Pofttnina plačana v gotovini.
Leto LXVm.,
SL 175
Lfubljana, ponedeljeit 5. avgusta 1935
Cena Dta
•znaja vsak dan popoidne. tevzemfl nedelje in praznike, — imm»wm+* đo 30 rrst a Dtn I.-, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrat a Dta S.-, večji Ineeratl petit rrsta Din 4»-. Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« vetja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din J5.-. Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LlUBUAlfA, Knafrjeva a&ea fttev. 5
Melon: 8123. 312S. 8184. In S19S
Podružnice: MARIBOR Stroesmaverjeva 3D. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon* st. 26. — CELJE: celtsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 60 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Rafiun pri postnem čekovnem ravodu t LJubljani St 10.351.
Skupščina Jugosloven-skega šahovskoga saveza
Pod predsedstvom dr. Stevana ćirića je zborovanje poteklo mirno — Za jugoslovenski Santpijonat se bo vršil troma teh med dr. Vidmarjem, Pircem in Kosticem
Včeraj ob 15. se je vršil v restavraciji )&venM< ofcfinri nbor Ju^oslovemke^a ša-h*»vskega saveza, fci mu >e poleg čflainov opravm-een odbora prisootivovaJo okoJi 40 delegatov klubov. Pod predsedstvom g. dr. 55tevaT>a Č>iffića, predsednika čdctrptsčine, je saborovanje poiefclo miTno. kar je v prvi vos*i pTedsodjnikoav osebna zasluga. G. dr. Cirić je uvodoma orisal težavno in delikatno nalogo saveza, ki se mora boriti z velikimi problemi. ZlafAi je pereče vprašanje naših mojstrrov, ki mm je treba posvetiti vso pozornost, širša javnost gieda na šahovsko udejesbvovanje z reikordersfcega vidika, kakor je •&■> slučaj pri sporta. Gfevrra nalojja eotvaa mora Hiti. d« trafloo k varao nabiranje fflArehi, ker snlno Skod irje oa^kn moj^Tom.
ZJx>rovalci so nato sofflaflno odobrili tajniško in blafjajmiško pnročiflo. Odobren je twl tudi Pripravljalni odbor za Dmavsko šahovsko zvoao, čefprav ee je pricakovato, da bodo zaradi tega nastade t-ežkoce. O mojsrtr-5»kem turnirju v Beosrradu je poročal pod-predBPdffifk sav«rza rr*>jsrter Vladimir Vtako-vSB. S3cnjpščina bo morate re&Hi vprašanje jsžgoslovenskejja šahovatkega šampijonata, Soeiasno je bil sprejet predlog predsednika dT. Cirića, da bo bo vfrrafianjje odloffll tiro-roatnh med aedamjlm prvakom dT. Mi lanom Vldmwrnerm, P^roern m Kosfieerm. Vsak bo krral z v^artdm pb 5 parrrj. Kdor bo dobil oba marlHia z obema mo^tfnoma, bo prejel naslov j*Kros1ove<ns1cf*ra ^amrpijona Cas m kraj rromatrha bo dolofTl posftovni odbor eavera, sreVnirije pa bo na vssfc način Se Jefma Skinpfcnna je nada rje soggaeno iavolila v**Te*rrto>stra dr. denarja a kapetana nas> reprezentance na šahoveflci o^mpijadi v VVrrSavi. ottainpi<)adi bo »rtfccroMavi jo na-sto-pvha v portajvi dfr. Vidmar, Prre, Kosrtić, dr. Trihinov**1 in K^V»kr. Dtr. Vidmar bo okeinem aartooa^ na£ (vrven, na zfcorovanijti mednfl rodne ?Wirwske fBfrftracf}e. BWnrovalei so dalje sSdemB, d« bo prihodnje leto nopet moj-strrfri tororfa-, pirodvMoroa v Hovem Sadu. Sp*ofc je b!So sMenjemo, da se bosta mof-rtfcn^J in nacrooaftnrf tororfr vrSrte ramenoma \*t»fco dropo }efa>. Ptrvi prinKdn^ na<»foa»a<km tasnAr bo torej Se4e 1. tOQ7.
rV> f9xrbtso^anr)n afcsoteloTf^L, je bffl pri volrtvoh soctefiDO ianx)rTen nartodnji ufpravni orlbor: r»,o*?etlrrfk dr. Dkrvaui r^rir. T. pod-predsedinfk prof. dr. Kasai, TT. podjpr. Ovi-irmnv9f, TTT. podjpr. V*. VULović: odSorni'ki dr. Tffrf Ifede^JIkoivfft, S. KvaT»ovwt. Židove^r. Trfrra. GWIorih. Kc*n*W~, poefl<wfri od^or: 4r. A^alož, Pav*ov4/. P>e»dr«. Ptlrr^t?. rW kop: MHlMliri nrlboet Men^rH^ in Kralj »vid.
Po za^higi predsednika apboh nI prišlo do debate otede prenosa sedeža saveza. Pred raikiljuckom zJborovamje je bil aprejot Se proračun.
Nacijonalni Sabovski turnir
L#ju.bljanA, 5. avgusta.
Sinoči ob 20. je bilo v restavraciji >Zvezdi<i žrebanje udeležencev nacionalnega šahovskega turnirja, ki se je davi ob 8.30 pričel istotam. Za turnirskega vodjo je bil določen prof. dr. Bajec, za turnirski odbor pa. Ciril Vidmar in KHa-kočar, namestniki vodje pa. prof. L. Ga-brovšek, prof. oop in Kragrerj.
Prvotno je bilo določeno, da se turnirja
udeleži 24 šahistov. Pri žrebanju se niso javili Avirović, Trtak in Nagymelykuti, od določenib. rezerv pa je bil navzoč le ing. Prek. Savez je zato sklenil, da se turnirja udeleži le 22 igralcev in sta bili glede na to znižani tudi 4. in 5. nagrada. Turnirske nagrade znašajo 1300, 1000, 700, 500, 400 in 350 Eto. Igralo se bo v dven skupinah po 11 igralčev, žreb je določil v A skupino: 1. inž. Prek, 2. Carev, 3. Hren, 4. Grencarsiki, 5. Jonke, 6. Gabrov-šek, 7. Nikolič, 8. Freinfalik, 9. B. Savič,
10. Šiška, 11. Milan Vidmar ml., v B skupino pa 1. Longer, 2. šubarič, 3. šorfi, 4. licoi, 5. Herbatin, 6. R. Savič, 7. Ma-rek, 8. Berič, 9- dril Vidmar, 10. Sikošek,
11. Matvejev.
Igralni čas je od 8.30 do 12.30 in od 19.30 do 21.30. Danes igrajo v A skupini Oabrovsok -.Nikolič, Jonke:Preinfalk, Hren: feiđka, Car€fv:At. Vidmar, Savič :Grenčar. aki, prost je ini. Prek. V B skupini igrajo ŠubaričrMatvejev, Sikošek ršorli, Ucul: C. Vidmar, Hert«tm:Berič, Savič :l£arek, Longer je prost. Prvo imenovani so beti. Prvi trije zmagovalci vsake skupine igrajo medsebojno mateh za prvin šest mest in naslov nacionalnega mojstra. -
Dopoldne se je končala samo sna partija. Preinf alk (Ljubljana.) je porami Kar. lovčana Jonkeja, ki je kot beli igral CoHe jev sistem. Preinfaik se je branil indijsko. Beli je spregledal ne preveč skrito kombinacijo in je izgubil figuro ter se je po 31 potezah   udal.   Ostale   partije se ob
zaključku redakcije se niso končale in je stanje pri večini nejasno. Sdkoeek ima. proti šorliju 3 kmeta za lovca in bo partijo najbrž dobil. Marek stojS paoti Saviču bolje, enako Carev proti M. Vidmarju in Šiška proti Hrenu.
Lepa svečanost v št. Uju
Po blagoslovitvi |e
čila prometu novi
Maribor, 5. avgusta, O delu naše marljive    Tujsko prometne zveze, ki je pod vodstvom agilnega predsednika g. dr. Jančiča    in ravnatelja g. Loosa za naš turizem   storila že izredno mnogo, je skoraj da odveč pisati. Njeno obsežno    delo    dokazujejo propagandni paviljoni na skoraj vseh obmejnih točkah njenega  področja,  prav  tako lični  propa- j gandni kioski v samem mestu, ki so prvi j te vrste v slovenskih krajih sploh, in tudi tujsko prometno propagandni oddelek na »Mariborskem tednu«,   kjer so dostojno zastopana vsa naša zdravilišča,   višinska ! letovišča in drugi tujsko prometni kraji.
Kot zastopnica Putnika v Mariboru je doslej nekaj z lastnimi sredstvi in deloma s podporami zgradila že več ličnih obmejnih praviljonov, ki ne služijo le njenemu ugledu, nego ugledu vse naše države, saj so pri vtisi tujcev ob vstopu v državo vedno najodločilnejši. V teh paviljonih je tujcem na razpolago vse potrebno infor-tivno in propagandno gradivo, imajo tudi menjelnice in vse drugo, s čemur je gosta potrebno oskrbiti pri vstopu v tujo državo.
Ena najvažnejših vhodnih točk v naše kraje, ki jo letno pasira več deset tisoč avtomobilov in obenem tudi skoraj da najvažnejša naša tranzitna cesta, je prav gotovo ona.ki preko št. Ilja in Maribora veže Dunaj s Trstom. Mariborska Tujsko prometna zveza je njeno važnost pravilno ocenila še pred leti. ko je v zasilnem paviljonu otvorila svojo podružnico, vendar pa so se prostori kaj kmalu pokazali kot pomanjkljivi in nezadostni za ogromni promet na tej važni naši tujsko prometni pCMb^nM   Kljun ogromnim  stroškom, ki
zveza včeraj izro-obmejni paviljon
so zlasti občutni spričo maiih dotacij, ki jih zveza prejema, se je vendar odločila še pred dvema letoma za zgradbo novega paviljona, ki ga je lani pričela graditi in bi moral biti dovršen še pred začetkom letošnje turistične sezone, a so pravočasno dovršite v žal nekatere ovire preprečile. Nedavno je bil paviljon končno dograjen in včeraj po blagoslovu ob navzočnosti številnih najuglednejših zastopnikov naše javnosti svečano izročen prometu.
V novem paviljonu, ki ima za uradni-štvo tudi stanovanjske prostore, bo uradov a! zvezin uradnik, ki bo tujcem noč in dan z vsemi potrebnimi infonnacijami na razpolago. V paviljonu je tudi menjalnica, ki je zanjo od pristojnega ministrstva zveza dobila koncesijo, take da bo tujcem vedno v vsakem oziru ustreženo. Sama zgradba je izredno lična in je gotovo ena najlepših na naših obmejnih točkah.
Delo naše agilne Tujsko prometne zveze ne zasluži le javno pohvalo, nego tudi priznanje in podporo vseh oblastev. ki naj bi ji s čim večjimi dotacijami omogočila nadaljnji razvoj tako lepo začetega dela.
Mariborski teden v razmah
že prva dva dni Je beležil Mariborski teden rekorden pose t — Letošnfe razstave zbujajo vsestransko zanimanje in ž3n?£fo snlc-
šno priznanje
Letošnja, prireditev Mariborskega tedna je nadkrilila vsako pričakovan je. Tako v organizatoričnem kakor v nazornem podajanju razvoja in stanja mariborskega gospodarskega življenja, ustvarjanja in ne han j a, je letošnji Mariborski teden na višku. Tujci, ki SO si ogledali razstave in prireditve prvih dveh dni, so polni hvale in priznanja in s precejšnjo zavistjo ugotavljajo, da se mariborska revija V Času, ko se druge slične prireditve z neprimerno večjimi sredstvi in s tradicijo bore z vedno večjimi težavami in od leta do leta izgubljajo na svojem nivoju, od leta do leta dviga na višjo, zavidanja vredno stopnjo. To je pač najboljši dokaz, da je Mariborski teden zgrajen na solidni osnovi in da se bo, ako mu bodo tudi v bodoče posvetili svoje moči dosedanji požrtvovalni delavci, dvignil na stopnjo institucije, za katero bodo zavidala Maribor mnogo večja naša mesta.
Slovesna otvoritev Mariborskega tedna
ktudolS Gol:;iih
mariborski   podžupan in poi-.prcdsrd ik Mariborskega tedna
V navzočnosti bana dr. Puca, podbana dr. Pirkmajerja, zastopnika vojnega ministra polkovnika Rado vica, zastopnika trgovinskega ministra in mnogih drugih odličnikov otvarja župan dr. LJpold IV. Mariborski teden
Mimo Hevilnih in poučnih raz*ta\ je na letošnjem Mariborskem tedou i • krblje« no za vsestransko zabavo in Kidano v.-i.o. Vse je združeno v pravem   pomeau reka:
»Koristno s sladkim . N;» račun pride itane in mlado. Prav /;ito na it- tmli letošnji /;»!>av ni park Mariborskega t''':.''' <>M otvoritve «io
bro ohi>kan in v?akdo, kdor j*» videl lolo-šnje atrakcije, navdušen zapnMa ta bavi See in pripoveduje svojim prijateljem i i j znancem o njih na doleo in -ir^ko
Tobogan in avtodrom. ki sta bila lani Se senzacija in zelo priviafni atrakciji sta zaradi drugih atrakcij, ki jih šo Marihorcani niso videli, poti-njena nekoliko v ozadje. Vendar pa imata le mnotro prijateljev, zlasti nežnejšega spola..
Sporazum v Ženevi;
Ne rešitev, le ošmđitm
S sklepi sveta Društva narodov je bila končna odložitev v italijansko - abesinskem spsru samo odgođena za
mesec dni
Ženeva, 5. avgusta. AA. Na sobotni zaključni seji je svet DN po predhodnom sporazumo   sprejel naslednjo resolucijo:
Komisija za pomiritev z arbitražo ni treba, da bi se brig-ala za okoliščino da spada Ualual pod suverenost te ali one izmed obeh strank, temveč naj prouči izključno samo druge  elementa spora v
zvezi s tem incidentom.
dani sveta DN so   vzeli na znanje, da so zastopniki obeh strank izrazili željo po nadaljevanju    spravnega in arbitraž postopka in da bodo    brez odloga dolo»:ii petegra člana komisije, če bo to potrebno.
Svet DN računa s tem, da se bo postopek končal 1. septembra ,in vabi obe vlad:, da sporočita svetu r>N" rezultat pred 4. septembrom.
Svet DN je soglasno proti enemu glasu, ki se je vzdržal glasovanja, to je Italiji, sprejel tudi drugo resolucijo, kise glasi:
Svet DN je sklenil, ponovno sestati se v vsakem primeru dne 4. septembra v svrho splošne proučitve poročila o poteku
dela za ureditev spora m^d Italijo in Abc-sinijo ,in sicer z vseh vidikov.
Britanska, italijanska m francoska delegacija so pred končno s?jo sveta DN izdale tale komunike:
Zastopnika vlad Velike Britanije, Francije in Italije so na sestanku v ženevi 1. avgusta 1935 ugotovili. da so se tri države podpisnice sporazuma od 15. decembra 1906 glede Abesinije izrekle pripravljene za medsebojne razgovore v svrho olajšanja solucije obstoječih sporov med Italijo m Abesinijo, ter so trdno odločene te razgovore uspešno dokončati v kar najkrajšem času.
Milan, 5. avgusta. AA. Italijanski tisk samozavestno komentira ženevske sklepe, ki naj bi bili znova dokazali premočrtno italijansko politiko, ki je ne more prekrižati niti politika ženevske mednarodne ustanove. -
Pariz, 5. avgusta. AA Skoraj ves tisk soglasno ugotavlja, da ženevsici kompromis ni odstranil politične napetosti med Italijo in Abesinijo vn niti ne nanetosti med Italijo in Anglijo.
Kdo izziva v Nemčiji ?
Nemške oblasti očitajo političnemu katolicizmu, da namenoma izziva kulturni boj — Značlno pisanje organa berlinske škofije
Pomanjkanje svežega mesa
v Nemčiji
Pariz, 5. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina: Zadnje čase se opaža, da na mednem trgu v Berlinu primanjkuje svežega prašičjega mesa, namestu njega pa prodajajo svinjske kozerve, izdelane po posebnem postopku. Po navodilih kniPtij-keiia ministrstva prihaja na trg Čedalje tudi več konzerv govejega mesa.
Berlin. 5. avgusta. AA. Današnji nemški listi priobeujejo na vidnem mestu uradno poročilo o odkritju letakov proti katoliški cerkvi v Miinstru. Poročilo pravi, da ^o pred nekaj dnevi razdelili med katoličane letake, ki ostro napadajo miinstrskesa škofa in katoliške samostane, širjenje teh letakov je med katoliškimi verniki zbudilo ogorčenje proti nacionalnim socialistom. Policija zdaj sporoča, da j*e aretirala osem članov rodbine
strasti v državi.. Poročilo navaja tudi podobne druge dogodke v drugih krajih in ostro obsoja metode političnega katoličanstva, ki s čedalje hujšimi izpadi nastopa proti oblast-vom in cerkvi, samo da hi zvrnil sum na na-: cionalne socialiste, kakor da bi oni napadali katoličanstvo.
Parii, 5. avjrusta. AA. Listi poročajo kot posebnost pisanie lista berlinske katoliške škofije. Ta list je v zadnji   številki priobčil
Klopinga. ki so priznali, da so oni  izvršili 1 članek v katerem pravi:  Boj se je  začel. 0
■ _       _ «__• ■» .      -______11!     1— ^ * —.1 Z XI. —. J___"I_ ~.   '      : "T t . . n       4     A n Z       m - n 71      «1 «t a       a "V . 1 a      mm o o nFutn Sir      xr    t *» 1*1
to akcijo in napadli kato!i§ko duhovništvo Ker spadaio Člani te rodbine k neki katoli §ki organizaciji, poročilo ostro obsoja to nji
tem ni več dvoma. Naš nasprotnik vstaja proti nam. Za vero nam ne sme biti žal niti krvi!   Francoski Ksfl nacrtala io. da je to pr-
hovo početje ter napada akcijo ra«puSčene«ra j vič. da je li^t katoliške škofije v Berlinu ta-katoliškega centruma, ki hufnka narod s tak j ko odkrito zapisal o kulturnem bojn, ki §e nizkotnimi metodami, da bi podžgal verske • vrši v Nemčiji.
,«Udarif i po v*afapm
o 111 o
R:m. 5. avgusta. AA. .-V^ncijia Štefani poroča: *Popolo d' Italija < pito. da so ne-kateri tuj: listi prioltfilj netočne in Umi-denc-ne izvleeke iz govora pre-lkf-liiika vla-<k- M ussu-linija v Kboliju. I^i^t pravi, »la jf do   tega   prišlo   po   zaeiupri   protifasi^t ičm*
propa Brade v Inoaanutm in mijhmifi e Stanka nasprotnikov fašizma v -Italiji- sami, članek pravi dalj>, <ia je pri tem govoru šlo za improvizacijo, ki ni bila namenjena javnosti; !»<-•<■.« i U> trsa govora pu z/laj v tomlenćne uvrhe širijo v lioinm >i\u    Po pravem besedilu je c MvMOflBl
<l<'ja! m*.Hl tirupim:
I' s tim. ki nas hočojo z*, u^tav.ti z lx-v dami ali papirji, homo odgovorili z junaškimi besedami svojih nekdanjih prvih j-u-na»kih o*Weikov: Udarili bomo po vsakem, naj bo kakršnokoli barve, k!or bi nas h- -tH uetaviti na poti. Spomnit«« da so tu-di v tistih vrstah, kjer je vladalo mwi» merje vojaških mtalijanski vojak; ?nw. rom zmagoval-, nad Abesinci in da je v bit ki pri Adui etaJo 14.000 italijanskih voja kov prot: već ko 90.000 Abosincev. In ven-dar so Abesinoi ta dan, to jo bilo 1. marv«i 1806, imeli tako strahovite izdihe, da «=o se ponoči po bitki skrivaj razbezali v gor'.1. Ves svet je tedaj priznal čudovito juuaštvt. ki so era pokazali italijanski vijaki. Bitke pri Adui ni izsrubila italijanska vojska, izgubila jo je vlada, ki ji ni bilo mar jun;«*:.ih žrtev italijanskih vojakov, ker je vso svojo pozornost poc večala nizkotni parlamentarnim manevrom.
Dalje je Mn«solini v »vojem govoru pred štirimi bataljoni fašistiCne milice, ki s< 14 odpravljala v vzhodno Afriko, dejal: Tovariši legijonarji! Prišel 6em med vas, da vam prinesem pozdrave fašistične vlade in da vas osebno pozdravim kot vaš tovariš. Ne prihajam, da bi vas hrabril, ker vem, da to ni potrebno. Gotovo je, da boste povsod in pri vsaki priložnosti iz lastne pobude |fe polnih' svojo dolžnost. Kdorkoli vas posjeda take, stoječe strumno v gostih vrstah, vidi, da ste pripravljeni za boj v telesne-m m moralnem pogledu. Ali ni bila skrajna točka vseh naših nad vedno borba? Ali mar ni ena izmed najbolj znaCilnih ftrt f»-šLzma, rajši junaško iz^rubiti slavo v boju. kakor pa mrtvo životariti? V veeh izk'>* njah. ki jih boste prestali, se boste zm. rom držali v^višenesa načela tovarištva. Bden za v»e, vsi za enega!
Na  koncu  svojega  govora  je MussoIvti dejaJ;   Po»hišajte,  kaj  vam  povem: Crne srajce  slavnega Plemonta  in  žarke Siri MJe, pojdKe v ogorteoe in odločne boj« in do
Stran 2
Suša še vedno pritiska
Se zadnji studenec v metliški okolici —f««-» — Zarodi
suše eo razpokale celo hiše
Metlika, 4. Avgusta.
Da bi naše oblasti že zdavnaj morale rešiti problem preskrbe z vodo v Beli Krajini, nam jasno dokazuje letošnja suša, ki ima vsak dan težje posledice. Dva avtomobilska tanka za vodo, ki ju je na intervencijo banske uprave prejšnji mesec v nase kraje poslala ljubljanska mestna občina, nikakor ne moreta zadostiti potrebam velike pokrajine s 25.000 prebivalcev, ki že četrti mesec trpe največje pomanjka nie vode. Ako upoštevamo, da ves črnomaljski in metliški srez preskrbuje i vodo le po en tank, nam mora biti jasno, kako nevzdržne razmere vladajo v naših krajih in ka.ko trpi naše do skrajnosti izmučeno in obupano prebivalstvo.
Do konca prejšnjega meseca je imel dotok v vsej metliški okolici edino še studenec v radovišld občini, ki je potrebam kraja sicer skromno, toda vendar kolikor toliko zadoščal.
Pred petimi dnevi je uplinil tudi zadnji studenec in je tako tudi radovi-£ka občina ostala brez kapljice vode in stopila v vrsto vasi, ki jih mora en sam avtomobilski tank preskrbovati z vodo. Vasi, ki trpe največje pomanjkanje vode, je že nad 30. Na metliško oko liško občino prihajajo dan za dnem deputacije, ki zahtevajo dovoz vode. pa jim občinska uprava ne more ustreči, ker nima nobenih prevoznih sredstev na razpolago.
Solnce pripeka še vedno neusmiljeno in polja so kakor ožgana. Na njivah, kjer bi posevek raznih kultur že moral cveteti, ni opaziti niti poganjkov. Zemlja je vsa razpokana in ugo-nablja še one kulture, ki bi sicer dale vsaj nekaj skromnega pridelka.
Posledice strašne letošnje suše, ki je enake ne pomnijo niti najstarejši ljudje t Metriki in okolici, se vedno bolj kažejo. Ponekod je zemlja že teko izsušena, da se je pričela sesedati in so se zaradi strašne suše v nekaterih poslopjih pojavile velike razpoke, ki napovedujejo še težje posledice. Ljudje, zlasti najbolj prizadeti vaše and Krvavejega vrha, s strahom zro na svoje domove in opazujejo škodo, ki jim je nihče ne bo povrnil, niti jo bodo mogli nadoknaditi sami, saj nimajo denrja.
Ako se bo zemlja še najprej sese-
1—~ Zvočni kino Ideal
Samo še danes ob 4, 7 in uri
ZENA BREZ IMENA
Vsrtopnina  4.50,  G.oO  fcn   10 Dšn
dala in povzročala v goopodaraUi in
stanovanjskih poslopjih razpoka, preti nevarnost, da se nekatere alabie ticane
hiše celo podro.
»Slovenski Narod« je o na&rtih ma metliški vodovod še večkrat obširno poročal in menil da porabi metliški »rez dnevno nad milijon litrov vode, docun Je zaradi večjega števila prebivalstva In večje obsežnosti crnomaljakemju potrebna še znatno večja količina vode. Kljub nadčloveškim naporom obeh šoferjev ljubljanske mestne občine, Id ju je z avtomo nilskimi tanki poslala v naše kraje, je dovoz več ko 20.000 litrov vode v ves metliški in prav toliko v vse prizadete vasi črnomaljskega sreza nemogoč.
Kljub obsežni pomožni akciji je prebivalstvu na razpolago le 15* o dnevno potrebne vode. Spričo teh podatkov mislimo, da ni več potrebno naglašati največje nujnosti pri izvedbi del pa preskrbo z vodo v metliškem in črnomeljskem srezu, ki sta oba enako prizadeta ta ki se v obeh še vedno širijo različne bolezni kot posledica pomanjkanja vode.
Oblastva bi takoj morala doslej organizirano pomofeio akcijo še znatno razširiti, prav tako pa z največjo resnostjo takoj pričeti misliti na zgraditev bodisi začasnih ptrtmi tivnejtSh naprav, bodisi vsaj na postopno izvedbo celota nega načrta metliškega vodovoda.
Načrti številnih komisij, ki so jih oblastva pošiljala nase kraje in ki bistveno niso mnogo drugačni, nego prvotni odlični načrti kranjskega deželnega zbora, naj bi se končno vendar uresničili ta. rešili Belo Krajino nesreče.
Iz Trbovelj
— Poslopje poštnega urada Trbovlje, I ne dela niti našemu kraju, niti državni upravi posebne časti, saj slici prej kaki baraki, kakor' pa poslopju državnega urada. Nameščenci v uradu so pravi rrra-čeniki. saj jih po leti muči neznosna vročina in slab zrak, po zimi pa trpijo m rat, kajti uradni prostori merijo le nekaj kvadratnih metrov, nizko, baraki podobno poslopje pa Je prekrito s pločevino. Že neštetokrat se je v javnosti grajalo dej. stvo, da postna uprava ne preskrbi za primerno uradno poslopje, ki bi odgovarjalo po prostornosti svojemu namenu pa tudi ugledu državne uprave. Toda kakor kaze, vse zaman. Baje se na merodajnih mestih izgovarjajo, da ni kreditov, dnu gič zopet, da v tem pogledu niso bfli pravočasno podvsetL potrebni koraki, i. t, d. Toda dejstvo je,   da se to vprašanje no
premakne z mrtve točke. _      Mnenja smo,
da Trbovlje danes niso več tako majhna vas, kakor so btte nekdaj, ko je sedanje poslopje-6e se sploh še tako lahko fcne-
v postne
Na
odgovarjalo. I dana* ni prav as* v kakem mastu, saj staja trboveljska občina preko 18,000 prebivalcev, zato nihče na bo mogel trditi, da trboveljska pošta na prinaša državni blagajni toliko dohodkov, da al ne M mogla državna poštna uprava bodisi najeti ali pa zgraditi primernejše postno poslopje. Dovolj so rudarski revirji aapost avl jeni z nedavno omejitvijo poštnih odprem, kar je poštni upravi prineslo saatne prihranke, s katerimi bi si lahko zgradila tako poštno poslopje v Trbovljah, ki bi bilo ▼ ponos krajo in v oaet državni upravi
Plavala« tekate: Mladi delavski atletski športni klub »Dobrna« Je zelo agilen. Ne goji le nogometa, kakor nekateri športni klubi, marveč goji pod svojim okriljem tudi ostale panoge rporta. Letošnje poletje je jei gojiti plavani sport, ki se, odkar imamo občinsko kopaliSče, razveseljivo razvija. V soboto, 10. avgusta priredi ta klub velike propagandne tekme ▼ občinskem bazenu. Pri teh tekmah lahko sodelujejo vsi plavalci, ne glede na klubovo pripadnost. Za zmagovalce so razpisane 3 krasne nagrade. Prijave sprejema pripravljalni odbor v gostilni Dimnik, kjer bo objavljen tudi plavalni red. Pri tekmi bo sodelovala tudi Delavska godba na pihala s koncertom, na kar se občinstvo že danes opozarja.
Iz Maribora
— Dra ministra sta bila zastopana na otvoritvi Mariborskega tedna in sicer vojni minister po topniškem podpolkovniku M. SRadovanovidu ter minister za gradbo po ttnž. Vanjefloo,
— Nov obmejni paviljon. Ob navzočnosti najuglednejših predstavnikov naSe javnosti Je bil vferaj dopoldne v §1. IIju blagoslovljen in svečano otvorjen nov tujsko prometni paviljoni naše Tujsko prometne zveze. V novem paviljonu, ki bo v njem noč in dan tujcem na razpolago za vsa potrebne informacije svežin uradnik, so pole^ uradnih, tudi stanovanjski prostori. Ker je za svojo novo obmejno postojanko dobil* Zveza od ministrstva tudi koncesijo 7a manjalnico, bo odslej tujcem na tej na§i najvalnejSi cesti v vsakem ozira ustreženo, kar 1k> na razvoj našega tujskega prometa vsekakor ugodno vplivalo. Paviljono je izredo ličen in solidno zgrajen. Kakor snto dozna'i, bo v kratkem na še nekaterih obmejnih točkah zgradila mariborska Tujsko-pronietna zveza podobne postojanke.
— Tihotapske arodbe. Pri Sv. Juriju ob Pesnici so zalotili tihotapca, ki pa je ob po-tavvu >Stoj< odimet-al od sebe igralne karte, ►tobak in vžigalnike ter izginil v gihiho noč. ffota tihotapska smola se je priipetSla drugemu tihotapcu na Slaitinskem vrhu. Poere-
Zvoftni Štifto Dvor
Telefon 27-80 Danes ob 4, 7 in 9 mri film smeha Hansi Niese
ViaočnnMvo perica
Vstopnina za parket Din 3J50
Ste v >75
***** debelosti m^mbH^hm ~*ig«m»w
NLATI\>Ki; TABlillTi:
ia hufianjB
vijem tz naravnih mineralnih soli in ekstraktov. : apoteka
MR. IAHOVEC, LJUBLJANA
V vseh lekarnah 200 tat>L — Din 46,.. 200 tabl. — Din 74^
'čilo te m« je pobegniti, obmejni organi pa so zaplenili saharin in pat oroobov igralni*
•kart, ki jih je med begom vrgel od sebe.
— Kradejo kakor srake. Posestoici Elizabeti Kolajn ec iz Ledi neka v soavniški občini so že neizledeni storilci odnesli v Času, 'ko je ni bilo doma, 2800 dinarjev gotovine.
— Veriiice, kokoške, plugi... Rokovanja-ika podeželska sodrga ne miruje. Posestnika ■Ivanu Ribaricu na Počeno vi so odnesli hoer-kino zlato ov ratno verižioo, posestniku Francu Ha rimi ku v Breogoni je izginilo 15 dobro pitaiMh kokoSc, peaaaaaasl Mariji Ko-Tenovi v Braunsvajgu pa eo iz gosapdarske-ga poaioptja odpeljali plug.
— Krompir je kradel. Mariborskemu državnemu tožilstva je bil ovaden 38 letni delavec Ivan Kolar s Pobrežja, ki #a je polici jaki čuvaj zasači], ko je kradel na njivi Josipa Hercoga krompir. Tudi sosedni posestniki so prijev-flL da jim je tat pokradel z« okrog 600 EHn krompirja.
Iz Celja
— Obrtna razstava v Celju je Wia slovesno otvorjena včeraj dopoldne pri vhodu v  mestno  narodno   sok)  ob navzočnost:
oblasti in korporaeij ter veli*e ranožfioe občinstva Iz Celtja tn drugih krajev. Po p oad ravnem srovoru predsednika rasetav-nepa odbora g. Stojana Holobarja je se-pan g. dr. Goričan otroril razstavo. Ras-etava je namesč-e-na v vseh prostorih mestne narodne šole, je zelo pestra, zanimiva in okusno aranžirana. Razstavijenoev & 112. Vesel Kini prostor je na šolskem dvoriščni ter v Gregorčičevi ulici in Levstikovi ulici na obeh frontah šolskega poslopja že prvi dan je obiskalo razstavo mnogo rjftidl. Odprta bo od nedelje 18. t. m.
—c Nesreča dveh kolesarjev. Ko se je vračal 36 letni brezposelni čevljarski po-močnfk OiTil Potočnik e Pake pri Vitanju v petek e kolesom ia Celja na Pako, ga je pred Sotovškovo gostilno napadel pes. Potočnik je padel e kolesa ln »i zlomil desno nogo v stegnu. V četrtek je padel 41 letni šeleomičar Josip Potočin iz Zidanega mosta tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo nogo. Oba kolesarja so prepeljali v bolnico.
—c Vprašanje novega kopališča ob Savinji postaja od leta do leta bolj pereče. Bdruženi odseki mestne občine so že šesta viri predlog mestnemu svetal glede gradnje novega modernega koparisča. Predvidena je gradnja 100 m dolgega in 30 m Strokege bazena ki bi bil vezan a Savinjo in v katerem bi se voda izmenjavala vsake štiri ure.  Stroški bi znašali približno en mil-
jom. O tem bo moral le oklepati mestn svet, ki »e pa kar utkam aa more aestat:
čeprav ga ča-ka še več drugih p*?rečih zadev.
—c •Nogometni turnir celjskih klubov. V
nedeljo popoldne je bil na G lazi jI odlgTan nosroenetni turnir za pokal Obrtne razstav** ▼ Celju.  Sodelovali so 8K Celje, VK A tU tik in SK Jugoslavija.   Atletiki »o nudil selo dobro tehnično in kombinaejsko igr> ter so gladko odpravili svoja nasprotniki! Jugoslavija je igrala požrtvovalno, moštvo SK Celja pa Je midilo primitiven rm«<>ni4 t brez sistema m posebnega tehniAm-sa zn:i nja. Tekme so trajale po 4<i minut. Rezultat;  J^soslavijs : Colje 1:0, At4etiki : f> *Je 2:0, Atletiki : Jugoslavija 4:0. Atlt-tik so sđ pridobili 4 točke in pokal, ki jJm j" ba izročen zvečer na veseličnem prostore, obrtne razstave.   Jugoslaviju  hok-ži  2 Um-ki, Celje, ki je BdaJ v taredno slabi fr*rroli. je pa ostalo brez točkc\   G. Reinpreht Je vodil prvo tekmo površno in z napakami v ikodo 9K Celja, na trot j i tekmi pa *e j* znatno popravil.   Dnmo tekmo j<' so«lU g. Oobe objektrvno tn zadovoljivo.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, f». av^rnsta katoličani: Marija Snežna.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kkio Matica:   tenino oroaje. Kino Ideal: 2ena brez imena Kino Dvor: Vieočanetvo perica Krno Šiška: Turandot
DEŽURNE LEKARNE Danes:   Mt. Suftntk, Marijin trg 5, Ku-rattt Gosposvetska cesta 10 in Bohinc de-l. Cesta M. oktdbra 31.
Sorzna noročifs.
Curih, 5. avgusta: Beotrnad 7.-- Pariz 20.34, London 15.13, New Yonk 308.1 j:,. Bruselj 51.60, Milan 25.0675, Madrid 41.96, Ajnsterdam 207.25, Berlin 1*23.25, Dunaj 58.60, Praga 12.70, Varšava 57-8T), Birfcu-resta 2.50.
ELITNI KINO MATICA u
Tal 21-24 To\ 21-21
Danes ot> 4, iyA in 9^4 premiera veselega frtaia Jean H&rknv
v fihmi ŽENINO OROŽJE Dopolnilo    Param oup tov žurnal. Globoko znižane cene.
f
Po volji Stvamikovi se je presen! v blaženo večnost naš ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod
AUTOM Ž1 M HIT
hišni posestnik
dne 4. avgusta ob pol 24. uri, previden s tolažili svete vere,
K večnemu počitku ga spremimo v torek ob 17. uri iz W6e Vrhovceva ulica 3.
Sveta masa zadušnica se bo brala v farm cerkvi Sv. Petra v sredo, dne 7. avgusta ob 6. url
Izubijana, dne 4. avgusta 1935.
Hani Žumer, rojena Budeil, soproga.
Pokfl, 8epi, Pavla, hčere. Ing. Hans Sauer, prof. Josip Ovaenek,
Traoti, Ervm, Draga, vnuki.
mW9d
Občana LjvUjaa«
Potrti globoke Žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča, babica in prababica, gospa
TEREZ1NA MOSCHE, roj. Zeschko
dne 4. avgusta 1935 v 86. letu starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratkem trpljenju mirno preminula.
Pogreb bo v sredo, dne 7. avgusta 1935 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinskem grobišču k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v četrtek, dne 8. avgusta 1935 ob 8. uri zjutraj in v župni cerkvi na Bledu. Ljubljana, dne 5. avgusta 1935.
Vera VaJenta pl. Marchthurn, roj. Mosche in Dr. Erich Mosche — otroka.
Gosti Mosche, roj. Buđischowsky — snaha,
Lorle Kaan, roj. pl. VaJenta in ing. Otto Kaan, lise Schenker, roj. pL VaJenta in Bruno Sehenkev,
vnuki.
Peter in Ellen Kaan, Ines Schenker, pravnuki
NAZNANILO.
T>rd!.a FRANJO ZRNEC, steklarstvo, sporoča, da je preselila svoj obrat z Cankarjevega nabrežja 5 v
KOPITARJEVO ULICO ŠTEV. 1
(v bivšo Manrovo hišo), ter se vsem za nadaljnjo naklonjenost priporoča. 6984
IV. ..MAPIBORSIC TEDEN"
3*—11. avgusta 1935*
V elika rastava slovenske iimetnoflFei
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava,   splošna  industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska. propagandna, turistična itd.
9.—11. Vm. plavalne in skakalne tekme na mariborskem otoku.
SO% popust na železnicah od      15. VIII. 1935.
PRODAM
NajmanjU znesek 8 Dan
50 par, davek S,- Dan
dobro ohranjeno močno, aH ga aamenjaon aa ftenakega. Ogleda se ne Tečni noti 5 pod
Uspeh
sa
ttspehoin
Sanje, kdor aa ob vsaki   priliki poafazuje
MaUH OGLASOV
MALI OGLASI
Za plamene odgovore glede matih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
STAIKMnJA
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek S.- Din
ODDA
s 1. novembrom trgovski lokal (a pritiklinami) v Seienburgovi ulici. Pogoje pove iatotam Zavarovalnica, »Croatfeuc. 2887
GLASBA
Beseda 00 par, davek S,- Din Najmanjši znesek 8 Din
tfM O Z I K A*4,
LJUBLJANA. Mlhlaaiosea a. 4
Prodaja klavirje, harmonije, vijottoe* kitare, citre* strune In vse glasbilu« Popravlja ta uglasuje bila m Nizke cena. -* Najmanjše oBroono odplatilD. fta/l
PAZMO
Lahka letna oblačila bonrett. kaša aport hlače, Meter, perilo itd. v lepi Izbiri zelo poceni naprodaj pri Preskcrju. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
MALINOVEC
pristen, naraven, a tistim sladkorjem vfcuhao — aa dobi na mak) ha n IMin ▼
LEKARNI DR. G. PICCOLJ, LJUBLJANA, TVraeva cesta 6
(nasproti Nebotičnika) CoVL
KAPITAL
Posojil«
dam aa prvo mesto novoaida-ne hiše. Ponudbe 8 podpisom na upravo te»a Usta pod »Po* sojUo«. M7§
LIPSKI JESENSKI VELESE JEM 1935
35. do 29. avgusta
60% popusta na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup register mark. dajejo:
Ing. 6. Tonnies, Ljubljana,
Tvrševa 33, telefon št. 27-62
Zvanlčni biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez MJhajlova S3 Potovalne pisarne »PUTNIK«
Inserirajte v „Slov. Narodu'
avljaadate epesarjamc, do a?aaf«jetta<f«etc oJa/ef ogle**«
so r»€MM Umt
vmaie dan lm do 9* Mre zjutraj
M€M dctlc+m* doze,
priporočamo pa, da nam jib oddajo po možnosti že dan preje, da bi jih mogli pravočasno m lepo sestaviti.
Uprava , Slovenskega Naroda4'
Stev,175
Ponedeljek, 5. tnvaaU 1035
Stran 3
DNEVNE VESTI
— .Vaši medicin« ? Dreadena. Prvič )e
prišlo letos na pobudo   srednjeevropsk ?a institut^ v Dr^adenu do ismenjave medicin-cev   med   Ifemftljo   te   Jugoslavijo, ^edem naših  madieiocev se mudi  ie cedem tednov v Dreadeon. kjer si ogledujejo zdrav svveue ustainove Naše studente so v Dresde-na prisrčno sprejeli in jim    priredili pozdravni večer, na katerem j« drezdenefci župan  dr.  Kruge ▼ oapitnici  izražal arvoje zadovoljstvo, da so »e cdnosaji med obema državama sadnje gase tako poglobili, slasti po posetu pruskega ministrskega redsed-nika Gori-nsra v Jugoslaviji.
— Učitelji sahtevajo aatvoritev učiteljišč. V eobofto je imela sekcija za savsko banovino JUU v Zagreba crlavno skupščino, na kateri so nčiterji razpravljali o srvojem težkem položaju. Padel je predlog, naj b" drsava zaprta vsa učiteljišča, dijake pa poslala v srednje Sole in potem na pedagoško fakulteto, kar b: ^menila znaten prihranek. Splošno je bila sprejeta resolucija   o  reformi  učiteljske  iodbrazbe  in o
prairti<~n^m  učitelperkem isprtu.
— Soja centralno nprare JNTJ   Včeraj je
v Noviria/nalcem -jomu v '.a^rebti seja eeivtralne uprave Juffoelovenakeaa noa-inar-skftcra uviriizenja. ki <*> yi pri^o^tv/vvali Hela-srali vseh sekcij. Vodil io je dopoldne predsednik jxu p. Slavo Jutriša, popoldne pa podfpredseolnik g. Stanko Vi ran t Nn seji se je obravnavnlo poleg stanovskih zadev vprn^mfe revizije zakona o tisku in režima ti>k«. Sklemie»no je bilo izročit? vladi srpomenieo e* pripori-vba-n-M in predlogi k SO* vrzi p zakona o tteku. ki bi jih bilo rrp*ba upoštevati talco v interesu javnosti, knkor tudi noviTinr^poa citnnti.
Dr.  nuni.   Albert Tritiik
se je preselil v f» 'edalisko nI. 14 prit, Ord. od ' JO.-ia.   — 4.-5.
_ Društvo vlagateljev denarnih ravodov
v Ljubljani opoza-rja vlagatelje na veliko važnost njihove or^SU zanje. Ba£ <=»edaj :e nujno potrebno, da *e »s* upni*. denarnih savodov strnejo v em vrsto, ker b'Kio na mi ertrani v najbližji bodočnosti objavili zakoni o binkah in d-*n\iih zavodih, pr katerih bo treba s veliko paali i vestjo gicđati na interese vlagateljev, na dragi strani pa 5e bo v na krajšem Času r-^SevaJa uvoda vež denarnih zav^iov. ki so pvos i za zaščito. 0:*>zori-a<n>o vlagatelje, da «e sanacija nekaterih zavodov utegne izvršiti v škodo tvlfteateljeiv. ker zakon pred vi d* h mosnosf, rl<i se pretvori 40°'o vlog v rezervni sklad, e^ae katerega pa je zelo *-pTa$?jlvo ako ^N>.o ix nj*rga mogji vlagatelji i >bi i v — nje^v* ovoje vloge. D-ružtvo v4a-^a'e. ete-narmTh »oriov v Izubijani j** trt merod-aj-nih mestih že mlierveoiralo piđcn**no is oseb mo. da se naj te sanacije ne !fl*»d«M0 v bre-ma vlagateljev fn tudi tem porom sp*!ira pa pristojne gospode, de safiri ,'jv» denarnih T^.\odov, ki b ©e morale 'vrinil z^VIJ v "b -me vlacra te! ev. ne dopasV. '17. tta&i Basefe* dnislvh n vsi ^tag^ ^Jjl dt>bv podrobne lnfo*n\ar\'e glede posam.-siii £ana rajskih prediogov v društveni pisarni r,Lju2>-liana. Fvral va Petra trg bet. 8. pisarna gda »notarja TJ^lakarja) in se n*prosa7o, rha podTo tprizodevanje dniS*va. da ne pride do talcih sanacij, ki bi globoko zareeale v pravice hi premoženje vlagateljev.
Vemoi prihajajo na naš Jadran. V soboto zrutraj se je pripel ial a z vlakom v Spi rt prva večja skupina Nemoev, od kar je bil sklenjen med naSn AH&avo in Nemčijo klirinški sporazum. Včeraj je prispete Dalmacijo nVufea sbiprna nemških leto*' icar je v
— >Spreje»m v enoletni tečaj za vzgojite-r/ioe m o*roške negovalke traja do 26 t. m. £ta 2 gikiupini, ena s 4 raoredi lfuds1: • Sole, dniga z meAČainsko oli podobno 5olo. 9taro«t t!^-*28 let. PVieetek 5ole 9. sept. Natančnejša navodila 9o objavljena v Službenem listu kr. banice irprave &&r. 61 ali se dobe v zavodu za zdravert eno zaščito mater in de-oe v Ljubljani, Lipičeva ud
— Konrert Zdenke Zikore r Splita. Prr nm^dona dnina j<ike državne o»peTe Zdenka •Zrkonr« je nn^toprl v soboto avečer na vrtu pe^ttrijoma \fatiič v liaeVlooh pri Splitu Zapela je več arij iz oper ter pesmi in roma-n«. Koncert je bil zelo dobro obiskan.
_ Bivši kandidat za ameriškega prezi-
denta ▼ Splita. V petek opoldne je priplula v Split velika motorna jahta Princ Olai« pod norveško zaetavo. Jahta j« pripadala prej angleškemu kralju in imenovala se je »Aleksandria«. Na nji je M potnikov, med njimi bivši kandidat sa predsednika Zedinjenih driav Arthur Dawls.
— Slovenci t Ameriki. V ChishoJrou so imeli nedavno volrfeve v šolski odbor in med sedmimi kandidati je bdi tudi Slovenec Karel Došan. Proti njemu je bil sicer bud odpor drugih narodnoeti, vendar je pa zmagal Ln je bil izvoljen v doleki odbor aa dobo treh let. Janez Polajnar « Podpe£i ae je peljaJ zadnje dni junija z avtomooilom do.n rv pa ga je nenadoma zadela kop. da se ie njegov avto zaletel v nasproti prihajajoči a^to, toda večje nesreče rn škode ni bilo. Polajnar je bil takoj mrtev Umrli ao v Gleveiao lu Roza Snvder roj. Žnidaršič. štora 24 let in T van Skrlj rojena P^trič vtara 56 let doma i» Begunj pri Cerknici V La Salle Terezija Mežnarič srtara  75 let. doma   lekj-e iz Do-
lenjskeca. v Pueblu Jan« Hribar star 21 let rojem v Ajnenlki. V Chica^u Loj^ Stular ater 54 let, doma iz AnSir pri Radovljici in - Bnun olavu Franc Potočnik, doma nekje iz Gorenj"
skejjo.
— V Bruselj. Pariš In Nemčijo r odprtim avtobusom. 18. S. odpotujemo na 15 dnevno
potovanje. V Tarlzii bomo ostali cela rlva dneva, v Bruelju tri dni, skozi Nemčijo pa bo potovanje trajalo ekupaj 6 dni. Ogledali s{ bomo tudi Antwerpen ter nemška velemesta KoLn. Frankfurt, Nurnberg (ogled železniške razstave, vožnja z lokomotivo) in Munehen. Poklonili se bomo spominu junakov na francoskih bojnih poljih. Prijave 6prejema Putnik, Ljubljana, najkasneje do 6. t. m. Cena je izredno nizka: za hrano, stanovanje, vstopnine in za skoraj 4.000 km vožnje je plačati eamo ErLn 4.585. Hitite e prijavami, Ker je število udeležencev omeje<no na 30.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblaftnos*, precej staLno vreme. Včeraj je ddževalo v Ljubljani in Ro?a#ki Slatini. Najvišja temperatuira je znašala v Skopi ju 32. v Beojrradu 31. Zagrebu 29. v Rogaški Slatini 35, v Ljubljani 24.4, v Mariboru 23. Davi je kazal barometer v ljubljeni 765.1, temperatura je znašala 16.2.
— Grozen roparski umor. Kmetje iz vasi VojakovaČki kloštar so našli blizu Križevcev ob oesrti v sozdu voz s konjem, na katerem so &e pozinaili sledovi krvi. Konj je imel sveže iztalonjene oči. Blizu voza «o opazili fajpod listje im mah« moleče 51 oreške moge. Odkopali 90 listje m našli uimorje-nega nekega kmeta iz okolice. Takoj je b'lo (jasno, da gre za roparski umor Morilci so po zločinu latalonlli konjoi oči, da ni mo-^el naiproj.
Iz Lfubljiane
—lj Novi čeSkoelovaški konzul v Ljubljani. Prekiderat Maearvk je poveril vods*vo Češkoslovaškega konzulata v Ljubljani stro-kovmeim svetniku Stanislavu Minovskemu, obenem je pa razrešen dolžnosti dosedanji korazul I. razreda ing. Josef Sevčik.
— lj Zračni promet. V drugi polovici julija je bil   zračni potniški promet na ljubljanskem aerodromu nekoliko manjši, kakor v prvi polovici, zato pa 6e je precej   povečal   blagovni   ta   postni promet. »Spartan« je odpeljal proti Sušaku iz Ljubljane  od   16.  do  ML   julija   91 potnikov, 7O7 kg prtljage. 26 kg pošte in 3« kg robe, 6 Sušaka v Ljubljano je pa pripeljal 96 potnikov, 1190 kg prtljage, 22 kg poŠte in 70 kg robe. Skupno ee je v mesecu juliju podalo na araeoo pot 390 potnikov, na dan torej povprečno 13, in to v obeh smereh. Is Ljubljane je šlo £14 oseb. 1644 kg prtljage, 5(2 kg poŠte in 41 kg robe. v Ljubljano pa je prispelo 176 potnikov, 1778 k« prtljage, 87 kg pošte in 89 kg robe. V primeri z lanskim  letom je v istem meeecu število potnikov iz Ljubljane narahlo za 9 dopotovalo pa je 46 oseb manj.
—Ij Regulacija Ljubljanice že nekaj ča-ea precej dobro napreduje. Od Novega trga navzgor so zbetonirali že nad 150 m dolžine dna. ki bo kmalu z/bet oni rano do šentjakobskega mostu. Dno bo betonirano samo do ustja Gradišclce, dočim bo navzgor do fepice tlakovano s kamnom. Tud' na gorn;? stran' zapornice delo dobro predli je. Do prutekega mostu so že rarfi rili in zravnali levi breg, od koder so zvo žili velike količine iakopa po železnic: h
Koleziji.  Zdaj razširjajo 8tru*o aa etrani prulskega mosta.   Mestna aiaa* ki
bi jo morali začeti ie podirati, se atotfi. Temelji aa zapornice na Anici bodo kanala
»betonirani. Dokler ne bo zaprta voda aa špici, ne bodo mogli delati v strugi na gornji strani ustja Gradiščice, zato morajo hiteti % gradnjo zapornice. Voda, ki priteka v Ljubljanico iiz GradadOiee, bo poslej* ko bodo zaceli delati v strugd, tekla delno po glavnem kanalu.
—rj Kopalci tuoi včaraj niso prt*II aa račun. V tej kopalni eesoni nd bUo ae nedelje, da bi bili kopalci in ialetaiki povsem zadovoljni b vremenom Kmetje tožijo nad sušo, kopalcem je pa vedno premalo aota-ca. Tudi včeraj se je vreme kosalo in mnoga meečani so raje oatali doma, kakor da bi tvegali kožo in zdravje. Na južni ta zahodni strani mesta je bila doslej Sa vedno huda 6uša, Na Barju so ee posušili tudi manjši Ljuoljanični pritoki. Na nekaterih krajih je bil povsem suh tudi Mali graben in Glinšcica je bila tako suha. da ae niso mogli v nji kopati nrti otroci. Deaja torej letos ni preveč za nikogar, fte izvzamemo kopalce. Včeraj popoldne je samo roailo,
eeveda so pa morali kopalci zapustiti ko-pališ^a. Tu*ii tele-tniki se niflo unali spustiti predaleč od mesta. Ponoel amo imeli
precej glasen koncert. Nad mestom so se zbrali tetki oblaki ra dobro uro je pošteno
snmelo In treskalo. Grmenja jS pa Wlo veC kakor   dežja.    Kmetje   ie   ni«o Badovoljni,
tolažijo «e pa. da bo Se vee mofte ta da se jp »daj Že začelo jesensko vreme.
—Ij Nove pevce In pevke začetnike spre-jema pevsko druStvo Ljubljanski Zvon tn
picer od 5. do 9. avgusta med 18. In 20. uro v društven!"h prostorih v Mestnem domu I. levo.
It Nove«a mesta
_ Podjeten mladoletne!. Oni dan je opazila lastnica Irafike v Kandiji gd2L Aniea Kokalieva. da ji je neznan uzmovic" odnesel
za 500_    Din tobaka in cigaret. Vlomilec se
je splazil skozi okno v klet. priSel tako skozi pod v trgovski prostor in tu opravil svoj posel. OroinJki. bo ooazili otroške stoplnfs, kar jih je napotilo v določeno «mer zasledovanja. Kar verjeti nko mogli, da imajo pravega, ko so aretirali, 13 letne^n vlomilca, ki je svoje dejan ie tudi priznal. Jasno ie, da ni sam zasnovnl tatvine, temveč da s?a ie nekdo nagovoril. Svoi nlen ie skril mali M. K. V kamnolom za Snklie*ovim gradom.
— Porrijunku^ki dnevi so minili pri nas, kakor že nekai. Is* b^ez vlakih večjih senzacij, ali oneua čivnhnoiše^a žlvlienia. ki smo ga bili vaieni pred tremi, štirimi leti, ko so prihajale na svoii romarski poti v frančiškansko cerkev nase Belokranjice. pa seveda tudi Hrvatice, leto* ni bilo. Počasi izjrubliaio ti dnevi svoi spaSai Cerkev je biln seveda kliub temu polna okoliškega in podgorskega prpbivaMva, na trgu pa živahna promenada.
— Plavalni tc^ai pokolje župe Novo mesto se vr§i Se nekni dni. in obisku ie pa okrocr 18 ?lanov ln FUnir Sokolske župe. Tečaj vodi agilni br. Stepiinik.
— Pred oltar. V četrtek popoldne ^ta se v farni cerkvi v Kranju poročila cd?. Sonja Kandufeva, trgovka in g. Slavko Drinove, trgovski pomočnik pri firmi M. Kokl. Na predvečer poroke so pevci nevesti zapeli podoknico. Mlademu paru obilo sreče.
— Živilski trg je zadnje 6ase tudi ob petkih prav dobro založen. Skoro nič manjši ni. kot ob ponedeljkih. Na prodaj je mnogo zelenjave in sadja. V Četrtek so se na trgu pojavili v precejšnjem številu tudi prodajalci s Hrvaškega. — DomaČe sadje prav za prav še ni zrelo, uvoženo je pa drago. Sploh je znano, da je na kranjskem Živilskem trgu vse prav drago, bolj kot v Ljubljani in je v tem oziru Kranj eno najdražjih mest v drža vi. Glede cen in prekupčevanja M moglo tržno nadzorstvo marsikaj ukreniti.
— Kokrško predmestje, ki je večji del nova, povoina tvorba, raste iz leta v leto vsevprek vzdolž in počez. Kar je lepih novih vil in his v Kranju, ohdanlh z zelenimi vrtovi, iih večinoma odpade na kokrSko predmestja. Tu sta doma solnce in dober zrak. edinole vode v poletju vPaih manika Letos so bile dogotovljene 4 lepe vile: Nova s i kova ob vodovodnem stolpu, katero so lastniki ta teden pustili blagosloviti. Pernuševa ob Jezerski cesti, Gremanova poleg Ermana in Sifrerjeva poleg Slaparja.—"Razvoj kokrškega predme stja pa gre 5e dalie Tako so bivše njive hn-ianske cerkve tik za Savnikovo vilo raepar-celirane. Parcele so kupili* dr Sibar advokat, odvetniški kandidat Aljančič ter tnrovec Ruda FTlebS Zaenkrat se gradilo samo ogra-ie. pričakovati pa je. da se bodo zidale v par Mih tudi hiSe— Ob cesti ns Runo blizu vo-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV:
vaeti zjutraj na prazen tetodec caio
Franz Josefove
grenćice
aagiatrirano od mmiatratva aa soc politiko tn nar. adravje 8. br. 16.485 od 26. v iy^,
dovodnega stolpa zida lepo araonadstropno hišo Perčič Janka čevljarski mojster 1 Rupe. V Rupniikem polju tik Straheče doline sta le dve njivi raz parcel i ran i in pareeie pripravljane za gradnjo his. Tu imajo parcele: ravnatelj tekstilne Šole dr. Kočevar, prof. Stupica, trgovec Jazbec, tehnik Pisk in še par drugih, ena hi&a se pa se gradi.— To so za-etikrat obrisi razvoja kokrŠkega predmestja, ki bo ob pametnem regulacijskem načrtu postal najlepši del mesta.—
— Trgovsko obrtne gfbaaje, V Pavštarjevi hiti na mestnem trgu preurejajo trgovski lokal, katerega je prevzel trgovec Rekar Ivan, ki bo tu odprl poleg svoje že obstoječe novo trgovino.— Mehanik in trgovec kaies Ivan Bi-tenc je od trgovca Lj. Sirca poleg gimnazije kupil polovico hiše, v katere prttrif ju je preuredil dva lepa trgovska lokala__V Prešernovi ulici je pek Mirko fcadeŽ na zunaj pre-j novil svojo hišo. zlasti pa je preuredil svojo I pekarijo, katero je napravil ob B3eiweisovi oboi—
Naši kopalci so skromni
Pogled V naža ljudska kopališča v neposredni bližini
Ljubi*
Izubijana, 5. avgnata. Tuca med kopalci je elita, ki Je pa ae-
veda v veliki manjšini. NejveC je kopalcev, ka morajo biti zadovoljni z vsako lužico, ki ae slačijo v grmovju aH na prostem, namestil v kafinah in ki ae aolnčijo na krajih, ki ae Jih nekateri izogibljejo ie od daleč, m ker so tako skromni, morajo biti fte skromnejši. Nihče ae ne zavzame aa nje in ae tudi ne zanima, kje ae kop. ljejo, kakor da je to povsem brez pomena. Zato imamo v Ljubljani tudi kopališča, ki SO res posebnost. Toda na taksne znamenitosti ne moremo biti bas ponosni. Vendar ne nameravamo zabavljati, aaj mora človek imeti dandanes razumevanje a vsem.
Kopalce, ki so imeli te nekakšno domovinsko pravico na Apdci, so takorekoc del ozirali, ko as je letos začela kopalna sezona. Bas v središču njihovega kopa-liača ao ae usidrali na vodi delavci, Zavzeli ao pa tudi oba bregova, ob Ljubljanici in prekopu. Končno so začeli prekopavati še levi breg ob Ljubljanici. Kopalci so bili tako presenečeni, da niso mogli verjeti svojim ocem ter so mislili, da bodo nabrežja zaprta samo nekaj dni. Nazadnje so se morali sprijazniti z majhnim prostorom na Gruberjevem nabrežju. Nekateri so morali tudi opustiti kopanje v tej sezoni s tolažbo, da bo prihodnja sezona lepša.
Na Gruberjevem nabrežju je ob soLnčnih dneh zelo tesno. Del nabrežja je zaprt, kjer je začasno skladišče stavbnega orodja in materijala. Po nabrežju vozijo materijal in od časa do časa se dvigne prah, ki ga morajo kopalci tudi zadovoljno vdihavati, ker so si že izbrali tako imeniten prostor za sotnčenje. Da so res skromni, sprevidiš, ko si nekoliko ogledaS vodo, kjer se ubogi kopalci kopljejo odnosno mažejo. Doslej so delavci na špici kopali temelje za zapornico in po prekopu je tekla tako gosta voda, da je lahko vsak plaval brez težave kakor v Mrtvem morju, zlasti, ko so Se odlagali v prekopu blato in čolna. Po vodi so plavale zvezde kakor na najboljši juhi in plavalci so prihajala na suho mastni kakor žoharji ter jim ni bilo treba rabiti kreme Mestni zdravstveni urad opozarja delavce, zaposlena v Ljubljanici, z napisi, da si morajo umivati pred jedjo roke in da naj pijejo le vodo iz vodovoda. Kopalci pa niso tako mehkužni. Brez vseh predsodkov in pomislekov se kopljejo v mastni, blatni vodi, kt si je tudi včasih privoščijo krepek požirek, saj veste kako je pri plavanju.
Zadnja desetletja proglašamo kopanje ta sotnoenje za največje blagodati za aravje. In će si zdaj ogledaš nase »ljudsko« kopališče na Gruberjevem nabrežju, se takoj prepriča*, da. je kopanje res pravi blagoslov za ljudsko zdravje. V Ljubi j a_ ničinem blatu in ekskrementih so nedvomno radioaktivne snovi, kajti sicer bi morala Že izbruhniti epidemija kolere. Morda ao pa kopalci že imuni zoper vse nalezljive bolesni, ker so se tako dobro utrdili v Ljubljanici zadnja lota, odkar jo reguliramo. Vendar je čudno, da slava imenitnega kopališča ni de podrla dalje. Menda bi kasalo proglasiti   kopališče na
Gruberjevem nabrežju za zdravUidče. Upamo pa,   da tudi   poslej ne bo nihče
jemal kopalcem edinega veaelja ter jim kratil užitka, ki ga imajo pri scinč^nju na prašnem nabrežju in kopanju v posti vodi. Pri nas je pač tako. da ne vznemirjamo ljudi z raznimi zdravstvenimi predsodki, če so ljudje zadovoljni. Ako ae torej hočejo kopati na Gruberjevem nabrežju, je to njihova stvar, kajne? Morda bi se sicer se pritoževali, da jim ne privoščijo niti gnojnice za kopanje. In gnojnica zelo koristi celo salati, pa bi ljudem ne!
Nova postaja Sladka gora
Šmarje, 4. avgusta
Nt še minilo leto, ko je bil na Sladki gori v Simarakem srezu otvor jen pa>\poti*obni vodovod, že se nam obeta v najikrajsem času otvoritev nove železniške postaje, ki bo oddeljena od vasi le pol ure hoda. Postaja je že dozidana in opremljena. Stoji na glavni progi med Ponikvo in Poljčansani. Sladkogoričani in vsi, ki nam bo nova postaja služila, smo za to pridobitev zelo hvaležni znanemu jarvnemu delavcu g. Ljudevitu Komarju, učitelju na Ponikvi in načelniku odbora za postavitev postaje tn vsem, ki so se žrtvovafc pri tem dem.
Sladka gora je prijazna vas z lepo romarsko cerkvijo, znano po vsem severnem delu Slovenije in tarazredno narodno šolo. Okolica je zasajena z vtnsko trto to aad-nim drevjem je ljudem v dobri letini edini vir dohodkov. V zadnjem Cajau ao začeli obiskovati kraj tudi skromnejši teto-vLŠČarji, ki jim zelo prija zdravo podnebje, izvrstna voda in romantična okoiica.
Kakor je razvidno iz navedenega, se odpira tudi Sladko^orčanom lepša bodočnost. Nova postaja jrm bo kot sovo okno v svet, kar naj pripomore njihovemu goopo-darstvu in tujskemu prometu. V ta namen je že tudi trasirana banovinska cesta od nove postaje na Sladko goro tn jo začno graditi v d oglednem času. Vse bi bok) dobro, ko bi ne bUo ugovorov zaradi postajnega imena. V vseh letošnjih voznih reetth in celo na pripravljenih voznih kartah se nova postaja imenuje Sladka gora, ln je to tudi samo ob sebi umevno, ker se tako imenuje najbližji večji kraj, sedež župnije, sole, torej kraj, znan najširši okolici. Toda na poslopju so že izdelan" napte *Li-poglav«, ime, ki ne predstavlja ničesar razen skromnega naselja nekaterih koč. Kdo ima pravico, v takih splošnih zadevah d1k_ tirati svojo voljo tn b kakimi odiosrčnimi argumenti utemeljuje to ravnanje? Pozivamo odločujoče činitelje, naj spoznajo nepravilnost tega početja in isposlujeio, da se bo postaja imenovala tako, kakor zahtevajo javne koristi tn Ijodstvo.
Nesrečnež
— Tale mož ima nesr-ečen pokltc. Ce bi ga ne imel, bi ne imel kaj jesti, ko pa hoče z njim zaslužiti, ne sme jesti.
— Kaj pa je?
— Umetnik v gladovanja.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Silaneva
»Gospodična Silanova«,    ji je dejal nekoč, »veste, da ste trd oreh?«
»Za vas?«
»Menda ne samo za mene. Studiram vas že dolgo, pa mi vse metode nič ne pomagajo. V vas je navidez toliko protislovij, ako pa stvar globlje premotrimo, se vsa ta protislovja vendarle urejajo v neko logiko. Prav ta čudna, simpatična logika mi pa zadaja največ preglavic. Zdi se mi, da žive v vaJH podzavesti rajrazličnejši goni. ki so produkt zadržanih hotenj vaših prednikov različnih linij. Vsi ti goni se pa urejajo v vaši individualni osebnosti v neko sistematično enoto. In v vas je toliko živ-ljenske pestrosti, da vam jo odlkrito-srcno zavidam. Zdi se mi, da bi mogel iz vas črpati vsega tistega, kar ml manjka*.
»Kaj vam pa manjka, gospod Rogan junior?« se je zasmeiala Sida. »Imate premoženje, svojo psihoanalizo in vse kar potrebujete«.
»O ne, vsega nimam, gospodična Si-lanova. Narava mi je nekatere energije preskotK) odmerila. Pred vsem — veste biti hočem odkritosrčen — mi manjkajo skoraj vse tiste lastnosti, ki dajejo moškemu privlačnost v ženskem svetu«.
»V ženskem svetu?« se je hudomušno j začudila Sida. Kaj se pa vi, filozof, za-
nimate sa ženski svet? Kaj bi z ienaka-
mi?«
»Da, to je res čudna zadeva. Veste, skoraj smešna. Kaj bi z aenskami.. Ce je človek neroden, pa je vendarle moški.. . Vidite, včasih ae mi adi, da bi moral tudi jaz imeti nekoga, ki bi mi bil bližnji, kakor sta mi oče ln brat. Nekoga, ki bi me dopolnjeval v tiste^v kar mi manjka«.
»Potem si najdite prijatelja«.
»Ne, prijatelj mi tega ne bi mogel dati. Biti bi morala prijateljica.. .t
»Nič lažjega ni, kakor to, gospod Ro» gan junior. Prijateljic najdete dandanes kolikor hočete, treba se vam je le zavrteti okoli, pa prilete«.
»Tako lahko to ni, gospodična Sila-nova«.
Drugim morda že, toda meni ...« »Saj ste psihoanalitik«. »A moje področje je le teorija«. »Poizkusite s prakso«. »Saj bi. toda .. .«
»Čujte, gospod Rogan junior...«
»Gosoodična Silanova, recite mi rajše Ervin Rogan. Ta »junior« me tako neprijetno spominja na poslovne zadeve, do katerih mi je v vasi druibi še manj k^kor sicer«*
»Dobro, torej gospod RrVta Ro»*in — Povejte mi cisto odkrito:    ste bili že
kdaj zaljubljeni? Veste apioh, kaj ie ljubezen ?«
»Seveda vem. Tudi jaz sem Se okusil njeno grenkobo, celo zelo mlad«.
»Vi ste bili zaljubljeni?«
»Ko sem bil star sedemnajst let, sem srečal vsak dan na poti v solo neko dra žestno mlado deklico. Bilo je na Dunaju. Vsak dan je ob isti uri Šla mimo mene«.
»In vanjo ste se zaljubili?«
»Da zaljubil do ulea, ali le cea, ako hočete«.
»Srečno ali nesrečno?«
»Kako mislite to?«
»Ce vas Je tista dražestna deklica tudi ljubila?«
»Tega ne vem ...«
»Ji niste nikoli razkrili svoje ljube-
zeni?«
»Nikoli. Sploh niti   govoril nisem z
njo«.
»Kakšna ljubezen pa je potem bila to?«
»Strašna, gospodična Silanova. Tako strašna, da je menda docela določila poznejšo pot mojega ti vi jenja. Vsak dan sem se ji hotel približati, pa ntoem imel poguma, feal sem še, da me ne bi zavrnila. Samo nekoć, ko me Je neki sošolec s silo sunil proti njej, sem Jo pozdravil in nagovoril, potem pa frisetn zdravil *n nagovoril, potem pa rdeem strašno. Stala je nekaj časa r^sirpla pred menoj, potem se je pa na glas ^asme-^ia. mi leiala »osel« in odbrzela dalje. K^kn je hfio tis*' dan v *.oM. Se danes
tle v*-rr tr> V*»m   «1r se*T1 §#; pO pt>-
uku zaprl v svojo sobo in ae razjokal.
Da, razjokal kakor majhen otrok. Vendar sem še dalje hodil sa njo. Postajal sem včasih po cele ure pod njenim stanovanjem. To je bila strasna ljubezen, gospodična Silanova. Ostala Je ▼ meni več ko deset let. Skoraj vsako noč sem snova vide! v sanjah tisto drazestno deklico z dvema dolgima kitama kostanjevih las preko ramen m z modrim klobučkom na glavi. V teh sanjah mi je postala simbol vsega hrepenenje, bila je moja Beatrice, Lavra ki Julija. Ob njej ni bilo prostora za nobeno drugo žensko bitje. Pozneje sem si jo skušal pregnati k srca; skušal sem se prilbižiti kateri drugi, a tisti »osel« mi je vselej stopil na pot in me zaustavil. Bal sem se, da bi ga slišal znova. Iz tega ae je rodila moja plahost pred ženskami. Seveda, priznavam, psihološke dispozicije sa to ao bil'? v meni že prej, od rojstva«.
»In marte potem nčkofi več ljubili?«
»Nikoli«.
»Se vam nobena ni sama skušala približiti?« .
»Da, bik) jih je nekaj«. »In ?«
»Bil sem prepričan ,da bi me radte osvojile samo zato, ker sem Rogaaov sin«.
»Morda so vas pa zares ljubile«, »Ne verujem«.
»Potem prave ljubemi, ki t sdružl moškega ln Žensko, sploh Se niste okusili?«
»Sram me je to priznati, a moram...«
»In ona dražestna deklica?«
»Se je laeubila v življenju. Isainila mi je izpred oči. Kdo ve, kje je... Go-
tovo je že davno poročene, ki moreka bodi srečna mati«. »Jo še ljubite?« š
»Ne. Ostala mi je le kot podoba iz daljnjih sanj, kot nekaj, kar je bilo tako tesno zvezano z mojo mladostjo, kot mladost sama.«
»Menite ?«
»Seveda«.
»Vidite, grjsfkJcHena SOanova. tega nisem Se nftoimir povedal Vi ste prvi. Sedaj me boste morda botje rarcomeli. Sploh. . . zdi se mi, da bi mogel govoriti z vami o vsem, o prav vsem .. . Bodite mi prijateljica! Tako potrebna mi Je vaša odlrTftosrčnost«.
»Morda se motfbe«.
»Zakaj?«
»Ker nisem tako odkritosrčna, kakor menite. Tudi v mem' je mnogo hudomušnosti, In če hočeta, morda tudi — zlobe«.
»A »osel« mi ven&Mle ne bi rukfi* ?« »Kdo ve? Ko bi bOa ona draSestna deklica...«
»A to niste, dasi me v rnafBičem spominjate njene podobe, ki jo vidim še sedaj čisto razločno, ako zaprem oči«.
Ko je Sada potem razgovora z Ervi-nom Roganom zajahala konja in odbrzela mimo novih tovatmSkih stsM> proti gozdu, se je globoko zamislila.
»Naj ga poniihrtem. a« naj se mu smejem?« se je vprašala. »Prav sa prav saj ni sam kriv, da je tak »osel«. Nihče ni sam kzte, da je tak atl drugačen.
Stran 4
Ponedeljek, 5. avgusta 1935
Ludvik VVolff
65
BOGINJA DOBROTE
K O M A N
— V svojem potnem listu imam trajen vizum, — je odgovoril HarlancL.
— Cez tiri dni, meglenega november-skega, jutra ob sedmih se je ustavil pred umobolnico Eppingen voz s tremi oporo žen imi vojaki. Vratar >im je odprl, ker si ni upal ugovarjati.
— Kje je ravnatelj ?    — je vprašal
Eppingen, ki je že vedel, da ob tej rani uri ravnatelja ni v zavodu.
Odšel je z vojaki k asistentu dr. Schol hornu.
— Naročeno mi ie aretirati ne&ega Harlanda, ki se skriva v vašem zavodu in hlini blaznost.
— Blaznost hlini? — je vprašal doktor Schollhorn presenečeno in takoj je bil pripravljen verjeti, ker se je nehote spomnil Harlandovih odgovorov, ki so mu šli tako na živce.
— Odvedite me k njemu, — je zapo-vedal Eppingen.
— Ali vas smem prositi, da mi pokažete svoje listine, gospod poročnik?
— Evo, odloka o aretaciji, — je izjavi! častnik samozavestno in pomahal zdravniku pred nosom s počečkanim, z mnogimi pečati opremljenim papirjem. Ce bi bil dr. Schollhorn ugovarjal, bi ga brla po Eppingenorvem naročilu dva vojaka zadrževala v pisarni, Eppingeii bi bil pa odšel v Harlandovo sobo, ki bi jo bil lahko našel po tlorisu, kakor ga je bila bila narisala Ingelena.
Asistent pa ni ugovarjal, ker ga je preveč zanimal problem nesramnega simulanta, ki bi ga bil lahko sam razkrinkal, če bi bil iskal vzroke svoje ogorčenosti nad Harlandom. Ingelena je stnla kakor slučajno pred Harlandovo sobo.
V spremstvu svojih vojakov in mladega zdravnika je prišel Eppingen v sobo in aretiral Harlanda, ki se je delal presenečena ter na vse načine odpovedoval poročniku, da je nedolžen. — Pred menoj se ni treba delati nedolžnega, dragi moj, — je de;al Eppingen osorno in dal odvesti Harlanda. Dva vojaka sta odvela Harlanda, tretji je pa odnesel že prej pripravljen kovčeg.
Brez vsakih ovir so prišli na cesto, Eppingen se je pa že prej prijazno poslovil od postrežljivega asistenta. Pred i^Tncbolr;co je poslal dva vojaka domov, kakor da ju ne potrebuje več. Treti. najzanesliivejši, ki mu je Eppingen vse povedal, ie pa sedel k šoferju.
Avto je odpeljal.
Harland je željno vzdihal megleni zrak svobode in se globoko ganjen ozira! na hiše. hvteče mimo.
— Hvala, — je zašepeta.! in stisnil Bpfriorgemi roko.
— AM ni to sramota? — je dejal mladi častnik zn niči -ivo, - da je kaj takega z^tj v Nemčija mogoče?
čez de^ct minut je velel ustaviti in odslovil je šoferja.
I7g:ni'i so v megU Nekaj čnsa so hodili peš, potem so pa sedli v drug avto, ki naj bi jih odpeljal do Ingeleninega stanovanja. Vojaka sta odpustila.
— PočakaNte tru,  da r'ride Ingelena,
— je dejal Eppingen in odvel Harlanda v sobo pokojnega podpolkovnika Gort-za. — Čez pol ure mca biti tu. NJena s'užba je bila končna ob sedmih. Sam se odpeljem domov, da se preoblečeni, potem bom pa pričakoval vas in Ingeleno pred Anhaltskim kolodvorom. Na svidenje, gospod Harland.
— Dovolite, da se vam še zahvalim, gospod Enpingen. Szarili ste mi največjo uslugo, kar jo more storiti človek človeku. Vrnili ste mi prošlost.
— Hvala vam za današnjo prostost,
— je vzkliknil mladi častnik brez logične aveze vzpodbujen samo po besedi prostost.
— Ne govorite tako, gospod Eppingen. Tudi vi in z vami mnogi drugi bodo nekega dne spoznali, kaj je svoboda. Pofem pa morda srvobode ne bo več.
Eppingen se je obrnil k vratom.
— Kolikor sploh morem, se vam zahvaljujem, — je nadaljeval Harland. — Za vašo bodočnost je poskrbljeno. Vse drugo vam bo povedala gospodična Gc tzova.
Eppingen je zmahiml z roko v snaik, da hvaležnost odločno odklanja. •
— Slednjič mi še dovoMte izreči vam svoje najiskrenejše čestitke. Glas se mu je tresel. — Dobite ideakio ženo. Ljubite jo!
Mladi častnik se je začudil čestitkam ob te i uri. Priklonil se je in odšel.
Harland je sedel v kot, da bi končno uredil svoje račune.
Prihitela je Ingelena, ga objela v nepopisni radosti ter za jecljala med sme hom in jokom: — Oh, kako srečne sem, kako srečna sem!
— Hvala, Ingelena, hvala!
— Zdaj se hitro pripravi na pot. V petih minutah bom pripravljena. Potem se odpeljemo na kolodvor. Ah, kako rada bi, da bi bSa že onstran meje.
Odhitela je v svojo sobo.
Zdaj pride najtežH trenutek, je čotil Harland in s strahom je čakal, da napoči ta trenutek.
—Sem že pripravi jena, gospod Harland.
— Časa je še dovolj. Sedite, Ingelena. Pad bi vam nekaj povedal.
— Ali bi ne mogta govoriti spotoma, gospod Harland?
— Ne, bo mora b*! tn. Pioafon vas, Ingelena.
Sedla je pod vtisom nejasne slutnje.
Čez noč v Kolnu
Nobenih utrdb na nemški strani — Kar naprej skozi
Ljobljana.S. avgusta.
Sedmi dan našega potovanja se je nagibal k večeru, ko emo se ustavili najprej na belgijski in potem na nemški mejit da opravimo običajne formalnosti. Precej dolgo pot 5xino že imeli zaz seboj, saj smo prevozili prvti dan &>7, drugi 393»,tretji 44-5, četrti 191, peti 6© šesti 120, sedmi 368 km. Ko takale pobiraš pod noere kilometre po
asfaltiranih cestah, te obide žeija-, da bi potoval kar najprej, dokler bi se ne nave-ii&aJ.
škoda, da ima človek v življenju tako malo časa sa drage potrebe, razen vsakdanjega kruna, da mu vzame borba sanj toliko moči. Tleti, ki imajo čase Se preveč, pa. oe potujejo radi. EtonBtPgf emo imeli sa seboj *e toftfco, da bi se jih 61ovek ustrašil, 6e bi jih imel pred seboj pri na«, kjer ti ie pot lx LJubljane do Bleda a*3 do Novega mesta pretrese koatt, da ima* aa ves teden vožnje oovorj. Branad po v potu as 13 pa kilometrov ni treba bati, eej vecftnome. niti ne 6n4&, da ae pe$e&> teko ravne ki gladke eo ceste.
mere seseda zelo drago, toda človek no sme vedno raouniati v naši valuti. Marka v Nemčiji se daleč ni to, kar je pri nas 16 ali 17 Din. Dve postelji sem imel v lepi snažni sobi in sam vrag me je zmoti*], da sem si iabral sOabio, čeprav je bita še vedno mnogo boljša, kakor postelje po hhteJih recimo v Inmsbrucku aH Bruse\ju.
Zjutraj amo vstali zgodaj, ke<r t>i si bili radi ogledali vsaj katedTalo. Bila je n<?de-lja, vreme mrzlo in vetrovno. Ze zrvecer so naši fantje veselih obrazov latrjevaJi, da je v Kofein mnage lepih deklet, kar je sa Nemčijo iejenia. Dveh kar ni drsalo v hotelu, morala sta se ma-ko na nočno promenado. Ketedrata v Kofera je dobro anana tod i mnogim skrvenskim romarjem, Jra so ^osi pred vojno radi roma ii v Kokuorajn, kaStor je oararalo nase pobožno Ijorkstvo ve-Hco nemško mesto ob Rbeisnu. Zgodovina nam prapovednje, da je Še Engelbert Sveti načrt zgraditi na krajn, kjer je
Moskva — severni tečaj San Francisco
POGLED ?f A KOLN S KATH^KAIiO T19 MOGOČNIM MOSTOM
Bli*z?u Aachna je belgijsko - nemška meja. Na obeh straneh smo opravila hitro in
že je »lo naprej po nenažiki zenalj'i. Prehoda iz ene dru<go državo skoraj ne opaziš, ker med Belgijo in Nemčijo v pogledu reda in snage še daleč ni tako velike razlike, kakor med Francijo in Belgijo ali švioo in Francijo. V Nemčiji so ceste še lepše tlakovane večini ma z drobnimi kockami, široke in ravne. N< 1 c n:h utrdb nismo videli po obmejnih gričih. Morda jih znajo Nemci bolje skriti ali pa jih anion ne grade ke,r se pripravljajo za morebiten napad ali o-brani bo kako drugače. Dobili smo vtis, da polagajo Nemci mno^o večjo važnost na post o mrežo dobrih cest in na motorizacijo svoje vojske, kakor pa na trdnjave. V Aachmi, pn stolici cesarja Karla Velikega, v tem prastarem mestu, kjer so kronali nemške kralje, sedeži: pruske renske province, v mestu, ki šteje zdaj 15G.O-00 prebivalcev, se nismo utegnili dolgo pomiulil5. čeprav bi bili tudi tu našli marsikaj zan;m'-vesra. V Aachnu je umrl in bil pokopan Ka-rol Veliki. Tu je tudi svetovno znano zdravilišče. 33 zdravHnih vrelcev ChRasu 7on). Mtudiln ?e je nam naprej, želodci so nas ž* opominjali, da je čar. večerje, a do Kol-is je bilo še precej daleč. Dobre tri ure smo se vozni i od meje do cilja in noč je že bila, ko smo prispeli v Koln. Tn je nnš potni maršal d meric hi zadnjič na vsej doJsri poti najel »pilota«, avtotaksi. da je vozfl pred nami do hotela.
Naša starejša generacija je morala tako globoko pogledati v nemško kulturo, da so glavna nemška mesta, njihova zgodovina in njihove znamenitosti v splošnem znane. O Kdlmi imamo tudi obširno literaturo in pristna slovenska iznajdljivost je dala temu lepemu mestu ob Rheinu ime Kelmorajn. Lepo se sicer sliši to ime in podkovanost v oblikovanju lepo zvenečih imen je treba priznati tistemu, ki je pretvoril Koln am Rhein v Klmorajn, toda Nemci mu ne morejo biti hvaležni, saj bi jim tudi mi ne billi, če bi nam tako po svoje spačiK Ljubljano. Ce slišimo pri nas ime Koln, mislimo, takoj na znamenito katedralo in na kolinsko vodo. Oboje po pravica slovi — si parva licet componere magni6 — toda po Reimsu, Bmsljiu, Gentu in Ix>u-vainu nas Koln s svojb kajtedralo ni mogel očarati, čeprav je po nemških virm na krasnih romanskih cerkvah najbogatejše mesto sveta in ee s kolineko vodo ne da primerjati nobena dmiga voda Vajeni smo gledati vee nemžfeo skozi posebna blagohotna in poveoevama očaJa, kar pa ni vedno prav. A ura Je bfla že pozna, paša lačnega želodoa gre pred ono radovednih oCI in zato je nam biflo vsem prav, da eo nae zapeljali kar naravnost pred hotel, kot nalašč v neposredna bližini glavnega kolodvora in katedrale, da emo ee lahko znotraj orijentiran brez vsaJrfh vod*6ev v mostu, ki šteje 740.000 prebivalcev. SHeer pa daleč od hotela nismo sHUi, deloma zato ne, ker že zopet tA bfto oaea, deloma nam pa stopinje nieo Mle vame. Zaideš v takem velemestnem laibirtrafca, poten ti pa eapo zapiralko vsak poOcaj *e na noaa bere, da sri stric ra treje deftele.
Dejal bi. da se posna aa na oeakab, da at sioprl na nemška Ha. V boteki    >Hoff aa
•JlbHamklc dte «e nam takoj predBsavaa nemSka točnost m red. Povood dragod je bilo bolj a»li manj po domače nadi plede "hrame in postelj«, to pa kakor ura vse odrezan*) in odsekano na oster rob. postrežba brezhibna, o redu ki snagi bi bila pa odveč 'vsaka beseda. V Nemcih si.in bat tujec 'boš težko doživel, da bi z veo nesnčfao vestnostjo ne pazili, da odnese® s seboj clm ugodnejše vtiee. Prvi hotel je bil na naši poti, kjer ni bilo samo napisano, da imajo sobe toplo vodo, temveč je topla voda res tudi telda. Dragod je anion ni bilo, aii pa je bila sodeč po pipah, toda tekla ni. Hotel, kjer smo .prenočili, je med manjšimi Sobe so po*3-5 mark. zajtrk 1.50. časa vina ali piva 0.50 (8 Din), kar ie za na£e raz-
gfcaia stara romanska katedrala, novo cerkev Temoljmi komen je bil položen 14. avgusta 1248. Za geo i jamoma tvorca te veliras-tne gorske cerkve velja stolmi črta^bnik Gerhaird von Rile. D^arma sredstva so se stekala večinoma ie zjb'rk. voJlil. daril in obresti. Leta 1322 so bile stranske kapeđe docrrajene in bla-soelovljene. Taikoj po blftgceieviKi kora so zaceli polagati temelie za severno in južno ladjo. Staro cerkev so podirali aq poti, kaftbr ao napre-iovala gradbena dela. PoTineje je bilo pa dotok d-enarnii sredstev vedno manjši, gradbena dela so napredovala počasi in ob koncu l-^, stoleti-n «> opust;l: \-pako misel, da bi motrli cerkev do-gradlfti po prvo^mem načrtu.
Frano zi č»o porabili leta 17°^? nedograjeno kaledralo za vojaško siklad'J^e. ftele leta 1 so se lotili Nemci res.lavrir.anja ka?r»d-rale in nadaljevanje gradnje, za katero ee je por«°-l>ilo letno okrrog ^00.000 mark. Mnogo denarja se j> nabralo z loterijo. 15. oktobra i9§0 je bila končna katedrala ob n<iv7.očnoisfr {*-ee5ar>a Vilierna '"n vs?h nemških knezov dograjena. Po obnr>vrfvi fjrad-benih del leta 1885 so z*našali oradFbani stro?k: 22.000.000 mark. J7L
79 letnic? Bernarda Shawa
Slavini angleški pisatelj Bernard Shaw je izpolnil pred dobrim tednom 79. leto. Toda proti svioji navadi letos rojstnegu (ine sploh ni praznoval. Navadno je porabil to priliko, da je znova dokazal svojo duhovitost, da je prepričal noviina»rje in svoje prijatelje, da je še vedno duševno 'm telesno čil in krepak, kakor je bil v mila<rm letih. Letos je pa tudi v tem žilavem, izredao bistroumnem možu menda prevlada narava. Najbrž je končno začuti ] težo let, ki j*h ima aa seboj že lepo število. Na p«redvečer svojega rojstnega dne se je odpeljal k Londona v Hertfordshir, kjer ima krasno vfto. Tam ae je zaklenil in naročij slogi postaviti pod kap vsakega, ki ba hotel k njemn nasmehom na ustih, z ast-ntcanri, stism iemmi v obt9ri artBca afi z rožami v rokabc.
Hdkaj svojih iotimnah prijadel^ev jo sprejet sele fcv»ecer in iih poadravfl z dokaj ia-lostmm nagovorom, v katerem ae je primer jai oe Jeremijo. Citiral je več izrekov iz av. pisma, potem je pa pripomnil: >Ko iaplonite vi 79 leto, gojite samo eno žeijo, de bi drugi pozabili na vašo starost. Sicer so pa rojstni dnevi samo majhne živelice, ki se njih odhajanja tiče samo njihovih lastnikov. Danes držim te svoje živaMoe k sreči krepko na uadi Ln pri tej priliki sem si d»l sam majhno darilce: Začel sem pisati novo gledališko ig-roc.
NaHBruej^ polet, kar jm
tvegal
Sov^etaski letalci Levanevaki, I>ev6enlco to Sajdukov so ae đvigndH v soboto ob S30 z letališča v Moskvi na pot preko severnega tečaja v San Francisco. Njihovo letalo K) 25< Ima motor 960 HP m tehta 25 ton .akcijski radij znaša    8.100 milj.
Pot do San F^ancisca, je do&ga 6C2SO milj in Levacevain to to hotssl parelsteti v treh dneh. V soboto popoldne je bil Se za Borim morjem to vee je bOo v redu, ko to naenkrat opasO, da mn or> iz tanka rjcenJtro odteka. Zatto je obrnil in se svojima tovarišema zvečer vrnil na lentn-Ctm bo M t v to-
lorene znovn na pot Vrane to bile u^oeton veter to ponašal let- - leteM m
svojim tHfttan    nato. c ictalom 40
km hitreje, kakor bi letali sicer. Rusija se je za ta polet temeljito pripravila, Ledolomilci, ki so baš skoraj vsi na severni morski poti, dan za dnem poročajo, kakšno je vreme in kakšni vetrovi pihajo nad kraji,
ki jih bo moralo letalo preleteli. Iz New-yorka je odpotoval iz tehničnega oddelka Amtortja v dolino reke Maekenzie ing. So-boijev, v Seattle pa ing?. Varanjan, da skreneta vse potrebno za polet čez te kraje. Oba pošiljata letalen poročila, v katerih popisujeta progo, obenem za polet.
Kaj vemo o severnem tečaju, ki ga booe preleteti ruski letalec? Praktično je to sa polet v prvi vrsti najkrajša pot, ki se da preleteti med Rusijo m Ameriko. Ta pot veže Moskvo s San Franciscom skoraj v ravni črti. Najnevarnejše bo leteti nad nookooS-nimi ledenimi pustinjami Severnega ledenega morja. To morje pokrivajo vse leto ledene gore. To pa ni ledena ravnina, kajti tod se lomi. ena gora se »arefe v drugo ln primrzne v nji, da postane Se večja, med njima pa nastanejo gtoboke razpoka. Sa hrapavi površini ledenih gor najde veter dovolj odpora, da jih žene naprej. Tako se pomikajo ledene gore v vseh smereh. Tudi prt
majhni hitrosti razvijajo verigo moč to razbijajo vse, kar se jim postavi na pot. Hsn-
sen je po svoji vožnji i ladjo »Piamc opisal to ledeno revolucijo m pravi, da bi jo
lahko primerjal s potresom. Led poka z bobnenjem, podob-''"'   '-'ii^n hi
Toda Robert Peary pravi, da središče tega pokanja in plesa ledenih gor ra na severnem tečaju. Črfrn bolj se mu bližamo, tem mirnejši je led. Zaradi mirovanja ledu na severnem tečaju domnevajo, da je tam morje brez podvodnih in nadvodnih otokov. Led se pomika deloma proti jugu, kjer se stota. Sokalski trdi da gre vsako leto v Atlantik 20.000 kubičnih kilometrov ledu. Od Behrto-gove ožine se pomika led šest let proti Spitzbergom tako, da so nad 70 let star»> 1«*-dene gore v Severnem ledenem morju redke Amoindsen je opisal severni tečaj kot kraj,
pokrit popolnoma z ledom, kjer se ne vidi niti kaplja vode. Toda Amundsen ni videl
severnega tečaja v najburnejšem polarnem letu. Drugi raziskovalci trdijo, da so našli v neposredni bližini tečaja razpoke in Inkr.je v ledu, skozi katere je bruhala morska voda. Ruski letalec se je že dolgo pripravljal na polet. Temeljito je proučil razmere na Zemlji Franca Jožefa, na Novi Zemlji ter na Kar-skem in Barensovem morju. Ta polet lahko smatramo za najdrznejši, kar jih pozna zgodovina letalstva. Postov polet okrog sveta, afi Balbov polet z eskadrilo v Ameriko ni nft proti temu, kar hoče doseči sovjetski letalec. Tudi najdrznejši poleti so vodili doslej večinoma nad obljudenimi kraji aH nad morji, kjer lahko letalcu v primeru nesreče vsak čas pribiti na pomoč pa mi k. Sovjetski letalec bo pa moral leteti nad ledeno pustinjo, kjer kraljuje samo smrt. Severno od Zemlje Franca Jožefa je na vseh zemljevidih samo velika beta haa. Tja še ni stopila noga in kartograf ne more z gotovostjo pobarvati tega mesta modro, čeprav lahko domnevamo, da je tudi tam samo led. Tam ni meteoroloških postaj, da bi mogle letalca obveščati o vremenu in vetru. Samo ledotomilec >Sadko< bo nekoliko pomagal letalen z zek> dragocenimi, čeprav nezadostnimi poročili, da se bo lahko reklo, da ho letalec vedel za vse. kar se godi okrog nj*»-ga. Zato izgovarjajo izkušeni polarni orli, junaki Sovjetske Rusije, Celjuskinci. ime tega resničnega kralja zračnih višav z največjim spoštovanjem.
Jfa ledolomilcu imajo za poročevalsko službo posebne naprave, ki sprejemajo 28-krat na daa vesti o vremenu od sto različnih postaj. Vsake tri ure dobi Moskva z ledolomil-ea »Sadko: podrobno poročilo o vremenu, toploti, stanju valov, ledu m zraku. Kapitan ledotonrilca Ušakov je prepričan, da se bo ta polet posrečil. Razen »Sadka< bosta pošiljala poročila ledolomilca >Jermak< in »Kra-sin< ter meteorološke postaje na obali Severnega ledenega morja, ki jih ie 40. Mnogo manj bo poročil z druge obale, iz Kanade in Aljaske.
Prvi. ki «e letel na severni tečaj, ie bil leta 1925 nesrečni Roald Amundsen. Toda
on ni dosegel tečaja, vrnil se je in pustil
zgodovina letalstva, ie letalec
eno svojih letal na todu. V naslednjem letu Je preletel severni tečaj Byrd. Takoj za njim
sta ga pa preletela Amundsen in general Nobile z zrakoplovom Norgec. Sledil je VViLktneov polet 6ez severni tečaj in drugi polet genevato Nobiia z zrakoplovom »ftaKac, ki  5*e  ?e t>a končal relo Maverr.o.
■n
9pyjuMilri totstoi imajo najugodnejše pogoje za zmago nad severnim tečajem. Na razpolago imajo severno pot z njenimi radiopostajama in tedoiotnilci, -leg tega so pa vatoni poletov visoko na letata, kjer zasledujejo divjačino, iSčejo ledol>milcem poti in rešujejo brodolomoa. Sedanji polet je pa prvi sovjetski polet na ■averal tečaj in novosti. M        datojo značaj or
WELKIlfH
mo nafaanfrrtvejsega, leinveč tađ! aaJUi|agl poteta. Ta potot se ne bo niti začel, m ti končal na oba£ Ledenega morja, temveč v Moskvi in San Praneiscn. Ruski letale«* so s tem dokazati, da bo redni zračni |»r atet po najkrajSi poti med Rtwrjo m Amen ko mogoč. ZVe odej ju od tega poleta od* visno. kdaj bo Rjusija otvorila redno prof|a čez severni tečaj. To namreč trdi sani Oito Sclhmit, vodaj okspe^orje *0oJji!sKina.
Sovjetski letalec pa ne poleti naravno-t na Aljasko, temveč kreoe na dru<ri polovici ?jefneljske ooto zopet nad aaaaane ^rnj-, nad takozvani nedostopni pas. In le'.-bo samo. da bi letet temveč njegovi fcprenv ljevaka bodo to<fi nad severnim tečaieni me. rili, psoncevaH in za^ptsovali. In ta je drogi napoved p*W. Schrmfta: (Vz nekaj let u-Ma-
---------.
NOHI
nove sovjetski meteoroiogi aa severnem\ to čaju meteorološko postajo, kjer bodo -talno delali, kajti človeštvo, ki je že spoznalo, kakšen pttv ima na vreme v Evropi in Aziji ledeni zrak nad polarnimi kraji, stoji tik pred odkritjem vremenskih zakonov in bo lahko kmalu točno napovedovalo v« emo. Sovjetski polet čez severni tečaj je tudi v tem pogledu epohalnega pomena. Zato ni ruda, da vlada po vsem ^vetu zanj tako v<■■ zanimanje.
Tragedija ljubezni
Gerta Stuffmanova, edina hči prof m Karla Stuffmana s bamVbmnSk^ un: erz potovala lani po Zedinjen-ih državah. Rilo ji je 23 let in hotela je spoznati svet. V New Yorku je navada sprejemati za botelakc vratarje rnlcderviče prikupi ji ve zumtnjr^ti. Gerta se je v einftjra zaljubila in vzela sta se. Čez nekaj meeecov je Gerto f>oro<lila in po amd»ri£loih običajih se je obrnila za pomoč na fHmsiko igralko, svojo rojakinjo Vir'" len Dietriehovo. Pomoč je prišla pravoČa«;n*-da ji ni bilo treba plačati stroškov za pogreb, kajti otrok je umrl zaradi pomanjkanja, v katerem ftfa živela roditelja. Gertiu oče zaradi prepovedi izvoza valut iz Neinčlije ni mogel svoji hčeri poslati denarja. Hči pa nti ebupala. ViČ ne de. če n imava denarja, je dejala možu. bova pa živela v goadu pod šotorom. In tako sta tudi storila.
Prišlo je pa deževje in šotor ni več nudd varnega zavetišča njunemu otroku, V bhž;-ni je molela iz hriba ogromna cementna cev ostanek že davno prekinjenega dela. Mbrda zakmnea sta z veseljem ugotovila, da je cev suha in nasekln sta ee v nji. Nekega dne Je divljala žurna j eima nevihta in naenkra-t je voda iiz zemlje zalila cev. Mož se je pravočasne rešil, ženo je pa pograbil tok in dob.
rih sto metrov od cevi so jo naSli mrtvo.
Urejajo ioatp aopanete. — £a »Marodoc BWw irzas Jezerse*. — Ca opravo m oiaeratm doi uata CXon Ctomoc — am ? LfttOML