297. Številka
Ljubljana, v sredo 28. decembra 1898.
XXXI. leto.
Ishaja vsak dan ivcicr,   izinUi ui-delje in praznike, ter velja po pofiti prejeman *a a v 11 r o - op e r s k e dežele za vse leto 15 gld , za pot leta 8 glil., za £etrt leta 4 gld., 7a jeden in i-kit. 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano hrez poSiljarja na »lom za Vhe leto 18 gld., za četrt leta 3 gd 30 kr, za jed« n n.eseo 1 gld. 10 kr. Za pofiiliarje na dom računa s.  po 10 kr. na meneč,  po 90 kr. za AH it. leta. — Za taje deželi- toliko več, kolikor po£tnina cnuSa. — Na naročje, brez istodobna vpollljatve naročnina, ne ne ozira. Za oznanila plačuje se od ttiiibtopne petit-vrste po *> It., če se oznanilo jedenkrat ti»-ka. po B kr. če se dvakrat,  in po 4 kr. če se trikrat ah večkrat tiska. I)< piši naj a« i/v<»le. frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i s t v o je na Kottgreanttn tr^u št. 12. Uprav u i & t v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.vse adminiatratr. ne st.ari.
—
Cesarjevo sporočilo deželnemu zboru kranjskemu.
V današnji seji deželnega zbora kranjsk<ga je deželni predsednik baion Hein prečital nasledrje Najvišje Bporoćilo:
Deželnemu   zboru Moje vojvodine Kranjske
O priliki petdesete obletnice tistega dne, katerega sem zasedel Svoj prestol, je sklenil deželni /bor Moje ljubljene vojvodine Kranj ake, Mi po odposlanstvu pokloniti udanostno izjavo deželnega zastopa in v adresi svtčano izraziti ž«lje, ki izvirajo o tem pomembnem spominskem dnevu iz zvestobe in udanosti do n ene in mojega nda, iz ljubezni do ožje domovine in iz skrbi za blagor monarhije.
Vskd globoke žalosti, v katero je zavila Mene in Mojo hišo smrt Moje, sedaj v Bogu počivajoče soproge, Njenega   Veličanstva ctsa rice in kraljice Elizabete, ni mog'o priti odposlanstvo na Moj dvor.
Toda rad jemljem na znanje udanostni izraz deželnega zbora in mu izrekam za njegovo lojalno izjavo Svojo cesarsko zahvalo.
Jaz vem. da odgovarja dinastična ztestoba, ki se kaže v t*j izjavi, čutstvom prebivalstva, katero zastopa deželni zbor, in da obsega v sebi zagotovilo, neomajno se držati zveze z monarhijo, katero je krepko in trdno s družila Božja previdnost v \efstoletnem, prestavnem zgodovinskem razvoju.
V usodah Mojega petdesetletnega cesarje-vanja, polnih izprememb, sem našel v vedno izkazani požrtvovalni udanosti Svojih zvesiih narodov varno oporo prt stol,h. Ona daje, karkoli je skritega v krilu bodočnosti, zanesljivo jamstvo, da ostane neprikrajšana moč in uglednost države.
Oprta na pravice posameznikov, zajamčene v državnih osnovnih zakonib, in na enakopravnost narodov, se je povsod lepo povzdignila duševna in materijalna kultura.
Skrbni gojitvi blaginje posameznih delov, neobhodno potrebni za neprestani napredek celote more le koristiti, ako se podeli pri razvi jaiiju javnih uredeb deželnim zastopoui, ki so v prvi vrsti poklicani, da pazijo na interese blagostanje, primerno polje, da vrše* svoje ustavne pravice.
Jaz upam in želim, da provzroči kljub vsem nosprotstvoDj v mišljenju in stremljenju resna volja do stvarnega pospeševanja dušei-ntga in niatf rijalnega blagostanja, da se doseže sodelovanje vseh mori, oprto na mejsebojno spoštovanje pravic IX) na pravičnost.
Vsem delom deželnega zbora, zasnovanim v tem duhu, ne bode manjkala  Moja vladar ska skib.
S tem pošiljam deželnemu zboru svoj cesarski pozdrav.
Dano na Dunaju, dne 22 dec. 1898.
Franc Jožef s. r.
__Thun s. r.
Projekt knezoškofa dr. Jegliča
V božičnem svojem pastirskem listu je knezo« |k< f dr. Jeglič seznanil vernike ljubljanske škofije z nekaterimi svojimi projekti. Mej temi je zlasti jeden, ki nas zanima: ustanovitev katoliške gimnazije in konvikta. O tem projektu čitamo v pastirskem lista mej drugim naslednje:
Plod Vašega svetovanja, mojega premišljeva-nja in pregledovanja ter poučevanja je glede na zavode ta le :
a) Sezida naj se „seminarium puerorum" točno po želji sv. tridentinskega cerkvenega zbora, kjer se bodo vzgajali vsi oni, ki so tako srečni, da j'h Bog kliče v duhovski stan; v zavodu samem morajo imeti vso vzgojo in ves pouk, torej popolno gimnazijo, kjer bodo poučevali profesorji -dubovniki. Semeniše mora imeti prostora vsaj za 200 dijakov.
b) Sezida naj se tik semenišča konvikt za one gimnazijske učence,   ki se  bodo po dovršeni
maturi p' svetni kateremukoli svetovnemu stanu. V konviktu se bodo krščansko vzgajali v semeniški gimnaziji pa poučevali v vseli dot čnib podmetib, kakor predpisujejo državne postave.
c) Poslopja Be bodo sezidala na obsežnih in zdravih zeinljišč<b škofijske pristave v Ljubljani, kjer bo dovolj prostora za nje, za vrt in za igrišfa.
Leta 1891). se bodo napravili načrti in izposlo-vale potrebne dovolitve ; nadaljnja tri leta se bo le zidalo in pripravljalo; peto leto pa se bodo zavodi odprl . Skrbelo se bo, da se dijaki dobro izvežbajo ne samo v slovenskem, ampak tudi v nemškim jeziku.
d) Stroški za zidanje bodo presegli p I milijona goldinarjev. Polovico te svote ltsam že v rokah. Zaostalo pa prosim, da poskrbimo mi in dobro, če tudi siromašno naše ljudstvo. Prosil sem že kompetentne oblasti, da mi d j v- lijo v porabiti nekatere cerkvene deuarje. Katere in koliko, naznanil bom o svojem času Razven tega pa Vas prav iz dna srca prosim, premih bratje dubovniki, za ta le stvari :
1. Kar si morete od svojega premoženje odtrgati, darujte v ta namen.
2. Odločite malo svotico darovati na leto, kakor ste mnogi, meni na veliko tolažbo in veselje, že Bklenili. Prosim Vas. gg. dekani, da takoj z novim letom vse to nredite, da morebiti po svojih župnijah pošljete polo, na katero naj vsakdo zapiše, koliko je pripravljen vsako leto žrtvovati.
Prosim, da me o točki 1 pojedini gospodje, o točki 2 gospodje dekani v prihodnjem leta 1899. do meseca majnika obvestijo, k« r moram to pravodobno vedeti, da morem nadtlje postopati.
3 Spominjajte se naših zavo lov v svojih oporokah.
4. Vsaki kvaterni teden naj opomni ljudstvo, da žrtvuje vsaj po 2 krajcarja ua osebo. Vem, da bodo na več krajih družine, ki tudi tega ne bodo zmogle; toda, ali ne bodo dtuge precej lahko toliko več dale, da vender le : n !■■ povprečno po 2 kr. na osebo?   V vsaki vani naj se
L_j13 i. JELKL.
Zdravstveno stanje v Ljubljani I. 1897.
(Dalje in konec.)
Navesti bi bilo le še neke nalezljive bolezni, katera se je pojavila pod znakom „peunpbvgus fo-liaceus" pri novorojencih iu v vseh štirih uradno prijavljenih slučajih imela let.»len izid. Ker so se vsi ti slučaji tikali le novorojencev, pri kojih porodu je vedno le jedna in ista babica sodelovala, opravičen je bil sum, da je zanesla kal bolezni babica. V tem smislu storjeni ukrepi so imeli tudi popolen uspeh ter preprečili daljno razširjenje omenjene bolezni.
Razmere v zdravstvenem osobju se v pretočenem letu niso izdatno predrugačile. Mesto razpolaga z izdatnim številvm sanitarnih oseb in novi službeni predpisi za babice bodo brezdvomno tudi ugodno uplivali na znanstveno sposobnost teh organov.
V zadnjem časa namreč prikazali so se v tem oziru kričeči nedostatki, katere je provzročila le velika nevednost. Radi tega ustanovili eo ae uradni dnevi za babice, na katerih so se iste poučevale o njihovih dolžnostih napram zahtevam službenih prei-pisov.
Žalihog ne ustrezajo tudi od mes'ne občine nameščene, bije rečeno subvencionirane babice njim stavljenim zahtevam Iste namreč smatrajo njim odkazano plačo le kot neko subsistenčno doklado, nikakor pa ne za obvezo v službenem oziru napram mestni občini, kajti nob?na teh babic še ni pri porodu kake revne žensko sodelovala brezplačno, sku šale so temveč vsako priliko izkoristiti v svoj prid. Tako se zgodi pogostoma, da revne ženske, katere ne zmorejo stroškov za babiško pomoč in z isto zdi u žene potrebščine glede pijače in jedil, sploh ne iščejo babiške pomoči pri porodu, marveč si same poma* gajo. V tem oziru se je že ukrenilo kar treba, tako da ho take razmere za prihodnost nemogoče.
Tukajšne javne lekarne nahajajo se v lepem, vsem postavnim predpisom ustrrzajočein redu, le kar se tiče njih prostorov, najti je še marsikateri nedostatek.
Promet s specijalitetami nedvomno pojem?, kričeče reklame izginile so, izvzeniši one tuj:h pro-docentov. Bolnišnice, ubožnica in pa drugi humanitarni zavodi delovali eo tudi v 1897. leta v njim določenih mejah prav uspešno in blagodejno.
Kako mnogo se v tem oziru v našem mesta stori, razvidno je iz tabelaričnih izkazov tukajšnih sirotišnic, in vendar nam obeta jubilejno leto na tem polji še večjih dobrođ'jaih naprav, kajti od strani
mestne občine vrše se potrebae priprave za novo ubožnico. Kranjska hranilnica namerava še letos polož ri temeljni kamen projektovani hiralnici, vo-jhški erar pričel je že z zgradbo nove vojaškn bolnice in tudi projekt za gluhonemnico pr bližnja sa vresničinju Kako slaba in vsekakor nezadostna je oskrba v naši sedanji ubožnici, je obče zr.ano in znano tudi, kakim kričečim in nujnim potrebam se bode odpomoglo z ntpia.o prvega in drugegi zavoda. Posebne važnosti za prospeu zdravstvenih razmer v naš* m mestu ia po deželi bode brezdvomno kranjsko preskuševališče iu tržno nadzorstvo.
Končno naj omenimo še jeelne naprave, katera se bode brezdvomno še letos spravila pod streho in izročila prihodnje leto svojemu namenu, namreč zgradb" „ Mestnega doma". Ista slazila bode ne le požarni brtmbi, mestni policijski straži, marveč na* stanjena bode v isti tudi < rdina ijska soba za slučaj kake nezgode hi skladišče za najpotrebnejše priprave v svrho prevažanja bolnikov.
Navesti je le še jeden kričeči zdravstveni nedostatak, namreč iz potresne dobe preostala stanovanja za silo. Kakor neobhodno potrebna in neizogibna so ista v svojem čusu bila, tako odveč so danes.
Znano je, da je n/t ruzpi lago precejšno Število manj&ih stanovanj, da '.orej iz tega o;ira ni nika«
odbere pošten mož aH vneta ženska, da denar pobere in prinese gospoda župnika. Darovalce in pobiralce sv. Oče prav posebno blagoslavljajo. V Ljubljani in se v katerem večjem mesto bi se morda mesto t h zbirk vsake kvatre napovedalo darovanje.
5. Opomnite ljudstvo, naj pri oporokah na ta zavode ne pozab1, posebno oni ne, ki nikogar nimajo, za katerega bi bili dolžni poskrbeti.
6. Štipendij za sv. maše in festis supressis, za katere smete po apostolski dovolitvi z dne 18. maja 1896. (Škofijski list 1898. I. 7 str. 14) prejemati miloščino, naj se v ta namen pošilja škofijskemu ordinarjatn vselej v mesecu januvarju in juliju za pretečenega pol leta.
e) Ali kako se bodo zavodi vzdržavali ? Kdo bo poučeval ?
1. Ker se bo za sezidanje poslopij moral potrošiti velik del dosedanjegi Alojzijeviškega kapitala, ker si moramo prizadevati, da v semenišče sprejmemo dijake kolikor mogoče brezplačno, pa tudi v kcnvikt po kar se da nizki ceni, moramo poskrbeti za zadostne fonde, da se bodo pokrivali ogromni stroški za vzdržavanje. Za te nam bodo služili vsi zgoraj omenjeni dohodki sub d) 1 do 6., katere bomo morali pobirati, resp. dajati ne samo pet let, dokler se bo zidalo in vse vrejevalo, ampak tudi pozneje vsaj še deset let.
Vsakoletni prinosi ne bodo za pojedine ravno preveč težki, ali v petnajstih letih bomo ž njimi postavili lepe narodne in cerkven« zavode, ustvarili velik fond za vso slovensko mladino, ki bo tndi za svetne poklice številnejše mogla študirat', saj ae bedo mogli v konvikt mladeniči ravno zavoljo fondov za kaj malo letno plačo sprejemati. Pomislite, kolika korist za katoliški naš narodi In to moremo s primerno majhnimi žrtvami doseči in zagotoviti v petnajstih letih !
2. Ker  za  sedaj  nimamo  nobenega reda, ki bi mogel vodstvo in poučevanje v teh z ivodih prevzeli, pa tudi nikakeršnega upanja ni, da bi se to kmalu omogočilo,  moramo  misliti   na naše svetne duhovnike, kakor jih  imajo v Graicu, v Uncu, v Đriksenu, kjer poučujejo  s takim  vspehom, da zavodi tudi slove  z  ozirom na pouk    Prosim torej duhovnike, p sebno one, ki so še mlajši, pa bi hoteli in že!eli pripraviti se za p-ol' ■-< >rs'u poklic, naj se m   og'a^e do velike noći leta 1899. in tudi naznanijo, kateri predmeti   bi jih veselili.    Ta poklic bi moral nas  vse navdušiti j saj bo   slavno in koristno za nas,  za  narod  in za cerkev, ako bomo imeli tudi v raznih svetnih predmetih strokovnjake iz duhovskega  stanu,   strokovnjake,   ki  bodo žive priče, kako lepo se stiinjt]o vera in znanost, učenost in pobožno življenje! —
Tako pastirski I st. Knezoškofiv projekt je velikanski in mi občudujemo eneržijo in podjetnost prevzvišenega knezoškofa, da se npa, lotiti se takega dela. Ce hoče ta projekt izvršiti, mora vedeti v naprej, da vse dni svojega življenja ne bo mogel mirno spati in morile ga bodo še silne skrbi. Bo jimo se da projekt sploh ni izvedljiv, bojimo se pa še posebno, da se  za'ne vojska za zadnji krajcar
našega ljudstva. Vsakdo ve, da ima naš dnhovnik ljudstvo toliko v oblasti, da apravi ii njega vse kar hoče, posebno še tedaj, če ae napravi sistematičen načrt, kakeršen je narejen v pastirskem pisma knecoškofa Antona Bona ven tnre. Naša duhovščina bo tekmovala, kdo da nabere več in lahko mogoče, da se bo v sled točke d) 5. primerili tudi slučaji de-dinolovstva. Potrebe teb zavodov pastirski list ni dokasal. Nihče ne more reči, da bi nada duhovščina ne bila cerkveno dobro vzgojena, da je treba novega zavoda, da ae boljše vzgoji, in nihče ne more reči, da na Kranjskem primanjkuje duhovniškega naraščaja. Kakor s cerkvenega stališča ne uvidevamo potrebe projektovanib zavodov, tako se i njimi tudi s stališča posvetnega razamništva ne moremo strinjati, ali o tem bomo obširneje pisali po novem leta.
V Ljubil »tnI, 28. decembra. Steinwender. Načelnik nemSke narodne stranke, dr. Hofmann pl. \Vellenhof je prejel Steinvvenderjevo pismo, s katerim mu Steinvveader naznanja, da izstopi iz stranke. Shod v Beljaka je Steinvvenderja toli blamiral, da je postal v stranki nemogoč. Ubogi Steinvvender se izgovarja, da je bil tistega dne bolan, da ga je tresla mrzl ca] ter da so ga razni mejklici tako razburili, da je izustil besede, katerih bi sicer ne bil. Zlasti pa obžaluje Steinvvender svojo velezaoimivo izjavo, ki je izmej vsega najvažnejša : da postane rajši „bindišar* ali socijalni demokrat, kakor nemški radikalec Wolfo-vega kova. Steinvvender te izjave ne preklicaje, kar daje „Grazer Tagblattu" novo snov, da ga zopet strastno napada.
Ogeraka  Dočim se trudi opozicija, da vzne miri čim najbolj volil stvo protiBa nf f y j e v i vladi ter se je vršilo v ta nameu ta dni na raznih krajih Ogerske veliko število volilnih in javnih shodov, pripravlja se vlada na to, da ustanovi izvenzakonskim potom budgetni in nagodbeni provizorii. Glede nagodbe bodeta postopali vladi letos kakor v Uni: s posebnimi notami,  ki se objavita, si zavarujeta vladi reciprociteta v nagodben h stvareh. Pogodba z avstro-ogerako banko se tudi v kratkem sklene. Finančn mu odseka državne zbornice se je predložil zakonski načrt polletnega nagodbenega provizorija. Načrt se odobri  še  letos, ker se spravi  takoj po novem  leto v zbornico. — V parlamenta se vrši še vedno debata o tem, kdaj naj bod-) volitev pred sedstva.   Starosta Madarasz vodi seje brez utrujenosti. — Afera Horanszky Binffy bode izzvala baje celo vrsto dvobojev.
Kreta Admirali evropskih velevlastij so zapustili Kreto ter odpluti v domovino. Skoraj leto dnij so bih s svojimi ladijami in četami na otoku, ki je bil povod krvave grško-turška vojne. Sedaj ima Kreta svojega gnvernerja in precejšno samostojnost. Kristijani so s tem zadovoljni, poražena Grčija pa je dobila z imenovanjem princa Jurija lepo zadoščenje. Mohamedanci so s c-.r še vedno jako nezaupni. Boje se vrniti na svoja opustošena po sestva in beda vlada na mnogih krajih otoka. Posojilo velevlasij zamaši le največje luknja. Ustano
vite v samostojne uprava bo tndi stala ogromna svote.
Afera Drevfua. Predvčsrajsnim je bil zaslišan kot priča ministarski predsednik, Dapoy, ki js bil za Časa Drejfnsove obsodbe tndi minister tki predsednik. Zaslišanje m ja vršilo v notranjem mini-sterstvu skoraj tri ure. Danes, v sredo, bo zaslišan bivli ministar Barthoa pred kasacijskim dvorom. — Listi poročajo, da je ministarstvo po dobljenih ga-raaciiah sklenilo, izročiti .tajni doaaisr" kasačij-skemu dvora v porabo. Dossier bods nsssl vsak d^n kapitan Cuigoet k aeji kasači j skega dvora, po končani seji pa vedno nesel zopet nazaj v vojno ministeratvo. Caignat bode dajal tndi potrebne razlage in informacija.
Španija. Ministarski predsednik Sagasta je še vedno bodo bolan, a tudi Castelar je baje nevarno obolel. Ministerski svet ima velike skrbi radi državnih financ. Zadnja soja je ostala brez vipeha. Načrtu Sagaste, da bi ae poklical znani .paotiia'or* Kube, general \Wyler, v ministarstvo, se maršali Campos, Blanco, Lopez in Ki vera strastno upirajo. Ameriški mirovni komisarji so že izročili Mac Kin-leyu a Španijo aklanjano mirovno pogodbo.
Vodovod mosta Kranja.
(Daljo.) b) Množina vode.
0» smo pri prejšnjem poglavja govorili proti svoji volji semtertja nekam resneje, nego so zašla žila .Pojasnila", gre nam pri tej točki obraz izključno le široko na smeh. Začnimo pa ud zadaj 1 Na strani 8. pojasnjujejo velejasna „Pojasnila-, da je hidrotehnik Hans Hoefsr (ne HotT-r! kakor ga piše pisec) iz Ljubna izjavil, .da je Hraskega projekt aa nas Kranjčana sploh nemogoč in tndi predrag, valed česar bi se skrajno miniral finančni položaj našega mesta.* Temu nasproti pa pokažemo mi vsakemu, kdor hoče, lastnoročno pisano pismo prof. Hoeferja i dne 22. novembra 1898. 1., v katerem piše, da on Hraskega vodovodnega načrta za Kranj sploh niti pozna ne I! Soznanili da so ga nekdaj v Kranji le .z nekim projektom nekega mlinarja" 1
Prav taka je s kamniškim vodovodom. V dokaz, da se studenci posuše, če se zajemajo, navaja namreč oholi učenjak s posebno slastjo vodovod v Kamniku, rekoč: .Najjasaejši dokaz, (da se zajeta studenčnica posuši), nam je pa meato Kamnik. Tam imajo tudi napeljano v mesto studenčnico, katere je pa letos toliko zmanjkalo, da so skoro mesec dnij trpeli žejo." Raca na vodi, zdaj nas pa je? Le žal, da mu moramo veselje takoj skaliti. V Kamnika so bili letos (to povemo v dokaz, da smo dobro poučeni) ne le „skoro mesec dnij/ ampak od 27. januvarja do 24. februvarja in od 5. do 30. septembra res brez vode. Ali kaj, ko pa kamniški vodovod nikakor nima studenčnice, ampak zajemlje kakih 5 km nad Kamnikom pravo pravcato
— talno vodo! — In da bo mera še bolj polna, prsavimo: Ta vodovod a talno vodo jo napravila ona ista dunajska delniška dražba, katera je tndi g   PavSlarju naredila načrte za kranjski vodovod.
— Ssveda, ko se je to že javno v .Slovenskem Narodu* očitalo gosp. Pavšlarjn, izumil je njegov p>sač takoj zares duhovit zagovor: Kako si drznemo mi   .studenec izpod raše vzet,"   imenovati talno
Dalje v prilocri.
koršne potrt be za nadaluji c bstanek napommanih stanovanj za silo.
Tu se gre k sreči le za manjše število seveda revnih, vendar pa tudi mnogokrat lahkomišljenih rodbin, katere si na ta način  prihranijo denar, da ga v druge, a manj   vred je vžitke porabijo. Tem prihrankom na ljubo odrečejo ne te rodb ne u reje nemu rodbinskemu življenju in lastnemu domačemu bivališča in se potrpežljivo zadovoljujejo s takim ciganskim životarjenj^m. Po štiri in pet in tudi več rodbin živi tuk*j skupaj, skrčeno v jed nem prostoru; mej Mene, napravljene iz umazanih in raztrganih cunj, oMjo jedno od druge, v jedo m  in istem prostoru kuri seveda tudi vsaka rodbina svoj štedilnik, v tem prostoru ii li - a se tudi igrišče za otroke, deiainica moža, pralnica in suš Inica žene in za zagrinjalom — poBtelje zakonskih družetov.   K ko se vzdržuje snažnost teh prostorov, ni težko uganiti, če se vidi, da nobena  stranka  ne mara cediti  tla za dr; go, hoče li jedna stranka odpreti okno, nastane prepir za drugo,  hoče jedna pomesti, zaprašijo se drugi jedi itd. Vpričo nežne mladine uganjajo odrasli ne marne šale, in se zabavajo v pijanosti  na surovi način in v pričo takih  dogodkov dorašča in se vzgaja mladina.   V dokaz temu, kako slabo in pogubno take razmere na isto uplivajo, navajam nastopni slučaj: Meseca marca t. I. sprejel tie je v ta-
kajšno bolnico 8 let stan dečko z razširjenimi znaki lu"t:,'ne bolezni, ter izjavil, da je bolezea nalezel od svoje sestre.
Uradne preiskave dognale so, da so ti podatki popolnem iatniti, in da ie njegova sestra, 13 let stara, nerazvita deklic), bolehala za lato boleznijo, a v veliko hujši meri, in da je ista svojega brata, s katerim je v isti postelji spala, zapeljavala. Sploh je pa deklica kljub svoji mladosti b la navidezno že delj časa oh rtoma vdana prostituciji. Brezdvomno našlo bi se še mnogo drugih slučajev, kateri bi, kakor predstoječi, svedočili kako de moral izu jejo taka skupna stanovanja ljudstvo, ter opravičujejo zahtevo, da se ista čim prej odpravijo. Ti tudi dokazujejo potrebo reda za stanovanja.
Kar se tiče delovanja na zdravstvenem polji, ne more se navajati posebnih uspehov, vsekakor se pa z ozirom na rečeno lahko trdi, da je vedno napredovanj v tem oziru provzročilo kolikor toliko dela in truda.
Zalibog oviralo je živahno stavbno gibanje tudi v pretočenem letu delovanje mestnega ii :ika v drugih, ravno tako važnih zadevah, kajti treba je bilo pri 587 lokalnih ogledih, na 141 komisijonalnih dnevih intervenirati in sodelovati.
Kljub tema se je cepljenje koa prav temeljito vršilo, dalje poslovanja v zadevah epidiraij in ras*
kaževanja po infekcijoznih boleznih, evidence istih, kakor tndi porodov, mrličev itd.
Posebne važnosti je tudi ustanovitev stalne šolske zdravstvene komisije, katera je svoje delovanje že pričela in s hvalevredno pomočjo od strani c. kr. mestnega šolskega sveta že marsikateri uspeh dosegla.
Kakor že gori omenjeno, provzročilo je živahno stavbno delovanje nenavadno visoko število nezgod v delovršbi in kot posledico istih trajno, delovito ali pa tudi popolno nezmožnost prizadetih za delo in zaslužek. Po dolgem presledka izposloval si je zopet neki zanesljiv droguist koncesijo za prodajo strupa, tako da je promet z istim zopet v zanesljivih rokah. Če je tudi poraba istega jako omejena, je občinstvu vendar prilika dana nabaviti si take drogue v mesta samem.
Vlog je imel mestni fieikat 508 in 217 stavbnih načrtov, predloženih istemu v presojo iz higijeniČ-nega stališča. Ustanovitev mestnega tržnega nadzorstva in pa kmetijsko-kemijskega preskusevališča c. kr. kmetijske dražbe, olajšala bodeta precej poslovanje mestnemu fizika, nasprotno pa bode istemu določeni delokrog po teh dveh institucijah dobil dobrodošlo podporo in popolnitev.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1898.
Priloga ^Slovenskemu Naroda* it 297, tog 28. decembra 1898.
vodo? Izvrstno! Kdor zna, pa zna! Odslej ni nič več talne voda ampak samo studenci so „nad rušo" in stndenci Bpod ruso!" Morebiti pa nazadnje še kje ateče tudi „površna" talna voda, kaj? — Sicer ga g. Pavšlarjo in njegovemu pisca prav tiho na uho lahko povemo tudi vzrok, zakaj je v Kamnika zmanjkalo vode. V obče zato, ker je nespametno bilo, na vznožji Kamniških planin, kjer je na izbero arebrnočiatib studencev, iskati talne vode s tako velikim strmcem, kakeršen je tamošnji. Natančneje pa zato, ker se pri kopanju reservoarja vodnjaka ni upoštevalo, da talna voda lahko tudi zelo upade. Namesto da bi se bila talna voda večkrat skozi dlje časa merila, kopal se je reservoar-vodnjak kar ob visoki talni vodi. Takrat je seveda bilo vode dovolj. Kakor hitro pa je talna voda vsled letošnje bnde suše le preveč padla, moralo jo je v preplitvem rezervoarja zmanjkati. In res je deželni inžener Klinar, ko je stvar preiakaval, dobil 0 5 m pod dnom rezervoarja zopet vodo. Seveda, Pavšlarjev geelog in hidrograf trdi temu nasproti, da se talna voda nahaja ,v vednojednakib množinah" (str. 7.); ali on trdi tndi še druge neumnosti, do katerih bomo takoj prišli. '
čujmo dalje, kako temeljito pozna zgodovino ljubljanskega vodovoda!    ^Hidrotehnik Smreker je Ljubljančanom napeljavo vode iz studencev udave toval ravno radi tega, ker ae isti ne vzdrže, ako se okrožno ozemlje osuši"    Na prejšnji strani je namisč trdil, da se vsak studenec, kateri se napelje v drage kraje, vsled kapilantete bližnjega ozemlja do polovice osuši. — Smreker da je Ljubljančanom odsvetoval napeljavo studencev?   Ah za Boga, ka terih pa? Ljubljanski vodovodni odsek je skozi več let preiakaval vse vode krog Ljubljane (skupaj 53 voda), ali preiskave so dokazale, da za Ljubljano nikjer ni dobiti primernih studencev, ki  bi imeli dovolj vode (50 sek. I)  in  bi  bili dovolj visoki. Primorani so bili torej vzeti talno vodo.  In šlo se je končno — še predno je prišel Smreker v dotiko a Ljubljano — samo zato, ali se vzame talna voda pri Klečah ali pa pri Skaračini. V poslednjem kraji je sicer več virov, toda ti so samo del talno vod nega toka, ki gre po dolini mej Šmarno goro in Vranšico proti Ljubljani. Kjer se namreč oba hriba najbolj približujeta (pri Rebola), tam je pod zemljo nekak naraven jez, ki ustavlja talno vodo, da se nabira v večji množini in sili  na vseh krajih iz zemlje v podobi studencev.   In ta talna voda se je imela zajeti, nikakor ne morebiti kak tamošnji površni studenec.   Ko se je šlo torej samo za ti dve varijanti talne vode (Kleče ali Skaručma). šele tedaj ae je ponudil Smreker za napravo obeh načrtov, kar je vse razvidno iz njegovega lastnega poročila. In napravil je oba načrta. Ko jih pa na koncu pri merja, pride (str, 70.) do  spoznanja, da je voliti Kleče, ker bi  bil vodovod od  tam prvič veliko ceneji, drugič mnogo bolj varen (berriebssieher") in tretjič, ker bi bili vzdrževalni stroški manjši. Od Skaručine bi  bil   ramreč   vodovod   veliko daljši, potem bi pa moral iti pod Savo, kar bi ga delalo mnogo manj varnega.   In iz teh treh razlogov — pa samo iz tehl      se je Smreker odločil, priporočati talno vodo iz Kleč, zavreči pa vodovod od Skaručine. V vsakem drugem pogledu bi bila oba vodo voda jednake vrednosti. To zgodovina ljubljanskega vodovoda. — Da bi bil Smreker odsvetoval sploh kak studenec, in da bi ga bil odsvetoval zaradi „ kapi lan tete", o tem v  vsem  obairnem poročilu (74 str.!) ni ne duha ne sluba!   Pa tudi tiskano poročilo vodovodnega odseka ne ve ničesar o tem!
Lahko si zdaj mislimo, da če je že glede najbližjega kamniškega in ljubljanskega vodovoda pre-jasnemu pisca „Pojasnil* tako „jasno* v glavi, da trdi vae narobe, kako mn mora biti šele pri daljnih velikih vodovodih, na Danaji, v Parizu, Franko brodu ali celo pri starorimskih vodovodih.
O poslednjih modruje s prejasno zgodovinsko resnicoljubnostjo (stian 7. in 8.), da so Rimljani napeljavah vodo iz studeocev mnogokrat do 15 ar oddaljenih, da je sledove takih naprav Še dobiti v Italiji, Franciji. Španiji in drngod, da pa so studenci usahnili in da si je voda poiskala drugo pot do morji«. Tudi pri Polja da je videti še take sledove, a od kod in kake daleč da je bila nnpeljaaa voda, se no ve, kajti studencev ni več dobiti. — Torej sledovi starorimskih vodovodov so še tu, a studencev ni, ker so se posušili! I kajpada! Oni starorimski vodovodi, ki po skoraj 2000 letih še dandanes izvrstno delujejo in na primer samemu Rimu toliko vode dovažajo, da pride, česar ni na celem svetu drugod, na vsakega prebivalca na dau po 700 t vode, ti častitljivi vodovodi seveda šmen-tano navzkriž bodijo piscu, ker neovrgljivo dokazujejo, da se zajeti studenci tndi tisočletja ne po suše. Kaj torej storiti? Proč z njimi! Ni jih! — Ali naj mu jih nekaj naštejemo? (Tu se nekateri naštejejo, ki še sedaj delujejo.)
Da so divje čete hrumele stoletja po razpadajoči rimski državi in pozneje in ugonobile vse, kar jim je prišlo pod roke, tako tndi vodovodne naprave, in da so te naprave tudi same tekom razjedajočega časa razpadale, kjerkoli ni bilo skrbnih rok, da bi jih popravljale, — to vse je seveda fsmoznemu piscu malo mar, če sploh o tem kaj ve. — In še celo po vodovodnih razvalinah curla povsod ie danes fttudenčnica, dasi je bila zajeta pred dokaj več nego poldragi tisoč leti. Našteli bi lahko celo vrsto takih razvalin; ali da ne hodimo
velika mesta od časa do se   večajo, napravljajo
predaleč, saj sta nam priči celo Ljubljana in Celje, kjer so se svoj čas odkopale razvaline starorimskega vodovoda in se je našla v njih tekoča voda
Ali Pulj, Pulj, tam pa prav gotovo ni več studenca! Kes je! Toda Če bi imel učeni pisec le za las čuta nepristranosti v sebi, bi priznal, da je Pulj dobival svojo stodenčnico s Kraških hribov, katere so že Ii ml ;tn\ zlasti pa Benečani popolnoma razgozdili, da je dandme« samo pe':evje. Kj»r pa gozoov ni, tam seveda usahnejo studenci Polju je torej ra/gozdenje vzelo vodo, nikakor pa ne zajetja studenca.
In dunajski vodovod staviti Kranjčanom v strašilo! Oni vodovod, ki ga občndnje  ves svet in ki že 25 let tako izvrstno deluje!  Reci,   reci Du najčanu, da je njegov vodovod sla^!   Čudno te bo pogledal in pomenljivo si  bode  (.otrkal čelo s ka zalcem. Seveda dandanes Dun^jčanom včasih, zlasti v trdi zimi   vode primanjkuje; ali tega   niHO krivi zaje ti studenci pod Snežnikom, niti „Kaiserbrunnen", niti „SixtensteinH, kater h   le  za kapljo   nič manj ni, odkar so zajeti, ampak krivo je — na kar se* veda vse pregledni pisec mislil ni,  ali  pa ni hotel — vedno rastoče število Ijudij. Dunaj je pač milijonsko mesto, ki se rapidno širi.   In samo zato so priklopih   črepalnico  v   Potschacb,  da  pomaga za Časa primanjkovanja studenčn ce,  samo zato name ravajo  v  najnovejšem   času   zajeti  š*  več drugih studencev izpod Snežnika. Pri tem pa  nikomur ne pride  na  misel,   da  bi  rekel:  Prvotni vodovod je slab. —  Preskrbovanje  milijonskih   mest z dobro pitno  vodo je  vse   kaj   druzega,   nego  dobiti za Kranj in okolico bore pest vode   En milijon prebi vavcev potrebuje   1000 km-  padavinskega ozemlja, (Niederschlag gebiet)   Kranj  le  2 5 kms !   Rada bi seveda tudi vsa  milijonska mesta imela vodovode iz jednega samega studenca. Ali kje dobiti tako močnih studencev?   In  ker jih  ni, po magati si treba z več vodovodi: zdaj s studenci,  zdaj 8 talno vodo, zdaj z r e č n i c o.  Od tega, in samo od tega prihaja, da
: -t u * ,\ n a h n , kakor nove vodovode. Tako je s Parizom, ki sploh Še ni imel jednotnega vodovoda Jednako je s Fran i o-brodom. (Dalje pnh.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 28 decembra — (Deželni zbor kranjski. Z današnjo sejo začeto novo zasedanje  dež. zbora kranjskega otvorilo se je s cesarskim sporočilom, katero prijavljamo doslovno na prvem mestu današnje številke iu katero je dež. zbor s Slava-klici  vzel na znanje. Deželni glavar je potem po kratkem ogovoru pozdravil nova  člena deželnega zbora, knezoškofa dr. Jegliča in ravnatelja Šubica, ki sta sto rila obljubo, se spominjal umrl-g . poslanca Globoč nika iu naznanil,   da  je dež. poslanec grof Ervin Auersperg odložil svoj mandat.   Zbornica je potem verificirala volitev posl. Šubica, sprejela resolucijo posl. Hribarja glede regulacije deželnourad-ruških plač, odobrila nadalnjo pobiranje naklade od najemŠČine v Ljubljani  in  začasno  pobiranje dež. doklad in volila odseke. V finančni odsek bo bili  voljeni  poslanci:   dr. Papež (načelnik), dr. Schaffer (načelnikov namestnik), Hribar, dr. Majaron, M urnik, grof Barbo, vitez Lan g e r,  baron  Schvvegel,   Povše, Kalan Modic  inVišnikar.   V upravni odsek bo bili voljeni  poslanci:   baron Lichtenberg (načelnik),   dr. Tavčar   (načelnikov namestnik), Božič,  Lenarčič, Š u b i c , baron W u r z b a c h , bar. Rechbach, Luckmann, Povše, Pakiž, Jelovšek in Zelen.   V odsek za letno   poročilo   so   bili   izvoljeni poslanci G r a s s o 1 1 i (načelnik), vitez L a n g e r (načelnikov namestnik),   Ažman,   Klein,   Perdan, pl Leukh, Loy, Košu k in Schvveiger O.e rovateljema sta bila izvoljena poslanca dr. Scha ffer in Jelovšek, rediteljema poslanca grof Barbo in Lenarčič.  Predloga glade premestitve okraj nega sodišča v Zatičini se je odkazala upravnemu odseka, predloga o zgradbah v deželni  blazmci na Studenca pa tinančnemu odseku. Da se ti dve pred logi rešita, bo danes ob 5. uri  popoludne druga eeja  dež  zbora,  v kateri  se  bode govorilo tudi o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. — V parlamen tarno komisijo koalirauih slovenskih strank so bili izvoljeni poslanci:  Hribar, Murnik,Šubic in dr. Tavčar od narodne stranke  in poslanci: Kalan, dr. Papež, Povše in Schvveiger od katoliško narodne stranke  Namestniki so posl.: Lenarčič in dr. Majaron ter Jelovšek in Pfeifer.  —   Posl. dr. Ž i t n i k ,  ki je bil prej venilkator in člen finančnega odseka, ni bil voljen v noben odsek.  Govori se, da je izstopil iz kluba katoliško narodne stranke.
— '.Gostovanje gospe L. Brucklove ) In
tendaoci slovenskoga gledališka so dohajala z dežele v zadnjem času opetovano vprašanja, kdaj se bo klasična Verdijeva opera „AidaB zopet pela. Tem rojakom bode torej z gostovanjem zagrobške prima done, gospe L. Briicklo.e, ki je prav v ul :gi egiptovske sužnje Aide izvrstna, prav posebno ustreženo. Ootpa L Brucklova dospe že jutri v Ljubljano. Zunanje goste opozarjamo, naj se radi vstopnic pravočasno oglase! Gost"vanje bo 30. t. m.
— (Silvestrov večer) priredi tudi letos ,Sokol* skupno s trgovskim pevskim društvom. Vzpored prijavimo prihodnjič.
— (Slavno  narodno , meščanstvo!) Naj
vljudneje Vas pros mo, d t «•   odkupite v korist št. jakobsko trnovske  ženske   podružn ce  sv. Cirila in Metoda od novoletnih voščil,     0 Ikupnine sprejema tvrdka g. J. Losarja. — Zh odbor:   Vera Souva nova, t. č. tajnica.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. decembra kaže, da je bilo novorojencev 16 (=23 76»/«o) mrtvorojeuci 3, utrrlih 18 (=26 73 °00), mej njimi je umrl za tifusom 1, za jefiko 3 za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 12 Mej njimi je bilo tujcev 5 (= 27 7 °V, iz zavodov 'J (=47 7 °/o)- Za lufekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatco 3, za tifuzom 3, za ušenom 2 osebi.
— (Iz Spodnje Žiške) se nam piše: Dvajseti občni zbor šišenske čitalnice je bil 26< t. m Prvo-mestnik je v svojem ogovoru omenil grozue kata strofe v Uenevi 10. septembra ko je preminula blaga cesar.ca ter poživljal občni zbor, da v zuak globokega žalovanja vsklikne   Bog Uteži, Bog ohrani na šega cesarja Fran Josipa ! Čitalnica je bila opravičena letos praznovati  20letoico. a preložda je to na 1. li>03  v trdni nadi, dn doživi 25letnico. Ome-nivši umrlih društvenikov, bila je posebuo težka pot za materjo   Ančnikovo, vedno   blagonaklonjeno do brotnico čitalnice, in za Ivanom Tavčarjem, k: je bil ljub in spoštovan tovariš  marljiv odbornik m tajnik, sploh jako vrl mož. Dalje om-ud je g. prvom»stnik lepo zasnovanega jubilejskega slavlja v Sp. Šiški, katerega se je čitalnica udeležila, ter da je odbor naprosil velezaslužnrga župana, naj primernim po tom sporoči tudi v imenu čitaluioe neomahljivo uda nost. Nj Vtličanstvu. Poročila gg. tajnika, bi »gajnika in knjižničarja vz^la so se na znanje z zadovolji-vostjo    Stanje društva je dobro, če postaja tudi vedno težje, ohraniti ravnotežje, odkar je v Ljubljmi toliko druš:ev in narod iega davka. š:evilo mestnih členov se krči,  veselice ne  donašajo ve- prebitkov in uredni dobrotniki so vedno redkeji — ako niso celo  izumrli.   Kniižnica šteje   13G9 knjig oziroma zvezkov. Leta 1898. se je bralo 772 knjig. Gospa Faukal darovala je čitalnici slavno delo Valvazorja (Die Ehre des Herzogtbums Krain) v 8 knjig»h, za koji  dragoceni  dar ji  izreka občni zbor toplo zahvalo. S tajnikovega obsežnega poročila razvidno je, da je društvo priredilo dve večji veselici in dva iz leta ter ae udeležilo Koseškega Rlavnosti v Kosezah in Ciril Metodove veselice pri „Matjunu" v Zgornji Šiški  Dalje  da se je pevski zbor, ta odvijajoči ele ment v društvu,  ohranil kljub težavam zuadi pe vovodstva,  da se je število zlasti  pevk pomnožilo, da se je vrnila v društvo  kratek čas kaljena — sloga, da je   meseca decembra pristopilo 12 nov.h odličnih občanov k čitaln ci, kar vzbuja upanje, da fledijo tem še  mncgi.  kdtenm bi se spodobilo, da postanejo členi in podporniki čitalnice. Kot „posa mezni predlog", da se dovoli znesek 5 gld. k spomeniku Govekarjrt, je   občni zbor odobril. Gospod Dremk je utemeljeval predlog z czirom na one tužne politična čase,  ko je šlo za to, zatreti v nas narodno gibanje in mišljenje, ko je le malo, od vlade količkaj  odvisnih mož, ostalo   neoaiahljivih,   ko je mej k-anjskimi učitelji — kakor znano — bila le č» tvorica: P r a p r o t n i k , Tomšič, Močnik, Govekar,  ki ni plesala po novi godbi, zvabila v kclo, ki so ostali prej ko slej: pravi rodoljubi in nzorni učitelji naroda! — ter z ozirom na delovanje Govekarjevo v Šiški  kot iskren in vstrajou pevo-vodja, marljiv odbornik in tajnik ter ljubezniv tovariš. Stan odbor je bil zopet izvoljen, t. j.: Frau Dremk prvomestnikom. Suvva bla^ajuikom. Odbor nikom pa:   P. Burja, Jančigaj, Maurer, Skarjovec, Zakctnik in Jtvorštk. Po občnem zboru je šla večina udeležencev  po starem običaju v Zg S\ško k „Matjanu".
— (Mrtvec najden) 22. t. m. dopoldne so našli Ivana Varla, trajno odpuščenega infanterista 1, kompanije 17. pešpolka na desnem bregu S*ve ji-d gozdom Mežakla ustreljenega Krogija mu je šla skozi trebuh. Morilec je neznan.
— (Tatvina) 23. t. m. so vlomili neznani tatovi v prodajalnico trgovca Karola Ilepeta v Za-pogtth ter odneeli smodk, poštnih znamk iu rajnega blaga za 70 gld.
— (Zaklad ) lz Radoljice poročajo: Due 27. novembra t 1. je dobil orožuiški vodja, Josip Jaklič v Kranj k. gori poročilo, da si dopisuje neki P. K. iz Kat- č: z nekim človekom radi kopanja zaklada, ki leži nedaleč od Rateč, Preiskava je do gnala, da je dotični dopisnik slepar, ki je menda identičen z nekim Korošcem Fraocem Pollniggom.
Hotel je izvabiti demir, ker pa pa P. K. ni imel, Re zaklad še do danes ni dvignil, Pollnigg pa ježe pod ključem
— (Požari) 18 t. m. je zgorel posestniku Iv. Urankar;u na Vrhu kozolec, da ima 200 gld. škode Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigali oami. — 19 t. m jo začolo goreti v kajži Marije Palinc v Mladji pri Kostanjevici. Zgorelo je vse pohištvo in živila. Škode je nad 200 gld. Užgalo se je vsled železne peči. Oba pogorelca uista bila zavan vana.
— (Iz Gradoa) se nam piše: PreteČeni tedon napravil ;e gospod dr Ivan Glaser odvetniški izpit Vrli narodnjak nas>li s^ v Mariboru. Čestitamo !
— (Nov list) V Celju je začel izhajati nov list z naslovom „Slovenska zadruga", gla silo slovenskih p< soji'nic in gospodarskih zadrug. Izhajal bo jedenkrat na mesec in veljal na letu 2 gold, oziroma 1 gold. za posojilnice zadružnice „Centralne poso|ilnice slovenske v Krškem", kateri je pc.šiljati tudi naročnino in dopise.   List je po
n narodnemu gospodarstvu in zasluži obilno podporo.
— (Kaj ae bo zgodilo v)  Slovenska ljudska šola   v   Podčetrtku  je   izvemla   —   tako poročajo graški listi — v praznik cesarjevega rojstva cesar sko zastavo,   okrašeno   s  slovtnsko   trobojnico na svojem  poslopju     Neinškutarji   iiaprosdi   so takoj ustmeuo brežiškega okrajnega  glavarja  za pomoč, ki  se je zgražal   nad  tem,   ter obljubil, da stvar strogo preišče.   Toda še se niso pomirili neračurski ž vci,  niti  še  ni   katerega slovenskega hudobneža (krajni giavar 2a prvo  „budobijou  premikastil, — že se je poka.a'a zopet tist« strašna trobojnica due 2. t. m.  na šolskem  poslopju  v  zvezi  s cesarsko zastavo.   V sveti jezi kličejo   po  omenenih listih: „Kuj bi se pač v enakem slučaju zgodilo nemškemu učitelju?1* Da, to vprašamo tudi mi, kaj bi se mo ralo storiti ljudskemu učitelju, ki   razvesi   na šol-rkem poslopju na slovenskih tleh,  med slovenskim prebivalstvi m   tujez--msko,   v  Avstriji nepriznano prusko  zastavo   kot  znak   srčna   svoje  težnje zh združenje  Avstrije z Velikoneračiio?   Ia   to  se je zgi dilo dne 2. t. m. na dan cesarjevega jubilvja ni Slatini, NemČUraka gospoda v Podčetrtku, nikar nei silite na solnce, ker imate maslo na glavah !
—   Goriški  deželni  zbor.)   Iz  Gorice ae nam piše: Pr d tedni je oddal  in  založil   ter od poslal deželni odbor svoje  navadno  poročilo o de lovanju deželnega ib ra z* I. 1897/8.   Borno po-ročilo o bornem  delovanju.    Kaj  tacega je mogoče le na Gonšk> m.   Kratko poročilo o še krajšem zasedanju dešalnaga aboraas letos odlikuje še posebno v tem, da je skoraj povsem  le italijansko,  kajti v njem   ni  druzega  v  slovenskem jeziku,   neijo pai: besed, katera je  spregovoril  deželni glavar,  ko je otvonl  zborovanje  ter  se  spomnil  smrti pokojni cesarice in čest tke cesarju  ob   50!etnici. Končno je v slovenščini  tudi   načrt   /akona, s katerim se oproste vseli doki id neposredni os> bui da,'ki. Ko likokrat se je že grajalo tako poročilo, katero dobivajo tudi vse alovonske občine, katere je ne mo rejo razumeti.   Skoda za papir.   Kdaj bo bolje '? — Morda sedaj   Slovenski  poslanci vstopijo namreč v dež. zbor. „Soča" hi rada prikrila, da je ti Uap h ačiteljatva in „Slov. Naroda",   ah naj gr.ze, psuje in se  zadira  kolikor  hoče, resnice le ne utaji, resnica je in ustaoe,   da  smo uči telji s pomočjo ,Slov. Naroda"   spravili slovenske poslanca v dež. zbor   In zdaj   bomo  delali   na to, U i žično   tudi v dežeinr-m   zboru   drugače delati. Doslnj so sKiven iki poslanci slepomišili po odsekih, v javnih sejab pa so  se npali  k   večjema s kako interpelacijo na dan, iniciativnega predloga pa se niso upali nobenaga staviti, debat pa so se ogibali, kakor peklenšček križa. „Soča" pravi danes: BDe lati z naporom za kulisami, s taktiko, to je često k<tj druzega kakor dobre svete dajati" Da-kopla č valoi na Goriškem čutimo plodonosnost   Lega delovanja za kulisami, zlasti  pa je čutimo slovenski učitelji.   To   delovanje   za  kulisami  je  bilo tako klaverno, da bolj ne more biti« Kako tudi! „Soča" je svoj čas izrekla besedo, katero smo si dobro zapomnili, da namreč večina   naših   poslancev   ni za dražega sposobna, kakor za abstinenco.    S tex je vse povedauo. Ljudstvo se le povprašuje,  zakaj pa je politično društvo „Sloga" kandidiralo za poslance take može, ki niso za pozitivno  delo?   Nemec bi rekel: d.tss ist der Fluch der boien That. 1  Pri po stavljanju kandidatov se je postopalo   tako, kakor se  ne  bi smelo in  kakor se ne bo imelo nikdar vm;   Že ziJnjič je zmagala lista naša „Sloge" le 8 pomočjo narodne discipline, na katere raun   se je pr«drzno niešilo.   Nasledek temu je sedanje stanje v deželi. Radovedni »mo,  kaj se zgodi  s* daj. Ali se bode   zopet   kuhala   dež'Ina   kaša   le  v temnih prostorih  deželnozborskdi   odsekov?!   Proti temu naprej odločno protestujemo.
* (Pokojna grofica Thun.) soproga mini-st r ktga predsednika grofa Tinina, ki je dne 24. t. m, umrla po daljši bolezni, je eestra Ctšfcega poslanca princa kneza Schvvarzeuberga. (Je in mati sta ae iivav Rodila se je 1 maja 1854; z grofom Thuuom se je poročila 1. maja 1874. Grofica je bita blaga žena, ki je storila mnogo dobrega trpečemu človeštvu. Njena dobrodelnost je bila v obče znana in smrr plemenite žene obžaiuje vsakdo, ki jo je pozn.d. Pogreb umrle grofice vršil se je ob veliki udeležbi občinstva. Mej ude ežniki ao bili nad vojvod.nja M.rija Terezija, nadvojvoda Rmner, minister za vnanjo stvari, grof Goluchovvsk1, mi-nibter za ukupue si -ar;. Kal>ay, ministri avstrijski, dplomatski zbor poslancev tu veiiao število geue-ralov. Truplo poaojnice so po severni zelema odpeljali v iešin na Češko, kjer jo polože v rod b neko rakev.
* (Premeten zapeljivec) V Lisabom se je nedavno mlado deklo sezuanilo s človekom, kateri jej je toliko govoril o svoji ljubezni, da je sklenila pobegniti ž njuu. Ko sta bila nekaj dnij skupaj, je pn govoril premetenem svojo ljubico, da mu izroči ves denar iu dragocenosti, češ, da j h vrne njem materi ter tako pek - že, da hoče le njo in ne njenega denarja. Vse je seveda obdržal ter pisal deklici, da se vsled nepremostljivih zaprek ne moreta poročiti, kar ga tira v smrt. Da bi bila njegova sleparstva tem verjetnejša, dal je po listih razgia siti, da se je uotrelil No, redaratvo je prišlo vs mu na sled ter ga zaprlo. Do sedaj je dognalo, tfa je bil lopov tudi oženjeu.
* Osveta.)  V bruseiskem  predmestju Etter-beeau se je piea kratkim  poročil tvorniški delavec z mlado Uevujko, Uasi je untl prej dolgo časa raz merje z neko delavko,  katera mu je pod »rila sina. Na dau poroke se je zbralo  neštvilno delavk, ka tere so se hotele maščevati uad nezvestim ljubim ceui. Delale ao celo noč, da so bile istega dne svobodne. Za časa ver.čauja so se ustavil.; pred mastno hišu, kamor so se pripeljan svatje ter začele vpiti in tuliti, in ko so mladeniči stopili z voz, polile so jih s plavilom in obmetale s  smrdljivimi  jajci in rumeuim cvetjem.   Isto se je zgodilo,   ko so prišli svatje iz hiše. Pred c-rkvijo  pa je dal nezakonski sin miademu paru šopek belih cetlic. Ko so došh iz cerkve, uašel je nezvesti oče  na   vozu svojega sina, katerega je proč sunil.  Nato so obstopile de lavke nevesto  ter jej strgale venec z glave in jej uničile vso svatovsku opravo. L i težko so osvob j diii redali m.adi  par  iz   tok  razjarjanih debvk, katere so ae aadovmjne  vrnile domov, ker so tako izborno osvetile čast svojo drugarice
* (Princezinja — knjigovezkinja) Na zai nji razstavi v Londonu so bil., odlikovana tudi lična kujigovezniaka deia neke BMis Matthevvs*. o katerih aH j« pu.meje zvedelo, da jih je izvršila velska prm-Oealoja Viktorija. Za kratek čas se je popolnoma izučila v knj'govezmštvu. Pred dvema letoma pa je hotela princezinja Viktorija postat; usmiljenka, kar so jej stanši prav s silo ubranili
* 'Parni* nAdria") „fied Star Linije" v Anlvverpuu je — aalior se br^ojavlja — srečno 22. decembra dospel v Newyork.
* (Največji rekord v poljubljanju) je do segel p.mor.šcaa, poročnik Hobsoo, ki je jun«ja pred bautiagom potopil parnik „Menmac' ter s tem iaprl bpanakemu bojnemu ladijevjn pot iz luke Hobson je od tedaj najpopularnejši ameriški junak, čegar slava se poje od atlantskega do tihega m; rja. Na miljoue je njegovih sik Ženske s^ mu dan na dan v tisočerih pismih ponujajo v zakon in Ijnbav nih pisem je doMl t l<ko, da jih ne premakne par k«,nj. Zadnje t dne imi po raznh m« stih predavanja. D.orane so vedno natlačen j polne V Chi-cagu sta ga dve deklici na govorniškem odru objeli in poljubdi. To je bil signal za splošen naskok žensk na Hobsona. Vse j-j drlo nanj in začelo se je silno prerivanje in boj mej d.mami. Policija j« je morala napraviti red, in ženske so se vrstilo druga za drugo ter poljubljala junaka. Ta dogodek je bd v izgied drugim mestom; povsod se je pono vilo poljubljanje v masi. Zidnjič je na enem shodu poliubil 300 lepih in dražestnih dam. Stare ni bilo brfje prav nobene poleg.
Davila i
Odkup novoletnih voščil V Postojni so se odkupili medsebojnih novoletnih voščil v prid „družbi sv. Cirila in M toda" ter .postojnski šolski k ob in sicer zase in za rodbino z dvema kronama: pg. Lev Bloudsk, Anton D.t.nch, Ljudevit D.tnch, Gustav Omafien. Gregor Pikel, dr Dragutin Treo, Leopold) Žuž»k in Miroslav Vi čič; zase z dvema kronama: gg. Anton Mladič in Rihard Zeber; z jedno krono pa: gg Anton Albert, Fr.»n Arko, Aodr»j B traga. Lorenc Balanč, Aoton B rne, Franc Bezjak, Anton Bole, Riharo Debeljak, Ljudevit Fettich Frankheim, Emil pl. Garzarolli, Ferdo Gaspari, Alojzij Gorjup, Oron Grebene, Fran Gro*s učitelj v Blatenji vasi, Ignac j Ileršič, Ignacij Jane, Fran Jurca, Pavel Jurca, J. Klarman, Jernej Kogei, Dr. Julij Ktzrauth. Anton Kovač, Peter Kraigher, Ivan Kr iner, Miroslav Kranjc, Franc Kuttin, Ivan Lavrič, Fran Lenassi. Fran Mavric, J kob M laveo, dr. Oton Papež, Fran Paternost, Mat ja Petrič, dr. Matej Pikelj, dr Ivan Ponebšek, Štefan Primožič, Fran Remic, Jao Ružička, H S i ver,
Jakob Škubic,  Ivan Smolič,  Franc Smrdel, Franc Stare, Makso  Zeber,  Anton Švigelj, Ivan Thuma, Anton Vodopivec in J. Ztkrajšček. — V Kranj n so se odkupile od Ženske podružnice sv. C rila in Metoda, gospa in gospč : Chrobath Marija, Dokler Ana,   Florian   Terezija,   Globofinik   Marija, HlebŠ Franja, Habad Ivana, Jager Milka, Jugo vic A a, Jugivic  Franja,  KerŠič  Marija,  Killer  Marija at., Killer Marija ml,  Konc Tereaija,  Korošec Marija, Korun  Cecilija,  Krenner  Leopoldina, Kreuzberger Ehza,  Krisper Josipina,  Lampa Mar ja, Lavrenčič Marija,   L*kozar   Marij«,   Majdič   Matilda, Majdifi Ivana, Mayr Ana, Mayr Marija, M^tajc  Eliaa, Mi-klavčič Janja, Novak Antoniia, Ounersi Ana, Omsrsa Ivana, Omersa  Josipina,  Pavšlar Helena, Pezdič Amalija,  Pire  Katarina,  Pire  Marij«,  Pire Olga, Polak Marija, Prevc Antonija, Prevc Marija, Pučnik Jos piua, Puppo Josipina, Rakovo Marija at., Rakove Marija ml,  Sijovic  Ivana,   Sajovic Anuša, Sajovic Karla, Sajovic Pavla, Scaria Gabrijela, Sire Magdalena,  Steinbauar Marija,  Ravnik Leopoldina, Savmk Mirija, Savmk M ci, Šivoik Olga, Šlamber ger Katinka, štempihar Ana, Somi Marija, dtritof Viktorija, Ullrich Radivojka. — Od podružničarjev moške podružnice Ciril • Metodove družbe oairoma tudi  društvenikov   „Narodne  čitalnice  v Kranji" odkupih so se v korist C ril   Metodove družbe sle* doči gisp.dje: Arh Franc,  Crobath Franc, Dokler Anton, Krzen Gašper, Florian Karol, Giirtner Fran, dr Globočnik Edvard,  Golob Josip, Killer Jakob, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, dr  Koron Valentin, Krenner Josip, Kreuzberger Adolf, Krisper Rajko, dr. Kušar Valentin, Lavrenčič Alojzij Likoaar Josip, Logar Josip,  Majdič Janez, Majdi: Janko, Majdič Josip,  Maj I č  Vinko.  Maselj  Ivan, Msyr Ma»rilij, Majal  IMer  ml., Muyr Peter st., Novak Franc, Omersa Franc st., Orefaek Anton, Pavšlar Tomo, Pečar Janko,   dr.  Perne Franc,   Peterim Anton, Peterim Franc, Pezdič Ivan, Pire  C ril, Pogačnik Franc,   Polak   Ferdi oaud,   Pollak  Joaip, Pretnar Josip,  dr.   Prevc  Franc.   Prevc  Valentin, Pučnik Konrad,   Puppo  Karol,  R«kovec  Anton, Rakovec Ivan, Rooss Albert, Rozman Janko,  Rus Vilibald, Ssjovic Ferdinand, Sajovitz Fr. Ks, Sajovio Janko, Src Fr.  Ks, dr, isavnk  fidvard, Šavnik Karol, Šinkovec Anton, Šlamberger Anton, dr. Štempihar
V K nrin, dtritof Anton, dr. Tominšek Josip, Valen* čič Ivan, Vari Ivan, dr. Žmavc Jakob in Žumer Au.irej. Nadalie so v prid iste družba kot jubilejni dar dali po 2 kroni sledeči gg.: Drukar Avgust, Majdič Vinko, Mayr Peter ml., Pavšlar Tomo, Puppo Karol, Sajovic Ferdinand, Šavmk Karol; po 1 krono pa: Kreuzberger Adolf, Lavrenčič Alojzij, Likozar Josip, Maselj livan. Mayr Mavnlij, Mayr Peter at, Orehek Anton, Peterlin Anton, Peterim Franc, Pezdič Ivan, Pire Ciril, Pogačnik Franc, Pollak Josip, Rakovec Anton, Rakovec Ivan, Sajovitz Fr. Ks., Sajovic Janko, Šavnik Janko, dr. Šavnik Karol, dr. Tominšek Josip, Valenčič Ivan in Zamer Andrej.
Dostave k. Po pomoti je izostala rodbina Marija Jelovšekova na Vrhniki v včerajšnjem izkazu onih, kateri so se na korist druž e sv. Cirila i u Metoda odkupili od novoletnih voščil. — Načel ni št vo.
Uredništvu našega lista ao poslali: Za družbo sv   Cirila in Metoda: Gosp.
V P. v T. 60 K kot božično darilo. — Goepod Lev Kreft na Dunaju 10 K, nabral ob priliki promocije g. Plemlja doktorjem modroslovja. — Skupaj 70 K. — Živeli redoljubni darovalci in njih nasledniki !
Za Prešernov apomenik v Ljubljani: Goap. ,Kluka" v Krškem 7 K nabral pri čaši rujnega šampanjca v družbi Prešernovih sorodnikov ; darovali so: g Vinko in gospa Berta Prešern, gg. Kluka, Zdravko, Frence, Tonček, Angelc, vsak po 1 K.— B Za ved m Slovenci in Slovenke" so zložili v Vodnikovem hrama 6 K. — Skupaj 12 K. — Živeli darovalci in njih posnemovalci!
1		
	Slovenci ln Slovenka! ne sftbite	
	dražbe sv. Cirila ln Metod«!	
	1 1	
Telefonffena in brzojavna poroftiU		
Gorica 28. dec mbra.   Vlada je predlagala deželni zalog.   Slovnici so bili za nuj nost in javnost   Škof je odločil.  V odsek so bili  izbrani 4 italijanski   in   3   slovenski poslanci. Vskd tega je predlog pokopan.
Dunaj 28 dtcembra. gNtue FreiePresse" javlja baje iz zanesljivega vira, da se vrnejo Slovenci v goriški deželni zbor, ker so dobili pri tladi gotove obljube.
Dunaj 28. decembra. Dasi je bila povrnitev cesarja določena za četrtek, vrnil se je cesar že danes dopoldne iz Esenerza na Štajerskem, kjer je bil na lovu.
Praga 28. decembra. Najvišji deželni maršal Lobkowitz je otvoril zasedanje ter naznanil, da bode trajalo le prav kratko časa. Namestnik Coudenhove je sporočil dež. zbora
cesarski reskript, ki je prav tak kakor žen ta druge dež. zbore. Radikalni poslanec Ban je vzkliknil po prečitanju reakripta: .Same prazne fraze 1"
Budimpešta 28. decembra. Danes se je vršila ta cela vrsta dvobojev, sekaj pa se jih izvrši še tekom popoldneva.
Budimpešta 28. decembra.  Danes se je vršil dvoboj mej F e j e r v a r y j e m in K a rolvjem na pištole. Ranjen ni bil nihče — Poslanec K o b i k in urednik „P e s t i II i r lepa" sta imela dvoboj na sablje.  Kubik je dobil udarec preko prs, urednik  .Pesti II r lipa" pa udarec po glavi. Oba opasno ranjena. — Posl. G a j a r y in posl. S z e m e r e sta imela dvoboj  p« d  najresnejšimi  pogoji Pri prvem naskoku je bil ranjen na roki Szemere, pri drugem (laiarv tudi na roko, končno pa je dobil Szemere hud udarec po roki, da se ni mogel več boriti.
Kaneja 28 decembra. Princ guverner je sprejel včeraj v daljši avdijenci vse konzule in vladna zastopnike, mej temi se je posebno dolgo bavil z avstrijskim zastopnikom.
Pariz 2H. dnembra. Bivši ministerBki predsednik Bourgeois je imenovan poslanikom ▼ Ptterbuigu.
INaslaiio.*)
Z ozirom na objavljeno .Poslano" Franceta Šnšteršiča, posetitnika in mizarja v Vižmarjih h. št. 60 v Vašem listu z dne 13 decembra 1898. št. 285 izjavi,am :
Ni res, da bi bil na grdi način osramotil imenovanega, ko nisem bil nshšal prošnje njegove, da bi s sprevodom čakal tako dolgo, da pnmso velike pare, ker ni bilo tega potreba, ker so bile male pare pri rokah, in ko ga msem mogel uslišati, ko ni ve£ časa bilo, ker je bil sprevod ravno pred popoludansko službo božjo.
IJ-h pa je,  da ki si bil imel  za čast vzeti ker sem prišel prostovoljno dvakrat tako daleč nasproti,   kakor ne sploli po navadi gre.
Nt res, da sem ga pred mnogim občinstvom osramotil, ker sem to v njegovi veži in le tibo rekel, da so jo s svetimi zakramenti zamudili; res pa je to slabo znamenje, če se župniku zameri.
Ni res, da nisem pustil zvoniti.
Res pa je, da je med sprevodom z vsemi štirimi zvonovi zvon do. Če pa cerkvemk ob koncu sprevoda, ko smo bili ze na pokopališču, ni še parkrat potegnil, je to storil sam od tebe, ker je bil čas božje službe že nastopil, ne pa na moje povelje.
Ni res, da sem vedel, da je otrok za davico
umrl.
Kes pa je, da je na mrliškem listu zapisano, da je umrl za božjastjo, iu mrliški oglednik pravi, da mu je g. Šušteršič sam tako rekel, in s tem spravil v nevarnost šolsko mladino, ki je šla za pogrebom, in matični urad v pomoto napačnega opusa bolezni; ker se mrlič ni precej prenesel v mrtvašnico, ampak je čakal slovesnega pogreba.
Dalje ni res, da sta orožnik in mrliški ogbd n k otroka prekopala.
Res pa je, da ni bil precej pokopan, ker je bil že nastopil čas božje službe.
Po dokončani službi božji sem mislil otroka brž pokop.iti. ko izvem, prišcdši iz cerkve, da ima aodnijaka komisija priii otroka pregledat
Ni res, da je bil on preskrbe! komisijo.
Res pa je,  da mi je orožnik,  ki  je pritekel komisijo   napovedat,  pravil,   kako   je  g. Šušteršič poizvedoval od njega, kdo je to komisijo naznanil. V župnišču v Se nt  Vidu nad Ljubljano dne 24 decembra 1898.
Gregor Malovrh župnik.
*) Za vsebino tega spiua j'e uredni&tvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohra-.m-v dobrega prebav ljenja se priporoča mba mnogo deset-' ieiij dohroznanega, pristnega ,,.Mitll ovega Neiillili prarika", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tež ko te prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prafiek vsak dan lekar A. MOLU
• o. In kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-o« preparat, ■aztiamuvan z varnostno znamko in podpisom.  Manj kot 2
• Ikatljici se no posije naravnost. 1 (5— 18)
Listnica npravnistva.
V sinočnem odprtem pismu trdke M. Pakti »rinilo ae nam je v naglici precej tiskovnih pogreskov, koje bo si pazni Čitatelji večinoma že sami popravili. Dvoje pomot dolžni pa smo popraviti, ker dobita stavka ž njima drug zmisel. In sicer naj stoji tačetkom odprtega p-sma za besedami: mojima nfiiteljema sloven&čine znanima grermanlsator-jema itd. Stavek o nemškem trgovca glasi se pa naj: Einen sehlechten Dank haben Sie geerntet von den Herren, fur die Sie sich immer eebanfirten and  h r. h o n so viole K »stani en   a it s  dem Feuer
ge h ol t haben. Sehen Sie, so eine--Handlungs
weise g e h o r t bei uns in den Bereich d e r D n m < > g-1 i c h k e i t.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306'2 m.
1% tiratim»tf«* Usta.
■■vrtilne ali ekeekntlva* draibe i Posestvo vlož. Štev. Ti iu 73, kat. obe. Rudnik cenjeno 400 gld. ' in 250 gld., dne 29. decembra v Ljubljani.
Posestvo vlož. fitev. 49—53, kat. obč. Stari trg, cenjeno 640 gld., dne 30. decembra v Črnomlju.
tUnirbi so ▼ aU)ubijani:
V deželni bolnici:
Dne 23. deembra: Peter Starina, delavec, 42 let, oteklina možgan.
Dne U4. decembra: Ivan Mele, hlapec, 60 let, plncni amfizem.
December	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	JI	Vetrovi	Nebo	|i?
27,	9. zvečer	743 0	—25	sr, szab.	oblačno	
28.	7, ajotraj	740«	+46	p. m. jzah.	oblačno	o-o
■	2. popol.	738 7	+6-0	p. m. jzah.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura —4 54, za 2-9 pod
normalom,
ZDruiaJslES* borza
dne 28. decembra 1898.
Jkapni državni dolg v ootzh .... Skupni državni dolg v srebra    . .
Avstrijska zlata renta.......120
ivstrijska kronska renta 4% ....
Jgerska r.lata renta 4%......
Dgernka kronska renta 4°/, .... avstro-ogerske bančne delnice     .   , ,
{.red i t ne delnice........
London viBta.........
Nemški drž. bankovci za 100 mark . .
jO mark...........
10 frankov..........
talijanski bankovci.....i ,
S. kr. cekini..........
Dni 27. decembra 1898
l°/„ državne Brečke iz I. 1854 pu 250 gld. 166 gld
Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 193 ,
Danitva reg. srečke 5" 0 po 100 gld.    .   . 180 „
temlj. obč. avstr. 41/,0   zlsti tast. listi    . 98 „
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 „
Ljubljanske srečke......... 24 „
RadoJfove srečke po tO gld.   ..... 25 .   — ,
treditue Brečke po 100 gld...... 809 »   60 ,
rramway-drust. velj. 170 gld. a. ».  .   .   . b57 ,   — .
Papirnati rnbelj.......... 1 .   27"/4 r
101 gld.	35	kr.
101 t	25	•
in a	75	■
101 .	80	r
120 „	30	■
97 ,	80	■
»35 ,	—	
362 .	25	■
120 p	65	
59 „	o««	1 *
" .	80	t
9 ■	56'	
	25	■
6 .	70	■
75
50 25
50 25
Ces. kr avstrijske gg? lr2avne 2ele2a-.ee
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1898. lota.
Odhod fa LJubljane ju?., kol. P-oera **»■ Trati
Ob 12. ari 5 m. po nofti osohn? vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Aasse, Solnograd; čet Klcin-Reifling v St.eyr. Line, na Danaj via Amstetten. — 01 7 nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahol, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste. Ljubno, Danaj; čez Selzthal v Soln grad čez Amstettei na Dnnai. — Ob 11. nri 50 m. dopolndre osobni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Sehtthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m. popoludne osonni vlak v Trbiž Beliak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Len - Gastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oeuevc Pariz ftea Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen Marijini vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Duna. via Amstetten — rnma v Novo ■nenif.ft la v Ko ftevje. Mešani vlati: Ob 6. ari 15 m. zjutraj, ob 12. ur 66 m. popolndne, ob 6. uri 30 o?, zvečer — Prihod v l.|iibl)*ao j. k. IT«.* 1». Trhla«. Ob 5. ari 46 m ijutraj osobni vlak z Dnnaii via Amstetten, is Lipskega Prage, Franrovih varov, Karlovih verov, Heha, Marijinih var.iv, Plznja, Budejevic, Solno<rada, Linca, Steyra, Aassec-a Ljnbna. Celovca, Bel aka, Franzensfeste. — Oh 11. on 17 m dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovil varov, Heha, Marijinih varov Plznja, Bndejevic, Solnograda Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Cnriha, Bregmca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon tabla. — Ob 4. nri 57 m. popolndne osobni vlak z Danaja Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. ari 6 m -zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovcu Pontabla — Progia Iz Nov«*k* uienu Iu Hu^et |h Mešani vlaki: Ob 8.uri 19 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Iz l.|utv IjMiif d. k. v Kauinlh. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob "2. ur 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in premikih v oktobru — Prihod v 1.|uI>IJmuo d. k. Iz Hauinika. Ot 6. ari 56 m. zju traj, ob 11. uri K m dopoludne, ob 6. ar. 10 m. in ol 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah ic praznikih v oktobra. (1044
Zahvala.
Tem potom izrekamo za mnogobrojno dokaze odkritosrčnega sozalja naso najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Luko Pirnata
za Časa njegnve dolge, mučne bolezni obiskovali in ga ob smrti v tako častnem Številu spremili k večnemu počitku. Posebej Se zahvaljujemo prefia-stito duhovščino, lakoviškoga župana, g. L. Mlakarja za prelepe besede, ki jih je govoril na groba, si. požarno brambo lakovi&ko in si. odbornike občine moravske, ki so svetili ob pogrebu.
T ustati, dne 27. grudna 1898.
(2021) Rodbina Pirnat
Ka bolehale na pljučali, v vrata In goltaucu fn iiadu&IJIve IJ mil.
Kdor ae hoče za vselej znebiti pljnčnih in goltančnih fte toliko trdovratnih boleznij. potem naduhe, če je se tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. Wolffsky-Jev daj aopor kroaUAne pljaone ln vratno bolezni.
Na tisoče cahvalnic zaj4m£uje veliko zdravilno moč. omenjenega čaja. Zavoj stane 75 kr. Knjižice zastonj. Pristen samo pri A WolAlky-Jn V Berollnu, N. 37. (1968-2)
Mlad trgovski pomočnik
ae vzprejme v Špecerijsko trgovino. — Naslov naznani iz prijaznosti upravniStva „Slov Nar.*. 2<>2M
Postna i& brzojavna upraviteljica
veSča t«r zmožna tnd« ramostalno nradova*-! «e takoj vzprejme pod dobrimi pogoji pri večjem postno brzojavnem uradn.
Ponudbe in  oglasi pod  Aifro „Upraviteljica*
na npravništvo „Slov. Naroda-. (SOM—1)
Niklasa Ruđholzerj a
naslednik
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
gld. — kr. naprej
50
50
Niklaste cilinder remontoir nre od . Srebrne cilinder-rcmontoir-ure od . Srebrne damske cilindVr rem .ntoir
are s srebrnim pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure na sidro od Srebrne remontoir ure s 3. srebrnim
pokrovom od............10
Zlate damske remontoir-ure od . . Zlate remontoir-ure za guspode od Zlate remontoir-ure  za gospode z
dvojnim pokrovom od.....
Ure na nihalo v skrinj kol svetli in temni Dre na nihalo v skrinj in svetli in
i- zim; z bitjem ur od ......
Dre na nihalo z bitjem cetrtink od
Budilke od..............
„SchwarzwiUder" z bitjem pol ur od
ttjr Za dobro blagro ln sa dela so Jamči "M Popravila se hitro,  dobro in po ceni  izvršujejo jO lastni produjalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespoBtovanjem (809—50)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-oajerako vlado, za Bosno ln Herzeg-ovlno.
7 10
14 28
38 9
13 27 2 3
Odlikovan na razstavah : Velike Mezince,
Holelov, Proltejev, Prerovo, TtSnov, Hompolo,
Potrebna in koristna darila za Božič in N«>vo leto I _
o
C
o > o -a ss E
£
n >
o
(ti
O o> s
4)
•o O o
M V t. »j tO
3 O C
c
s
4) u
08
in o
a
Čeikl krščanski specijalni zavod
za platno !
Kt«»|l k zvo|iin!
Viljem V. Vejmau
izdelovalci- platnenega,  pavolnatega  in da-mastnega blaga
v Proatejevem na Moravi
priporoča l»»tu«* tUalne i/.ilflkr na roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : celfi platneno domač« Iu ■•<»
platno vseh Sirokosti in tinosti, platno ■ss plitlit« do 24•• cm., ilauiHHte : gradle, namizne prte in blago, obrisače, sevvijete, bele in barvane za b, iS in 'Ji oseb, otirače, pla.neu in prvolnat kanef,«s, tobce, bele in barvane, platnene, pavolna<e in svilnate, inlet in angin za sit»ke, okstord, krizet. oltUM ni prMlui *»lir in Ntiliku lilMgo zn »liiiii-U«« obleke, platna: pavolnuta, ruska, <a zimnico. Blamnike, zastore itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, (barbent, satin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila
(a^Sf In potrebe za gospodinjstvo.
f^!tf«tiii I *.<lol«">l<.
Trgrvcem se blago ne pošilja. Kot atrukornjnk in samoizdelovulec lahko najbolje po.itrežem. Vzorci in ceniki na zabtevanje,
Poseben oddelek za razpošiljanje poti osebnim vodstvom.
O
•d
ffl <
9
N o
tO
o
3
a>
?r m <
d
T
3
(i
ao i [ eo [
in
a E
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld bo vedao v zalogi.
fcpee* nM, dober prodajaUc, postaven, ao vzprejme.
Naslov pov* upravniAt vu   .Slov. Nar.a. 1977-3
najbolji izvor za nnkii|«ivanje kave, caja, roma, lo Tcon1»ka!
Nepotrebno isk.it.' (1M2S — Vil)
Kavčič & Lilleg v Prešs-novih ulicah
dobivata to blago neposredno i', prek morski h držel ter prodajata
1   kilu fina kave (SanO's friiK-   po..... gld. I" —
1 steklenica priltttSga Jun.nk.i ruma..... ,, 0*ftC
1 deka pristnega 1'ecco Souohnng čaja..... OOf>
1 pufiica prave an^leftke carske melanže .... „ 0 fifl
1 steklenica pristnega tineg.i konjaka ..... „ 1 40
fJSjT~ Brez tekmeca! ~*^v«
Cognac Julien
ki ga jo preiskovalni zavod za živila in za VŽltna sredstva na Dunaji preiskal in kot pristen vinski destilat priznal priporoča tirma
Izvirni certifikat je vsakomur na vpogled v naši prodajalnici. (iyo:—8)
V trgu Radeče pri Zidanem mostu
v lepem kraju ea JprodLt*
hiša (vila)
z 10 orHli ?einljiHi'a, gozdo., nji v, travnikov i. t d. Stanovanje je nost-biij pripravno za uradnika v pokoji.
Natančneja   poiaaniia  ha   ievedo  pri župauti g   Franu J ii« »«iri«--i« v 8t • ilr<f*ali.   2M>—1)
er «r
♦
et
i
i ♦i er
*
er «n er
i i
Cf
«
*
er el
Naznanilo.
U juiloo ni-zoaniava *lav. nb'inatvu, da prevsameva z novim 1» t.mi dobro zaann
gostilno „Šare"
na Sv. Petra cesti št. l(j
na »w j rar*nn fw hodiva toč la v»>clno sv«-;':^
Koalarjevo marčno pivo i« dolenjska &»r istrijanska vina. Skrbela bndnva tndi vedno za mrzla in gorka okusna jedila.
Priporočava se osobito za naročila na obed in večerjo.
Zagotavljava, da bodeva skušala svoje p. n. j»otte v vsikciti oziru zadovoljiti m se priporočava v obilen obisk z velespo&tuVHUjem
12026-1)    Josip in Marija Hutter.
Vi
Poslano.
Najprirodne/ši in zanesljivi opominjač dneva je in bo
Skladni koledar.
Imam v z3/ogi za leto 1899 lepega slovenskega po 60 kr^ (202-;— ij s pošto po 65 kr,
ĆI. ŽBonač, Sjabljana.
ozor! Najfinejša namizna vina
iz c. kr. dvor. velikih kletij na Dunaji
kakor tudi i20«4 — 1)
najfinejši cognac
iz c. kr. dvor. destiljeri.je Pfann & C. v Reki
se dobivajo
v konditoriji Rudolfa Kirbisch-a
v Ljubljani, Kongresni trg št 8
.St. 1904.
(199H-2
Služba distriktnega zdravnika
v trga Krt«*lo* *l4<"lil odd.i se po vieokem deželnem odbora v Grad u z letno ii.ijfr.niti  po 676 Kld. v kat'ri je z^p ipad»-na  okrajna  pavšdn* na grada po 220 gld. m peffoj-ra, da mora zdravnik obiin-tke r<-v>^ sdravitl in jim po lajati   pi nebna /. ira i J a, ne da bi za vs- to vrhu mu^njune pušoii« nagrad« mn-\ zahtevati Me kak.Ano p eebao plač I • tz okrajne bUg<jnc«.
ProAtijH z d. k tit.m znanj t HlnvcnAćinu in nemSčin* in z o-ital mi po § 15. p« »rave z duH 23. junija 1892, At. 3") dež. za«., zahtevanimi dokazili vlcžti je
do 1. svečana 1899
pri odboru zdravakega distrikta v Brusio v čah
Odbor zdravskega distrikta v Braslo^afi?
dne 21. grudna 1898.
Načelnik: 1». Flaskan.
-t«
i»
priporoča
♦H*
•'• «i« •<« ..*,».<• «<•,«...
£ Schmeninerjeaa
knjigarna in trgovina pwa-s muzikalijami in n met ni na m t. £jabljana, JPnarski trg $.
r t t r t r r
•e r T
V RACIJ A „ NARODNI DOM
Blsvnemn obdinstvn uljudno naznanjam, da bodem točil od četrtka, dne 221 t. m. naprej '
originalno plzensko pivo
ii mm pivovarne v Piznu
i mi raciji Jton ii"
kakor v moji
kavarni v »Filipovem dvorcu"
ter sagot&vljam najboljšo in najtiičncjSo postre>.bt).
Ker je pivo občoznano najbolje, upam prijaznega obiska  ter ostajam, pri poj OGnjoA se z odlirmm upor tovuiijeiii w ^ ...
(i»74~4)___ivan ]nayva
j| Havnoknr i z Hit*, h ta:
«!     Stenski koledar
cena 2S A*r., f>» p»*U 2S A-r
Sil    Skladni koledar 4^
i' ? raznih finih izrribah, vena OO ter., po puitl 6VT Ar/*, tor Ji* toplo ggrtporočm doma<"e tvrdka
m ;l889_t) ^o^>? Petrič-a
K trgovina a papirjem itd *♦ LJubljani. Ilfi
St. 4-1 637.
(^026—1).
Razglas.
Pri mpfltu« m uoagiNtratu »te izpraznjeni
dve babiški službi
z l«tno plačo 100 gld
Proftnje, kat»re jh tukaj vložiti do f O. JrtlUiVttrJrt 1H09« l.»
je opremiti a spričevalom o nprgobnosti, o znanju elovnimk^ga jezika ter h krstnim batom.
Natančneji podatki o delokroga mestnih babic ne poizvedo v mestnem H.iikatu tb nradnih uri>b,
Llagistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 20. decembra 1898.
L. Šehwentner
—knjigo tržeč T7- X-.j-CL"blja,rxi.. Dvorni trg: 1
naznaniam, da s^m t rnvz«'l od .Narodne Tiskarne." v Ljubljani v itkljnčno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p lem letnike in posamezne Številke „lOublJanskegra Zvona11 in vse one knjige, ki so lzsle v založbi „Narodne TIskarne4*.
T'* knti' e h<> :
Josipa Jurčiča zbrani splel, zvezek 1. do XI, brolirSn ii h\> kr., elegantno vezan h 1 Rid, „Zdnbljanski Zvon", letniki II., III.. V., VI., broftiran ii 8 ^Id., vozan v Donaceve platnice a 4 gld. '20 kr.; — letniki VII in VIII, broširan h 4 i'ld., vezau v H mačeve platuiue a 6 kI'1- 80 kr ; '
Jetniki od IX d.» XVIII., broširan a 4 gld ♦» 1 kr., ver »n  v Bonačeve platu'ce a f> t»lrl. 90 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona* po 40 kr. Zbirata zakonov. I   Ka/.ei.ski za<
ki.iuk, v. /,:tn ii 3 irld, Zbirka zakonov. II.  Kas. piu^dni
red. vezau ii "J g'd. HO kr. Zarnikovt zbrani opisi. I zvezek,
broliran a m* kr. Dr. Nevene kdo:   ^AOOO'1. Povest,
brofi. a :'•() kr. A. Afikerc: Izlet V Carigrad, brofi. h 90 kr.
T u r tz e n j e v : Otol in sinovi. Roman,
bniftii-Hii a 50 kr. — Štiri novele, broS. h 90 kr
B p n e ft - T r c b i z s k v : Blodne duio. Komun, broftiran a   o kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, bro-& i ni u a 60 kr.
Stat n o m i ni s umbra: Časnikarstvo in naii časniki, brufiirano a 40 kr
Tolstoj: Knez Serebrjani. Romun j broftiran a 70 kr.
— Dva romana, broširano h 70 kr J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Poveat, j
brofi. a l!> kr. II a I e v y: Dnevnik, brofiiran a 16 kr.
— Rasne pripovedke, brofiirane h 40 kr.
— Dve povesti, brofi. h 25 kr. Theuri.-i :    Undina.   1'i.ves:, brofi.
a 20 kr.
S ti u v e s t r.':   Vilonskl brodnik.
1'oveHt, brofi ii l.r> kr. Jurčič: Liietkl, broS. a 16 kr.
— Gregorčiče vlm kritikom, brufi. a tfO kr.
Avstrijski patrijot: ,,Partel-weien der Slaven', brofiirano a 50 kr. 18
"m- msr  L. Schvventner sprejema in oskrbuje naročili na vse modne žurnale, na vse domače In tuj« ća8ni*Ctt^^^^^
Izdajata!j u odgovorni urednik: Jonm Nnlli.
Ludtuina in tirfk »Narodu« Tinkam