105. ffevfIKo.
Današnja številka stane Din 1*50.
V mmijimi, t fttrten 8. mola mi.
leto luii.
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznika.
atl t do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst 12 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Dprarnlatvo »Slov. Naroda" in »Narodna tiskarna41 KaaUsva ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Ursdniitvo
Slov.
i** ^na"aS)v3 ulica it 5, I. nadstropje TeleTon stav. 34. is ls podpisane ln sad ostao frsnkovana. SaT*   Rokopisov aa> sni vrača. enej
Posamezna števil« s:
v Jti90Sl?vi|l od 4—e Str. do O. 1-50, 8 In već 2 D. V iitozeitstvu 4—S str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnini platana v gotovini.
»Slovenski Narod**	velja:	V in^oslaTlji v Ljubljani           po pošti		V iBOienstTg
		Din 240—	Din 240 —	Din 360*—
6        s            »  • «	•  • .	, 120-—	. 120*—	
		■ 60-—	„ 60--	90-—
		20 —	„ 20--	30 —
Pri morebitnem	povišanju se imi daljša mroČnim doplačati.			
Sovi  naročniki  naj po;	5!!eio v prvič naročnino vedno *9SsT*			po nakaznici.
Ma -mn n-smenn naroČila hrer poslatve dennria se ne moremo ozirati.
Malo slovenskega odgovora g. Ljubi Davidoviću.
V ljubljanski »Socijalni Misli« objavlja vodja opozicijonalnega bloka g. Ljuba Davidović članek, v katerem razpravlja v precej površni obliki o pra-šanju sedanje krize v državi ter pravi, da se mora ideja sporazuma prej ali slej uresničiti. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se čutijo Slovenci, Hrvati in Srbi ravnopravne. Narodno edin-stvo ni mrtva in programatiČna beseda, marveč živa moč, ki naj temelji v narodnem življenju samem. Končno pripisuje g. Davidović Slovencem, to je pristašem SLS, »blagotvorno vlado« (!), ker daje njihova »uvidevnost, njihova dokazana ljubezen nasproti domovini zanesljivo jamstvo«, da bo ideja sporazuma končno triumfirala.
Tako g. Davidović! Kdor čita Članek v celoti, zapazi takoj njegovo plitko vsebino ter se začudeno vpraša, kako more igrati v Beogradu politično vlogo strankar, ki tako slabo upravičuje politiko opozicijonalnega bloka, torej zvezo demokratske stranke s proslulimi nasprotniki države in edinstva, ustave ter jugoslovenske nacijonalnosti sploh. Toda to nas zaenkrat ne zanima, pač pa čutimo potrebo, da g- Da vido viču kot napredni in nacionalno usmerjeni Slovenci povemo, kako mislimo o njegovi zvez! s slovenskimi klerikalci in kako smešna je »blagotvorna vloga«, k| jo pripisuje našim klerikalcem in njihovi »dokazani ljubezni do domovine«! Apel srbskega politika na slovenske klerikalce pod krinko nacijonalnosti je ravno tisto, kar moramo z vso odločnostjo zavrniti ter opozoriti g. Davidovića. da se v tem vprašanju postavi na resničnejša in pametnejša tla.
Mi zavračamo že naslov Davidovi-čevega članka, ker sedaj ne gre za krizo države, pač pa za enostavno parlamentarno demisijo. Že v izpreobračanju parlamentarne krize v državno krizo se zrcali federalistična ost ki zanika sedanje stanje ter zahteva popolnoma novo ureditev države.
Danes vlada v večini jugosloven-skega naroda prav določena misel o naši ureditvi, ker pristaja na Vidovdansko ustavo in ker zagovarja redno parlamentarno razvijanje naše države brez vsakih revizijskih in federalističnih zablod. Srbske mase so si kompaktno na jasnem glede državne oblike, glede unitarizma, glede narodnega edinstva. Isto velja tudi za prečanske kraje, kjer vsi nacijonalni elementi že pet let branijo državno in narodno edinstvo ter vodijo zgodovinski boj proti elementom, ki jim jugoslovenska država ne prija.
Odločno zavračamo g. Davidovsća, da se kot srbski politik obrača na naše nasprotnike in da s to gesto nekako ob. soja vse naše   dosedanje nacjonamo čutenje in mišljenje. Žalostno je, da so Davidoviću radićevci in  dr. Korošcev! pristaši zanesljivejši patr!jorje, nego naše nacijonalne stranke in naša nacionalna omladina, ki se v prečanskih krajih zbira pod praporom narodnega in državnega edinstva, zvestobe do kralja ter volje do velike bodočnosti! N;emu so eksaltacije pokvarjenih demagGgov in njihovi problematični volilni uspehi več, kakor pa nacijonalno obiležje celokupnega prečanskega gospodarstva, ki določno obsoja federalistično in ne-gativistično politiko in ki je že v neštetih slučajih pozdravilo jugoslovenski nacionalizem ter njegove idc*c kot smernice vodilje tudj gospodarskega življenja. Kaj prečansko nacijonalno prebivalstvo, kaj naša divna omladina, kaj naši rodoljubni gospodarski krogi, vse naj se skrije pred »dokazano ljubeznijo nasproti domovini« gosp. Radića in dr. Korošca, Spaha in dr. Kraffta! Tako daleč smo že prišli v onemoglem partijskem besu, da se upa srbski politik za. pisati v slovenski reviji stavek o patri-jotičnem stališča SLS ter ji pripisovati »blagotvorno vlogo« pri urejevanju in napredovanju države! To si upa trditi g. Davidović o stranki, ki je prekosila vse jugoslovenske federaliste in proti-državne ščuvarje v demagogiji mas, v širjenju laži, v podkopavanju državne in nacijonalne avtoritete!
Odklanjamo g. Davidovića, ko srna. tra klerikalce za pravo večino slovenskega naroda, kajti večina, ki je pribor-jena s sleparijo, s potvorjenimi programi ter z brezvestno demagogijo, za nas trajno ne pride v pošte v! Da ta večina ni nepričakovano zadela na g. Davidovića, ki ji je vlil novega upa na zmago, bi se bila pri prihodnjih volitvah zanesljivo obrnila na stran nacijonalnih elementov, ki zagovarjajo pozitivno delo v državi, napredek in resnično blagostanje, ne pa sebične omejenosti ter postranskih interesov dveh, treh klerikalnih politikov. Po petih letih ujedinjenega državnega življenja čitamo v slovenskem listu iz peresa srbskega politika, da so nasprotniki nacijonalnih, omladinsko zdravih in gospodarsko treznih elementov v prečanskih krajih »lojalni« elementi, katerim pripada po »dokazani ljubezni nasproti domovini« (!) celo »blagotvorna vloga«, da rešujejo državo in pripravljajo narodni sporazum. Nezmrselnosti Radićevega programa, absurdnosti Radlćevih proglasov, k! se
v naši državi niti objaviti ne smejo in ki jih mora celo hrvatski državni pravdnik kratkomalo zapleniti, so g. Davidoviću oč^o mnogo fjrbše, kakor pa de!o in borba nacijonalnih elementov v prečanskih krc.iih, ki so že deset!etia pred svetovno vojno bili boj za jugoslovensko ideio. v glavnem med svetovno vojno nos*1? dobro vojska bremena za ujed"n:e-n?e in osvoboienje Jugoslavije in ki sedaj že pet !ef vod!jo isto neizprosno borbo za končno konsoMdacijo jugoslo-vensT<ega nacionalizma!
Zveza g. Davidovića s k!?r«kafnirrn e'e^enti je čisto enostaven mnrever g. Davidovića, da si pr bori ob'ast in
ustvari strankarski organizem, ki ga doslej s programom in delom ni mogel in vede! ustvariti. To in edino to, pohlep po obfas*i, skrb za stranko je tisto, kar druži poedme opozicijonaine stranke v cpozic\iona!ni b'ok in bar zagovarja tudi g- Davidovič pod krinko narodnega sporazuma. Odfod izhaja, da se na ko-*cn svo'e poročne karijere obrača g. Dnv'dovlć na nacijonalno po-f:v^r*e*,e port:':e in pristaše SLS ter jih k;?če ra p^oe. žaleč pri tem nacijonalno prenr Tar1*? ter lojalno in državi ter n^c"jr^rl^.-c>; zvesto čustvo naprednih Slovencev.
N?n!i razplet krize.
Pašić vrnil mandat za poslovno Jovanovića. — Nestrpno
— Beograd, 7. maja. (Izv.) Kratka ponovitev včerajšnjih popoldanskih dogodkov, ki so razbistrili splošni parlamentarni položaj. Na ministrski popoldanski konferenci, ki je bila sklicana za 15. uro in na katero je bil pozvan tudi predsednik skupščine Ljuba J o v a n o-v i ć , je bilo soglasno sklenjeno, da ministrski predsednik Nikola Pašić vrne mandat za sestavo poslovne vlade iz parlamentarnotehničrib ozirov, ker skupščina ni delazmožna. Ob 18.10 je ministrski predsednik Pašić vrnil Nj. Vel. kralju mandat z motivacijo, da s sedanvm parlamentom nikakor ne more sestaviti poslovne vlade. Paštćeva av-dijenca je bila zelo kratka.
Takoj na to je bil pozvan na dvor skupščinski predsednik Ljuba J o v a -novic. Pozvan je bil na dvor, da poda kralju svoje mnenje o nadaljnem razvoju krize in o poveritvi mandata za sestavo vlade. Jovanović je bil v avdi-jenci od 19.50 do 20.45. Pri izhodu z dvora so Jovanovića interviewali mnogoštevilni novinarji, proseč ga, da jim da kaka pojasnila o nadaljnem razvoju krize. Ljuba JovanovJić je bil zelo rezerviran in je edino jasno potrdil dejstvo, da je g. Nikola Pašič vmfl poverjeni mandat. Na vprašanje nekaterih novinarjev, ali je bil njemu poverjen mandat za sestavo »koncentracijske vlade«, je Ljuba Jovanović odgovoril negativno. Ljuba Jovanović tudi ni ničesar hotel povedati o volilnem mandatu. Na zadevno vprašanje je kratko odgovoril: »O volilnem mandatu dosedaj ničesar ne vem.«
Kakor se danes razvija zapletena politična situacija, je najbolj utemeljen sklep, da tudi drugi mandator ne bo mogel sestaviti kake poslovne vlade. Res so bili storjeni poskusi v tej smeri,
vlado. — Daljna avdijenca Ljube st v opozicijonalnem bloku.
da bi se organizirala širša koalicijska ali takozvana koncentracijska vlada brez sodelovnia radicevcev s pomočjo radil'alov. Razpoloženje v vseh parlamentarnih skupinah pa je tako, da tudi takšna vlada ne bi bila življenja sposobna, kar je sedaj jasno, ko radićevci niso imeli nikdar resne volje sodelovati pri zakonodaji v narodni skupščini in je moral končno Ljuba Davidović kapitulirati pred St'epanom Radićem.
Po vrnitvi mandata od strani Pa-šića danes zjutraj še ni točno znano, komu krona poveri sestavo poslovne vlade. V smislu ustavno-pravnih prerogativ krona prouči in izčrpa vse možnosti, da se sestavi od nje najpreje zaželjena poslovna vlada. Politični krogi vsled tega tudi računajo, da bo krona vpošte-vala sedaj zastopnika opozicijonalnega bloka Ljubo Davidovića in da njemu poveri sestavo vlade. Zanimivo je pripomniti, da je postalo razmerje v opozicijonalnem bloku zelo zrahljano in da so klerikalci zadnje dneve neprestano skušali priti v stike z vplivnejšimi radikalnimi politiki. Po zatrdilu Cicvarićc-vega »Dnevnika« je včeraj dr. Korošec razgovarjal z ministrom ver dr. J a n j i ć e m in drugimi uglednimi radikali. Splošno so prepričani, da klerikalci napenjajo zadnje sile, da bi kako prišli v kombinacijo pri volilni vladi.
Ko bodo izčrpane vse možnosti, preostane še edino mogoča kombinacija o volilnem mandatu in danes v Beogradu prevladuje splošno prepričanje, da dobe volilni mandat radikali skupno s samostojnimi demokrati.
Rešitev krize je pričakovati v relativno najkrajšem času.
Italijansko posojilo naši državi
— Beograd, 7. maja. (Izv.) V beogradskom tisku in tudi v nekaterih pokrajinskih listih se še vedno razširjajo različne vc*ti o našem posojilu v Italiji. Na merodainem mestu o tej stvari kratko izjavljajo, da vprasanie posojila še ni aktuelno hi se vrše samo prva pogajanja. V beogradskih finančnih krogih govore, da je Italija pripravljena dati to posojilo proti raznim gospodarskim koncesijam. Iz Rima prihaja poročilo, da se je ustanovil poseben bančni sindikat, ki naj bi prevzel snbskrfpciio hi plasiranje tega posojila. V ta sindikat so vstopile tri banke in to: milanska -Banca Commerciale Itahana«, tržaška »Banca Commerciale« in tržaška *Ban-ca Adriatica«. Ta sindikat je pripravljen dati Jugoslaviji posojilo v znesku 500 milijonov l!r za dobo 20 !<?t in proti 1% obrestim. Temu bančnemu sindikatu pa na bi naša država dala gotove gozdno-eksploatacijske koncesije v Bosni in v Slavoniji in pa koncesijo za gradnjo Železniške proge, ki bi vezala Donavo s Splitom. Na tej progi naj bi bili nastavljeni uslužbenci določeni od tega bančnega sindikata.
PROCES PROTI FRACOSKE-MU KAPITANU CARLIERJU.
— Beograd, 7. maja. (Izv.) V raz-pravni dvorani okrožnega sodišča se pričenja danes ob 9.30 dopoldne senza-cijonalna kazenska razprava proti francoskemu kapitanu C a r 1 i e r j u. Za to razpravo vlada v vsem Beogradu velikansko zanimanje. Proces obravnava tajnosti številke 43 Palače hotela, v kateri sobi so našli mrtvega švicarskega industrijca Isellyja. Kakor znano, je obtoženi francoski kapitan mnogo občeval z industrijcem Isellyjem. Obširna obtožnica obdolžuje Carlierija dveh zločinov, zločina umora in zločina zastrup-Ijenja. Obtožnica sama ne navaja proti Carlierju direktnih dokazov, pač pa zelo obširno razne indicije, iz katerih ie sklepati, da je bil obtoženi Carlier morilec Tsellyja.
Naval za to razpravo je veBk. Že pred dnevi so bile izdane vse vstopnice. Mnogo vstopnic je zahtevalo tudi osob-je diplomatičnega zbora. Razpravnemu senatu predseduje predsednik prvoste-penega sodišča Prokić, kot votanta sta mu prideljena sodnika Krstić in Po-1 i ć. Branitelj obtoženega kapetana je dr. T o p a 1 o v i ć , ki ie včeraj imel z obtožencem daljši razgovor v prisotnosti predsednika prvostepenega sodišča. O procesu kratko poročamo.
Aleksei Tolstoj.
35
JPatef na Mars.
Roman.
Pametni in prebrisani Ierofanti so se pripravljali za veliko preizkušnjo, daleč v gore, v soteske so nosili knjige Velikega Znanja ter jih zakopavali v zemljo.
Začela se je vojna, Njen izid je bil določen že vnaprej: Atlanti so mogli braniti samo svoje bogastvo, ki so se ga bili že objedli, v nomadih pa je živel sveti pohlep in vera v zaobljuba Vendar pa je bila borba dolga in krvava. Deželo so opu-stošali. Nastopil je glad in beda. Vojska se je raz-bežala in ropala vse, kar je mogla. Mesto Sto Zlatih Vrat je bilo osvobojeno v naskoku in njegove stene so bile porušene. Sin Solnca se je vrgel z vrha izbočene piramide. Ugasnili so kresovi na vrhovih hrama. Le malo razumnih in posvečenih je bežalo v skalovje. Tisočletna civUizaciia je bila uničena.
Med razrušenimi dvorci velikega mesta so brodile po trgih, poraščenih s travo, ovce in žoltokoži pastir je prepeval otožno pesem o blaženi, obljubljeni deželi, podobni fati morgani, kjer je zemlja vijoličasta in nebo zlato.
Nomadi so spraševali svoje voditelje: »Kam naj še gremo?« Voditelji so jim odgovarjali: »Pri-
vedli smo vas v obljubljeno deželo, naselite se in živite mirno.« Toda mnoga nomadska plemena niso ubogala in so se napotila dalje proti zapadu v deželo Pernatega Zmaja, toda tam jih je iztrebil vladar Ptitligua, Del nomadov je prodrl k ekvatorju in tam so jih uničili črnci, črede slonov in močvirna mrzlica.
Učkuri, voditelji žoltokožih, so izvolili najmo-drejšega izmed poveljnikov ter ga postavili za vladarja podjarmljene dežele. Ime mu je bilo Tu-bal. On je velel popravljati stene, čistiti nasade, orati polje in znova zgraditi porušena bivališča. Izdal je mnogo dobrih in enostavnih zakonov. Povabil je k sebi modrijane in poznavalce, ki so bili zbežali v skalovje, ter jim dejal: »Moje oči in ušesa so odprta modrosti« Imenoval jih je za svoje svetovalce, dovoH je otvoriti hrame in povsod je poslal glasnike z vestjo, da hoče mrru.
Tak je bil začetek tretjega, najvišjega valn civilizacije Atlantov. V kri številnih črnih, rdečih, zelenkastih in belih plemen je prišla sanjava in kakor v pijanosti brodeča kri azijskih nomadov, po-temce v besneče Su Hutam Lu, Id so častili zvezde.
Nomadi so hitro izginjali med drugimi plemeni. Od kolib, čred in divje volje so ostale samo pesmi in tradicije. Pojavljalo se je novo pleme krepkih, črnolasih in žolto-zagorefih ljudi. Učkuri, potomci jezdecev in poveljnikov, so tvorili aristokracijo mesta. Imenovali so se Atlanda, kar le pomenilo »pri-
sleci iz step«. Iz tega Imena je nastalo pozneje skupno ime vse dežele — Atlantida, dočim se je dotlej imenovala z različnimi imeni, ki so pomenila poosebljenost solnca.
Atlandi so ljubili znanost, umetnost m razkošje. Mesto so okrasili z novimi stenami in sed-merooglatimi stolpi, iz zlata so sestavili enaindvajset pomolov ogromne piramide, napeljali so vodovode in začeli uporabljati prvič v arhitekturi ste-brovje. V Atlandth je živel duh ustvarjanja in duh velikega nemira.
Utehe za ta mir so iskali v osvajanju. Spet so bile podjarmljene odpadle dežele in mesta Na severu so se borili s ciklopi, podivjanimi potomci plemena Zemze, ki niso bili podlegli krvni zmesi. Veliki osvajalec Rama je prišel do Indije ter v dolgih vojnah uničil vladavino črnih. On je združil mlada plemena Arijcev, ki so pripadala sedmemu narodu te rase, v carstvo Ra. Tako so se zopet mogočno razširile in utrdile meje Atlantide, od dežele Pernatega Zmaja do azijskih bregov Tihega oceana, od koder so nekoč žoltokoži velikani metali kamenje na ladjo.
Nemirna duša Atlantov je iskala izhoda v Znanju. Znova so bile prečrtane starodavne knjige Zemze in globokoumne knjige Sinov Aaama. Strnil se je krog in začel se ie nov. V skalovju so našli polpreperelih »sedem papirusov Spečega«. S to najdbo se pričenja hitro razvijati Znanje. To, česar
niso imeli Sinovi Aaama — podzavedne ustvarjajoče sile — to, česar niso imeli sinovi plemena Zemze, — jasnega in bistrega razuma — se je v izobilju pretakalo po nemimi in strastni krvi plemena Atlanda.
Osnova novega znanja je bila ta-le:
»V človeku dremlje najmogočnejša vseh vse-mirnih sil — snov čistega razuma. Kakor puščica z napete tetive, ki jo usmeri zanesljiva roka, zadene cilj, tako tudi snov dremajočega razuma lahko napne tetiva volje in jo usmeri roka Znanja. Sila usmerjenega Znanja je brezmejna.«
Veda poznanja se je delila na dva dela: pripravljalno, — razvoj telesa volje in razuma, in osnovno — spoznavanje prirode, sveta m formul, s pomočjo katerih obvlada snov usmerjenega spoznanja prirodo.
Popolno obvladanje spoznanja in procvit kulture, kakršne Še ni bilo na zemlji in se tudi doslej še ni ponovila je trajalo eno stoletje, med 450 in 350 do Potopa, to je do pogina Atlantide.
Na zemlji ie vladal splošni mir. Sile zemlje, ki jih je poklicalo v življenje Znanje, so obilno tn bogato služile ljudem. Nasadi in polja so dadala ogromne letine, plodile so se črede in dekv jo bilo lahko. Ljudstvo se je spominjalo starih o';£ajev in praznikov in nihče ga ni motil v življenju, ljubezni. pk> ditvi in veselju. V ustnem izročilu se imenuje ta vek zlati.
stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD«  dnc 8 maja 1^4
i 05,
Sestava nemškega državnega zbora.
Izvoljenih 471 poslancev. — Pred vladino krizo.
— Berlin, 7. maja (Izv.) Celokupno je glasovalo 29»275.116 volilnih upravičencev. V smisla volilnega zakona na podlagi tega glasovanja izvoljenih 471 poslancev.
— Berlin. 7. maja. (Wolff) Rezultat vo-Btev je ta-le: Združeni socijalni demokratje
so dobit 5,973.770 g'ftsov s 160 mandati« centrom 3,899.022 s 65 mandat!, ne mika fjadska stranka 2,642.843 s 44 mandati, nem-Skonacijonalrstična stranka 5,755.609 glasov s 96 mandati, demokratje 1.657.441 z 28, bavarska Uadska stranka 941.982 s 16, komunisti 3,712.001 z 62 mandati, bavarska kmetska zveza 683.093 z 10 mandat?, nemški faan°verci 318.451 s 6 mandati, neruski sodi ali str 338.356 s 4 mandati, de že! _ zvest 568.288 z 9 mandati, Deutscbvdikisch* Prelbeitspartel 1.917.578 z 32 mandati. Na ostale stranke odpade ostanek g'asov, ki niso dobitt nobenega mandate. Celokupno le totvotjenih 471 poslancev.
Berlin, 7. maja (Izv.) Sestava nem-sitega državnega zbora je na podlagi sedal znanih rezultatov približno tale:
I. Skrajno desnico tvorijo: Deutschv6l-ftlsche, nemški nacUonalici in deželna Usta s 137 sedeži
IL Sredino: demokratje. nemška ljudska stranka (Stresemannova), kaiolišld centrom in socijalni demokratje skupaj z 237 sedeži, oziroma se jim pridružijo Se nekatere male stranke.
ni. Skrajno levico tvorilo komunisti s
62 sedežu
To razmerje je važno prt sprejema zakonov, ki jih mora sprejeti novi državni zbor k poročilu strokovnjakov o reparačilskem problemu. Za te zakone le potrebna dvotretjinska večina, ki znaša 3U glasov. Sredina sama z nekaterias| strankami raz-p°lasa z 272 glasovi, obe skrajni krili, ki ste v bistva proti repa raci lam, pa razpolagate v ugodnem slučaju s 199 glaSovL
— Berlin, 7. maja. (Izv.) NemSkonacijo-nalna stranka Je danes po svojem vodstvu objavila, da le takozvani »Landbimd«, ki 5teje 0 poslancev, oficijelno pristopil k nemškim nacionalistom, ki vsled tega štejejo v državnemu zboru 105 poslancev m so torej največja stranka. Na podlagi tega številčnega razmerja bodo nemški nadjonalCi zahtevah" predsedništvo državnega zbora kot najmočnejša stranka.
— Berlin, 7. maja. (Izv.) Takoj po povratku državnega predsednika C b e r t a prejme vodja nemških nacionalistov dr. Hergt nalog, da sestavi novo vlado. V političnih krogih govore, da nemški nacijona'isti vneto zagovarjajo idejo ustanovitve »meščanskega bloka«. Tak blok bi si znal zasigurati sicer majhno večino tudi brez demokratov. Če se dr. Hergtu ne posreči sestava vlade, tedaj prihaja v poštev kombinacija o ustanovitvi velike koalicije .kateri bi se pridružile tu<fi manjše stranke tako bavarska kmečka zveza in gospodarska stranka.
VAŽNOST AVDIJENCE SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA.
i— Beograd, 7. maja. (Izv.) Današnja dopoldanska vodilna lista raz motriva včerajšnje dogodke. »Politika«, ki zagovarja po večini ideje opozicijonal-nega bloka, naglasa na podlagi informacij iz radikalnih krogov, da je skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič na snočnl avdijenci svetoval Nj. Vel. kra-flu, da Je Iz današnje situacije faktično eđml izhod — poveritev vcIHnega mandata.
— Beograd, 7. maja- (Izv.) Za danes opoldne pričakujejo kraljevega sklepa, kako se ima rešiti kriza. V radikalnih in samostojno demokratskih krogih ne bo nastopilo nikako Iznenađenje, Če prejme danes ministrski predsednik Pašto mandat za sestavo volilne vlade. V tem slučaju bi bila nova vlada sestavljena v dveh dneh in bi se izvršila le delna rekonstrukcija. Današnje radikalno »Vreme« naglasa dve okornosti: 1. Sestava kake koalicijske vlade z radikali m ostalimi skupinami nI mogoča, radikali tudi odklanjajo, da bi kdo drugi radikalnih voditeljev sestavil kako vlado in 2. Radičevei so popolnoma odpovedali, z njihovim sodelovanjem za konsolidacijo države ni mogoče več računati
PRED OTVORITVIJO ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
— Rim, 7. maja. (Izv.) Petčlanska komisija, kateri je dal veliki fašistovski svet nalogo izdelati reformo zborničnega poslovnika, je končala svoje delo in se 13. t. m. sestane k zadnji seji, da izvede definitivno redakcijo reformirane-. ga poslovnika. Po novem poslovniku ima govoriti pri zaključnih glavnih razpravah vsak vpisani govornik samo pol ure. Govoriti ima prvi podpisnik predlagane resolucije, ki mora biti podpisana od 20 poslancev. Vsak poslanec lahko stavi pet vprašanj in dve interpelaciji. Za interpelacije in vprašanja je določen ponedeljek. Posebna določila so za uvedbo razprave o finančnih zakonih in državnih proračunih.
FAŠISTI IN PARLAMENARNA
VLADA.
Rim, 7. maja. (Izv.) V zadnjem času je vlada, vpoštevajoč položaj v Italiji, izdala več zakonskih odlokov brez parlamenta. Vlada ima namreč pravico, uvajati nove zakone potom teh odlokov, ne da bi jih parlamentu predlagala. Oficijelna »Agenzia Volta« sedaj objavlja daljše poročilo in razloge, ki naj bi upravičevali vladino postopanje. Poročilo navaja, da je vlada izdala vsega skupaj 192 zakonskih odlokov, ki so upoštevali najnujnejše potrebe v drŽavi ter zadevah" spremembo državnega proračuna, potrditev mednarodnih pogodb. Drugi odloki so bili pa izvršilnega značaja.
KRATKE VESTI IZ TRSTA.
— Trst, 7- maja, (Izv.) Tržaški mestni svet je sklenil, da se imajo dohodki iz zaklada, ki je bil ustanovljen pred vojno ▼ svrho gradnje italijanske univerze v Trstu, odkazatl trgovski visoki šoli »Revoltella«.
— Trst, 7. maja. (Izv.) Operna pevka ga. Thierry-Kavčnikova m operni pevec Julij B e 11 e t o priredita ta mesec po Julijski Krajini koncertno turnejo in sicer dne 10. maja v Postojni, 13. maja v Trstu v »Circolo Arttsti-co«, 15. v Gorici m 18. v Vipavi Na turneji ju spremlja konservatorist Srečko Kumar iz Ljubljane,
— Trst, 7. maja, (Izv.) Med odpuščenimi sodnimi uradniki se nahaja tudi kanclist pri okrajnem sodišču v Komnu Ivan BriičVik. BdšcJk Je bal
član fašistovske stranke in milice. Razlog odpustu je baje političnega značaja. Fašisti umevajo ceniti delovanje rene-gatov!
RAZPUST FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE V TORINU.
— Rim, 7. maja. (Izv.) Na podlagi sklepa glavnega fašistovskega vodstva, da se v stranki vzpostavi stroga disciplina, je bila poverjena generalu S tarace nal°ga. da preišče razmere v to-rinski fašistovski orga";zaciji. Na podlagi poročila generala Starace je bila ta organizacija brzojavno razpuščena ter posebnemu komisarju peveriena nova organizacija fašistov v Torinu.
ČEŠKOSLOVAŠKO POSOJILO V AMERIKI.
— WaShlngton, 7. maja. (Izv.) Listi javljajo, da je Morgan zagotovil posojilo Češkoslovaški republiki.
Politične vesti
= Klerikalna pridiga. Včeraj smo priobčili članek, v katerem ugotavlja, mo samo dejansko stanje, samo golo resnico, ki seveda kolje oči, toda za to ne moremo pomagati tistim, ki jim je resnica neprijetna. PovedaM sn-.o, da je zidanje ogromnih katedrsl v današ* njih časih, ko ljudstvo strada in   : : pomanjkanje, ne samo luksus in nt->o* trebno   zapravljanje   denarja, temveč tudi zločinsko izrabljanje ljudske ne* vednosti. Kdo si una trdili, da prvi kristjani niso živeli strogo po kršean» skih načelih, da niso bili dosledni učen« ci svojega velikega učitelja in da niso \ izpoljevali tudi v praktičnem življenju temeljne zahteve tedanjega krščanstva — ljubezni do bližnjega? In vendar so živeli skromno, skrivali so se po kata« kombah   in   nosili  krščanske  ideje v srcih, v dušah, ne pa na jeziku in po« zlačenih tiarah, kakor dandanes. Usta. novitelj krščanstva se je rodil v jasli* cah, živel je kot največj siromak in je s smrtjo na križu dokazal, da se do« sledno ravna po tem, kar je učil. — Krščanstvo je bila takrat čista, vzvi« šena ideja, ki ostane ideja tudi če živi pod raševino in v katakombah. Danes je stvar drugačna. Cerkev uvideva, da kulturni napredek lahko prekriža njene račune, da se ljudske mase lahko spa» metujejo in spoznajo, kolika razlika je med cerkvenimi nauki in prakso njenih prvakov. Zato mobilizira vse sile, da preslepi ljudstvo z zunanjim efektom. Zato gradi nove katedrale, prireja cerk* vene parade, procesije, z vojaško mu* ziko in topovskmi streli, slovesne maše in druge obrede, skratka vse to, kar deluje na človeško miselnost in čut* nost, ki je pod vplivom takih zunanjih efektov poslušno orodje v rokah cerk* venih prvakov. S tem seveda vem kot čisto notranje čustvo prav nič ne pri* dobi, pač pa profitirajo tisti, ki so se je polastili, da lahko obrzdajo ljudstvo in žive na njegov račun. Tako je in nič drugače. »Slovencu« ta ugotovitev iz razumljivih razlogov ni po volji in zato je zlezel na prižnico ter ponovil približno to, kar lahko čujemo vsako nedeljo v cerkvi. Prav nobenih učenih knjig in citatov iz puhlih elaboratov ri*tib cerkvenih očetov, ki so pisali U     ker so bili na tem vitalno zainteresirani, ni treba, d* človek razume m spozna razmere v današnjem krščan* stvu tako, kakor so. »V cerkvi se bodo srca povzdigovala k Dogu, se bodo duše zbrale k samopovzdigi in samopožrtvo* vanju, se bo dajal podnet k delom krščanske ljubezni«, pravi »Slovenec« s oči vidnim namenom, da dokaza, da so res potrebne nove katedrale. Naj nam katoliški pismouki odgovore brez citatov, ali na more posten človek ca«
strti Boga tudi izvem katedrale, ali ni mogoče pošteno življenje po krščanskih navodilih brez teh impozantnih cerkvenih ceremonij, ali morajo verski Čut res spremljati vojaški orkestri, mi« sterijozni obredi, blesk in sijaj in ali so bili prvi kristjani, ki vsega tega niso poznali, s Verskega in moralnega stali« šča slabši, kot sodobni farizeji? Vsaka pametna beseda je seveda v klerikalnih očeh »popolna dekadenca«, ker gre za žep. Človek je žival* ki skrbi v prvi vrsti zase. In ker so katoliški modri* jani vseh kalibrov tudi ljudje, je raz* umi j ivo, da z vsemi štirimi branijo svoje interese. Nič bi ne imeli proti novim katedralam, če bi ne bilo na drugi strani tisoče in tisoče siromakov, ki nimajo niti najpotrebnejših sredstev za življenje. In kako more klerikalizem zagovarjati kaj takšnega, kako se more navzlic nepobitnim dokazom, da to nasprotuje krščanskim načelom, skli* cevati na krščansko ljubezen do bliž* njega? Če bi bila ta ljubezen res tudi v srcih in ne samo na jeziku, bi kato* liški pismouki razdelili težke milijone, ki jih je zahtevala nova katedrala, med ubogo ljudstvo, kar bi mu gotovo več koristilo, kot pa impozantna cerkev, zgrajena z njegovimi žulji. Klerikalna legenda o tem, kako gre vse cerkveno premoženje v dobrodelne namene, je seveda absurdna. O tem bi lahko po* svedočil vsak revež, ki je kdaj potrkal na vrata cerkvenih prvakov. Presneto nerad jim gre krajcar iz rok in pogosto se zgodi, da mora siromak lačen in raz* trgan od cerkvenega kneza, ki Živi v največjem razkošju. — Znamenja na zemlji in na nebu kažejo, da bo tudi klerikalnega dvoživksrstva kmalu ko« nec.
= Btokaski nasvet g. Davidoviču. V »Hrvatskem Listu« piše znani bloka* ški politik Kerubin Segvič v uvodniku »Bodimo iskreni«: »Ako hoče g. Davi* dović uspešno pobijati hegemonizem Nikole Pašića in njegovih tovarišev, tedaj se mora razglasiti za srbsko de* mokratsko stranko. Nacijonalno jugo* slovenstvo naj na povsem zapusti in se oklene srbstva. V tem slučaju postane njegov položaj neprimerno jačji.« Do* bro je nododil plemensko bistvo o p o* zicijonamega bloka g. Kerubin Segvič!
= V radićevske argonavte se prav ljuto zaganja »Hrvatska Misel«, glasilo Hrvatske stranke prava in jim očita, da so s svojo potjo v beogradsko skupšči* no uničili vse uspehe dosedanje absti. nenčne politike ter iz hrvatskega vpra« sanja, ki je že bilo postalo mednarodno, napravili čisto interno, parlamentarno zadevo kraljevine SHS. List podtika hrvatskim, odnosno radićevskim po* slancem sebične namene.
= Dr. Korošec ob prevrata in da* nes. V »Hrvatski Misli« poroča ano* nimni pisec, za katerim se pa skriva ugledna oseba hrvatskega političnega življenja, o dogodkih, ki so se vršili v /|-ebu za Časa ustanavljanja »Narod« ne#« Veča«. Med drugim nahajamo tudi odstavek, ki govori o našem Ko* rošcu in v katerem pripoveduje hrvat* ski politik, kako je tedaj dr. Korošec pritiskal na separatistične hrvatske stranke ter zahteval, da se »Narodno Veće« sestavi s Pribičevičem in njego* vo hrvatskosrbsko koalicijo, kajti sicer dr. Korošec ne bi mogel vstopiti v »Na* rodno Veče«. Spomin na to dejanje g. Korošca je vsekakor lep. saj vemo tudi sicer, da je v tistih časih nastopal kot jugoslovenski patrijot in nacijona* list, ki se je v zgodovinskem trenotku zavedal velikih interesov jugosloven* skesa naroda in Slovencev še posebej ter tem interesom podredil tudi stran* karske interese v Sloveniji. Današnji Korošec pa žal ni več iz tega kova. Te* daj odločen, neustrašen in jasen ter do* sleden patrijot in nacijonalist, je danes nedosleden, zmeden, oklevajoč in po* puščajoč opozicijonalec. Proti svojemu boljšemu prepričanju se veže z radiče* vim blokom in se končno pridružuje opozicijonalnemu b'oku, dasi ve, da iz teh zvez klerikalna stranka ne more doseči uspeha in da te zveze v bistvu škodijo državi in naši nacijonalni bo* dočnosti! Kaj hočemo, tempora mutan* tur...
= Kongres džero'Jeta. 20. ma'a se vrši kongres džemijeta, na katerem bodo glasom »Pravde« razpravljali o izključitvi poslanca Kenazija in tovarišev, ki so se priključili Pašiču. Radikalni listi pišejo, da vlada med džemijetskimi volilci velika nezadovoljnost, ker je stopil poslanec Peradbeg Draga v opozicijo. Zatrjuje se, da propadejo ti po slanci pri prihodnjih volitvah.
s Ali se pripravlja rmzkol v Radu davi stranki? Iz povsem zanesljive strani is Zagreba nam poročajo, da je na« stal v vrstah hrvatske republikanske seljačke stranke oster konflikt, ki bo brez dvoma povzročil ločitev duhov. Močna skupina radič«vskih poslancev ja skrajno nezadovoljna s politiko, ki jo dela strankin predsednik Radić. Ta skupina naglasa potrebo, da se stranka prilagodi dejanskim razmeram ter preuredi svoj program tako, da bo lahko igrala pripadajočo ji vlogo v parlamentu. Ta skupina tudi ni zadovoljna z ma* niicstom, ki ga je pravkar izdalo stran«
kino vodstvo, na glasujoč, da je prav ta manifest zakrivil popoln fijasko opozi* cijonalnega bloka. 2e v bližnji bodoč* nosti je pričakovati, da ta skupina na* stopi proti Radiću z zahtevo, da se umakne s predsedniškega mesta. Ako ne prodre s to svojo zahtevo, izstopi več poslancev iz stranke in osnuje sv o* jo samostojno organizacijo. —- Z ozi* rom na konsolidacijo naših političnih razmer bi bilo samo želeti, da pride do takšne ločitve duhov v Radićevi stranki.
= Klerikalna taktika v Beogradu. D očim so naši klerikalci ob pričetku vladne krize precej g'a^no nastopali v prvih vrstah op^zicijo^alnega bloka, so se sedaj poskrili v ozadje. Dr. Korošec ne da glasu od sebe. Ta moTk je značilen za presojo situacije, kakor tudi za nezanesljive razbere, ki vladajo v opo-zicijonalnem bloku. Cicvaričev »Dnevnik« piše namreč, da se klerikalci najbrže odcepijo od opozicijonalnega bloka ter poiščejo zvezo z radikalno stranko. V tem oziru so Že poizkušali pri radikalih in zahtevali za svoje sodelovanje izključitev PribiČevfćevih samostalnih demokratov, kar pa se jim ni posrečilo. Tudi »Politika« piše, da so klerikalci nezadovoljni z Radjčevo politiko in da ostro obsojajo njegove nastope, ki pokvarjajo opozicijonalnemu bloku vse izglede za novo vlado.
Volilna borba v Franciji.
V Parizu, koncem aprila.
Volilna kampanja za nove zbornične volitve, ki so v nedeljo 11. maja, je že v polnem razmahu. Po pariških bul-varjih in trgih, pod zelenim drevjem in na vseh oglih je polno pestrih lepakov, s katerimi vabijo politične stranke Parižane, naj glasujejo za njihove kandidate. Mimodoči se vesele teh pisanih manifestov m krilatih obljub, ki jih sip-ljejo stranke, kakor mano z neba. Gre za odlična mesta narodnih poslancev, torej je treba napeti vse sile m obljubiti marsikaj, kar se po volitvah kaj rado pozabi- Ljudstvo je potrebno tolažbe, pa naj jo ima. Volilni shodi ne motijo javnega reda, ker niso burni, kakor prejšnja leta — pred vojno in L 1919. Sploh pa so državne oblasti pametne in so uredile zadevo glede javnih shodov tako, da so skoraj izključeni izgredi. Na prostem so shodi prepovedani. V dvoranah so dovoljeni, toda samo pod pogojem, da dotična stranka položi gotovo kavcijo za eventuelne poškodbe inventarja. Potem pa lahko zborovale! razbijajo, kolikor jim drago. .Ker gre denar za vsako poškodbo iz njihovega žepa, so seveda zelo previdni in nič kaj radi ne argumentirajo svojega političnega prepričanja s stoli ali batinami. Taka polemika zadene v prvi vrsti žep in je torej nevarna.
V osnovnih šolah in v raznih pariških okrajih razlagajo kandidati zvečer mirno svoje programe. Ni več ob-strukcije in incidentov, ki so jih včasih provocirali politični nasprotniki, in če kdo poskusi kaj takega, ga zadene telesna kazen. Zborovalci, ki ne trpe, da bi jih kdo motil, ko poslušajo svoje kandidate, ga namreč brez ceremonij pretep©. Na take shode prihajajo večinoma volilci, pripadajoči stranki, čije kandidat nastopa kot govornik. Incidenti so redki. Če ne štejemo onega z A. Tardi-eu-jem. znanim poslancem, ki so ga na nekem shodu na deželi napadli komunisti. Splošno je opažati med volilci neko apatijo, ki jo hočejo strankina načelstva na vsak način odstraniti. Pomagajo si pri tem z obsežno pisano in govorjeno propagando, ki pa tudi nima vedno za-željenega uspeha. Stranke pošiljajo vsakemu volilcu liste, manifeste, brošure, okrožnice in vabila. Kdor nima papirja, si lahko preskrbi zalogo za več let. In kdor gre rad na led, si tudi lahko pomaga. Zato Že skrbe stranke, ki se večinoma ravnajo po principu, da je obljubiti in dati nekoliko preveč.
Tak način agitacije je uvedel »nacijonalni blok« 1. 1919 in zdaj ga prakticiralo tudi ostale stranke. Mnogo govoriti, več pisati naiveč obetati, malo delati, manj izpolniti tu najmanj dati vo-lilcem, to je načelo sodobne politike, zlasti levih političnih struj. Velikonočni prazniki so bili kot nalašč dobrodošli da je volilna borba še bolj oživela. Vsak kandidat je obenem v volilni komisiji dotične stranke. Izvzeti so samo člani vlade, ki so sklenili, da se ne udeleže aktivno volilne kampanje in da ne nastopijo kot govorniki na shodih niti v Parizu, niti na deželi. Samo Polncare. ki so ga pregovorili ožji somišljeniki, je govoril nedavno na nekem banketu o predstoječih volitvah. Njegov govor je izzval živahne komentarje v vseh političnih taborih.
Štiri glavne politične skupine v Parizu nudijo lasno sliko volilne borbe v FrancUL Nacijonalni blok nastopa tudi sedaj pod imenom »republikanska federacija«. On je cilj ljutih napadov od strani skrajnih levičarjev, takozvanega »kartela levih« in komunistov, ki nameravajo nastopiti kot kmetsko-delav-ski blok, če pravočasno ne sklenejo volilnega kompromisa s »kartelom levih«. Skrajni desničarji, osobito »Action fraucaisv napadajo sedanjo vlado na-
cionalnega bloka, ker ni realizirala programa, v čigar imenu je prevzela d* žavne posle. Očitajo ji, da ni držala obljub glede gospodarske in finančne sanacije države, ki naj bi se izvrši'a s pomočjo nemških reparacij. L'Allema-gne payera je bilo geslo 1919 leta. Desničarji napadajo nacijonalni blok, češ. da ni bil dovolj energičen, da celo z okupacijo Porurja in dragimi ukrepi nI mogel prisiliti Nemčije, da ix>ravna svoj dolg v smislu določil verzajske mirovne pogodbe. — *Kartel levih* <radikali, radikalni socijalisti in socijalisti) pošila svoje strupene strele proti »republikanski federaciji« in ji oč;trvo, da ni bila dovoli popustljiva in korajžna, da evolu-cijonira in se pobota z Nemčijo. Po mnenju levih strank sedana francoska politika napram zaveznikom in drugim državam ni dovolj jasna in precizirana.
Majhna politična skupina, ki se približuje »kartelu levih« je »stranka republikanskega edinstva za mir«, na čelu ji poslanec M. Sanic. To so nekakšni francoski krščanski socijalisti, ki delujejo na tem, da se vsi narodi medsebojno pomire m sporazumejo. S posebno Usto nastopijo samo v Parizu. V notranji politiki atakiralo desne in leve stranke nacijonalni blok radi njegove neiskrenosti. Gre v prvi vrsti za zvišanje davkov, kar je povzročila okolnost, da Nemčija doslej Še ni plačala tako težko pričakovanih reparacij. Dalje mu očitajo, da ni respektira! republikanskih načel in da je docela preziral pravice demokracije in obstoječe demokratične zakone. Komunisti se drže tretje inter-nacijonale in ostro kritizirajo tako desne, kakor tudi leve stranke. Vse agita-torske sile in vso svojo spretnost pa so usmerili proti okupaciji Poruria, ker jo smatrajo za čin brutalnega nasilja naroda nad narodom.
To so torej glavne politične skupine, ki se spoprimejo 11. maja. O takozvanih »bivših borcih« (udeleženci svetovne vojne), ki so igrali pri predzadnjih volitvah precejšnjo vlogo, se ne Čuje več. Tudi skupina okrog poslanca A. Tardieu-a nima več onega pomena, ki ga je imela, dokler so bili vsi njeni člani združeni pod vodstvom starega in preizkušenega državnika Clemen-ceau-a. Razcepljeni in nezadovoljni elementi nastopajo s svojimi kandidatskimi listami, toda njihova agitacija je na zadnjem mestu in brez upa na kakršenkoli volilni uspeh. V volilni kampanj! se umikajo osebne ambicije splošnim interesom m okolnost, da mnogi bivši poslanci nacijonalnega bloka in drugih političnih frakcij to pot sploh niso hoteli kandidirati, priča dovolj jasno, kako dobro se francoska javnost zaveda, da potrebuje Francija delazmožen parlament, ki bi lahko spravil s sveta vse pereče državne probleme. Omeniti je treba sa-mozatajevan;e nekaterih starih parlamentarnih delavcev, ki so se umaknili, da omogočijo mladim, svežim silam udejstvovanje v parlamentu.
Mnenja glede politične forme bodočega parlamenta so zelo razdvojena. V njem bodo bržkone stari in mladi politiki. Preokret, ki je nastal v francoski notranfi politiki takrat, ko je Poincare sestavil novo vlado, ki vodi volitve, pa priča, da bodo v novem parlamentu zastopane stranke navzlic nepopolnemu proporcionalnemu sistemu tako, da bo od dne do dne bolj potrebna koalicija med močnejšimi skupinami. Zmerne dssne in leve skupine prevzamejo državno krmilo. To bo izraz iskrenih želja in principov že konsolidirane in politično točno opredeljene demokracile, kakoršna je v Franciji. Kakor vse ka?e, ostane Polncarč tudi po 11. maju glavni faktor francoske pMirfke.
Julijska Krajina-
— Iz sodne službe v Gorici je odpuščenih nastopnih šest uradnikov: Anton Čuk, Ivan Rijavec, Anton Tram-puž, Turel, Ruzzier in sluga Primožič. Pet je Slovencev in en Italijan.
— O hfdroclektričnih napravah pri Solkanu že dolgo ča^a govore in razpravljajo izvestni goriški krogi. Nag'a-Ša se opetovano. Kake koristi bo to za goriško mesto, za velik d:l goriške dežele in industrijo- Bilo je že mnogo pogovorov rn sestankov, tako tudi zadnie dni, toda stvar se ne premakne nikamor, da bi se moglo reči* sedaj se prično izvrševati z vseh strani že preštudirani načrti. To sestajanje in zborovanje nas spominja na predvojna posvetovanja o napravi vodovoda za goriško mesto, ki so se tudi ponavljala ob raznih prilikah ter so se vlekla skozi desetletia. Tisti Mrzlek je bil proučen in preizkušen po vseh mogočih strokovnjakih in nestrokovnjakih, vodovoda za goriško mesto pa le ni bilo od nikoder. Za sedai se kaže, da utegne enaka usoda zadeti tudi toliko   hvalisane   hidroelektrične na-
iprave.
— Prireditev vrh poljskega društva na Pesku v Istri je uspela povsem povoljno. Na programu so bile raznovrstne ljudstvu priljubljene skladbe, katere so pela pevska društva iz Vrhpolj, Qro-čan, Drage, Bazovice, Boršta, Materije, Kozine in Herpelj. Pokazalo se je, da se petje imenovanih društev prav mar-
i Iflvo god,   Zadnja točka, enodejanska
Sfev. 105
m*
»SLOV rt K rTfln^tTfT«,   dne"^. mafa
artTHTT*
btirka. je moraJa izostcti zaradi nas ta- !       *eD» replike vdam«, igra ni
lerra naliva. Udeležba pri prireditvi je biia velika.
— Nesrečni Anton Stran car, ki Je bil ranjen na volilnem shodu v Ajdovščini, kamor so priSli razgrajat fašisti, se nahaja še ▼t)dno v gorički bolnici. Izvršila se je na nfjem že druga operacija Zadnja poročila tide. da se mu je obrnilo na bolje in da Je f/janje, da ga obranijo pri življenju.
— Fašistovskl učiteljski sindikat za go-rTiko okolico Je ustanovljen- V odboru so fcrtje Italijani in trije »Slovenci«. Ti so: Av-Unst Nadaja, učitelj v Renčah, Zgonik iz Cterovega in Makovec iz Grgarja. Udeležba s slovenske strani je bila majhna.
Presveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani«
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 7. maja: »Ana Karenina«. Red B. Četrtek, 8. maja: »Cezar in Kleopatra«. D. Petek. 9. maja:  Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 10. maja: »Izgubljene duše«. Premi* jera. Izven.
OPERA. Začetek ob pol S. uri zvečer.
Sreda, 7. maja: »Carjeva nevesta«. Red F. Četrtek. 8. mija: »Faust«. Gostuje gospod
Roman Lubinecki. Red E. Petek, 9. maja: Zaprto.
Sobota, 10. maja: »Madamc Butterflv«. Gostuje gosp. Roman Lubinecki. Red B. *    * ★
— Premijera v dramskem giedaliSču. V soboto 10. maja se vprizori prvič v Ljubljani zanimivo delo francoskega dramatika H- — F. Le no rman d a     Izgubljene duše (I_es Ratčs) v prof. Juvančivečevem prevodu. Lenormand spada   med one sodobne francoske pisatelje, ki so vzbudili tako v svoji domovini kakor v tujini največjo pozornost, V bistvu je Tbsenov učenec: periska Revae Critinue ga Imenuje najodlic-nejšega zastopnika    *neoibeenizma# mod Francozi. Kakor slovit! norveški dramatik, tudi Lenormand najrajši obdeluje psihološke probleme izvirajoče  iz abnormalnega duševnega razpoloženja gotovih tipičnih zastopnikov človeške družbe, samo da je pri njem ekspozicija    razvoja abnormalnosti manj zagonetna, jasnejša, ker je prosta vse realistične navlake, ki umevanje Ibsenovih značajev mnogokrat otežkoča. Lenormando-ve drame — sam jih imenuje rlgre«, ker nudijo poleg zapletljajev   globoke tragike obilico komičnih prizorov in tipov — so povečem razdeljene na daljšo vrsto kratkih, živih in učinkovitih slik, katerih vsaka je produkt samo dveh. treh markantnih potez, osvetljujočih trenotno razpoloženje delujočih oseb. Z nedosežnim verizmom osvetljuje pisatelj skrite rane na telesu človeštva; neusmiljeno biča smešno plehkost in niz- 1 ketnost ve:ike tolpe, obdajajoče redke primere mislečih, čutečih In jato trpečih ljudi. — Izgubljene duše so se prvič vprizorile L
v pariškem Thčatre des Arts In so imele v prošli sezoni velik uspeh tudi v Pragi, kjer so jih igrali pod imenom »Turneja*. Na Dunaju so v Reinhardtovi režiji dosegle ped naslovom * Nameni os« učinek prvovrstnega literarnega dogodka. Snov jim je vzeta iz umetniškega življenja. Od ostalih Lenormandovth del naj bodo omenjene drame: »Obsedenci« (Les Possedes), »Vroče zemlji (Terres chaudes), Samum (Le Simoun). »V pustinji (Au Desert) in »čas je sen (Le temps est un songe). Od Le- I normandovih pripovednih spisov je najbolj znana zbirka »Mislec in Idijotka« (Le Penseur et la Cretine). — Premi j ero režira g šest: glavne vloge so v rokah gospe Sa-ričeve, gospoda Rogoza in gospoda Skrbin-Ska. Sodeluje skoro vse dramsko osobje.
— Operna  predstava. Danes v sredo zvečer se poje v opernem gledališču opera ; »Carjeva nevesta« in sicer za red F. Pri današnji predstavi poje vlogo Ljubaše pr-vokrat gdč. Sfiligojeva. Jutri v četrtek go- ; stuje na našem odru tenorist g. Roman Lu- j blnecki In sicer nastopi v operi »Faust« r Tlogi Fausta. Gospod Lubinecki je zelo ru- J tiniran pevec, ki ima velik operni repertoar. Predstava »Fausta« se vrši za red E.
— Šentjakobski sled. oder v LJubljani. V četrtek dne 8. maja: »Lokalna železnica«.
— Šentjakobski sled. oder vprizori v četrtek 8. maja krasno komedijo »Lokalna
prav nikjer dolgočasna.
Prvenec ki torej pisatelja močno obve-; zuje do nadaljnjih del in razmaha navzgor. Nekdo je dejal, da bo »ta vbogi Jalen« dobil še megalomanijo, ker Je mlad ln so ga preveč proslavili še celo pred  prem i j ero. Res je, da nam je na taki točki faliraJ že marsikak talent, ker se Je začel tako; ču-• titl mojstra. Upam, da bo pisatelj ime* do-! velj lastne kritike, okusa ln skromnosti, iz-: ogniti se tej nevarnosti.
Igrali so dobro in živahno. Le nečesa so se že nekolika odvadili: Biti kmetje. Kmetski kmet je bil Skrbiniek;    prav naraven Danilo tudi ne napačen, v maski pa prvo-' reden,  kakor  ponavadi.   Tudi   Cesar zna J kmete, manj  Gregor m, čeprav je vodilno i vlogo sicer zelo dobro in živahno igral. Med ! ženskami ima dosti domače rezkosti g. Ju-: vanova in še dokaj tudi M. Danilova. Mari-. ja Vera je vstvarila mater z občudovanja I vredno   umetniško   fineso.    Le specijalno I kmetsko j* ne gre prav. Bila je pri vsej iz-I bornosti pravzaprav starejša dama. Dreno-' vec ni kmetski mlinar. Na vnanje pa bi mu ne škodovalo vsaj malo moke na obleki in na klobuku, kadar ni prazničen. Peček igra < visokošolca ki se je pomeščanil; pri njem , torej ne pogrešamo tipično kmetskega-
Zlasti v zadnjem aktu,   kjer smo pri j košnji, sem najbolj čutil nepopolno prisot-t nost kmetstva. Kmetske igre so že precej Izginile   iz   ljubljanskega    repertoarja in vglabljanje v take vloge ni več tako pogosto. Moram tudi reči, da i na velikih odrih ; ni vedne dobiti pravih »kmetov«. Tudi za to stroko so med dobrimi umetniki le spe-\ cijalistl in jih ni preveč. Leta 1910., menda. .  sem   videt   v   Monakovem Schonherrjevo »Vero in dom«. Izvrstno igrano in režirano. Samo tega jim nisem verjel, da po kmetje. Boljši   na   tem   polju   so  dostikrat pravi kmetski igralci, ki sebe same igrajo. Znani Schliersee-erji, kmetje, ki so postali poklicani kmetski igralci, so kmetske ierre ponavadi Igrali  tako tipično, kakor jih civilni, izobraženi igralci le malokdaj, in gotovo ni kol s tako enakomerno prisotnostjo tja do najmanjše vloge.
S kmetskim! igrami je kakor z narodno umetnostjo,  z vezeninami, rezbarijami Itd. Lepše so izvirao narodne, vezo one. ki, ki  si  jih  izmislijo v  ^narodnem duhu« umetniki.
Ponavljam pa. da igrajo »Dom« dobro in z ambicijo. Lif»ah vodi režijo. V zadnjem aktu moti neka španska stena, ali kako bi jo nazval. ki zakriva za drevjem skoro polovico planinskega prospekta, če je prospekt preozek, bi bilo praznino zamašiti 8 čem drugim, s skalo al! drevjem.
Dnevne vesti.
Basfeeri vestnik.
— Koncert Glasbene Matic? . V petek 9. tm. vrši se Instrumentalni in vokalni koncert Glasbene Matice v Unionskl dvorani. O instrumentalnem delu sporeda smo spregovorili v včerajšnji številki. Naj nam bo dovoljeno par pripomb k vokalnemu delu. Ta del izvaja pevski zbor Glasbene Matice !n sestoji Iz zgolj Izvirnih sloveeskih skladb, po večini najnovejšega datuma. Adamič Je zastopan s svojimi štirimi najnovejšimi zbori in sicer Molitev pastirčkov. Narodna, Igra na nebu in Vtjola. Marij Kogoj ima dva otroška zbora in en mešan zbor. Izmed Pavčičevih zborov se poje mešani zbor će rdeče rože zapade sneg, od Ravnika pa moški zbor Kam si šla mladost ti moja, Premrl pa Je zastopan tudi z otroškim zborom Rože za Marijo. Iz Lajovičeve zakladnice je vzel tokrat zbor njegov moški zbor Breza in hrast, otroška zbora Dete jezdi na kolenu in Nagajivka ter mešani zbor Zlato v Blatni vasi. Velika večina teb skladb se izvaja prvič, so izredno težke ter stavijo na zbor naravnost velikanske zahteve: naj jim bo v izvajanju sreča mila. Po celotnem programu sodeč, bo ta koncert najbrže pomenil višek letošrje koncertne sezone. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni
— XII. mladinsko predavanje. V nedeljo, dne 11. tm. vrši se ob ^1L uri dop. v TJnlonski dvorani zadnje mladinsko preda* vanje v letošnji sezoni. Na sporedu tega mladinskega predavanja Je celotni sinfo-nični ciklus Bedriha Smetane »Ma Vla3t« (Moja domovina), katerega izvaja orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kapelnika Balatke. Uvodno besedo o Bedrlhu Smetani prav posebno pa še o ci-
klusu samem, govori skladatelj Fmil Ada-ideaatal kTieli^v l^to^^Staoni aa j mit Mladino opozarjamo na to predavanje
Dunaju vprizori ena tridesetkrat. Pose ti te predstava Vstopnice so v predprodaji v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
— Italijanska monografija o Ivu VoJ-nevlču. Prof. slavistike na pad o vs ki univerzi Maver Je pravkar napisal literarno monografijo našemu pesniku Vojnoviču. Knjigo je izdal rimski Institut za vzhodno Evropo ln je vzbudila v italijanskem literarnem svetu veliko pozornost.
— Kantova slavnost. Ljudska univerza je v ponedeljek zvečer pričela s proslavo Iman. Kanta. Predavala sta g«, inž. Kukove c in prof. dr. Dolar. Prof. g. Favaj nadaljuje v ponede^ek. Predavanje te bilo dobro obiskano.
★   ★ ★
M. Z:
»DOM«.
(Konec)
Kot dramsko delo Je Igra dosti srečna. Kajmedlejšl Je zadnji akt, dasi je skušal pisatelj v njem podati nekako sintezo. Bere se tudi ta akt še dokaj dobro. Na odru pa se zdi nekako sestavljen in težko Je slediti vedno menjajočim se osebnim konfliktom, ki se še v zadajem hipu pojavljajo, ko jih pravzaprav ne pričakuješ več. Tiste primere o mladih mačkah z odra nisem razumel in drugi, ki sem jih poslušal, tudi ne. Preveč se kupici še neizravnanega gradiva, ko pričakuješ že izzvenenje v zmago »Trate«. Kajti pravi junak Igre če pregledamo dramo v celoti, se ml zdi, da smem reči: Krepko delo, živo tn resnično z dobrim vodstvom I ta verjetnim razpletom« Jezik Jedrnat la ]
ln prosimo starlše, da pošljejo mladino v nedeljo v Union, da se naslaja ob nesmrtnih delih slavnega skladatelja, katerega 40. obletnico smrti smo pravkar se spominjali. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni Mladinsko predavanje Je namenjeno izključno le mladini.
— Ženski zbor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru pride v soboto dne 17. t m. v Ljubljano ter priredi fsti večer ob & uri v filharmoničnl dvorani koncert z Bstim sporedom kakor ga je Izvajal v soboto dne 3. L m. a naj'epšim uspe bom m pri razprodani Gotzovi dvorani v Mariboru. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
Sokolstvo.
— Sokolski Tabor. Sokol L priredi v nedeljo dne 11. tm. na Taboru na čast gostom in dobrotnikom koncert, U bo trajal od poičetrte do sedme ure zvečer. Prt tej priliki bo tudi razkaz stavbe ln razlaga načrtov. Prijatelji in dobrotniki Sokola I, kt jih zanima gradba Sokola L so vabljeni polnoštevilno h koncertu ln ogledu gradba ln načrtov. .
— Mladinski popoldan Sokola I se vrti v nedeljo popoldne 11. tm. ob pol S t TJnl-onu. Pomlad, mladost, cvetje in našo narodne nađe — to bodi praznik sokolske mladine in Sokolstva. ki mu je poverjena vzgoja v nravnosti ln telesnem zdravju. Starši in prijatelji mladine pridružite re temu slavju, posetite nas mladinski popoldan! '
V Ljnbijom. dne
Legenda o klerikalnem SiovanstvtL.
Čudno! Naši klerikalci so sedal naenkrat odkrili svoje slovansko srce in svoje trdno slovansko prepričanje! »Slovenec skuša v člankih in noticah dokazati, da ni bilo nikdar boljših in bolj prepričanih slovanofilov pod soln-cem, kakor so bili slovenski klerikalci. Nič bi nas ne presenetilo, ako bi nekega* lepega dne čitali v »Slovencu« celo zatrdilo, da je osvoboditev slovanskih narodov izpod tujega jarma pravzaprav sad dela. truda in znoja, da, morda celo — krvi klerikalnih Slovencev. Saj se še spominjamo, da je klerikalni poslanec Vesenjak že lani o binkoštih v mariborski ^Straži« z vso resnostjo dokazoval, da so bili Slovenci tisti, ki so se s svojo bajeslovno »revolucijo« pripomogli Antanti k zmagi naj Nemci in Avstrijci Morda se letos tisti Vesenjak. ko ga znova obsenci sveti Duh. zateče še k xSlovencu« in ugotovi da ni ne samo Slovencev, Hrvatov in Srbov, marveč tudi Cehoslovakov in Poljakov osvobodil nihče drugi izpod tujega jarma kakor za Slovanstvo in za uresničenje njegovih idealov se boreča slovenska klerikalna stranka. Posebno svojstvo klerikalcev je njihova nehotična nesramno?! V tej svoji brez-tidnosti jim je malenkost postaviti na glavo tudi zgodovino.
In vendar ve ves svet. pred vsem pa vsa misleča slovenska javnost, da ni bilo v preteklosti bolj zagrizenih ln bolj strupenih sovražnikov s'ovanske misli, ka'ror so bili naši klerikalci.
Odprite letnike Mahničevega »Rimskega katolika«, »Slovenca«, »Domorlti-ba« in kakor se že imenujejo vsa velika in mala klerikalna glasila, povsodi najdete naravnost besno sovraštvo d*> vsega, kar je v zvezi s Slovanstvom. Kakor »Neue Freie Presse« in Wolfova *Ostdeutsche Rundschau«, prav tako in še ostudneis*e so pisali klerikalni organi o — pans!av:zimi, ki so ga ljudstvu predstavljali za največjo nevarnost ne samo za katoliško vero in Avstrijo, marveč za Pvropo in ves svet sploh.
Komu ni v spominu, kako infamno m lopovsko je pisal »Slovenec« o velikem slovenskem kongresu v Pragi L 1908, o slovanskih konferencah v Petro gradu In sr>!oh o vseh prireditvah, ki so imele namen poglobit} mise? slovanske vzajemnost?, kako jte grdil in sramoti«! osebe, ki so igrale vlogo pel teh slovanskih akcijah, kazal nanje kot ve-!eizda?3lce ln ščuval nanje avstrijske oblasti?
Kdo se ne spominja, kako je »Slo venec« strupenosovražno sprva pisal o osvobodilni balkanski vojni ter izražal svoje shnpatffe za Turčijo, dočim je ves slovanski svet z navdušenjem pozdravljal vojno proti dednim sovragora Ju-goslovenov — Turkom?
Moral je takrat priti poslanec dr. Ignacij Žitnik z Dunaja, da je napravil v »Slovenčevem« uredništvu red in ukazal, da mora list zavzeti prijazno stališče napram Srbiji. Črni gori in Bolgariji!
Seve »Slovenec« je takrat za borih 2000 kron opravljal reptilsko službo avstrijski vladi in delal tisto politiko, ki mu lo je narekovala avstrijska vlada!
Baš ker je bil ta list s svojo stranko vred neprestano v službi avstrijske vlade, ki se je instinktivno bala panslavizma kakor hudobec križa, za to so se kterikalci borili z vsemi sredstvi proti vsakemu pokreta, ki Je imel za cilj zbHžanie slovanskih narodov in uresničenje slovanske vzajemnosti
In ti ljudje, ki so bfli ves čas v protislovenskem taboru in ki so bili neprestano hlapci avstrijske in nemške misli, plačani borci proti slovanskemu pokretu, se sedaj izigravajo za velike Slovane in si prisvajajo zasluge za slovansko stvar!
To je nesramnost ki so fc> sposobni samo propadli subjekti, operirajoči v javnem življenju samo z lažjo, pot v m a -mi in usu rpacijami!
★  * ★
— Svojo krivdo bi rad| ntajIO. Kterikalci so kakor 2idie. Skozi vrata jih vržeš ven, pa prilezejo skozi okno nazaj Poglavje o cirilici »Slovencuc ne da miru. Danes nam podtika, da bi radi zavrgli slovenščino. Nič ne moremo zato, če klerikalni možgani niso Čisto v redu. Šlo je nam za načelno vprašanje, Ko-stanjeviški župnik je odkrito izjavil, da Je treba cirilico sploh črtati Iz učnega progi ama naših sol. Hoteli smo zvedeti, kakšno stališče zavzame v tem slučaju »Slovenec«. Pa nI Šlo, kakor ne gre tudi drugače, kadar se klerikalci zalete. Zdaj se »Slovenec« zvija in veže otrobe o absurdni misli, da smo zatajili materinščino. Le potolažite se, gospodje! Svoj jezik smo branili, ko se vam v naročju dobre matere Avstrije o sedanjem lokalnem patrijotizmu mtl sanjalo nL Pač pa bi bilo dobro, če nam brez zavijanja odgovorite na vprašanje: AH se strinjate s kostanjeviškim župnikom glede odprave cirilice ali ne. Potem no grjrravjieni igafcniteirafl dalje*
7. maja 1924.
— Majn&k! telet oruštva »Pravnika« bo letos združen z zanimivo ekskurzijo. Udeleženci se odpeljejo v soboto, dne 17. maja t L s popoldanskim zoren>skuu vlakom iz glavnega kolodvora oh 15. uri 10 minut do Št Vida^ odkoder se napotijo k tacenskemu mostu- OJ tega mostu peš izprehod vzdolž ob Savi pr> njenem desnem bregu do Jezice. Na tem izprehodu bo pojasnjeval g. univ. prof. dr. Karel H'nter-lecnner, kako je učinkovala regulacija Save med Tacnom in Lazami na poglobile v savske struge in posredno s tem na izvire ljubljanskega vodovoda. S tem bo v naravi utemeljeval svoje na-ziranje, ki ga je izrekel na svojem predavanju, ki se je vršilo lansko leto meseca decembra pod naslovom »Geologija in uprava« na sestanku društva sPravnika«. Po izprehodu na Jezici prijateljska zabava v gostilni >pri Alešu«. Ce bo 17. slabo vreme, se bo vršil izlet dne 24. maja- Vabimo jre. člane, da se izleta mnogobrojno udeleže; gostje dobrodošli!
— Apel na gosrsoda velikega župana! Pozivamo gospoda velikega župana, naj vendar poskrbi za to, da bo mestno županstvo respektiralo in uva-ževalo odredbe centralne vlade, saj vendar sloni na respektiranju državne avtoritete vsa uprava! Navzlic odločitvi ministrstva notranjih del glede mestnega šolskega sveta, župan dr. Peric še do danes ni sklical seje te korporacije, kar dokazuje, da se mestni župan neče pokoril v!.id?»rm tTkrepom. To je remi-tenca. ki >e vlada pač ne more trpeti! Zato pozivamo vnovič gospoda velikega župana, da napravi red ter pripomore državni avtoriteti do veljave tudi napram remitentnemu ljubljanskemu županu.
— Povratek v stare čase. V nedeljo ie jahalni odsek »Hrvaškega Sokola« v 7agrebu razvil svojo zastavo, ki jo je dal, kakor nekdaj v starih časih, blagosloviti v cerkvi. Blagoslovljenje je opravil sam zagrebški nadškof. Pri ceremoniji v cerkvi so govorili tudi voditelji hrvatskega separatističnega Sokolstva- Ves obred se je izvršil, kakor pri kakšni cerkven? bratovščini. Zdi se, da so s to cerkveno ceremonijo voditelji separatističnega hrvatskega sokolskega pokreta zasledovali zgolj namen, da pridobe zase ljudske mase. Toda tega namena niso dosegli. Slavnost se je namreč vršila brez vsakega zanimanja v široki javnosti. Ko so korakali separatistični Sokoli preko Jelačićevesa trga. je ostalo občinstvo docela apatično. Nihče jih ni pozdravljal, nihče jim ni navdušeno vzklikal. Prireditev je bila podobna pogrebni svečanosti. Ako ne krene separatistični Hrvatski Sokol na druga pota, ki vodijo nazaj v jugoslo-vensko sokolsko zajednico, mu ne pomaga k razvoju niti blagoslovljena zastava.
— Druga direktna proga Becgrad-DunaJ. Po poročilu rz Beograda bo 15. t. m. otvorjena druga direktna telefonska proga Beograd-Dunaj. Proga bo vedela tudi preko Slovenije. Razbremenjena bo sedanja direktna proga Be-ogra d-L iubl iana.
— Učiteljski uspoaob. izpiti. TJsposob-ljenostn! izpiti za osnovne in meSCanslce Sole na črt. moškem učiteljišču v Izubijani so ae vršili pod predsedstvom ravnatelja Ant. Doklerja v času od 25. aprila do 5. maja. Usposobljeni so bili: I. zameščan-s k e 5 o 1 e: Kprnc Leopold. S. Bahovec Helena, S. Marinko Frančiška, (III.sk.), 8. Rozman Marija (TI. ek.), S. Blejec Marija (a odliko), S. Celeatina Marija (T. sk.) BL z a osnovne šole: Milan Deškovig. Alojzij Dolinšek, Karel Fakin, Anton Flegar Friderik Hegler. Ivan Jernovič. Rudolf Kavčič, Franc KošSča, Gustav KraSevec. Mirko Kregelj, Josip LekSe, Franc Loprar, Franc Merver. Vladislav Mlekuž. Milan Pavlovec, Franc Peček. Avgust PehiČič, Cl-rU Plvk, Vaclav Požar. Srečko Krsironk, Franc Span. Aleksander Dominko. — Marija Befek-Mahovčič, Serafina Oacar, Josi-pina Erker. Vida Frelih. Ana Gradlšar. Fra-nja Grobar. Marija Hočevar-Tiegl, Staša Horvat, Valerija Hrovat, Marija Iglic. Barbara Janefič. Sonja Klovar. Marija Krdo-melc-Vyroweek. Ana Kren, Angela Kunst-ler. Lea Maver-Kaiserberger. Jožica Perme, Anka Podboj. Draga Podboj. Elza Podboj, Vida Podreberšek, Helena Rom. Bogdana Rupnlk, Alojzija Rua. Valerija Levar, Albina Skok, Antonija Skerle, Ana Subic. Marija Ohliž, Mira Urh, Veren* VodaSek, Berta Zrimec in Marija Žagar. IIT. Posebne izpite ao napravili: a) ls italijanščine: Angela češnovar, Ivana De-kleva, Helmnt Gallalla, Angela Legifta, Marija Slokar, Jelka W r i s c h e r (z odliko); b) la srbohrvaščine za mefič. šole: Bogomila Benedlk, Marija Benedik. S. Marija Plevel (s odliko), Marija Radi5 Be-dekovil in Ljudmila Sirnik. — Reprobirani ata bila t kandidata, med Izpitom so odstopili S kandidati ln 3 kandidatinje.
— Nova Izdaja praških Narodnih ILU atov. Praški »Narodni Listje bo začeli izhajati tudi t ponedeljek zjutraj. Prva številka na S straneh Je izšla 5. tm.
— Velika higijenska razstava v Beograda. Rdeči kril v Beograda pripravlja veliko razstavo higijenskih predmetov. Razstava Jo mišljena t širšem obsega ter bo Imela tudi mednarodni značaj.
— Zdravljenje vojnih Invalidov v Do. . JenjskUi Toplicah, 8 X. Junijem U. prične
invalidska uprava s brezplačnim »drrr-ljenje v Dolenjskih Toplicah- Oni invalidi, ki so dejansko potrebni zdravljenja v teh toplicah naj poSljejo čimprej svoje prošnje invalidskemu odseku oddelka za socialno politiko v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene z zdrave i.^im Izpričevalom (oziroma potrdilom) okrajnega aH okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da Je prosilec res potreben zdravljenja v DoL Toplicah, ter da je bolezen dnjanako t vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošenj, Id ne bodo v tem smisln opremljene se ne more vpoStevatL Poleg zdravljenja se bo nudila bolnikom-lnvalldom tudi brezplačne-oskrba v invalidskem domu v Toplicah. Ne--posredno po prihodu v Toplice bo vsacega bolnika preiskal Se zdravnik kopaliiča. fcs> t eri bo določil dobo zdravljenja.
— Iz državne službe. V pokojen} so: po-licfjski komisar v Maribora dr. Vcjtefc S t r n a d, vladrri kancl'.st pri okrajnem glavarstvu v Logatcu Božidar B a d i n m v'ad-m" kanetist pri velikem županu za Uanilaa-sko oblast Josfp Hvale.
— Nevarnost pred slano. Za ponedeljek", bi torek je jrrozi'a slana, oziroma saj mraz; ki b! bil ze!o poškodoval zlasti v polnem' cveti u se nahalajočemn sadnerrra drevju ter trtnim pekarn kam. Posebno v noči od ponedeljka na torek se je terTnomcter zunaj že najribal blizn 0. V od'oSlnem trenoUcn pa Je zopet zmagal jugovzhod, ki Je pooblačil prt-, ie jasno nebo ter namesto slane prtnesel de2. Ni bilo krrra'u leta, ki bi bilo v tem času tako nevarno glede pozebe, kakor le le-' tosnJi mn]nk. Dokler bosta b'la boi za prevlado oba skrajno si nasprotna vetrova, kar traja sedal že nad mesec dni, smo vkHub' trenotno lepemu vrememi v nevarnost* pred večjimi pozebamf,
— Čehi za svoja kopališča. Cegka vlada
je sklenila 33% popust po vseh Čeških železnicah za vse inozemce. ki potujejo v češka 'kopališča, da tamkaj bivajo najmanj 10 dni.
— Smrtna kosa. TJmrla Je gospa A polonija Štrukelj, trgovka v PreSemovI ulici. Pokojnica je bila podjetna Zena, k! ai. Je s pridnostjo ustvarila lepo pozicijo. Po-gr-eb bo danes 7. tm. ob pol 15. iz mrtvašnice pri Sv. KrišStofu na pokopall^iče k 8». Križn. Blag jI spomin!
IZ CELJA.
— Občinski svet je imel v ponedeljek    zvečer v mestni    posveto\ ajnicr' svojo sejo. Seja je bila sklicana za p^f 19. zvečer, pričela pa se je z enoumo zamudo, ker je manjkalo mnotro odbornikov. Sprejeli sta se v domovinsko zvezo 2 osebL   —   Vojaška oblast vedno uporablja drevored na Glaziji za vojaško vežbanje, dasi za to nima dovoljenja od mestne občine. TucIt še niso Iz-praznejene bolniške in konjske barake na Sp. Lanovžn Tudi vsi opomini dede teh stvari na vojaško oblast niso ničesar zalegli. Sklenilo se je po norovr.cr-r opominu vložiti proti erarju tožbo, da se ugotovi, če ima vojaška oblast pravico uporabljati drevored rra Glaziji za vežbanje. — Razpravljalo se je r!Tir-: no tudi o elektrifikaciji mesta. — Kor.-' trolnemu orjranu za pobiranje nočnega' davka se dovoli primerna nagrada i*3 5dob,   katere naloži mestni magistrat* strankam »katere neredno pobirajo nočni davek.
— Ferijalni Savez, podružnica Cei je, ja prtred'l minulo soboto zvečer m v m-detjo popoldne javno akademijo. Ma sporedu sr* bile pevske točke moškega >^bara pod vodstvom g. Preglja, violinske točke, solo točke s sprem'']evanjem klaviria ftn kančno Ksaver Meškova drama »Mati«, kateno ie, režiral g. Janka Programske točke, kjkor tndi rgra so se rešile povoljno.
— Udruženje vojnih invalidov, podružnica Celje, je praznovala svojo krstno slavo z maso zadušnico v Župni cerkvi sv. Danijela, katera se je vršila ob 8. uri zjutraj in so ji prisostvoval tudi zastopiukl voj. in civ. oblasti.
— Krajevna organizacija demokratske stranke za celpko okolico ima danes zve-1 čer sestanek v Sokolskem doma v Gaberta I ob 8. uri zvečer.
IZ MARIBORA-
— Vandallzem. Kakor v Ljubljani, uuU pri nas tožimo o vandalizmu v mest naša-dih. Krasni mar. park si čim dalje boj laste posamrtikj. Vsak si dela cnria, koder hote. Te dni so na Tržaški cesti zlikovci ponov-' no uničili 200 sadnih dreves, oko postava se ne gane. čeprav spadajo baš tak» iavitf zločinci tudi v kompetenco oblasti za !avrw» varnost m varstvo. Toda v Maribora eod-no, če se dogajalo taki vandalizmi na debelo. Ko so te dni naše mesto posetlTi gostje tudi zi Kranjske m so videli Cofovo ulico, cesto pred okrajnim glave rs tvom (sedaj vcLik župani o) in StrcsTnaJerjev drevored, so ogorčeno ostrmeli. Postalo jih je — sram za nas Mariborčane. Ce bi bilo tn t. 1915. so rekli, bi seveda mlsJHi da so Nemci svoje lepe drevorede žrtvoval za — v»sB-ce S'ovencev. Človeka res ob pogleda na te štrleče drogove z rogovilami nehote odide groza. Maribor Je obogatel za eno sramotno zanimivost. Nasprotno se dobe uH-ce, ki so podobne pragozdom, lq v temnih, nočeh nudijo zločincem pTijflgo za cestne napade. Tak »pragozd< n. pr. se nahaja v Trn-^ barjevi ulici med vilo, kjer stanuje zdravnik* dr. Marinič in vilo, kjer stanuje vis. drt-pravnidk dr. OraselK. Tu bi lahko izgini* rx>krvico starih kostanjev. 5e bo*j potrebuje, prostosti zraka mestno kopališče spredaj. Ce se hoče res popraviti, prva nujna potreba Je, da se ob celem poslopju sploh odstranijo veliki nasadi, zadostovala bodo ma»-' la drevesca, ki pripuščaio zfctovju svetlo, bo tn zrak.
— Dojema obolelost V ponedeljek s* le na glavnem kolodvoru pri carinarnici nudil nenavaden mizar. Škrga pri carinarnici AIoJzSj M Je naenkrat začel kazati pojav«)
Je bil v neki gostilni na Pesnici napaden;
dobil je tudi udarec po s a vi, zdaj si je revež domišljal, da ga hočejo zopet napasti. Stal je na progi in mahal okrog sebe in če se mu i e kdo približal, le segel zadaj v žep, kakor da hoče potegniti revolver, katerega pa niti imel ni. Okoli njega se le zbralo polno radovednežev, tudi vojaku a nihče se ga ni upal prileti. Ko je prišla njegova žena, jo le takoj spoznal. Med tem je dospel rešilni oddelek ga je s pomočjo žene spravil v bolnico, kjer pa so ga — izpustili. —
— Iz vlaka pobeglega aretlranca v tunelu pred Pragerskem niso našli ne mrtvega, kakor se le mislilo, niti ranjenega. Ga sploh niso dobili v tunelu. Ljudje so sploh čudijo ne toliko, da Je možakar pred očmi orožnika mogel skočiti skozi okno, marveč, da v tunelu ni vsaj obležal.
— Pogrešana igralka, Eno najbolj temperamentnih Igralk gdč. S. so že del] časa pogrešali. Slaba plača in zda) le nanjo vplivalo še to, da ni pri opereti »čardaške kne-ginje« dobila vloge kontese, Id le za njen živahen, očar^iv temperament najbolj primerna. Kakor ravnokar izvemo, so pogrešano že našli ozir. se le sama vrnila, toda bolna. Drama in opereta bi z njo izgubila eno izmed najbolj priljubljenih moči
E PTUJA.
— Pevsko društvo »Slavček« v Ptuju priredi dne 11. t m. ob 15. popoldne v »Narodnem domu« igrokaz v 4 dejanjih »Zaklad«, spisal Andrejev.
— Ptuičanka aretirana t Pariza, Te dni |e bila v Parizu aretirana neka 23-!etna J. Jureš iz okolice Ptuja, radi velikih poneverb m tatvin.
— Nova tiskarna? Tuk. trgovec g. Kraigher Je opustil svojo trgovino na Slovenskem trgu. Kakor čujemo, se namerava preseliti v Iste prostore neko tiskarsko podjetje.
— Svinjski semenj se je vršil, kakor običajno, zopet 7. t m. Bil Je prav pičlo obiskan.
— Iz Krškega. Podružnica »Kola Jugo-alovanpkih sester« je zopet za letos do Jeseni zaključila sezijo svojih sestankov, ki so se vršili v tem letu po dvakrat na teden, ker se je izkazala potreba po večjem Steviiu sestankov. Lahko Je zadovoljna z uspehi dela, ki Jih Je dosegla na teh sestankih. Podučevalo ee je letos izdelovanje domačih čevljev. Napravile so Jih članice iz mesta in pa okoliška dekleta 22 parov. Poduk Je neumorno in vztrajno vođ'la predsednica g. Anica Rendla, poučevanje ročnih del pa je bilo v rokah marljive od-bom'ce gdč. Ivanke Sovretove. Tudi na letošnjih sestankih so se vršila zanimiva predavanja. Poučevali so gg. strokovni učitelji meščanske šole zaključno predavanje pa sta imela g. nadzornik Stiasnv: skioptične slike: »Potovanje po Severni Ameriki« in g. g. Tone Gaspari: Pomladek Rdečega križa« Vsem. ki delujejo v prospeh ln procvit podružnice »Kola«, bodi na tem mestu izrečena zahvala. Marljivi podružnici našega »Kola« je zagotovljena naklonjenost vseh prebivalcev našega mesta in naj le vztrajno stopa dalje po začrtani poti.
— Samomori v Zagrebu. Na Zrinjevcu je skočil z okna drugega nadstropja svoje hiše dr. Lavoslav Tarnogrod ,star 62 !et V smrt je ŠeJ za to, ker mu je zdravnik dr. Botteri Izjavil, da bo oslepel Dr. Tarnogrod |e bil takoj mrtev. V Savo le skočila pri Zagrebu delavka Pepica Arhanič. K sreči pa so Jo opazili nekateri pasanti, ki so Jo potegni'i iz vode In tako rešili gotove smrti. Arhaničeva je epileptična in Je radi tega hotela v smrt. — Na TuŠkancu so stražniki naleteli na prodajalca drv Ivana Muranica, ki se je zvijal v silnih krčih. Spil je količino strupa. Stražniki so ga prepevali na stražnico, kjer so mu dali mleka, nakar le bil prepeljan v bolnico. Izprali so mu želodec in le že izven nevarnosti.
— Zločin v Krlževdh pri Ljutomeru. — ICcmaj je minulo par dni po strahovitem umoru dveh Rusov pri Ljutomeru, že Je bil Izvršen nov zločin. V petek 2. t. m. zvečer Je ubil hlapec, zaposlen pri dr. Lebarju ▼ Križevcih pri Ljutomeru, z gnojnimi vilami tamošnjega oskrbnika Kardinara in sicer v postelji. Morilec le nesrečneža strahovito razmesaril. Po storjenem zločinu le pobegni! hlapec v bližnji gozd in se skril v kup listja. Opažen pa Je bil od nekaterih mimoidočih žensk, ki so ga ovadile prihalo-jočima orožnikoma. Ko je morilec videl, da ne more pobegniti, si Je z nožem prereza! vratne Žile. Težko poškodovanega so prepeljali v Mursko Soboto, vendar je upanje, da okreva.
— Nasilen gospodar. Josip Marinšek, 19-letni delavec v God:cah pri Mekinjah, se Je spri s svojim gospodari em Alojzijem Per-metom. Med prepirom ga Je Perme ustrelil v desno nogo. Marinška so prepeljali v bolnico.
AVANTURE BOSANSKEGA SLEPARJA.
Pred krat ki m Je na oddelek javne varnosti v ministrstvu notrajih del prispelo pismo policije lz Draždanov (Dresden), v katerem ta išče podatke o nekem Branku fiimiču, ki Je bil tam prijet Simlč Je prišel pred kratkim is Francije v Nemčijo, v Kns. V Nemčiji je izvedel serijo drznih sleparij ln pustolovščin. Ker je govoril dobro rusko, se Je pomešal med ruske Imigrante, predstavljajo* se kot protiboljševilki agitator. Od raznih Rusov, ki so mu nasedli, je izvabil večje vsote denarja. V Nemčiji pa se Je splošno predstavljal kot vel ©Industrijalec, ravnatelj velikega berlinskoga podjetja. Na račun tega Je izvršil vse sleparij. Ko so mu postala tla prevroča. Jo begnil v Draždane, kjer so ga prljelL Simlč so Je legitimiral kot vrhovni vodja komunistične stranko v Jugoslaviji. Izjavil Je, da je v ostalem bogat človek in da so bile izvršeno sleparijo samo srodstvo aa uspeh v njegovi politični misiji. Policija Jo medtem ugotovila, da Jo bil filmi« svoječa-ano te ▼ Ensu radi goljufij šest tednov zaprt. Takrat so Jo v Bnsa predstavljal kot *Hktinrttr Orlov Is Moskvo. Na pod-
lagi podatkov našega ministrstva notranjih del Jo bilo ugotovljeno, da Jo Ime toga sleparja Ljubomir Nlkaič. a ne Branko šimič ln da Je rodom iz sela Ljubico t Hercegovini. Tudi našo oblasti so mu bile te dolgo za petami. Za časa svetovne vojne leta 1916. se Je pojavil Nikale nenadoma v Sarajevu in ao predstavljal kot kurir jugoslovanskega odbora v inozemstvu In Je pokazal aeka priporočilna pisma, naslovljena sa poedine osobo t Sarajevu. Med nacionalisti v Sarajevu je povzročil veliko zmedo. Sni ao ga smatrali aa avstrijskega špijona, d očim ao mu drugi p s sedi L S pomočjo prl-aleparjeneca denarja je pričel Nikšič raskošno Živeti. Spoznal se je tudi s vdovo nekega avstrijskega kapetana, ki je imela večje posestvo t bližini Sarajeva. Imel Je ■ njo intimne odnošaje. Vdova Jo kmalu prodala svoje posestvo In sedaj se je pričelo za oba veselo življenje. Nekega dne Je sarajevska podclja odkrila ▼ mestu klub svobodno ljubezni in NlkaiČ ter mlada vdora sta takrat nenadoma izginila. Malo kasneje se je pojavil Niksič t Novem Sadu, vendar   brez   vdove.  Različnim narodnim borcem se Je predstavil kot poslanec jugo-slovenskega odbora ter je izvabil od njih večje svote denarja. V Novem Sadu se Je spoznal z nekim poročnikom mornarice, kateremu je zapeljal ženo. Malo sa tem ga je prijela policija, uspelo pa mu Je pobegniti in odšel je v Zagreb. Tudi tu ga je zasledovala policija; pobegnil Je v Nemčijo, kjer Je ostal do konca vojne. Po prevratu se je nekoč pojavil t Sarajevu,   toda je izginil hitro. Sedaj so napravili konec njegovim avanturam.
— Vremenska napoved. Dunaj, 61 maja. Uradna vremenska napoved za 7. t m.: Spremenlifvo, trajajoče mrzlo vreme.
— Chinoferrln kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu ln najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvalescenci. Dobiva se v vsaki lekarni.
— Najcenejše In najnovejše obleke se
dobe samo Selenburgova ulica Št. 3 pri Orlčar & Mejač
— Kar V| potrebujete, to Je Clzafluld To pravo domače sredstvo katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, El-zatrg št. 238. Hrvatska.
Sokolsko slavje v Sfrniščii.
Sokol na Dravskem polju se čim-dalje lepše razvija. Ni še dolgo, kar se je na Pragerkem ustanovil odsek Sokola v Mariboru, izpočetka neznatno seme, kateremu so nasprotniki odrekali sploh vsak porast Pa dobro seme je lepo vzklilo na tleh. kjer je bila še pred par leti zabranjena slovenska beseda. Danes je iz tega semena vzrastlo že lepo ravno in življenja čvrsto drevo, katerega veja »dramatični odsek« je v nedeljo popoldne v Sokolskem domu v Strnišču pokazal Že dozorevajoči sad truda in požrtvovalnosti. Na tem med vojno tako razvpitem kraju (taborišče spolnobolnega vojaštva, pozneje zbirališče ruskih vjetnikov) se je Pragerski Sokol sestal z brati in sestrami iz Ptuja. Dočim so slednji pokazali svoje delo v prostih vajah, Je dramatični odsek iz Pragerskega preskrbel za duševno zabavo, kar v dveh predstavah: »Ce sta dva« (burka) in »Kovačev študent« (spevoigra). Navzoči so se Čudili, kako je pri obstoječih razmerah sploh mogoče s takim vspehom javno nastopi ti. Mogoče je le, če v podeželskem Sokolstvu požrtvovalno delujejo zavedni Sokoli kakor so na Pragerskem: učitelj FabiČ, pripravnik Škrbine, Dolničar mlajši, Li-povšek i. dr. Kljub zelo neugodnemu vremenu je bila udeležba zelo povoljna. Take nedeljske prireditve na deželi naj bi bile vzgled vsemu Sokolstvu na severni meji.
Gozdarstvo.
—g Vprašanje skladišč na Delti In Brajdici s* ima urediti vsporedno s železniškimi tarifami ln p aro p lovnimi zvezami za promet preko Sušaka. Naravno bi bilo, da se pri teh zelo važnih ukrenitvah vpošteva od merodajnih centralnih ln lokalnih oblaatev tudi slovenska uvozna m izvozna trgovina, ki so Jej mora priznati primera* del Sušaka In to direktno, brez kake takozvane druge aH tretje roke. kd nam utegne zelo podražiti In zelo otežkoči-ti dostop ln udomačenje t tej lukL Ker Jo naša dolžnost In tudi naša korist, da čim prej dvignemo domačo luko In domačo paro plovbo, mora državna oblast skrbeti sa najhitrejšo, najpravičnejšo In najboljšo ureditev ln oddajo skladišč in primernih prostorov. Dolžnost naših trgovcev Itd. pa je, da se tudi samo točno te zavedno oglašajo za svoje pravico. Kakor so Jo poročalo Jo dosedaj vložena ena sama prošnja ls Slovenije za skladišče na Sušaku. Kakor Jo po eni strani s tem nehote dokazano, da smo Slovenci ▼ resnici odrezani od morja te da moramo sedaj hoditi, okrog sodem gričev, dokler pridemo do morja, kamor Jo poprej segala tak^rekoč naša naravna te narodna posest, tako so moramo vspričo tudi sedanjega položaja pogumno postavit! za svojo pravice te koristi. Oblasti pa Imajo sveto dolžnost, da Tpoštovajo te naše težavo te naš pošteni trud. — Trgovska zbornica v LJubljani t tem smislu opozarja vso Im-porterje to eksporterje, kl reflektiraj o aa skladiščne prostore na Delti te Brajdici, da vložijo kolkovano prošnjo se dodelitev prostora direktno na mtestrstvo saobraćaja s navedbo vseh podatkov o obstoju te poslovnem obsegu tvrd k© ter Izmeri prostora, ki ga selijo vzeti za svoje skladišče v najem.
—g Dobava obleke In čevljev za mestno uslužbence. Mestna občina ljubljanska razpisuje tem potom ponudbe krojaSklh del za lavraiter 46 oblak sa mostno   sluge te t
j uniform (bluz in hlač) za tržno stražo. Da-I Ue razpisuje dobavo 55 parov trpežnih mo J šklh čevljev iz teletine odnosno pitlingov. j Končno razpisuje dobavo 55 uradnih čepic t po vzorcu kakorsnega Imajo dosedaj mag. aluge oziroma tržna straža. Ponudbe so vložiti do 15. maja 1924 v mag. vložišču. Ponudbe sa izvršitev krojaških del imajo obsegati one za suknjič,   telovnik,   hlače in bluze. Dalje imajo obsezati prldatke, katere dobavi obrtnik kakor n. pr. sukanec svila, gumbi Itd. ker da vse blago z podlogo itd. mestna občina sama. Ponudbe sa dobavo čepic imajo odsegati ceno za kompletno narejeno Čepico, katere vzorec se vsak čas lahko ogleda v mestnem gospodarskem uradu. Istotako Imajo obsegati ponudbe za dobavo čevljev cene za kompletno izgotov-ljeno blago.
Turistika in sport.
— Izredni občni zbor SPD bo v četrtek S. t. m, ob 20. v »Mestnem domu«* Pozivamo člane planince, da se tega občnega zbora pclnoštevilno udeleže, ker se bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, ki globoko posegajo v društveno delovanje. Udeležba vsakega člana te dolžnost/
— Za olimpijado določeni igralci. Savezni kapetan je predložil olimpijskemu odboru popis igralcev, ki bodo odposlani v Pariz. Vsega skupaj se odpošJjeta dve kompletni garnituri, t- j. 22 igralcev: 8 od Haška, 5 od Gradjanskega, 5 od Concordije, 2 od Jugoslavije, 1 od Hajduka in 1 od Bačke. 18 igralcev Je Iz Zagreba. 2 iz Beograda, 1 Iz Splita in 1 iz Suboti ce. Nominirani so sledeči igralci: Friedrich, Dasovič, Vr-bančič, Cindrič, Marjanovič, Plazeriano. Vi-nek, Zinaja II. (HaSk). Vrd-juka, Rupec, Per-ška. Babic, Pavlekovič (Gradjanski). Du-bravčič, Percl. Pažur, Paškvan, Bocak (Concordija). Petkovič in Jovanovič (Jugoslavija) Beograd; Rodin (Hajduk) Spit; Kujundžic (Bačka) Subotica. Značilno Je, da med njimi nI niti enega Slovenca!
— Planinski Vestnlk prinaša v 5. številki tole vsebino: Dr. Klement Jug: Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah. Janko Mlakar: V Visokih Turah — dr. Milko Hrašovec: Na Peco. I. M.: Pot iz Vuzenice na Vek Kopo, — čez hrib in dolino: Izpod Triglava (F. S.) Na Zmavčarje ln Skret (dr A. Maurl.) — Kotiček: Osumljen (Fr. štupar). — Obzor: Ministrstvo prosvete za turlstiko. Dijaška združitev * Skuta« na drž. gimnaziji v Mariboru, »Glasnik Ferijalnog Saveza«. V kraljestvu Ratitovca, Smrtna nesreča pod Triglavom (Anton Lenarčič. Za ohranitev planinske flore. Zemljevid Savinjskih (Kamniških) Alp. — Društvene vesti. Naše slike.
— Prva tekmovanja na olimpijadi. — V nedeljo se je vršila prva rugbv tekma na olimpiiad: in sicer med Francijo In Romunsko. Zmagala Je Francija v razmerju 61:3. Gleda'cev je bilo nad 10.000. Francozi so bili že v prvem polčasu konstantno v premoči m co že v prvem p^Ičpsu vodili s 16:3.
— 8. S. Flume s Reke igra v soboto to nedeljo dne 10. ln 11. tm. v LJubljani dve nogometni tekmi proti Iliriji in proti Hermesu. »Fiume« je dosegel v zadnjem Času vrsto uspehov, ki so ga postavili v ospredje med klubi Reke in Julijske Benečije Premagal Je v dveh prijateljskih tekmah oficijelnega prvaka »Glorijo«, nato prvi tržaški klub TJ. G. F. močno kombinirano moštvo zagr. Haška ter več hrvatskih klubov v Primorju. Nastop »Fiume« bo vzbudil pri nas precejšnje zanimanje tudi vsled tega, .ker Je prvi italijanski klub, ki gostuje v L j ubijan L
— Tekma SK»van : Slavlja le izpadla 5:1 in ne kakor Je bilo pomotoma navedeno S'ovan : Ilirija.
— Ostmark v Subotld poražena. Moštvo dunajske Ostmark, ki je bilo na svoji turneji dosedaj vedno zmagovito, le moralo kloniti pred Bačko iz Subotice. Ostmark Je bila poražena s 4:2. Internacijonalec Hofban-er nI nastopil, ker je Igral proti BtKfimpeStt
— FTC : Beogradski SK 1* <\:2).
BER
piieiie pete ii lato! rtMt
Je potreba, da Vam VaS čevljar ziblje na čevlje kajti s tem ne prihranite samo denar, ampak si čuvate nocje ln čevlje. 3822
Bh'Sfvpns vesti.
— J. A. D. Triglav priredi v Četrtek 8. maja tL ob 20. pri »Novem svetu« predavanje o utlish iz Italije ; predava tov. Daš. Tovariši, pridite vsi!
— Kolo jugoslovenskifa sester v LJubljani ima v četrtek 8. maja popoldne ob 16. važno odborovo selo.
— Jurjevanje. Ker Je sv. Jurij v nedeljo obiskal grad s prevelikim dežjem so se Ljubljančani zbali in ostali doma. Ker ga Je Sentpeterska ženska in moška podružnica lepo prosila naj pride Še enkrat — pa no s dežjem, ampak s solncem, se je nazadnje udal in Je rekel, da pride to nedeljo. Zato t nedeljo dne 11. maja vsi na grad, kjer se vrši letošnje Jurjevanje z bogatim ▼sporedom.
— V torek 6. tm. zgubile so se na poti preko Zvezde, šelenburgove. Knaflove ulice
I očala v usnjatem etuiju. Pošteni najditelj I naj jih odda ▼ trgovini Drenlk. Kongresni j I trg. 1
Nainovalla poročila.
Francosko-jugoslcvcnska defenzivna zveza.
Važnost kraljevega poseta v Parizu. — Poincare in Pašić
podpišeta pogodbo.
— Beograd. 7. maja. (Izv.) »Politi« ka« danes dopoldne objavlja o sklenitvi prijateljske zveze med Francijo in Ju* goslavijo, ki se ima podpisati pri posetu našega kralja v Parizu. to*le informa« cijo iz Pariza:
»Kljub živahni volilni borbi vlada v političnih krogih veliko zanimanje za poset Nj„ Vel. kralja Aleksandra v Parizu. Brez ozira na izid volitev, pri katerih Poincsre pričakuje sigurno zmago nacionalnega bloka, zatrjujejo francoski politični krogi, da se izvede do nopolnosti faktični politični program kralja Aleksandra L
Po rimskem pakta, sklenjenem med kraljevino SHS in Italijo je francoska vlada storila vse, da je pripravila načrt nove
pogodbe o zvezi med Francijo in Jugoslavijo. Na Quai d* Orsevu so s pooblaščenim ministrom dr. Spalajkovičem izdelali ta načrt. Vsled krize t Beogradu ni bil francoski načrt še definitivno sprejet, čeprav je bil ta načrt izročen zunanjemu ministru dr. Ninčiću še ored njegovim potovanjem v Marseille in Nizzo. Razpoloženje med francoskimi in jugoslovenskimi državniki je, da se načrt orilagodi situaciji, ki postane očitna oo volitvah v Franciji in Nemčiji-
V vsakem slučaju bazira zveza na defenzivnem orincipu. Pogodbo podpišeta Poincare in Pašić.
Poležal danes dopoldne neiznremenjen.
— Beograd, 7. maja. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne ni bilo v razpletu krize nikakih značilnejših dogodkov. Do te?:a trenotka še ni bil nihče izmed politikov pozvan na dvor. Vsi parlamentarni krogi so danes dopoldne živahno raz« pravljali o včerajšnji neobičajno dolgi avdijenci skupščinskega predsednika Ljube Jovanovića. Mnogi naglašajo, da ima ta avdijenca odločilen pomen in da je Nj. Vel kralj, kakor trde, zaprosil skupščinskega predsednika, naj prouči vse možnosti, ako je mogoča končen« tracijska vlada. Nekateri celo vedo, da bo Ljuba Jovanović, ko konstatira ne« mogočnost obstoja take koncentracij* ske vlade, v nekaj dneh predlagal kra* lju, da poveri vodilnemu državniku vo* lilni mandat v svrho rešitve krize. Opo« zicijonalni krogi so danes dopoldne raz* širjali vest, da je snoči kralj ponudil Ljubi Jovanoviću mandat za sestavo koncentracijske vlade.
To ^est pa je demantiral sam Jo* vanović.
Z ozirom na pogreb predsednika bivše ruske dume, Rodzianka, ni bilo opažati nikake živahnosti niti v pred* sedsrvu vlade niti v parlamentu. Za danes dopoldne pričakujejo, da se bodo dogodki hitreje razvijali in je za ju* tri pričakovati končnih rezultatov, v kateri smeri krene naša notranje*poli* tična situacija. Rešitev krize z novimi volitvami je neizogibna. Volilni mandat dobi vsekakor Pašič.
Konflikt med Nemčijo in Rusijo
— Moskva, 7. maja. (Izv.) Agentura »Rosta« objavlja daljše poročilo berlin* skega diplomatičnega zastopnika sov* jetske Rusije, Krestinskega, o postopa* njn nemških političnih oblasti proti ru* skemu trgovskemu zastopstvu v Berli* nu. Poročilo naglasa, da je 3. maja mo* čan oddelek policije udri v prostore ru* skega trgovskega zastopstva v Lindert* gassc. Policija je zasedla vse prostore, uradništvo pognala na dvorišče ter z bajoneti odprla vse omare in arhive. Izvedla je natančno preiskavo. Policija je s tem kršila princip eksteritorijalno-sti, ki jo je uživalo trgovsko zastopstvo. Voditelju delegacije je bil zabranjen vstop v urad, nekateri uradniki so bili maltretirani in drugi celo aretirani. Pol. svet. W e i s s je osebno vodil vse ope* racije. Krestinski je protestiral pri zu* naniein ministru dr. Stressemannu. kljub temu je ostala policija v prosto* rih še od 12. do 16.30 popoldne. Ta čin berlinske policije pomenja kršenie eksteritorijalnosti in mednarodnega prava. Litvinov je mnenja, da izhaja ta čin iz nemških krogov, ki jim ni ljubo
rusko*angleško zbližanje. videč obenem, da se jim ni posrečil sporazum med Anglijo in Nemčijo.
POGREB PREDSEDNIKA RUSKE DUME RODZIANKA.
— Beograd, 7. maja (Izv.) Danca ob 8-30 so pripeljali iz Rančeva krsto s truplom bivSejra predsednika ruske dume ln velikega prijatelja Jirsoslovenov Rodzianka. ki je moral po irrsta'aciji Tcrvavejra režima sovjetske vlade pob ogniti te Rušile ter fe naSel pri nas zavetje in bil eostollubno sprejet. V saborrri cerkvi je patrijarh DhnitTi-Je blaKoslovS krsto, nakar )e bil svečan sprevod na novo beosrnadsko pokopattšče, kjer je bil Rodzianko položen v jrrob. Pogreba so se ndeleiiH ministrski predsednik Nikla P a S I č z nekaterimi mmJstri. predsednik narodne skupščine Ljnba Jot a novi č ln narodni poslanci, kakor tudi mnogi zastopnik! dvilnih m volaSklb oblasti.
ŠffiENIŠKA AFERA IN ITALIJA.
— Rim. 7. maja. (Tzv.) Italijanski kotmil v Šibeniku javlja, da se je okrajni giavur v Šibeniku v spremstvu župana opravičil rs* 6H incidentov, ki so bili dne 5. t. m. povo* dom proslave Tomasca, Glavar )e izjavil, da je bilo me*.' aretiranimi 27 obsojenih na IV dnevni zapor. Konzul je nato fe javil, da spo« roči oprostilo okrajnega glavarja rimaki vi*, di na znanje.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 7. maja. Sprejeto ob 13.
Devize: Carin 14.S1-14.4X. ParU 6.3G—6.35, London 352—355, Dunaj 0. 1126— 0.1146» Praga Ž35.25—238.25, Trst 360.10— 365.10, Nevrvork 79.65—80.65.
Valute: dolar 78.875—79.875. lira 3.56 3.59. Ka 0.11275—OJ.1475, tranc, frank 617.50 —622.50.
Efekti: 7 % invest. pos. 1921 66—67. 2V*% drl. renta za ratnu štetu 145-147. Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 40—42, Hrv. esk. banka 132—133. Kreditna banka Zgb 136—137, Hip. banka 65--65.50. Jugobanka 118—120. PraStediona 915—020. Slavenska banka 120—122, Eksploatacija 125—127.50. Drava d. d. Osijek 380. Šećerana Os!jekl060—1070, Isis d. d. 57 --58. Si-hag 108. Gurman 910? Slaveks 350—400. Slavonija 95—99, Strojne tov. 202. Trbove'J-ska 525—555, Union paromltn 710—735. Vevče 175.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 7. maja. Današnja borza Beograd 6.97 srednji tečaj. Praga 14.47, ar.
teč., Newyork 561.50 den., London 24.63 deru. Pariz 36.55 c:Milan 25.22 den.. Berlin 1.32 srč teč. Amsterdam 210.50 den.. Dunaj 0.007925 bL
— Trat, 7. maja. Pred borza: Beograd 27.65—27.70, London 97.50—9775, Pariz 146.25—147, Newyork 22.175—22.25, Curih 395—397, Praga 65.25—65.50.
— Dunaj, 6. maja. Devize: Beograd 878—882. London 311.300—312.300. Mi?on 3174_^31S6, Nevvork 70.935—71.185, Pariz 4607—4623. Prasa 2080—2090. Curib 12.635 —12.685. Valute: dinaT 875-^881, Ura 3160 —3180. dolar 70.460—70.8(10, Če§ka krona 2064—20S0, Švicarski frank 12.620—12700.
To in
UREDITEV KONKUPTNATA NA KITAJSKEM.
Kitajski pravosodni minister je razpo-sla* provindskim oblastem sledeča določila, ki imajo namen omejiti konkubinat na Kitajskem.
1. ) Kcnkubino se sme pripeljati v hISo, kadar je žena prekoračila 40 let in ni Imela otrok.
2. ) Kdor hoče poročiti svojo konkubino, mora za to dobiti dovoljenje njenih star-Sev in pa dovoljenje svoje zakonske žene.
a) Kdor si privzame konkubino, mora o tem obvestiti krajevno policijo.
4. ) Kdor se ne bo pokoraval jsrori navedenih do'očbam, bo zapadel kazni 20 dolarjev.
5. ) Starci, ki bodi talno kupovali mlade deklice v svrho konkubinata, bodo obsojeni na dve leti zapora ln bodo prisiljeni plačati 6000 dolarjev globe.
Kitajski pisatelji, ki se trocHjo, da W vpe'iali v deželo moderna nazivanja, vendar branijo starodavno navado kordrubinata. To staliSče pa je posebno v najnovejših časih tudi na Kttarskem težko vzdržljivo in zdi se. da se tudi v tem ozim Nebeško carstvo polagoma bliža običajem civiliziranih dežela. — V Evropi nismo tako strogi
— Pobesneli bik v Parizu. V Parizu se je nenadoma iztrgal Iz rok gonjačev bik, ki Je zdrvel naravnost v neko trgovino z Jajci in pobil 6000 Jajc Nf> ta Je napravi: dosedaj naivečji »šmom« na svetu!
— 2rtve zverin In kač v IndlJL Prefce-k o leto so drvie živali in kače v mdfli zahtevale zopet mnogo človeških žrtev. Tigri, levi, leopardi, mrjasci. krokodili Itd. so pokončali 3.263 ljtkfi, kače pa 20.6% K3ub temu, da Jih zelo zalezujejo, le število žrtev vedno enaka Leta 1922 Je b** pobitih nad 23.000 tigrov m uničenih 58.370 strupenih kač.
SLOVPNSKI    NAROD«    1nc 8 maja I924.
stran o.
Leon Id Andrejev:
Jekaterina Ivanovna.'
Igrokaz v štirih dejanjih.
Osebe:    Georgi j Dmitrijerle
S t i b l e v, ugledni jami delavec. Jekaterina h snovna, njegova Sena. Vjera Ignatjeina, njegova mati. A l e k>
8ej Dmitrijevič Stibelev, njegov brat. student. Tatjana Andrejevna mati Jekaterine Ivanovne. Jelizaveta Ivanovna (Lira), sestra Jekaterine Iva-ncvne. Arkadi j Prospcrovič M e n-tikor Pavel Aleksejevič Koro-mialov, Toropec in Ljudvig Sta-n l 8 l a v o r i č, umetniki. F o m i n, Btu-dent. Teplovski. 2 u r a, Korondslov sorodnik. Gurernanta in hišna Saša (pri Stiblevih), Maša. hišna Koromislova,
Prvo dejanje se godi pozno v noči v Stibelevi jedilnici,   kjer je vse tiho, le iz drugih sob se čujejo zamokli glasovi; moški glas zakriči jezno: lažeš. Georgii; Stibelev se je spri s svojo ženo,   v hudi jezi ji zabrusi v obraz, da je prostitutka, ćujeta se dva strela. Georgijev brat Aleksej plane iz svoje sobe in zgrabi razburjenega brata za roke. Samokres pade na tla Jekaterina Ivanovna Je v tem zbegala od doma. V Ge-orclju vse kipi. žena je prelomila zakonsko svestobo,  domače  ognjišče  je oskrunjeno, konec je sreče in miru v njegovi hiši. v" divjem gnevu ni niti opazil, kaj je z ženo. Streljal je dvakrat,    toda kam  so zadele krogle, ne ve. Vprašuje brata, dali je žena ranjena. Vrne se Alekse-ev tovariš student Fomin, ki ga je poslal AT«kse5   da posri*»d*. kaj je z Jekaterino Ivarovno, in pore. da ni ranjena. Pride Oeorjrijeva mati. ki so jo prebudil' streli. V«a piestia^cpa in objokana očita sinu. kaj je storil in kako bo vplivalo to na njegovo reputacijo.    In dočim Aleksej brani in zagovarja Jekaterino Ivan-novno, se Vjera Ignatjevna zavzema za sina in pravi, da je njegova žena *slaba ženska«. Prvi naval gneva se poleže. Nastopi reakcija, Georerlj hodi po sobi In odgovarja materi na vprašanje — kaj sedaj. »n*> vem. mama, ho že »kako«. »Otrok ji ne daj. Gorja, pokvari jih«, pravi mati. »Nimam dece. Ničesar nimam«, odgovarja sin resnierirano. »Kako to? A Bos:?« vnrašuje mati začuđeno. ?in se smrje in mo'či.
Georgi ju se vraoa zavest in razsodnost. Kri se je pomirila. ■ Pomislite: Kaj mora ^T-eživeti in pretrpeti človek, kakor sem jaz, da vz*me revolver In . .. Da. o čem sem
adajl* govoril? Da: rekel sem. da Je not
te? — evo, Id« Je noč.« Vstopi Jakatartaa Ivanovna in pravi, da odpotuje, ker Jo mol podlež, U Jo Je hotel ubiti. »Poberi ae! SIcer ... Vnn!t Jekaterina Ivanovna odide. Vstopi guvernanta. Gospa prosi, ee sme ▼zeti gospodov kožuh, da savije hčerko trico, ker ie zunaj zelo mrzlo.
• Vprizore moskovski »H"dožestveniki« na ero-tovaniu v LJubljani. Ker naše občinstvo večinoma ne razume ruSčIne, naj slu-*i laijemn razumeranju gornja kratka vsebina.
Student Formin odide v drago sobo. Brata ostaneta sama. Is pogovora zvemo, da Je Georgi j kupil samokres te pred tremi
dnevi, da je imel torej namen ustreliti ženo. In vendar je srečen, da je nI zadel. »Kaj je bilo res mogoče, in krogla jo je mogla zadeti ln ubiti. Ubiti? — čudna beseda. Da, streljal sem. Trikrat, menda. Da trikrat«. »Koromislov,  da?«  vprašuje Aleksej. »Zakaj  KoromislovT«  Zakaj  Koromislov? Ne, mesa se ti.    Koromislov!    Pavel — moj drug. pravi, iskreni edini drug in. ..« Georgi j ne ve, kdo je imel ljubavno razmerje z njegovo ženo. kdo je uničil njegovo srečo. Globoka življenjska filozofija zveni Is njegovih besei: »Dvaindvajset let ti star, pa nffleeer ne razumeš. Misliš, da so v življenju silni in nevarni samo silni, — ne, prijatelj, silni so strašni samo slabim In pokvekam. Nam pa. silnim, kakor sem jaz in ti, so recimo — strašne baš pokveke. Kako mi more Pavel Koromislov vzeti žensko. .. ženo, če sem pa silnejši od Koromislova. prav tako po svoje talentiran, prav tako pameten in končno so tudi najini borbe za naju enaki. Toda pokvfka, ki se je ne bojiš, ki je celo ne opažaš, ker se plazi pod obzorem tvojega pogleda, pokveka, ki ima svo::e ma- , lenkostrr- apetite in želje,    ki je rr.'oh ne moreš u?a!iM  ki se prilfz je In trp: pljur»ke j potrpežljivo miira z o^rni in končno v hipu. ! ko ženska ... Tn pokveka je za žensko Se bolj privlačna zato, ker z njo ni greha. Mar je to človek? Ali je to moški? Priplazilo se je tako-le nekaj v temi in .. . Potem ga lahko spodiš, potem lahko vse pozabiš... iskreno pozabiš, ponaMš celo tako daleč, da si ogorčen, če si drzne kdo ome-nitl . ..«
Georgiju je težko. Duši *a zavest, da je bila ona ki jo še vedno ljubi, ker ne more živeti brez nje, z drugim nekje v zakotnem hotelu. Dve uri Je bila tam. On je izračuna" točno do minute. Anonimno pismo ga je opozorilo na njeno nezvestobo. Stal je pod oknom za katerim je ona objemala drugega. Zvečer je imela temne oči. »Kje s1 bila, Katja?« T.-avala je. — Mati se vrne. Katrica želi videti očeta. Jekaterina Tva-novna je odpotoval s Pašo. Georgii postaja m al od u sen .Mama, mamica, mPa moja mamica, kako bom živel! Kako bom vendar živel, ubijem se. mamica!« Mati ga tolaži kot neboglleno dete. Tudi sram ga je, da ni zadel. »Streljati je treba znati. Poneere-
AlefcseJ Je spravil mater v posteljo. Ko-
zanj ae Je reva držala na nogah. Vrača se k bratu. Pravi, da Jo docja soba prazna. To razburi Georgija, hoče. da se prepriča sam. Trača se mati s posteljino. Skrbno sreo čuti s sinom, ki m« klina ni pripravi-ie postelje, ker Je odpotovala s Jekaterino Ivanovno. T predsobi nekdo pozvoni. Vstopi Koromislov, ki takoj opeci, da v prijateljevi hiši ni vse v reda. Georgij se izgovarja, da je razbijal krotnlko. Sram ga je, morda pa tudi ne zaupa Koromlslovn. Vsi so mu sumljivi, v vsakem moškem čuti samca. Koromislov je veseljak. Konjaka bi rad ha čudno se mu zdi, da ga v tako bogati hiši nimajo. Denarja seveda nima in komaj mu Georgij pove, da v njegovem žepu ni kače, je takoj pripravljen krokati. »Torej imenitno. Takoj se odpeljemo tja. kjer je svetlo, pijano in prostorno.« Georgiju je ta predlog dobrodošel, vihar v duši je treba zaliti. Samo v dečjo spalnico bi rad še pogledal. Tam je menda prazno. Koromislov je zadovoljen z vsem, samo da spravi Georgija iz hiše. ker ima denar, sam pa je suh!
Drugo dejanje. Minilo je pol leta. Je katerina Ivanovna je prišla na počitnice k materi, ki Ima lepo posestvo v Orlovski gu-berniji. Tu je tudi Mentikov, majhne postave, s finimi potezami na obrazu in skrbio pričesan. Pije mleko in kramlja s Tatjano Andrejevno. Skozi sobo gre lahno in naglo Jekaterina Ivanovna. visoka, zelo elastična blon-Mrka Njene kretnje so vedno nepričakovane, rodovne vzlrtu ali prekinjenemu plesu. V sobi je tudi njena sestra Llza. Men 11 Vo v toži. da ni čisto pri idravjn Lira Je vrtela mlpda dama, ki živi b^eaeskrhno živlienje in išče samo zabave. Mati in Liza odideti. Jekaterina Ivanoma ostane z Men-tikovom sama.
Mentikov bi rađ, da bi mu ona igrala na klavirju. Jekaterina Ivanovna pa pripomni pikro da zdaj ni čas zato. Tu se že vidi. da med njima ni harmonije. »Moja navzočnost«, pravi »nI menda posebno všeč vaši mat u šlei. pa tudi vi sami. . .« Tudi njej že preseda to razmerje. »Zopet (Katja)? Zapomnite si da sem vam dejala, Arkadij Prosperovič. in zdaj še ponavljam: če si drznete še enkrat imenovati me Katja, ali kakorkoli omeniti .« On: »Toda ti si se mi vdala, bila si moja!« Ona: »če vi... če vi ... Ta hip vas udarim!« — Tako se Zba-data in mučita dalje. Jekaterino Ivanovno grize vest. »Bila sem nesrečna brezumna sem bila. ko sem se vam vdala. Kakšna pokveka ste. — mar ne razumete, da sem se vam vdala iz prezira. On me Je zastrupil. Drznil si je osnmiti me, da sem vaša pri-ležnlca .  . no, torej, pa naj bo res, ne naj
to zdaj
— aH ste sedovotJaJ? vsaki dan pise. Včeraj Je sope* Kaj noj in odgovorim?« — Opisuje mu občutke, ki jih Je imela takrat, ko Jo je hotei a biti. Svojo krivdo vali nanj. »Bog ve, kako sem bila nesrečna takrat, kakor najzad nji človek — in on me Je od-del vam. Kar sem začutila, da se vam moram vdati, in to je bilo tako grozno — zakaj moram? Zakaj?... X«, pod10**- podlost, podlost ^
Xa vprašanje, da-ii rrab-i mosa. odkima z glavo. Mentikov spada med tiste moške, ki hočejo osvojiti žensko srce z moledova-' njem, ki so moški samo po zunanjosti m ki se ne zavedajo, da ženska prezira naoSke solze. Toda on se lovi za to nezanesljivo bilko. ^Jekaterina Ivanovna, jaz vas vendar ljubim, in kako mi je poslušati dan »a dnem o vaši ljubezni do drugega. Cele noči ne spim, Jekaterina Ivanovna, moje svoe se doslovno trga rn . . . da bi vsaj en znak vaše pozornosti . .. 6« spregovorim o svojih čustvih, takoj kričite name, kakor na p*a. žugate mi, da me spodite... Mene... In revež se zgrudi na stol ln zajoka. Ona pa je ienska s ponosom. »VI ioč>te? — Moj Bog. kakSna gadnost! on joče. Nehajte plakati! — čujete! .»Kmalu ga pusti samesra m gre iz sobe. V tem pribiti "Lira. ki pove. da je prispel Aleksej. Jekaterini Ivrnovne se &a neizrečeno razveseli. rAljoša. golobčok, kako sem vesela, da si prišel! To je zame sdaj taka sreča — če bi ti vedel ... če bi ti vedel . .. Hočeš čaja? Strašno sem vas vesela. Pavel Aleksejevič* On Je njegov brat, torej je ljubezen do moža še vedno ?.iva rana.
(Dalje prihodnjič.)
Drels
* Papež bo p as rusa I londonski koncert Te dni se bo vrftil v stari katedrali v West-minstru koncert, katerega bo londonska radiopostaja raširila po sveta. Koncert bo poslušal tudi papež, ki ima v Vatikanu napravljeno sprejemno radiopostajo.
* Najboljši policijski pes. V Južni Afriki je v službi policije psica, ki sM na trne sLeva* rn je brezdvoma. najboljši pofictjski pes v ifijiTi silna TI Poročfla vele, da je ravno pred kratkim praznovala svoi stoti jnbi'ej. kafri tesledlla je tekom svojega drugega leta nrrno 100 zločincev. Z oztrom no dejstvo, da te pstea v stalni nevarnosti prad sločrnct, j« zavarovane i o^renrmo vsoto 30.000 dolarjev. Vonj te hrvali >e izreden. Po 75 urah še izsledi zkčincs.
* Analfabet! v Rnsift. Po poročmi, prt-občenem v »Isvestjih«, Je v Sttwrf?i. oziroma v omrfei, noa*o**Jfcc4alc-r5kS. tomski. ai-tajskt jenfcerski m Mcutski »ubernfS pov-
prečno 78 % pTebtvaJsOva aztaifabotov. Ev-ropski doi SSSR izkazuj* pa 67 oćttotka* pvehrvaioev, ki n« soa čscsfl m pisati.
* Beethovnova viola. Berlinski zsio*.
nik Pr. Rless ie darova! Beethovnovemu do* mu v Bonnu Beetliovn-rvo violo, ki le bfla dalfSo dobo lastnina njegova druztne. Viola je Se iz notesa dasa. ko se Je Beethoven BČH pri ratozmTcovemu peedntfcn. M m k nazrral rodi Fr. Rless in h bi vJotk* v dvorni kaipe*. Beethoven je cetarfl Đona i 1703 i« vioa je postala tast i^ieservre Mie.
* hu-edeo čudna boi cz ©n. V Limi v dr* zavi Ohio r Ameriki trpi deklica Xaxime Rameoc na hsradno tedni bolesni na krHc-nlh. štiriletna deklica je pvlčvUa pr«*.] nekad časom tožiti, da trna bolečine v kolenih. Skrbna mati jo je preiskovala, ni mo*la pa nič posebnega najti, samo kolena so bOa nrrsfa kot led. čez čes je poklicela adra>th-ka. ki se ni m otre 1 načedrti izredm :c!p-— ^ki poia-vi. Pritiskal je r. roko ro koVonih deklice, ki so bila vedno enako Mrata tn vs«k oAtfesk prstov Je po*tfl aa vx*oo\ luknjico, kakor pri svese prijetem cement«. Kito so deklico poslali pred zbor prvih zdrer« nikov. ki jo preizkujejo ha opasujejo. De-M°tn Je ie do!, ko re j« malo spodrsnila n» sCopnJieaSi, odpadel košček od kolena ?n pri sn s lir' so konstatirali, da se vrl! le noki proces okamenevanja. proti kater nimajo nikakega »iravilne^a »rr«d»stva pe <i ga tudi ne znajo razlagati.
* Nafrečji ho*el u a «*votu. V CmVaHti s« pred kmfkim rsiče* jfradtrT novi ZJr«d3*crop-
DJ hotel Pnlmer Mouv^e, ki bo rtarvoCH hotel na svetu. Sedanfi Paimer Mour? |o bU Ovvor-]en leta T^~3 ter je dols:a tefca velfal Itoi no?-boljs hotel sveta. Stal ie 3JSO.ono dblariev* dečim naSalo stroški za novi Paimer flnii«; 20 miUloaov do£aiiev. ImotraTko fe vredri ic&i soorilMCaj t» foatorem bo hotel zsTra,-len stavba bo vpnatv rhranrffCna ter tvo fre* >e natrečtre rxw*rpte na svetit, rlotol bo polagal r 2308 VTberrfj čer ra^vrtr^ tOrTko Ur*-paJukaaak
♦ Kako se izvrši pomHoŠčenje na smrt eB« sojenih na španskem. Ako rma kralj odfo« riti, a?l naj se izvrši kaka smrtna obsod ba ali ne, se fzvrfri ^o s c orem on t j« lom. jri je precej srednleve^ki. Pred nekaj dn«nS je imel odločiti kralj Alfonz o žrvijenju rs smrti dveh morilcev. Ko je kralj kleonl ¥n molil v dvorni kapeli pred oltarjem, Je s%rv p i! k njemu pepežki nuncij ter mu pred lotil prošnjo za pomfloftčenje zn obe slo^n-ca. Dokttiueait je bil črno ovit ha ooioeen na sret>rno tabieto. Nsn-cij Jo spregovoril: *V*. hčanstvo! Posemska pravice Je obsodila t* dva mote na smrt. AH Jima hoče Vem« čanetvo odpostiri?.x Kralj je odgovoril: p^ predpisfh dvornega cflremonijelA: *Odrw< ^am Jima, da se bo tudi mparl odpn^alot.
+
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da
je danes prenrnula naš« teta
Apo oniia Štrukelj
Pogreb predrajje rajnice se vrši v sredo, 7. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu
na pokopališče k Sv. Križu.
M■ zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 6. maja 1924.
3168
! ! Znižane cene
11
ZAHVALA.
Za številne dokaze iskrenega sočustva, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše ljubljene
EMICE
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogobrojno časteče spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem, osobito gospodom pevcem za prekrasni v srce segajoči žalostinki. na i prisrčne j šo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 7. maja 1924.
3188
Žalujoča rodbina Bd«ii
in ostali sorodniki.
teze vseh velikosti in različ ave  no  rajnižii  ceni  na drob in debelo nrinoroča
Narodna knjigarna
Lfubijana, Prešernova ulica ?
ULLJULAJnDDiJLiUUUUlJUULJt^^
■j 'jiummmBmmmm^mKiarfmmnammammi jbjlu.■  .   'i wjj^ ■ nMasa
Josip Peteline^
Lfubiiana* Sv. Petra nasJo 7.
Priporočamo oa veliko  »n tnalo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naj i!2ie cene.     Postrežba točna
netilo ofloiilo za cvetlice
miiim^^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
e izborno učinkovito sredstvo, katero omogftči rastlini do izredno bujnega ratvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo  nianso barve.  Cena zavojčku Din 3*—.
Razpošilja društvo
„Urlnarsha šola" o Kranju.
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija .Adria-^_
rTu ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■■■■■■■■■■■■■ 11 m 11 m ■■■■■■■ m
rager Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj rarširfen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja postnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informadj« Ltd. drfav
Male Antante.
Q ■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ I p I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■TTffl
rs
Postaja Foldbaoh
Sezija maj- oktober.
Sijajni zdravilni uspehi pri bronhi:alnih katarih, gripi, naduhi, cmfizemu ! 1 !, srčnih bole rvh !!! i. t d.
rMočne. prirodne oglikovoklsle kopeli, Inhalacije, pnevmatične celice, svetlobne kopeli i. t. o.
Cena pen z ona od K* 50 000-— na dan naprej. 2663   Pojasnila:   Zdravili&čna komisija, Gleichenbertj.
Ooozorllo p. n. občinstvu.
Prepričajte se in ne zamudite ugodne prilike.
Samo prav kratek {as
«e nr  tvrdki 3186
i i  Mubijana • Sno|« Modlc • Prešernova S
manufakturna in modna t/imovina
15 do 20 procentov popusta ;
i
od v izložbi navedenih cen, radi Izstopa družabnika. Veliki izbira moških in damskih volnenih, svilenih in dragih k manufakturi spadajočih blagov. Ogleda naj si vsakdo zalogo. "^aV9
%[     Zadnje novosti slamnikov
Sluchly-3iaške
LJUBLJANA   — Židovska ulica itro. A
Pri 10 do 20 prooantnem popustu
. se prodaja
pri S. Šinkovec nasl. K, Soss,
LJUBLJANA, Meeind ti^g Stev. 19U
Pošle novosti:
Za dame s Svila z£ klobuka In obleke, mothtl fa«au* kovly barvasti eiazitin in sati,j i avilonf in votneel jumperfl, bluse, rokavice, nogavice 1. i d. U t. sfc Za gospode t srajce zadnje novosti, kravate Itd.
Cene konkurenčne.   —   Razpošilja se po po$tf.
POZIV
delničarjem Delniške družbe združenih pivovaren
Žalec in Laško.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi lastnike delnic Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške družbe pivovarne „UNION" VIL emisije, sklenjene na obenem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadalj-nimi kuponi m s talonom izroči imenovani zavod eno delnico Delniške družbe pivovarne „UNION*1 VII. emisije s kuponom pro 1923/1924
Zamenjava se bo vršila od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t L, se ne bo več oziralo.
Za izročene delnice Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bodo svo-ječasno — kakor hitro bodo dotiskane nove delnice Delmflce družbe pivovarne „UNION*4 — izročile delnice v efektivnih komadih,
V Ljflbijani, dna 19. aprda 1924.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
1839
stian 6
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne 8. maja lyi4
stev. 105
Št 2983/19-150
3170
Razglas.
Na podlagi reštnja gospoda ministra pravde z dne 6. aprila 1924, S. br. 2082 in z dne 21. aprila 1924, S. br. 3499, se bo prodala potom ustne javne dražbe celokupna premična in nepremična imovina nemškega državljana Otona Stelnbsisa, veleposestnika ▼ Vitanfn pri Celfu.
Draiba sa be vršila dna 14. Jnnl|a 1924 v pisani oprave Steinbalsovs Imovine v Vitanju pri Col|n In so bo pričela ob 11., končala pa ob 18.
Imovina se bo prodala po sledečih gospodarskih enotah:
JL
1. Zemljišča v kat. občini Brezen:
a) Od vi. št. 57 parcele 105, 849, 850, 87. 92, 858, 859, 860. 861, 862 in 863;
b) od vi. št. 56 parcela 827/2 in od vi. št 21 del parcele 827/1, t. j. oni del te parcele, ki je potreben za varstvo in vzdrževanje dovodne struge ter leži med parcelo 827/2 in privatnim zemljiščem.
2. Na zemljiščih pod 1) stoječa električna centrala z vodnimi napravami in daljnovodom od centrale do kopališča v Dobrni ter z vsem zraven zraven spadajočim inventarjem, dalje delavska hiša, kantina in gospodarsko poslopje, ki stoji na teh zemljiščih.
B.
L Zemljišča:
a) od vi. št. 57 kat. občina Brezen parcele: 90, 91, 851, 857 in 106;
b) vi. št. 35, 40, 51, kat. občine Stenice;
c) vi. št. 99 kat. občine Verpete;
d) vi. št. 166 in 175 kat obč. Vitanje.
2. Na teh zemljiščih stoječa žaga na električni pogon in vse ostale stavbe z vsem inventarjem in ostalo premično imovino, ki se nahaja na dan dražbe na teh zemljiščih in je last Otona Steinbeisa. Izvzete so premičnine, ki so posebej navedene pod E in F.
Cm
Posestvo   Arce" in gozd „Poijora* in sicer:
1. Zemljišče vi. št. 21 kat. obč. Brezen, razen malega dela parcele 827/1, ki se proda skupaj z enoto A.
2. Gozdna parcela 752 od vi. št. 95 kat. obč. Brezen.
3. Vse stavbe na teh zemljiščih.
D.
Gozd   Javor", ki obsega:
1. VI. št. 56 kat. obč. Brezen, razen parcele 827/2, ki se proda skupaj z enoto pod A.
2. VI. št. 114 kat. obč. Sp. Dolič.
3. Parcela št. 695 od vi. št. 95 kat. obč. Brezen.
E.
Demontirana žična vspenjača z zraven spadajočim materijalom, razen eloktromotorja za 25 HP, ki se nahaja v baraki poleg elektrarne.
F.
(Elektromotor, naveden pod E.) Pogoji lloitacile:
1. ) Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po zmislu člena 40. „Uredbe o imovini neprijateljskih podanikov" niso izključeni od licitacije. Zato je vsak lici-tant dolžan pred pričetkom javne dražbe doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati.
2. ) Glede nepremičnin, ki se bodo prodale na javni dražbi je merodajno stanje v zemljiški knjigi na dan dražbe.
3. ) Imovine, navedene pod A, B, C, D, E in F se prodajo ločeno vsaka zase.
4. ) Izklicna cena znaša za imovino pod:
A. )  Din 375.000'—
B. ) „ 789.000'— C)    „    65.000 —
D. )    „ 125.000'—
E. )     „ 60.000'—
F. )     „ 15.000'—
5. ) Kupec gospodarske enote pod A.) mora prevzeti vse obveznosti pogodbe z dne 1. julija 1915, ki jo je sklenil Oton Steinbeis z bivšim deželnim odborom štajerskim glede oddaje električne sile zdravilišču v Dobrni.
6. ) Vsak licitant mora pred licitacijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani ali pa pri davčnem uradu v Celju položiti varščino v znesku 10% posamezne izklicne cene v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih ter pred pričetkom licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini.
7. ) Prodaja je za izdražitelja obvezna takoj, za državo pa* šele, ko jo odobri gospod minister pravde. Glede nepremičnin je treba tudi odobrenja gospoda ministra za agrarno reformo.
8. ) Izlicitirana imovina se izroči kupcu, Čim bo prodaja odobrena v zmislu točke 7.) in ko kupec položi izlicitirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister pravde.
9. ) O vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji eventuelno nastala vsled te licitacije, bodisi glede objektov prodane imovine, bodisi v kakršnemkoli drugem pogledu, razsodi končnoveljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
Pojasnila v zadevi daje sekcija za sekvestre v Ljubljani in državni komisar Alojzij RihterŠičv Celju, Krsnikova ulica 4, v čegar navzočnosti se predmetne imovine lahko ogledajo.
V Ljubljani, dne 5. maja 1924.
Šef sekcije: Zamldav s. r.
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana HnHor
Dunsjska ceeta O-ll
v hiši lekarne Plceoll.
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR* JVA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po poštL 2922
Trboveljski premog in drva dobavlja
Draiba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroke.
Telefon 220 272
Gostilna pri Ho
oa filiDtah
3048
prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila, vrt in krogljiSče. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča
J. Slamič.
PRIMA
3178
kvargeijne
prvovrstni izdelek po olo-muškem načinu v zabojih po 6 kop (kopa po 60 kom.) dobavlja ceno in promptno
Aloizii Pschunder
MARIBOR!   Koroški kolodvor.
Pisemski papir
priporoča
Narodna knjigarna.
■■■■■■■■■■■■■■aanaoai
Staro renomirano
trgovsko podjetje
na najboljšem mestu večjega trga na slov. Štajerskem, železniška postaja, srezko poglavarstvo, okr. sodnija. šola itd., s tremi skladišči, stanovanje, obstoječe iz 5 sob, sobe za služkinje in druge nastav-ljence, z vsemi postranskimi prostori ter z gospodarskim poslopjem s 6 skladišči, hlevi za konje, govedo in svinje, perilnica itd.
se proda pod ugodnimi pogoji ali se da v najem.
Obširni prostori se lahko vpsra-bijs tudi za druga podjetja ali industrijo. Ponudbe na poštni predal al. 14, Celie. 3113
r— co
c
"o
CL
m 3
i— "Si
en O
P o o
u u ur
> <D 5
ed   »— </>
•m v t* e
~"
e o *J o
Vi    n c <u
o ce —»
T c
3 a
e
> O H
o
e o
rt
en
o» •*
§ 5
"O "O O) ca
rt
co
C
CO KO t-* -—
co »o
O
»M
a e u m a.
ITIHLI0GLHSI
Cona  m a H h oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanja pa Din S -
Več natakarjev,
dobre moči, sprejme za takoj prvovrstna restav* racija. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3147
Čevljarskega
pomočnika,
samostojnega, zmožnega vseh čevljarskih del — iščem. Stanovanje in hra^ n^ v hiši. Plača po dogo* votu. — Pismene ponud* be na: Anton Msli, Vini* ca pri Črnomlju (Bel o s krajina). 3127
V prakso
v kako večje podjetje, bodisi na deželi ali v mc= stu, želi vstopiti dijak z dvema razredoma trgov* ske Šole, vešč kontorskih poslov. V prostih urah bi event. poučeval klavir. Nastop takoj. — Ponud* be pod »Maribor/3174«-na upravo »Slovenskega Naroda«.
Sobna in kuhinjska oprava,
otroški voziček, šivalni stroj in druge stvari — naprodaj. — Kossrz, Metelkova ulica 2, ob* jekt VI. 3177
Vsled opustitve obrata
se ugodno razprodajajo vrtne garniture, stoli in voz. — Ponudbe na: Mi* lave  & drug, Ljubljana.
3181
Maša zastopstva v
Celju in Mariboru
sprejemajo naročila za .Male oglase" in večje inserate po izvirnih cenah.
V Celjm MARIJA KOVAČ, trafika na Ale-
ksandrovi cesti.
V Mariboru i Knjigarna SAX, Grajski trg 8.
Blagovolite se jih poslužiti v prihranitev poštnih in pisarniških stroškov.
„SLOVENSKI NAROD"
se dobi že na dan razpošiljanja v celjskih kavarnah in gostMnah ob pol 9. zvečer, v mariborskih kavarnah ob 10. zvečer. Naročnikom in trafikam v Celju in Mariboru se dostavlja naš list drugo jutro od 7. do 10 pred dohodom jutranjih listov.
Uprava »Slovenskega Naroda".
Vrtne stole
prodaja najceneje — Rozmane & Komp., Ljub ljana, Mir je 4. 3051
Moško kolo,
prvovrstna znamka, na* prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«-. 3175
Čevljarji pozor!
Si nger (čili n d - r) šiv alni stroj se prr * — Josip Prešeren. C< K ršk* cesta št. 82, Ljubliana. 3153
Trgovina
z mešanim blagom se takoj z vsem inventar* jem ugodno proda. — Ela Kastelic, Novo me* sto. 3164
Poceni naprodaj
kompletna cirkularka in kombinirani vrtalni stroj za vrtanje in žaganje. — Ponudbe na: Tovarna metla. Ljubljana. 3180
I     Kurm J
Štedilnik,
dobro ohranjen, se takoj kupi. — Poizve se: Bar= varska steza 6/1. 3169
Tennis-raket
damski, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe pod »Raket/3171« na upravo »Slov. Naroda«.
Bnkovo oglje
kupimo vsako množino. — Prometna d. d.. Ljub; ljana. 3173
I    posojila j
4000 dinarjev
iščem za dobo treh mesecev proti odškodnini 100 % obresti. — Ponud* be pod »Popolno jamstvo 3172« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
(tri sobe. kuhinja in vrt) v novi hiši na deželi se odda tistemu, ki posodi 15.000 Din: oziroma dve sobi. kuhinja in vrt (10 tisoč dinarjev).— Pismene ponudbe pod »Stano* vanje/3179« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
z obsežnim vrtom v ljub* ljanski okolici — oddam V hiši je vodovod. Pri* pravno za vpokoience. obrtnike ali kot letovi* šee. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Miren dom/3176*.
QQQQG)QQG)
Kako dobiš lahko nevesto?
Potom malih oglasov ▼ »Slov. Narodu«!
1  Stanovanja |	
Na stanovanje in hrano se    sprejme    gospod. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 3183	Hiša in gostilna. Enonadstropna hisa s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drugo obrt, ob deželni cesti, v bližini železniške postaje v Ko* čevju,  se   proda.  K hiši spada:    gospodarsko po* slopie. lep sadni vrt. nji* ve, travniki  in  gozd. — Pojasnila    daje tiskarna Pavliček v Kočevju. 3112
Priprosto sobo, meblovano  ali nemeblo* vano,   veliko,   zračno — iščeta mlada zakonca, — Naslov pove uprava »S!. Naroda«. 3185	
Mesečna soba (lepa).     meblovana ali prazna, z električno raz* svetljavo, se takoj odda. Prilika tudi za kuho. — Plača   se   za   tri mesece 2500 Din naprej. — Na* lov pove uprava »Slovcn-kega  Naroda«. 3167	|     Razno |
	Harmonike, prvovrstno blago, izdelu« je in popravlja — tvrdka M. Mušič, Ljubljana, Se* lenburgova ulica št. 6. — Velika zaloga. 3047
Stanovanje	
Sir,
polemendolski, grover, trapistovski (polnoma* sten) kupite najceneje v mlekarni Ivan Kos. Bo* horiČeva ulica 28, Liub* ljana. 3^90
ULOJUU1, lUl.lLaJLHJDDD
Družabniki
za sklep družbe iz brez* konkurenčnega podietia se sprejmejo. — Ponud* be pod »Družbaf3065« na upravo »Slov. Naroda«.
ULuuuuLOJuuuLonn Otroški vozički,
dvokolesa. šivalni stroji, motorji (novi in rabljeni) poceni naprodaj. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. — »TRIBITN A«, F. B. L., Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 2^2"*
Preselitev.
Cenjenemu občinstvu in vsem uglednim  organizacijam vljudno javljam, da s^m svojo dobrornano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih potrebščin in modno
kroiačnico ya gosoode
px,e$clti v 3)atmaUnovo ulico ^ala£a::^a^
9 posojitmce"J, •Priporočam se vsem      nadal/no cen/eno naklonjenost
Peter Capuder.
99
e l i n
DRUŽBA ZH ELEKTR.IHDUSTRUO D.ZO. Z.
Gradi električne centrale ta naprave. Velika zaloga moforleo ta električnega ma-teiilala. Cene Izredno nizke. Poitreiba točna, na željo posel tnienlr]a krezplaCno.
- TeL 88. Tel. 239.
UUBLJnnH, Dnnajska cesta I. mHRIBOR, Vetrtalska nI. II. -
3187
t*
aP
1*
de
tO
tO*
t*
% tir d^*
M*
Na željo se pošilja po poštnem povzetju. — Neugajajoče se zamenja ah denar povrne. 3187
sa rodbinsko ln obrtno rabo so edino
JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER
Li Adler Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
3052
/f a j bolj* 5c trupi brej dvoma _ "       ..&ri niski cent"       ' _^
Ignac Žargi, Ljubljana,
Sv- ^ctra cesia 3. Veltfra jaloga potrebščin ja kroiaže in štvilfe. Veiifra iybira raynega perila, pUtentn, Irravat Ud.
večje posestvo* z vilo in 28 oralov prvovrstne zemlje. Vila obstoji iz lest lepih in velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti. Na posestvu se nahaja vse potrebno in obširno gospodarsko poslopje. Pred vilo je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 Cenjene ponudbe je poslati na upravitelja pošte v Banjaluki, Bosna
TRGOVSKA BANKA n
LJUBLJANA
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
SSovenjgradac
Slovenska Bistrica
Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000--
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzojavi i Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE
Konjice
Moža • Dravograd
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne**
CS^^1L
52
5486