če bom usak mesec sam za pu kile .shujšu. Al na veš, de sa nuč in dan udprte groba urata?« »Pardon! Sevede vem. de sa nuč in dan udprte groba urata, ampak jest sem se tou s taba sam mal pušpasat, de b ma' puzabu na lo.ie križe in težave. Sej s se tku kisel držu, koker Pust u pralk. Veš, jest sem čist puzabu, de se osti nekol na smeja če še tku kej špasenga sliš. Osti zmeri sam riga. Moreš že uprustit.« Al ga nisem fajn zatrknu? Kuml sem tu izguvuru, in je pa že u beseda ekoču: »No, ta je pa lepa. Zdej me maš pa še za osla, ke se nisem tojem špase smejau, uamest, de b me pumilvou. Kar prgmah pestiva peiizjon-ske fonde, pa se rajš kej druzga pumeniva. Puvej m rajš zakua pu lblan zdej zadne čase use ceste razkupavaja in pa zakua se u Zvejzd use kustajne kar s kurcnina puruval? Al borna mogel jit penzjunisti res kar pud zemla sence iskat, keder bo uroče?« »Pust no Zvejzda prgmah. Kua te pa Zvej-zda jest pros? Pu Zvejzd zatu kustajne pudiraja, ke sa se jih Iblančani že ,iaveličai. Moreš pu-miselt, de te kustajni stujeja že ud gmenputopa u Zvejzd Člouk se pa nazadne usega naveliča. Sej se gespoda še polianeh pišk naveliča, keder je sita. Ceste pa sam zatu pu Iblan razkupavaja, de pride,ja tud brezposeln du kiuha. Kar ke u en dan jih tud na morja pudpirat, ke b Ido rekel, de delomržneženi putuha dajeja. Kdur na dela, nej tud na je. Tu je čist prou. Men se sam tu čuden zdi, zakua tud Hrenuva ulca enkat mal na razkopleja in puštlmaja. Vem, de se gespud škof Tumaž Hren useli zjoka, keder ja dol z nebes pugleda. Sej še ni prou doug ud tega, ke se m je en uradenk ud ukra.jenga glavarstva, ke .[e lud u Hrenu ule, slrašen čez ta ulca prtu-žvou. Reku m je, de usak juter, ke gre u kance-larija, tam pred Hrenuva ulca zmol en Učenaš za ena srečna zadna ura, ke ni prou gvišen, če bo pršou ž.iu in zdrou du ukrajenga glavarstva.« »Al je res Hrenuva ulca tku razrukuniau-hana, de se Ide hujejn za soje kusti, če maja u te ule kej za upraut? Jest ja že doug nisem vidu, ke nimam u tistimi konc nč za upraut,« me jo prjatu prašu. »Kull ier ,je men znan, sc ni še mibeden u te ule du smrt punasreču. Nuge s jih je pa že več pulumil, koker s?m slišu. Jest na vem, kuku i? tu, de jc cestcn udbor na tn ulca čist puzabu. Tu sa se mu mogel Šentjakubčani kej zameri, al ho pa kašen drug uržah.« »Noja. čc sa se cestenmu udborc Šentjakubčani tku zameri, de jim zdej noče ulce mal pu-slimat ,ncj pa naredi na Zabjck reševalna postaja. de bo reševalen auto bi pr rukah.« F. G. FIGE dobite po ugodni ceni pri tvrdki _ . Ant. Krisper-Coloniale za zganjekuno Ljubljana, Tyrieva cesta 31 Inserirajte v ..Slovencu"! — i Lastnikom parnih kotlov in rezervoarjev vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor: razpoke, korozije itd. strogo strokovnjaško in po najnižji ceni.--Prepričajte sel Se priporoča Josip Bezica pooblaščeni mojster za popravila parnih kotlov Ljubljana • Moste, Pokopališka ulica 14 s trgovskimi lokali v prometni ulici mesta Celja naprodaj. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Naložitev kapitala«. Razglas Centralna uprava humanitarnih skladov pri prometnem ministrstvu v Bel-pradu bo imela 15. jan. 1911 prvo ponudbeno licitacijo za zidavo nove bolnišnice na Pašineni brdu v Belgradu. Licitacija bo v pisarni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva III. nadstropje soba 542 a. Varščina se položi v smislu člena 88. Zakona o državnem računovodstvu razmerno s ponujeno vsoto do odrejenega dne do 10 dopoldne pri blagajni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva 111. nadstropje soba 544, kjer se lahko kupi tudi elaborat za licitacijo. Vsak ponudnik je dolžan pri oddaji zapečatene ponudbe pokazati licitacij-ski komisiji vse potrebne listine (o plačanem davku, potrdilo gradbenega ministrstva, da se sme udeležiti licitacije, potrdilo inženirske zbornice o sposobnosti za licitacijo in reverz o položeni varščini). Ponudniki morajo v svoji ponudbi računati z ugodnostjo brezplačnega prevoza za material na progah, ki so v državni eksploataciji do Belgrada. Iz pisarne Centralne uprave humanitarnih fondov k. C. U. št. 6199-40. Zahvala Vsem, k! ste nas tolažiti iistmono in pismeno aH na kakršen koli način izkazali svoje sočustvovanje ob neizmerni boli, ki nas jo zajela z izgubo ljubljene hčerke VALČKE KIHVSTELJ se vsem Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. zdravnikom dr. Robert Neubauerju, šef-zdravniku na Golniku, tir. Mavriciju Rusu. mestnemu fiziluiv dr. Fr. Kušarju ln dr. Prodanu. Zahvaljujemo se čč. duhovščini in pevcem, cerkvenim tn električne cest. železnice za ganljivo petje žalostink, vsem darovalcem vencev, šopkov in cvetja ter vsem. ki ste pomagali ob času bolezni in smrti, vsem, ki so so v tolikem številu udeležili pogreba. — Se enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala. Jezica, 23. novembra 1910. Družina Kunstelj nb-vmeu- -nolen lu/uk r If Tovorni »Opel Blitz« 3 in pol tonski, vožen 21.000 km, guma prvovrstna, prodam. Kovač Jože, prevozništvo, ško-fja Loka. (t Motor s prikolico za prevoz blaga, 550 ccm, Ariet, prodam ali zamenjam vse skupaj za lažjega do 250 ccm. Tovarniška 13, Zelena jama. Dobavni avto nosilnost 700 kg z dobro ohranjenimi gumami ln 2 prikolici 3500 kg brez gume naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Avto 1305«. ^f Bencinski motor v brezhibnem stanju znamke original »Slavija«-5—7 ks, stabilen ter montiran na vozu, pripraven za vsako uporabo, prodam, zaradi preureditve obrata na električen pogon. Mizarstvo Vrhove I. Bevke - Vrhnika. (f Zahvala Vsem, ki ste nam ob bridki izgubi našega predobrega moža, očeta, brata, svaka strica in bratranca, gospoda Jakoba Zakotnika stali kakor koli ob strani, izražamo našo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. zdravnikom za požrtvovalno pomoč, darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, dijakom VIII a razreda 111. drž. realne gimnazije in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 23. novembra 1940 Žalujoči ostali Zahvaljujem se vsem dragim sorodnikom, znancem in onim, ki so mojo drago nepozabno soprogo, gospo Alexandrovits roj. Podkrajšek spremili na njeni zadnji poii. Posebno izrekam svojo globoko občuteno srčno zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja in prosim vse, da mi oproste, ker se jim zaradi bolezni ne morem osebno zahvalili Hvaležni Anton Alexandrovits, major v pok. KI f " Vf* Osebni avto »Fiat« prodam ali zamenjam za pohištvo. M. Pleterskl -Cerklje ob Krki. (f »; lat« BaliMa 4 Sedežni, skoraj nov — ugodno naprodaj. Kraljič Ljubljana, Gosposvetska 1 Motor »DKW« mali, dobro ohranjen, kupim. — Naslov v upravi »Stovenca« pod št. 18070. Ardie« 250 ccm kot nov, vožen 3000 km, zaradi odpotovanja ugodno prodam. Krištof Jože. St. Vid pri Stični. (f Diamant motorno kolo s Sachs, strojem, 2.25HP, malo vožen, v najboljšem stnnjti, prodam. Kamnik Graben št. Avto 1.7 tonski, v brezhibnem stanju, prevozil 9585 km, poraba bencina 15 litrov, zelo pripraven za trgovce ln mesarje, prodam. Poizve se: Miha Vojska, Rodica p. Domžale. (f Še en mizarski stroj univerzalni, »Standard«, «10 mm skobelne širine, je na poti iz Nemčije po stari valuti nemške marke. Ludvik Ilcršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon št. 37-54. Poročne slike najlepša izdelava, po fe starih cenah pri: Foto Pavlovčič, Poljanska 12. Maserka dipl. za zdravniško masažo, so priporoča. Ponudbe v upravo »Slov... pod »Pridem na dom« št. 17985. x Preiti x koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-50 Postrežba brezhibna 1. Krepi rast las 2. Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za uego las s Trilysinomc Mr. 0T0 M. JAKŠlC, ZAGREB Mažuranica trg 5. ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO? Ali te hočete tvojega rsvmai™, protina osvoboditi? Trganje in zbadan)e po udlli in sklepih, otekli udle. skrivljene roke ln noge, tigaDje, zoadnnie in Sdlpanle po roznln delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revinatlzma in Dolecin v kosteh, katere )e treba odpraviti, ker ae sicer bolečine Se stopnjujejo. Nudim Vam zdravilno, sečno Kislino razkraJaloCe, izmeno snovi in izločevanje pospesuloie domače zdravljenje s pijačo ki se na umeten način povsem naravno sestavlja iz nekega Blagodelneera zdravilnega vrelca, ki ga te dobrotlUva mati narava darovala Bodlim ljudem. PlSite ml tsKo) ln dobili boste iz n.o)ih v vseh drzavan obstoječih skiudiše povsem zastonj in franko poučno razpravo, s-aim ne boste uverlli o nežKodl)ivosll tega sredstva ln o njegovem naglem delovanju. Postno zbiralno mesto: P;Uinonia-Ai>otheke, Budapcst 72 Postfach 83. Abt. 11. ;10:i. PO DOLGEM TRPLJENJU .IE ODŠEL K VSEMOGOČNEMU PO PLAČILO NAS ZLATI ATA, GOSPOD SPREVODNIK DRŽ. ŽELEZNIC NA ZADNJI POTI GA SPREMIMO V NEDELJO, 24. NOV., OB STIKIH POPOLDNI; Z ŽAL, KAPELICE SV. PETRA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, 23. NOVEMBRA 1040 PAVLA, ZOFKA, TONČEK, ŽALUJOČI OTROCI - SIROTE Svojcem, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena mama, gospa Frančiška vd. Tavčar roj. Osana danes po dolgi In mučni bolezni za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, 25. novembra ob iS popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo v torek, 20. novembra ob pol 7 v župni cerkvi v Celju. Trst, Barkovlje, Celje, dne 22. novembra 1040. Žalujoče hčerke Julijana, Ana in zet Franjo Starec Zapustil nas je 21. novembra za vedno naš prisrčno ljubljeni soprog, sin in nečak, gospod kapetan I. klase — pilot Nepozabni pokojnik je bil položen k večnemu počitku, dne 23. novembra 1940 ob 3 popoldne v Kraljevem Ljubljana — Kraljevo, dne 24. novembra 1940 Globoko žalujoče rodbine Peče, Alešovec, Bunj&k ZNIŽALI SMO CENE DA VKUUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR; PRED NAKUPOM ZAHTEVAJ T E NAŠO P O N U D B O OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN POPUST! POHITITE DOKLER TRAJA ZALOGA NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO! „ZIMA", TYRSiVA 37 LJUBLJANA K DOK IVE VERUJE naj sp osebno prepriča o pristni kvaliteti pravih dalmatinskih in domačih vin iz zaloge vinske veletvrdke Klarič in Petrič iz Sušaka, katera se točijo v gostilni »Dalmacija«, Kranj, Gorenja Sava 15 Prvovrstna kuhinja. Vsak četrtek in petek sveže morske ribo. Cene zmerne Za obilen obisk se priporoča MIRKO LOZIČ, gostilničar. Saha (Radio Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom I Generalno zastopstvo in skladišče Radio Bremec - Celje 1. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 Zastopniki: l!alll° Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Moistrana __Edvard Fisclibacher, Trbovlje ISolniska blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v >Službcnem lislus. kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. novembra 1010 št. 03 mesto pogodbenega zdravnika za kožne in spolne bolezni v Ljubljani. Mesečni honorar znaša 2300 din. Prošnje je vložili do 10. decembra 1040 do 12 opoldne. —■ Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne, Tvrševa cesta št. 5-1. Po yaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 r svoji Srtalntd razne poslovne knjige, ako niso Se v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskflj torbic, pasov, denarnic in drugega usn jenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nfzke. Poslužite sel t Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Frandškanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljel, ogret, nečistost obraza Izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Saa 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton Štirideset dinarjev. Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Telefon 45 13 Krojači! Izšla je knjiga modernih moških krojev s BO slikami raznih konstrukcij, tabel ln navodil. - Lahek opis Izdelovanja. Neobhodno potrebna vsem krojačem, ki se žele Izpopolniti v modernih krojih. Cena knjige 60 din. - Kdor pošlje denar naprej, dobi knjigo franko. — Razpošilja: »RUBENS« umj. nakl. zavod, Zagreb, Tomlčeva 4 (Bregovlta). OKAMA MAZILO It. zdravilnih zelišč. - Cn-dovit uspeli pri rannh, opeklinah, ožili jenji h — voiku — turih in vnetiih itd. za neiro dojenčkov pri kožnem vneljn, izpuščajih in hrastah nate menu, 7.a razpokane prsne bradavice. Dobi se » lekarnah in drogenjah. V..,,vr Vf ... ZAHVALA VSEM, KI STE SOČUSTVOVALI Z NAMI OB IZGUBI NAŠE NAJDRAŽJE, LJUBLJENE MAME, GOSPE FRANČIŠKE ZAJEC JI POKLONILI TOLIKO LEPEGA CVETJA TN JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI - NAŠA NA JISKRENEJŠA IN TOPLA ZAHVALA V LJUBLJANI, 24. NOVEMBRA 1940 ŽALUJOČI RODBINI ZAJEC - PIRŠ Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, gospoda Kornelija Iglica šolskega upravitelja v pokoju 7. nami sočustvovali in izkazali nepozabnemu pokojniku toliko spoštovanja in ljubezni, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažilne obiske v bolezni, gg. zdravnikom za njihov trud, šempetrskemu odseku ZFO v Ljubljani za častno stražo in spremstvo, gg. govornikom za globoke in krasne govore ob odprtem grobu, zastopnikom društev od Sv. Helene za zadnji pozdrav, vsem stanovskim tovarišem In tovarišicam in njegovim zvestim sošolcem ter vsem prijateljem in znancem za soudeležbo pri pogrebu; prav posebna zahvala Se Trojičanom, Križevcem in Dolšanom za toliko počastitev blagega pokojnika nn njegovi zadnji poli k večnemu počitku. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. — Vsem: Bog plačaj! Dolsko, Ljubljana, dne 22. novembra 1040 Žalujoči ostali OtroSkt Matiček Mihieve čudovite dogodivščine (159) Mihec je stal na kraljevi roki, kralj pa je venomer nekaj godel. Gotovo je hotel kaj zvedeti, a ga Mihec ni nič razumel. Nato ga je knez postavil na svojo pisalno mizo. Razglas Občinska uprava v Košakih bo na podlagi sejnega sklepa z dne 5. novembra 1940 prodala občinsko nepremičnino vlož. st. 7 k. o. Košaki — obremenjeno z dosmrtnim prevžitkom — najvišjemu ponudniku. Nepremičnina obstoji iz parcele št. 59 k. o. Košaki, t. j. stanovanjsko hišo št. 6 Košaki ter vrla pare. št. 51-1 in 51-2 k. o. Košaki v izmeri 5x15 m'. Glasom regulacijskega načrta mesta Maribor predmetne parcele niso zazidljive. Pismene ponudbe se naj vpošljejo do dne 15. decembra 1940 občinski upravi v Košakih. Podrobna pojasnila se dobe v občinski pisarili. Uprava občine Košaki - Maribor. (160) Nastavili so ga za zvonarja v uri kraljeve delovne sobe. To pa za kazen, ker se je nekaj pregrešil. Dekoracija! Montiranje zastorov! Franc Jager tapetništvo Ljubljana Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42 Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteliev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčne cene! Solidna izdelava! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, soprog, oče, oziroma brat, gospod Adamič Vekoslav /eletrgovec in poručnik v p. v soboto, dne 23. t. m. ob 8 zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. novembra 1940 ob 3 popoldne, izpred hiše žalosti Sv. Petra cesta 31 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. novembra 1940 Adamič Helena, soproga; Helica, hčerka — Gojko, Ivo, Stojan, sinovi — Barbara Adamič, mama — Anton Adamič, industrijalec in vele-trgovec, Ivana Adamič poročena Rudolf, Julči Adamič poročena Grčar, Mici in Betka Adamič, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenČiB Od nedelje do nedelje Zunanji pregled r b Vsebino dajeta preteklemu tednu dva do-?odka, na vojaškem polju grško - italijanski >oji ki so se z vso srditostjo prenesli na albansko ozemlje, na političnem polju pa močna diplomatična ofenziva velesil osišča za pridobitev nekaterih držav, oa pristopijo k trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Pregled po bojiščih Na angleško - nemškem bojišču so boji ohranili isti okvir: Vsakodnevni in vsako-nočni nemški napadi na Anglijo, vsakonočni angleški letalski napadi na Nemčijo. Toda v noči od torka na sredo je nemški napad zavzel velikanski obseg, ko je po uradnih poročilih napadlo angleško industrijsko mesto Birrnin-gham pol tisoč nemških letal, ki so zmetali na mesto 50 vagonov razstrelilnih snovi. V noči od srede na četrtek so angleška poročila javila doslej najhujši angleški napad na nemško po-rursko pristanišče Duisburg-Ruhrort, ki so ga kot prometno središče nemškega industrijskega Porurja angleški bombniki bombardirali 6 ur. Angleška vlada se sprašuje za sredstvom, s katerim bi mogla preprečiti nočne napade, ki povzročajo veliko škodo. Na angleško - italijanskem bojišču se niso dogodili posebni dogodki. V Afriki je delovalo obojno letalstvo in je prišlo do večjih skupinskih bitk med obojnim letalstvom. Na suhem so poročila javljala samo manjše praske med patruljami tako na sudaro-sko-abesinski, kakor na egiptsko-libijski meji. Na te mbojišču so v teku priprave za velike boje. Na grško - italijanskem bojišču, kjer se na strani Grkov udejslvuje tudi angleško letalstvo, so Italijani pod poveljstvom novega poveljnika svoje armade generala .Sod-duja odredili preureditev svojih položajev in pripravljajo veliko ofenzivo. V okviru teh pre-urejevalnih premikanj so prepustili Grkom albansko mesto Korčo, ki leži 30 km glol)oko v Albaniji, ter se umaknili tudi na jugu do okolice Argirokastra. Grške čete so spet zasedle vse grško ozemlje in se boji sedaj razvijajo že samo na albanskem ozemlju, v katerega prodirajo Grki v treh smereh. Na morjih niso bili iavljeni nobeni posebni dogodki. Nemška borba proti angleškemu trgovskemu pomorskemu prometu pa traja dalje na vseh področjih okrog Anglije, vendar >a prihajajo v angleška pristanišča še redno onvoji trgovinskih ladij. I k' Politični pregled g Nemško-italijanski vojni načrt proti An-liji predvideva »napad s kleščami« na Egrpet, z zavzetjem katerega od dveh strani bi bila angleška moč v Sredozemlju strta in bi nastal velik evropsko-sredozemski prostor, nad katerim bi neomejeno gospodarili velesili osišča. Izvedba tega vojnega načrta pa nalaga velesilam osišča nalogo, da ga pripravita tudi z diplomatičnimi srec.stvi. Dobiti namreč morata možnost, da prideta s svojimi četami do Turčije, katero bi potem postavili pred iibero, da se ali prostovoljno otlreče angleškemu zavezništvu in velesilam osišča omogoči oborožen prehod skozi Malo Azijo v hrbet Egipta, a!i pa da se izpostavi nasilnim ukrepom. V preteklem tednu so diplomatične predpriprave dosegle velik razmah. Tako se je slovesno pridružila trojni zvezi Madžarska ter s tem prevzetfa nalogo in dolžnost, da svoje zaveznike poopira z vsemi sredstvi, tudi z vojaškimi, ako bi se zgodilo, da katera do sedaj neroj-skujoča se država pride v oborožen spor s zavezniki trozveze. Madžarskemu zgledu bo, odnosno je že sledila tudi Romunija, katere voditelj general Antonescu se nahaja v tem namenu v Nemčiji. Za Romuni se bodo priključili trozvezi tudi Slovaki in je slovaškemu ministrskemu predsedniku Tuki naročeno, naj se javi v Berlinu v ponedeljek. Veliko senzacijo pa je vzbudila novica, da pridejo prihodnje dni v Nemčijo tudi bolgarski državniki, ki bodo podpisali pristop Bolgarije k trozvezi, kakor se je baje obvezal bolgarski kralj Boris, ki je preteklo nedeljo v največji tajnosti odletel k nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju v Berchtesgaden. S pridobitvijo Madžarske, Romunije in Bolgarije v objem trozveze, imata velesili osišča možnost, da s svojimi četami prideta do Črnega morja, do Dardanel in do Egejskega morja, torej neposredno pred Turčijo, kakor je bilo zgoraj omenjeno. O Sovjeti h v zvezi s to nemško-itali-jansko diplomatično ofenzivo proti Carigradu, nismo slišali nič, razen namigavanj švicarskih listov, da so Sovjeti Nemčiji dali prosto roko pri izvajanju njenih načrtov v Romuniji in v Bolgariji. V Turčiji, ki je zaveznica Anglije, so v zvezi s temi dogodki, katerih pomen je turški tisk takoj razumel, začeli z obrambnimi ukrepi velikega obsega. Turški listi pa pišejo, da bo Tnrčija šla takoj v vojno, če se kdo dotakne njenega živ- ljenjskega prostora, pa naj se potem zgodi kar hoče. Turčija z veliko pozornostjo gleda na Bolgarijo in je po pisanju listov verjetno, da bi Turčija smatrala že za ogrožanje svojega življenjskega prostora, ako I>I šla Bolgarija sama v vojno, ali če bi kateri drugi tuji državi dovolila, da sme na njeno ali skozi njeno ozemlje pošiljati svoje vojaštvo. Diplomatično delovanje Nemčije na evropskem zahodu, to je pri Španiji in Franciji se razvija istočasno, le da je razvoj nekoliko bolj počasen, ker je za dokončni uspeh potrebno, da se Španija in Francija najprej med seboj sporazumeta, razčistita vse svoje spore in napravita čiste račune, h katerim spada tudi morebitna odcepitev kosa francoskega Maroka. Šele potem bi bilo pričakovati pristopa Španije in morda celo Francije k trojni zvezi. Iz Amerike smo čuli ponovne Roosevel-tove izjave, da bo Amerika dala vso pomoč Angliji in da je stvarno ameriška pomoč dosegla že višek, kajti industrijskega napora no bo več mogoče zvišati. Angleško-ameriško sodelovanje je očito na Daljnem vzhodu, kjer bi Anglija rada dobila pod svoje nadzorstvo južni del francoske Indokine s pomočjo Siama — svojega zaveznika — in kjer se Japonska očividno pripravlja, da bo začela z novimi osvojitvami na škodo francoske Indokine ter Nizozemske Indije. Notranji pregled Razburjenje zaradi bombardiranja Bitolja se jc poleglo. Tuja letala so sicer še celo ta teden nekaj kratov plula nad našim ozemljem, ne da bi bilo mogoče dognati, čigava so bila. Naša letala in protiletalske baterije pa so takoj nastopile in tuja letala pregnala. Glede bombardiranja dne 5. t. 111. pa je preiskava dognala, da so bila letala italijanska, ki pa so docela po pomoti zašla nad Bitolj ter ga bombardirala, meneč, da jo sovražno grško ozemlje. Italijanska vlad^ je izrekla naši vladi obžalovanje zaradi tega dogodka ter izjavila svojo pripravljenost, poravnati vso škodo. S tem je ta dogodek, ki je vso našo javnost močno razburil, poravnan in mirno sožitje med obema sosedoma je zavarovano. Komaj je bilo končano to vprašanje, že se je v Črni gori zgodila druga nesreča, pri kateri pa naši državljani niso bili prizadeti. Dne 18. t. m. zgodaj zjutraj sta nad Črno goro leteli dve tuji letali, kakor se je pozneje ugotovilo, sta bili an- gleški. Ker je bila tema, sta letali zašli nad črnogorske gore. Pri tem je eno zadelo v goro in se razbilo, medtem ko je drugo plulo naprej. Ker jo razbito letalo nosilo s seboj mnogo bomb za bombardiranje italijanskih postojank v bližnji Albaniji, so se pri padcu bombe raztresknile in raznesle letalo in ljudi v njem. Kakor se je pozneje dalo dognati, je bilo v letalu pet ljudi, ki so bili vsi takoj mrtvi. Poleg angleškega pilota in drugih angleških častnikov in vojakov se je v letalu vozil ludi ameriški časnikar, ki je bil seveda tudi ubit. Vso so pokopali v 1'odgorici. Tretji odmev vojne v naši bližini pa je poročilo iz Dubrovnika, da je razburkano morje te dni vrglo na suho mnogo ostankov nekih potopljenih ladij, več min, splavov, rešilnih obročev ler tri trupla. V truplih so spoznali dva italijanska mornarja ter enega italijanskega topničarja. Vse tri so pokopali v Dubrovniku. Pogreba so je udeležil italijanski konzul, kakor se je pogreba angleških vojakov v Podgorici udeležil angleški konzul. To so dogodki, ki nas spominjajo, da so okoli in okoli nas sosednji narodi vojskujejo med seboj za življenje in smrt. Mi pa smo, hvala Bogu, doslej bili še obvarovani te nesreče. To je tudi zasluga naše modre zunanje politike, ki izvaja najstrožjo nevtralnost. Mi nikomur nič nočemo, od nikogar nič ne zahtevamo. Zahtevamo edino le mir in spoštovanje naših meja in naše svobodo. V odločni volji, vse storiti za ohranitev miru in svoje države, smo si edini vsi Jugoslovani kakor en mož. Te dni je hrvatski ban v Medmurju in hrvatskem Zagorju govoril kmetom, da je dolžnost vsakega Hrvata braniti Jugoslavijo, kakor bo vsak Jugoslovan branil Hrvatsko. Trav tako misli danes vsak Srb, tako misli tudi vsak Slovenec. Če bomo složni in polni tega duha, bomo tudi mir laglje ohranili. Važno vprašanje, ki zanima vso javnost, pa je tudi vprašanje naše prehrane. Kakor znano, je naša banovina ustanovila banovinski prehranjevalni zavod, ki bo skrbel, da ne bo zmanjkalo hrane. Dovoz hrane je zadnje čase zastal, ker je začelo primanjkovati vagonov. Zdaj upamo, da poide ta zadeva spet v redu. Ta teden se je zaradi prehrane pasivnih krajev Slovenije mudil ban dr. Natlačen v Belgradu. ki je imel o tem dolgo konferenco s kmetijskim ministrom. Med zanimivosti tega tedna spada tudi poročilo, da je bil dr. Anton Milavec. za nadaljnih pet let imenovan za predsednika Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani. — Hrvati prej ko slej zahtevajo, naj se Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razdeli, ker njegovo delovauje ni v skladu z delovanjem banovine Hrvatske. Prav tako seveda zahtevamo isto tudi Slovenci, ker Osrednji urad že davno ne izvršuje več svojega namena v delavskem zavarovanju. 70 letnica Andreja Korena Celje, 23. novembra. V sredo, dne 27. novembra, bo obhajal v krogu svoje družine 70 letnico rojstva znani Falantov oče, gospod Andrej Koren iz Mi-slinja. Jubilant se je rodil 27. nov. 1870 v Šmartnem pri Velenju. Bil je in je vseskozi dober družinski oče. — Poročil se je leta 1893 v št. Ilju pod Turjakom z Marijo Jeromel. Vzorno sta uredila in povečala svoje posestvo, na katerem še danes pridno gospodarita. V zakonu sta imel sedem otrok. Od teh živijo le še štirje — dve hčerki in dva sinova. Jubilant je že 18 let cerkveni ključar pri Sv. Lenartu pri Mislinju, bil pa je tudi več let občinski odbornik v Št. Ilju pod Turjakom, še danes pa je vnet čebelar in splošno znan sadjar. Njegovo posestvo je naravnost krasno urejeno. Kljub visoki starosti je jubilant še vedno čil in veder, vsak dan čita »Slovenca« brez očal, rad pa prebira tudi »Domoljuba«, »Slovenskega gospodarja«, »Čebelarja« in »Sadjarja«, katerih dolgoletni naročnik je. — Ob lepem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da ga Bog ohrani še mnogo leti Ptaj Občni zbor podružnice Slomškove družbe za ptujski in ljutomerski okraj je bil 17. t. m. na okoliški ljudski šoli, katerega se je udeležilo 14 članov. Občni zbor je bil združen s predavanjem g. prof. dr. Cajnkarja, ki je v lepih besedah govoril o krščanski ljubezni in ponižnosti. V odbor 60 stopili nekateri novi člani, ker so bili stari 1 odborniki med počitnicami premeščeni. Veletrgovec Lenard iz Ptuja je daroval za revne otroke dornavskega šol, okoliša 5000 din. Uglednemu veletrgovcu iskrena hvala I Kronika nesreč. Horvat Marija, sedemnajstletna posestnikova hči iz Sakošaka, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah, je z materjo spravljala drva do kolovozne poti. Ko sta ravnali voz drv po strmini proti kolovozni poti, je zavora popustila in nesrečno dekle je prišlo pod voz, ki jo je \ . ^ V Drmltr* aloTvukOi deklet t Skcpli«. vlekel že celih 20 m s seboj. Dobila je hujše notranje poškodbe. — V škaf kropa je padel enoletni Franček Ožinger iz Hrastovca. Muzejsko društvo v Ptuju je najelo večje posojilo, da bi dovršilo dela pri Vinarskem muzeju. Upati je, da bo popravilo stolpa ob Dravi srečno napredovalo in da bodo zadevne zbirke v dogled-nem času prenesli v ta svojevrstni muzej. Izpod Ptujska gore Od Sv. Lovrenca na Drav. p. Nad 300 udeležencev je bilo na farnem prosvetnem večeru, kjer je imel g. Petančič izredno poučno ter zanimivo predavanje o sanjah in strahovih. Sredi decembra bo nadaljeval in sicer o spiritizmu. 1672 din so nabrali po vaseh naši možje, ki so na Martinovo nedeljo izvedli nabiralno zbirko za novo bogoslovje. — V bolnišnico so odpeljali kmeta Janeza Predikaka iz Sp. Pleterj. — Predsednik železni-čarskega kluba JRZ je postal naš postajenačelnik g. Nečemer. — Naš domačin, g Janez Goričan, dolgoletni župnik v Špitaliču pri Slov. Konjicah, odhaja v pokoj; naš rojak Franc Drevenšek je pa kot kaplan premeščen iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu v Št. Jurij ob juž. žel. — Naša šola, FO in DK priredijo 1. decembra pr. večcrnicah proslavo zedinjenja, na kateri bo tudi lepa igra. Vabimo res vse; vstop je prost. — Zavedne kmet-sek sinove opozarjamo, naj gredo v torek, 26. novembra v Ptuj na kmetijsko strokevni tečaji Iz Hajdine. Ko smo obhajali danes teden farno žegnanje sv. Martina, je obilica ljudi od bli-zut in daleč delala krčmarjem trde preglavice: zmanjkalo je prostora in pozni prišleci so morali iskati zabave po stranskih lokalih. Kdo bi na vse mislili Sicer je pa žegnanje le minulo brez pretepov; kaj hujšega tudi ni bilo, le nesreča ni počivala. Na poti v cerkev se je ponesrečil kolesar Horvatiček Jože iz Gerečje vasi. Najbrž zaradi prenagle vožnje je revež tako nesrečno padel, da ši zdaj celi rane v ptujski bolnišnici in je njegovo stanje zelo resno. — Kurji tatovi so bili ta teden zopet na delu v Njivercah. Pa se jim ni posrečilo. Neki vaški fant je malopridneže opazil in jih s pomočjo domačih nagnal. V sredo je bila prepeljana v bolnišnico žena cestarja Nahpcrger Marija, ki že delj časa boleha. — Včeraj sta bila poročena trgovski pomočnik g. Jakomini Ivan in gdč. Per-šuhova, doma iz majšperške fare. — Obe Marijini družbi, dekliška in fantovska, se pripravljata za 8. december z lepo igro Marije Gašperičeve: »Slepi jetnik mladosti.« — Ženska zveza pa ima danes svoj mesečni sestanek, na katerem bo razpravljala v glavnem glede zimske pomoči revnim družinam naše fare. Organizira tudi misijonsko zbirko za pomoč naših domačih in tujih kat. mi-sijonov. — In še na naslov občinske uprave: Kaj, ko bi se naše občinske ceste nekoliko popravile? Mi, ki smo, kot po domače pravimo, ra »šodru« doma, imamo take ceste, da se že ob malem deževju utapljamo v blatu — ljudje in živina. Na pokopališču n. pr. bomo kmalu morali mrliče v aeroplanih voziti, če nočemo bližnjih obsejanih njiv do četrtine uničiti. Saj bi kmetje že pomagali, le pobude je treba, pa bo kmalu vse v redu. Središče ob Dftvi »šalovska cesta«. Pred kratkim so bila dovršena zemeljska dela na zadnjem odseku ceste, ki veže Središče s Šalovci in Krčevinarm. Pot jc bila prej v tako slabem stanju, da ni bilo mogoče voziti s težkim vozom. Kdor je hotel 6 tovorom priti do Sv. Miklavža ali v Vinski vrh, je moral 6koro vedno uporabljati cesto skozi Ormož ali pa čez Vuzmetince. ki pa predstavlja dvakrat tako dolgo progo, kakor sedaj nova dograjena cesta. Kr. banska uprava je z velikim zanimanjem podpirala imenovano delo, za kar smo ji vsi hvaležni. Prav tako pa gre zahvala tudi načelniku ormoškega cestnega odbora g. J. Štambergerju, ki je vse svoje 6ile zastavil za delo in izvršitev te tako zaželene in prepotrebne ceste. Upamo, da bo še letos nanovo dograjeni del z gramozom posut in da bo tako mogla čimprej cesta s polnim uspehom služili svojemu ramenu. Državna cesta. Vsak objektiven človek mora t ve«eljem ugotoviti, da 60 bnnovinske ceste lepo vzdržan«. N« moramo pa tega 1 polnim pri. ananjem reči o državni cesti. Del dTŽavne ceste med zadnjo hišo v Obrežu in prvo v Loperšicah, je v tako slabem stanju, da ne vidiš na njej drugega kakor same kotanie. Podobno je tudi pri kilometru 58. Tujci, ki prihajajo v naš kraj 6 prometnimi vozili, se silno pritožujejo. Nadalje sta v V6em trgu Središče samo dva propusta na državni cesti in še ta oba zamašena, eden pa tako pokvarjen, da stoji na njem že od meseca maja svarilno znamenje. Pri tujcih dala takšno stanje ceste slab vtis, pri domačih pa vročo kri. Razdiralno delo Drave. V vsej Sloveniji najbrže ne napravi Drava take škodo, kakor jo dela pri nas. Močno so prizadeti posestniki Obreža, najbolj pa lastniki njiv in travnikov «na Grabah. V nekaj letih je Drava s seboj odneslaa na desetine hektarov zemlje in »Grabljanski pesek« popolnoma spremenila. Med ljudstvom kroži govorica, da se mrtvi, ki so pred sedmimi leti umrli, ne bi več spoznali ob »Pesku,« če bi vstali, ker je Drava preveč svet spremenila. Pripominjamo, da so se že svoj čas storili potrebni koraki na odločilnih mestih, a naše prošnje do sedaj so bile zaman. »Sreča v nesreči, tolažba v žalosti« je naslov predavanju, ki ga bo drevi ob 7 imel v Društveni dvorani g. senator Mihelčič i» Celia. Občinstvo vljudno vabimo k udeležbi. Velika Nedelja Morda bo zantmalo vsaj one kraje, kjer se poganjajo za elektriko, če objavimo nekaj podatkov o naši Zadružni elektrarni. Odločilni sestanek zanimancev iz vasi Velike Nedelje, Mihovci in Trgovišče je bil v pisami graščine križniškega reda dne 10. februarja t. 1. Na tem sestanku so se možje končno odločili, da ustanovijo zadrugo. Drugi dan je bil ustanovni občni zbor v šoli. Zbor je sklenil, da se ustanovi Zadružna elektrarna v Veliki Nedelji, izvolil je 9 odbornikov, ti pa 60 izvolili za načelnika delavnega in podjetnega g. Mcdika Franca. Zadruga se priključi Zadružni zvezi v Ljubljani. Kmalu po ustanovitvi zadruge so se začela pogajanja s kralj, bansko upravo v Ljubljani in s Falo. Banska uprava je govolila, da Fala prevzame elektrifikacijo. Dne 12. avgusta jc bila komisija, ki je nameravana dela odobrila. Priznati moramo, da sta se tako banska uprava kot Fala resno potrudili, da ustrežeta upravičenim željam ljudstva. Dne 31. 8 se je gradnja lokalnega omrežja oddala elektrotehničnemu podjetju Al. Sprager iz Maribora, ki se je tudi resno potrudilo, da v razmeroma kratkem času postavi omrežje ter izvede veliko večino hišnih inštalacij. Tako so se mogle električne naprave blagosloviti že dne 16 novembra. Blagoslov je izvršil g. prior. križn. reda iz Ljubljane, g. bana je zastopal ptujski okrajni načelnik dr. Farč-nik, Falo pa nien zastopnik g. inž. Gregorič, ki je ves čas pogajanj in dela kazal veliko razumevanje za vse delo. Trbovlje Proslava zedinienja pripravi v Prosvetnem domu FO v soboto 30. t. m. ob 7 zvečer. Znanci nesrečno umrlega Zupanca Janeza nam sporočajo, da ni bil vzrok spora s Suiodičem pri biljardiranju, ker rajni sploh ni igral, ampak bil izredno miren fant. Pravi vzrok nesreče zaenkrat še ni dognan. Objavljamo to, da n?. bi kdo napačno tolmačil. Nov red v življenje uvajajo različne države različno. Kako skuša s korporacijami boljše življenjske razmere urediti Portugalska, bomo slišali v predavanju prili. nedeljo, 1. decembra, ob 9. Obenem s skioptičnimi slikami bo stvar razložil g. ravnatelj Gabrovšek iz Ljubljane. Sv. Peter pri Mariboru Društvene vesti. Knjižnica Prosvetnega društva posluje vsako nedeljo in praznik popoldne po večcrnicah. — Moški pevski zbor Prosvetnega društva ima svojo vajo danes ob pol 9 v prostorih deške šole. Zbor vodi šolski upravitelj g. Korban Anton. Vse prijatelje petja vabimo k pristopu. — Dekliški krožek pripravlja za praznik Brezmadežne poučno igro »Dve materi«. Poroka. Preteklo nedljo sta se poročila gosp. Fras Franc in gdč. Liponik Štefanija, oba iz Tr-čove. Nevesta jo svoječasno vneto delovala pri Dekliškem krožku Božji blagoslov in obilo sreče! Šolske vesti. Nabiralna akcija za božično obdaritev najpotrebnejših šolarjev kar lepo uspeva. Na obeh šolah bosta uvedeni tudi šolski kuhinji v zimskih mesecih. Te dni bodo pričeli z nabiranjem živil in upamo, da nabiralci ne bodo zaman trkali na srce Šempctrčanov. Polhov Gradec Vsi, ki prihajate k nam. v naš divni gorski kot, zlasti v zgodnji pomladi, da se naužijete vonja naše kraljevskee rože »Daplie Blagayane«, vas čaka presenečenje. Pozdravil vas bo naš novi prosvetni dom, ponosno stoječ niže veličastne župne cerkve, na najlepšem prostoru doline. Naše nadvse požrtvovalno prosvetno društvo si je nadelo nalogo, prav v teh kritičnih časih zgraditi dom, ki bo ognjišče katoliške prosvet. Trajno deževje nas ovira, da stavba še ni pod streho. Ako Bog da ugodno vreme, pa bo v par tednih spravljena pod slreho. V domu bo velika dvorana z odrom, prostorna telovadnica s kopelnti, garderobe, stanovanje in hišnika, knjižnica, pevska soba, manjša predavalnica in pritikline. Mišljen je celo krajevni muzej. V kraju se namreč nahaja čedna zbirka starorimskih najdb, kakor tudi naše narodne folklore in slik raznih slikarjev v tukajšnji cerkvi in župnišču. Treba nam je pa šo mnogo sredstev za izpeljavo tega načrta. Sporočamo tem polom vsem našim rojakom širom domovine, prav tako vsem dragim prijateljem turistom, ki tako radi prihajate k nam v divno gorsko tišino, ki ste nas že velikodušno podprli s plemenitimi darovi in nas želite še. da je številka našega čekovnega računa 17.731. _ Prosvetno društvo, Polhov gradeč. Zlogovnica Sestavi iz zlogov! a, ap, ha, bi, ci, i, ja, je, ko, 11, li. li, no, non, ret, rev, sem, ško, tat, tet, li, — besede slcdečeea pomena: anglosaški narod — majhen snopič — kraj na Gorenjskem — gorovje v Palestini — zidarska potrebščina — vrsta divje kure — moško ime — narek — dokaz nenavzoenosti — Prve črke dobljenih h«sed ti povedo goro > Julijskih Alpah, zadnje črke pa glagol. Rešitev nedeljske zlogovnice: Manon — Elida — Kopar — Inako — Daleč — Imun — Jedi — Atamnn — Nebraska. Prve črke dajo: Meridijan, zaduje: Naročnina. Najnovejša poročita Bolgarija pomirjuje Belgrad, 23. nov. t. Belgrnjsko »Vreme« poroča iz Sofije, da so varnostni ukrepi, ki ■j!" je odredila Turčija v območju Bosporja in Dardanel, napravili ua politične kroge v Bolgariji in na vso javnost hladilen vtis. V mnogih pogledih je nastopilo streznenje. Tako izjavljajo bolgarski politični krogi, da ne najdejo nobenega razloga za to, da je Turčija odredila obsedno stanje v obmejnem pasu, ker da Bolgarija za to ni dala nobenega povoda. Politični krogi podčrtavajo tudi v bolgarskem tisku, da so bolgarsko-turški odnošaji urejeni na prijateljski podlagi, ki jo je ustvarilo po- godba iz 1. 192? in ki je Bolgarija ni kršila, V Sofiji pričakujejo, da bo nemški poslanik, ki je prišel v Ankaro z. letalom, pomiril turško vlado in dosegel, da ho v znak pomirjcnja preklicala varnostne ukrepe v Carigradu in v območju bosporskih in dnrdnn elskih ožin. Kljub temu pa je bolgarska vlada 110 turški meji tudi odredila varnostne ukrepe. V ostalem pa belgrajski listi, tako »Poli-tika;< in »Vreme« v skrajno odločno napisanih člankih odgovarjajo na zahteve, ki so padle v bolgarski skupščini ter položaj med Jugoslavijo in Bolgarijo postavili na jasno. Celje Kako §!edajo v položaj jugovzhodne Evrope »Težišče vsega položaja je v Bolgariji in Grčiji« Berlin, 23. novembra, b. Press Association: V Nemčiji izjavljajo, da je odločitev v sedanji vojni vezana z vojnim odsekom okrog angleškega otočja in severozahodno obalo kontinenta. Poleg tega pa obstajajo še trije odločilni prostori. To so: Balkan z Bližnjim vzhodom, torej vse, kar teži na Bospor in na Egejsko morje. 2. Sueški prekop in Nil. 3. Gibraltar in severozahodna obala Afrike od Maroka do Srednje Afrike. Balkan je osišču potreben predvsem kot strategična ovira proti vsaki tretji sili, ki bi skušala prodreti na kontinent. Nemčija ne želi, da bi se ustvarila balkanska fronta, ki bi bila naperjena proti njej in zaradi tega hoče, da se na Balkanu ustvari takšen politični položaj, ki bo šel izključno v njeno korist. Balkan daje bogat izvoz za številne gospodarske možnosti in izkoriščanje. Na Balkanu bi našli Nemčija in Italija dovolj sredstev za svojo industrijo. Po ureditvi jugovzhoda ima osišče svobodne roke za nadaljno pot, ki vodi čez jugovzhod. Po končani ureditvi položaja Madžarske in Romunije morajo priti na vrsto vprašanja, ki vojaško zanimajo Berlin, to je vprašanja Balkana. Države na tem področju so dejansko že itak tesno povezane z osiščem. Protokoli, ki so bili podpisani, se bodo izvedli ob tesnem sodelovanju z osiščnimi državami v smislu obveznosti, ki že obstajajo. Protiutež je Grčija, ki se danes bori na strani Anglije proti osišču. Prav ta osamljenost Grčije dokazuje, da je večina Podonavja in jugovzhoda pripravljena, da stopi na slran politike urejevanja nove Evrope, ki jo v Rimu in Berlinu imenujejo politiko Hitlerja in Mussolinija. Nemčija, Italija in Japonska v svoji novi politiki ne zahtevajo samo pristopa drugih držav k osišču, temveč tudi rešitev vseh vprašanj, ki po njihovem mnenju odgovarjajo stvarno zgodovini ter gospodarskim in strategičnim ciljem osišča. Zaradi tega ni treba misliti, da bi pristop k osišču sam že pomenil ohranitev integralnosti in dosedanjega stanja. Kot najbolj pereč problem, ki sc pojavlja na političnem obzorju Balkana, je vsekakor položaj Bolgarije. Nedavni razgovori kralja Borisa z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem so izzvali razne komentarje. Vsi se sprašujejo, kakšen bo razvoj v Turčiji. Za njeno stališče vlada posebno zanimanje v Berlinu. Kolikor jc doslej znanega, Turčija še ni ničesar storila, da spremeni svoje stališče v sedanji vojni. Mednarodne kroge zelo zanimajo dogodki v Albaniji, oziroma grško-italijanska vojna. Mussolini je na vprašanje, kako dolgo bo trajala vojna, odgovoril, da bo trajala dva ali pa dvanajst mesecev. V Berlinu poudarjajo, da spopad med Grčijo in Italijo ne zahteva nujne rešitve, ker Nemčiji zaradi te vojne ne gori poti nogami. Po včerajšnji konferenci v Berlinu poudarjajo, da se bo nadaljnji razvoj položaja razvijal neodvisno od tega spopada. V kolikor bo šlo to na miren način, toliko bolje. Ce ne bo tako, se bodo uvedli radikalni ukrepi. Vsa diplomatska aktivnost Berlina ima za cilj, da na miren način najde pot vseli balkanskih držav za novo ureditev Evrope. V Berlinu zaradi tega vlada veliko zanimanje za bodoči razvoj dogodkov na Balkanu. V glavnem je vse odvisno od stališča Bolgarije in Turčije v bodočnosti. Iz dosedanjih izjav uglednih politikov v Turčiji ni sledilo nič novega. Medtem v Berlinu še vedno poudarjajo, da se bo Turčija prej ali pozneje preusmerila, če ne želi, da se zaplete v vojno. Točneje povedano, če ne želi, da postane njeno področje prizorišče vojne. Zadržanje Bolgarije je jasno in pričakujejo. da bodo prihodnji teden bolgarski državniki podpisali v Berlinu trojni pakt, to je, da bodo pristopili k trozvezi Berlin-Rim-Tokio. Šc bolj značilno pa je stališče Bolgarije, ki ga je zavzela do jugovzhoda in stavila nekatere zahteve. Cenzura v Bolgariji je zelo huda in slišati je le vladajočo stran, ki zahteva priključitev Trakije in izhod na Egejsko morje. Boltrarske zahteve gredo v smeri izliva njenih rek Meste in Marice. To zahtevo obrazlagaio Bolgari z zgodovinskimi in narodnostnimi načeli, sedaj pa tudi s političnimi in gospodarskimi razlogi. c Proslava praznika Zedinjenja v Celju. K.TD bo priredilo s sodelovanjem I'O in DK, Celjskega zvona, vojaške godbe 39. pp, in Gledališke družine na predvečer praznika narodnega zedinjenja 30. novembru ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice slavnostno akademijo. Spored akademije je zelo pester. Vse člane naših organizacij, kakor tudi cenj. občinstvo vabimo, da si preskrbi že v predprodaji v Slomškovi knjigarni vstopnice. - Na praznik I. necembra bo v Mestnem gledališču slavnostni koncert vseh celjskih pevskih društev. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričnrja vd. na Kralja Petra cesti Občinstvo opozarjamo, da se /a prireditvi ne bodo ponujale vstopnice po hišah. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje In najhitreje kupite — prodasto ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celjo. Narodni dom c Prosvetni večer KPD. KPD v Celju bo proslavilo v torek, rine 26, novembra v Prosvetnem domu v Samostanski ulici 140 letnico rojstva A. M. Slomška. O svetniškem škofu bo predaval g. prof. or. Vinko Bruraen iz Ljubljane, sodeloval pa bo pri proslavi tudi Celjski oktet. c V Medlogu je umrln 74,letna Martini Matilda. Naj v miru počival Za Miklavža vsi 1* Kraupnerju na Glavni trg! Oglejte si veliko zalogo bonbonov, čokolade, desertov, keksov in raznega drugega peciva. — Vedno sveže na zalogi. Na drobno in debelo. c Poroka. V torek se poročita v Št. Pavlu pri Preboldu policijski agent Gaber Joško in gdč. Marica Vodovnik, hči posestnika iz St. Pavla. Mlademu paru želimo v zakonu mnogo srečel c ■]- Frančiška vd. Tavčar, roj. Osana. Umrla je po dolgi in težki bolezni mati soproge trgovca g. Starca v Celju, ga. Frančiška vd. Tavčar, rojena Radlo-aparatl Kad ione - Telefunken - Blnupunkt -,Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 Osana. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Svojcem izre-kamo ob izgubi iskreno sožaljel c češki film »Hej Slovani«, ki je bil na programu v kinu llnion v Celju, se zaradi »nepredvidenih« zadržkov ni izvujal. c T. K. Skala ima v soboto 7. decembra svoje redno z I K) rov h nje v hotelu Evropa. c Igra narave. Na vrtu gospe Mary 'lomaši-čeve na Hribu sv. Jožefa so dozorele lepe gozdne jagode. c Andrejev živinski in kramarski sejem bo v soboto 30. novembra v Celju. Na Teharjih lx> sejem v ponedeljek 23, novembra. c O rogaškem in kozjanskem okraju bo predaval v ponedeljek v risalnici meščanske šole v Celju dr. Pavel Strmšek. Pričetek oh 8 zvečer. c Smrtna nesreča. V Žahenbergu pri Rogatcu se je opekla po vsem životu 2 letna hčerkica posestnika, Gajšek Marija. Otrok se je igral pri štedilniku m se mu je vnela obleka. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. Prizadeti družini naše sožalje! c V prepad je padla in si zlomila desno nogo v gležn ju 20 letna Stkošck I termina i/. Kresnic pri Teharjih. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico. ......... \__ » NEBO ŽARI« (Al. Mihelčič) tretja izdaja pravkar izšla. Cena 8 din. Dobi se v Moh. knjigarni v Celju in drugih knjigarnah. Hoče Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1040 popoldne ob treh in zvečer ob pol osmih v Slomškovem domu Cerarjevo opereto: »Ženili se bomo!« — Vabljeni. Križanka Gršk©-?ftaSS[anski boli Atene, 23. nov, t. Reuter: Poveljstvo angleškega letalstva poroča: Angleški bombniki so danes uspešno napadli italijansko pristanišče Bari in vojno luko Ta ran to. Druge skupine naših bombnikov so bombardirale Podgradac, skozi katerega se umikajo italijanske čete pred grškim pritiskom. Povsod so naši piloti opazili velike požare in so slišali eksplozije. Posebno v Bariju je bilo razdejanje okrog petrolejskih čistilnih tovarn zelo veliko. ^Irsčni konvoji" orožja v Grešfo Atene, 23. nov, L Associated Press. Angleži neprestano dovažajo topove in municijo v Grčijo. Vsak dan razkladajo orožje z angleških ladij, ki prihajajo v gršku pristanišča. Na potu je zda j še večje število protiletalskih in protitankovskih topov. Tudi z letali dona-šajo Angleži orožje in municijo. Letala se komaj malo.oddahnejo na grških tleh, potem pa spet odletijo proti severu, kjer odlagajo svoje dragocene tovore. Danes je prišel cel »zračni konvoj«, ki so ga spremljala velika bojna vodna letala. Do sedaj niti pomorski niti zračni transporti niso bili nikjer moteni oa sovražnika. Sovlets so zamenjaSi * poslanika v Berlinu Moskva, 23, nov. AA. Tass: PredsedniŠtvo vrhovnega sveta Sovjetske unije je imenovalo za ]K>nvočniktt ljudskega komisarja za zunanje zadeve Dekanozova za poslanika Sovjetske zveze v Nemčiji. Novi poslanik pride na mesto Skvarčeva, ki je odpoklican. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 j i 38 36 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 do >7 j 58 59 66 61 6iž 33 01 65 66 67 t 63 6J 70 71 ii n /4 73 76 7) 73 h 30 81 32 | 83 Amerika noče imeti s Francijo prijateljskih vezi \Vashington, 23. nov, AA. llavns: Politični krogi poročajo, da je z ozirom na to, ker jc general Pershing odklonil ponujeno veleposln-niško mesto v Franciji iz zdravstvenih razlogov, predsednik Roosevelt pristavil, da je zaprosil bivšega ameriškega generalisima, da to mesto sprejme z ozirom na prijateljstvo, ki ga veže z maršalom Petainom. Predsednik Roosevelt je pripomnil, da smatra, da se bosta oba velika vojskovodja razumela. To Roosevcltovo izjavo v Wushingtonu smatrajo kot napoved za Roosevcltovo željo, da ohrani s francosko vlado prijateljske odnose. Za ameriškega poslanika v Franciji je bil imenovan admiral Leahy. Maribor m Spominska slovesnost oh 1-10 letnici rojstva škofa A M. Skmška bo, kakor smo že poročali jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v mariborski mestni in stolni župnijski cerkvi. Ob 8. uri je koncert Slov. pevskega društva »Maribor«, na katerem bo društvo izvajalo slovenske in slovanske duhovne pesmi ter sodelujejo zraven prof. Ubald Vrabec (gosli) in prof. Gregor Zafošnik (orgle), vodi pa ga dirigent Jan. Ev. Gašparič. Ob 9. uri bo govoril spominsko besedo prevzvišeni vladika g. dr. Ivan Tomažič. Po govoru molitev za blagor domovine in bcatifikacijo Slomška. Nato zaključna pesem, katero poje »Maribor«, Vstopnina: stojišče din 5.—, dijaško din 2.—, sedeži din 10,— in 15.—. m Slavnostno akademijo v proslavo 1. decembra priredijo mariborski fantovski odseki in dekliški krožki v soboto, dne 30. novembra ob osmih zvečer v Narodnem gledališču. Predprodaja vstopnic v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne. Mariborčani vabljeni 1 m Krznarstvo P. Scmko. Aleksandrova c. 13, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Za proslavo 140 letnice rojstva Slomška, v ponedeljek zvečer v stolnici, kupite vstopnice v predprodaji: Cirilova, Aleksandrova cesta 6. m Okoliška prosvetna društva in Fantovske odseke opozarjamo na narodnovzgojni tečaj, ki se bo vršil v ponedeljek od 10 naprej v dvorani Delavske zbornice. Obravnavala se bodo zanimiva in aktualna vprašanja naše narodne vzgoje, m Fantovski odsek Maribor II v ponedeljek ne bo imel svojega sestanka. Članstvo se naj v čim večjem številu udeleži Slomškove proslave v mariborski stolnici. m Cecilijmo društvo za mariborsko stolno in mestno župnijo ima danes ob IS. uri svoj redni občni zbor. m Magdalensko prosvetno društvo ima danes ob 11 dopoldne v društvenih prostorih treznostno predavanje Govori g. Ivan Žličar. K obilni udeležbi vljudno vabljeni. m Ustanovni občni zbor pevskega društva »Kolo« bo danes ob 10 v Narodnem domu. m Umrla sta v bolnišnici zasebnica Terezija Krois, stara 74 let, in železniški uradnik Matevž Kocbek, star 58 let. Naj počivata v mirul tn Popis živine in živinske vprege. Svoječasno je bilo odrejeno, da pripeljejo lastniki svojo živino (konje) in vprežna vozila k popisu in pregledu dne 8. decembra t. 1. pred vojaško komisijo za popis živine, ki bo poslovala na dvorišču vojašnice 32. art. polka. Vsi dajalci pa se tem potoni obveščajo, da bo navedena komisija poslova na sejmišču pri mestni klavnici (Oroško nabrežje) ter da je popis in pregled živine in vozil za območje mesta Maribora določen na dan 6. decembra t. 1. Vsi dajalci iz Maribora bodo radi tega ponovno poklicani na mestni vojaški urad, kjer bodo glede popisa prejeli nova navodila. m S svinccm so mu izpraznili avtomat. Dro-gerist g. Vladovič ima na Aleksandrovi cesti pred svojo drogerijo avtomat za prodajo fotografskih filmov. Ko je bil avtomat izpraznjen, ga je odprl, pa je našel v njem namesto kovačev same kose svinca v obliki desetdinarskih kovancev, Vodoravno: t. Tak, ki ni cel. 9 Nasprotujoče mnenje, parlamentarna skupina. 17. Slev-nik. 18. Domača rastlina. 19. Svetopisemska oseba. 21. Oblika osebnega zaimka s predlogom v 4. sklonu. 22. Gluh. 23. Kemijska označka za prvino. 24. Gorovje v Grčiji. 25. Druga beseda za trotoar; tudi mejnik med cesto in hodnikom. 27. Fantovsko sonce. 29. Pravi, reče, meni. 30. Kuhinjski opravek. 31. Časovna doba. 32. Slovansko moško krstno ime, opera. 34. Grška boginja zmage. 36. Domača denarna enota; vodni hlapi. 37. Gora v Jugoslaviji. 38. Ženska pletena torba za na trg. 40. Čaša. 42. Naslovna oseba Gotovčeve opere. 43. Afriški veletok, 44. Kratica za »konjsko silo«. 46. Delavec »črnih revirjev«. 48. Tuje žensko ime. 49. Kratica za »športni klub«. 50. Plemiški naslov, 51. Italijansko mesto onstran Jadrana. 53. Izumitelj usodnega streliva in poznejši prvoboritelj miru (znane nagrade iz njegove dediščine). 55. Kratica pri podpisovanju, ki potrdi verodostojnost podpisa, 56 Nadležna žuželka. 57. Stvar, ki daje sladek vonj, 59. Plužna gaz; bivši mladinski mesečnik. 61. Travniška živalca. 62. Slovenski svetovno m Ne v Ljubljani, temveč v Mariboru je bila izvršena velika tatvina v stanovanju Marije Lorbek v Einspielerjevi ulici, o kateri smo poročali v včerajšnjem »Slovencu«. Vlomilec je odnesel oškodovani 7500 din. — Drugo veliko tatvino je prijfvila policiji zasebnica Olga Schniutzer iz Metelkove ulice 20. Njena služkinja ji je odnesla posteljiine, perila in špecerijskega blaga v vrednosti 560C din. m Nepoznan utopljenec v Dravi. Pri falskem jezu v Selnici je naplavila Drava truplo nefozna-nega moža, 1ii je ležalo v vodi že kakih L dni. Utopljenec je star kakih 45 let, 172 cm visok, okroglega obraza, rjavih las in brk, slabil zob, oblečen pa je bil 3amo v bele spodnje hlače v del bele srajce in del telovnika, v katerem se je nahajala še srebrna ura. Najbrž je truplo prinesla Drava iz Nemčije, ker na našem ozemlju ni nihče v Dravski dolini zadnje čase izginil. m Brez luči — se je zapeljal z motorjem v smrt. Na cesti med Mariborom in Polskavo se je smrtno ponesrečil 33 letni posestnik Matija Stuo-dej iz Zg. Polskave. Peljal se je ponoči iz mesta na motorju, na katerem pa mu je ugasnila luč. V temi je z vso silo zavozil v voz, ki mu je prihajal nasproti, ter se je nasadil na oje. Nevarro poškodovanega so prepeljali v mariborsko bjlnišnico, kjer so ga sicer operirali, toda njegove notranje poškodbe so bile prehude ter jim je mladi posestnik podlegel. m Pobegel splav. Drava je že močio upadla tor je sedaj spet polna splavov, ki si pred nekaj dnevi zaradi visokega vodostaja niso upa,i na reko. V Loki pri St. Janžu na Dravskem polju pa je Drava odnesla s seboj splav, ki je hi, tam privezan. Splavarji pa so jo urejali v čonu za begunom ter ga res srečno ujeli in ga močneje privezali k bregu. znani znanstvenik. 63. Kosilo ali večerja (tujka). 65. Rokodelec. 76. Hiter, brz. 68. Trebušna bolezen. 69. Predlog. 71. Moško krstno ime. 73. Kar ni staro. 74. Industrij, rastlina. 75. Moderno zabavišče. 76. Vrsta tekoče vode, primorsko mesto. 78. Kratko moško ime. 80. Svetopisemska oseba, Adamov sin. SI. At. 82. Hoditi iz kraja v kraj, menjavati bivališče. 83. Albansko mesto. Navpično: 1. Vod la tvorba. 2. Osebni zaimek ženskega spola. 3 Pevsua nota. 4. Civiliziranost, kultura. 5. Žila odvodnica. 6. Kratica pri naštevanju. 7. Jezikovna značilnost dalm. Hrvatov. 8. Vojaški pregled. 9. Deli voza. (2 skl množ.) 10. Osebni zaimek. 11. Lep, mil. 12. Nedovzeten za bolezen. 13. Izkaz, katalog cen. 14. Veznik. 15. Pripravljeno hranivo. 16 Zadnja beseda v oče-našu. 19. Mesto in ziliv v Dalmaciji. 20. Afriška reka. 24 Pisalna potrebščina. 25. Pameten, umerjenega vedenja. 26. Psevdonim Slovenčevega ko-tičkovega strička. 28. Vrsta besednega naglasa. 30. Urejen nasad. 31. Hrvaško ime za taborišče. 33. Romunska poročevalska agencija. 35. Starogrški slikar; poziv. 36. Poljski pridelek. 37. Moško krstno ime 39. Nagrada pri kupčiji (trgovski izraz). 41. Švicarska reka, ki se izliva v Ren. 43. Volja, sklep, 44. Domača preprosta jed. 45. Sramežljivost. 47. Oster, svežega okusa'. 50. Reven, skromen. 51. Vrsta belega peciva; tudi dolenjski izraz za koštruna. 52 Miselni utrinek 54. Morska riba. 56. Vojaški duhovnik. 57. Opravilo — dolžnost vsakega vrednega člana človeške družhe. 58. Letopis. — 60. Brez vzpetin, vodočrten 61. Domača žival križanka. 62. Božja kapljica. 64. Velika, zelo nevarna kača. 66. Glavno meslo najmlajšega imperija. 68. Umetniški izdelek. 69. Slovenski skladatelj. 70. Ruska reka. 72. Pesnitev. 75. Časovni veznik. 76. Polmer včrtanega kroga. 77. Kot. 81. Vod. 78. Pijača starih Slovanov. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Mesnica — 6, Efijalt, — 12. Igla — 13. Elida — 14. Ogel — 15 Mt — 17 Os, 18. Rum — 19, Era — 21. As — 22. Om - 24. Uren -26 Bata — 27. Nato - 29, Kepa — 31. Tur - 32. Hiba — 34. Nada — 36. Čop — 37. Ab — 38. Grga — 39 Audi - 41. Rja - 43. Ro - 44. Ca - 45. Bor — 46 Obla — 47. Buda — 48. T. 1. — 49. Ida — 51 Metz — 53. Kača — 54. Pue — 55. Juha — 57. Drim 59 Moti — 60. Vino — 61, Ar — 62. Re - 64. Kra - 65. Ora - 66. Do - 67/ On - 68. Sekt - 70. I taka — 71. Juda - 73. Assissi -74. Abraham. Navpično! 1. Mi — 2. Egon — 3. Sls — 4. Na — 5. Ceuta — 6. Eden — 7. Farani - 8 Jo — 9. Aga - 10. Lesk - 11. T. 1. - K Mutacija - 16. lrubadur — 18. Raba — 29. Ats — 22. Oportuno — 23. Napoleon — 32. Hram - 33 Mula - 35. Ajda - 38 G b - 39 Ab - 40 Da - 42 A, a - 46. Oziris _ 47. Bata — 50. Ah - 52. Trk - 53. Korab — 54. Pi — 56. Ares - 58 Miti - 59. Moka — 60. Voda — 63 Eks - 66 Duh — 68. Sa - 69. Ti - 71. Ja _ 72. Am. o