tfllado JuTzUt
ij
6t. 46.
Nedelja 15. novembra |
1936
Ernest Thompson Seton:
Zgodba zajca z bombažastim repkom
Skakanje skozi ograje iz trnaste žice zahteva železne živce in hitre noge. Strganuhelj se je lotil te umetnosti šele v svojih poznejših letih; ko pa je bil na višku moči, mu je bila to najljubša telovadba.
p/je«AT
»Tistim, ki to resnično znajo, napravi obilo zabave,« je dejala mati zajka. »Najprej bežiš pred tvojim psom naravnost in ga malee razgreješ s tein, da se mu daš skoraj ujeti. Potem pa, ko si še samo za en skok pred njim, ga zvodiš v velikem loku v polnem diru v kako do prs segajočo žično ograjo. Sama sem često videla, kako sta se ob njej pohabila pes ali lisica za vse življenje. Nekoč sem videla silnega lovskega psa, kako je obležal na mestu mrtev. Toda videla sem tudi marsikaterega zajca, kako je izgubil življenje pri tem drznem činu.«
je znal Strganuhelj nekaj,
česar se marsikateri zajec nikoli ne nauči. Belo je to »Uluknjanje«, precej težka zadeva. To je mnogokrat zadnja rešitev brihtnega zajca, prej ali slej pa smrt bedastega zajčka. Mladi zajec misli vedno najpreje na to pomoč, še prej ko je preizkusil kako drugo, dočirn jo uporablja stari izkušeni zajec le v skrajni sili, kadar vse drugo nič več ne pomaga. To je siguren pobeg pred človekom ali psom, pred lisico ali ptico roparieo, prinese pa gotovo propast vselej, kadar je zasledovalec kuna. smrdljivec ali podlasica.
\ i jtHAT
V močvirju sta bili le dve zemeljski luknji. Ena se je nahajala na južni strani pod solnčno sipino, ki jo je tvoril suh proti vetru zavarovan grič, proti sončni strani odprt in lepo položen. Tu so dolgouhci imeli ob lepih dnevih svoje solnčne kopelji. Na blazini iz smrekovih igel in zimzelena so se pre-
fegovafi t raznih mačjih položajih in Se preobračali z ene plati na drugo, kakor da bi bili že pečenka na rešetki, ki se hoče od vseh strani dobro opeči. Pomeiikovali, hrkali in zvijali so se kakor po najhujših bolečinah in mukah, v resnici pa jim je bil to najblažji užitek, kar so jih sploh poznali.
Počez čez obronek griča je ležal star smrekov štor. Njegove nenavadne korenine so se vile čez rumeno sipino, kakor zmajeve tace in pod njihovimi varujočimi izrastki si je že davno izkopal jamo neki godrnjavi mrmralec. Ta čmerikavec je bil čimdalje bolj ner-gast in čimdalje bolj siten. In nekega dne se je ta bedak spoprijel v svoji objestnosti z Olifantovim psom, namesto da bi se skril v svojo jamo. Posledica tega je bila, da je bilo njegovo stanovanje eno uro kasneje brez gospodarja in da se je vanj vselila mati dolgouhlja.
Nekaj časa potem si je prilastil to luknjo meni nič tebi nič neki samolju-ben mlad smrdljivec, ki bi se bil gotovo veselil dolgega življenja, ako bi bil nekoliko manj predrzen in domišljav. Kajti predrznež si je domišljal, da mora celo mož s puško pobegniti pred njim. Tako je trajala njegova slavna vlada le sedem dni, kakor nekoč vlada nekega hebrejskega kralja, in mati zajka je kmalu prevzela njegov brlog.
Druga votlina »Praprotna luknja« je ležala, kakor ime že pove, pod pra-protnim grmom tik ob detelji. Bila je tesna, vlažna in uporabna le v skrajni sili kot poslednje pribežališče. Tudi ta luknja je bila delo nekega mrmralca, dobrohotnega in prijaznega soseda. Toda fant je bil razmišljen in kmalu se je njegova koža spremenila v bič ter vlekla večje konjske sile iz Olifanto-vih poljskih konj. »Mu je že prav,« je menil stari Olifant, »ta bič je itak zra-stel pri tisti ukradeni hrani, ki bi jo naše živali morale spremeniti v konjske sile.«
Strganuhelj in mati sta bila torej edina lastnika teh dveh votlin. Obiskovala pa sta ju kolikor mogoče poredko, to pa zato, da ne bi napravila najmanjše stezice, ki bi mogla izdati njunim sovražnikom, da imata še to
Tam je tudi stalo votlo orehovo drevo. Vzlic temu, da ie skoraj propadlo, poslednje Bphnžaližča.
je vendar le vsako leto z nova ozele-nelo in nudilo dolgouhcem neprecen-ljice koristi, ker je bilo na obeh straneh odprto. Ta brlog je bil dolgo časa sedež nekega starega, samotarskega jamskega medveda, ki je videl svojo življenjsko nalogo v tem, da je venomer lovil žabe, in se kakor nekdanji menihi vzdržal vse mesne hrane. Zelo so pa sumili, da mu je manjkala le priložnost, da bi si kdaj privoščil kak zajčji zrezek. Tako se je nekoč zgodilo, da ga je neke noči doletela nenadna smrt, ko je bil ravno na delu, da temeljito počisti Olifantov kurnik. In mati zajka ni zato prav nič žalovala za pokojnim, pač pa je zasedla njegov prijeten brlog z velikim občutkom olajšave.
IV.
Zlati solnčni sij avgustovega jutra je oblival močvirje. Vsa narava se je kopala v toplih žarkih. Mali rujavi močvirni vrabec se je gugal na dolgi šibi nad ribnikom. Pod njim je kazala umazana voda par trakov modrega neba, ki so se zlivali z zeleno rumenimi vodnimi cvetlicami v najkrasnejši mozaik, v čigar sredini se je zrcalila slika malega ptiča. Ob bregu v ozadju so bujno rastle zlato rumene rastline, ki so metale temne sence čez rujavo ša-šje.
Oči malega močvirnega vrabca niso bile tako vzgojene, da bi znale uživati vso to barvno lepoto. Opazile pa so nekaj, kar bi mi najbrže prezrli. Med nešteto rujavimi kupi listov sta bila pod širokimi listi povodnih rastlin dva kosmata živa kupa, katerih nosa sta neprestano migala gor in dol, dasi sta sicer ležala popolnoma mirno.
Bila sta zajka in Strgan, ki sta ležala stegnjena pod velikimi listi. Ta prostorček pa si nista izbrala za to, da bi vohala opojni vonj tistih listov, temveč ker takega vonja ne prenašajo konjske muhe, pred katerimi sta se tako zavarovala.
Dalje prihodnjič.
ma
Gustav Strnite;
Umirajoče rože
Prehitel nas je beli sneg, in aiaj umiramo, poetedMjikrat ae v tihi breg začudene oziramo.
Saj vseokrog spreminja se, iaginja polje, vrt, sneg v iskricah utrinja se, razgrinja beli prt.
A part je prazen, siromak ga pač nebo vesel, je mirala peč, kurjave ni, kako se bo ogrel?
Kako je mrzel zimski prt, pod njim vse mrtvo srpi, na njem gt£ti se starka smrt, a barja piska ji.
Sneg beli nas je prihetel, uspaval nas je hlad, še zadnji ovet ni odovetel, pa konec je vseh naših nad!
Mani ca:
Nepoboljšljiv
Cigan se vtihotapi v grajski hlev in odvede tele. Ko potem žene ukradeno žrval skozi bližnjo vas, zavohajo nje-
gon uepo6bemo dejanje taznofoji kmetje. CHgMUČetm bd bSa skoro ie eflaba pndh, da se ni uvvset noj i* wid
fltBOl (HDSSO^ ftfi, Zfepa MU da vedno doBttB tso s tepečem.
Nato pokffiče ta gospod cigana preifc se ia ga pokrega na talko itep In doimffi mačka, da predane nzzmriS na mah ves mehak in srečamo obijdM, da hoče tskoj ko iBHltfi noii, uiuB ukradeno tele ftnMinr^g,
To stažema gospoda tete agajb, da cigančeta pofrvaB In nm podani m odhod® jo poO. Klobase s tahom.
Vaščani se profesorjevi lahkovernosti poredno muzajo, ta pa se rajimdfe
»Možje, vi vse pre&oo viStel Ne poznate ciganske duše. Vse se mora zlepa! Le na lep način se da obračati te zakrfenjenoe. Grem atavii, da bo ctfgan še nocoj gnafl tefe nazaj v grajsfki hlevl<
Kmetje pa niso bSK teh mteE fei
drugo jtihro odide eden izmed nj&i v graščino, da se o cigamovi poštenosti osebno prepriča. Ko se vrne, stopi poredno se smeMjage pred pemfesorj«:
»Gospod v gradu sem IA Stavo
ste dobSi, aH — «
»No, no, kaj aH? Na dan ss besedo! Torej tele je spet v hlev«! Cigan * bistvu ni tako pokvaijan, saj sem del, jaz namreč — *
»Gospod profesor, pustite me, povem! Stavo ste doibffli, pravim. O gan je namreč tele res vrnil, a za odškodnino je pa mimogrede tderadef — fcnaro©*«
Manko CL;
Kot zublji rdeči
Kot zuMS nSeS gorijo gtrmovi, v jesenskem so vetra vadrhateli gozdovi. Zaplafkale tofee Hi trudne vse nji« premrzle objele so metgte jih sW Le bari samota! na polja moJajo, v ferečo poljlano, gradove Hfamilji^
šala z jabolkom
Kaj nafl bi rekel kdo izmed vaših znancev, če bi mu dali jabolko, da ga olupi, pa bi pri lupljenju odkril, da je jabolko pod kožo že razrezano na majhne koščke. To zveni sicer neverjetno, vendar pa se da precej lahko napraviti. Natanko si oglejte sliko št. 2. Potem vdenite dolgo in močno nit v precej dolgo iglo in potegnite nit skozi
čeno na sliki št. 1. Jabolko zabodite pri A in vodite nit tik pod lupino do B. Tu potegnite iglo na svetlo in jo vtaknite takoj nazaj v isto luknjo ter usmerite proti točki C. Tako delajte okoli in okoli, dokler ne boste naposled prišli nazaj do točke A. Morate pa paziti, da nit ne bo nikoli dvojna. Na koncu boste imeli pri A oba konca niti v roki. Oba konca potegnite potem oprezno iz jabolka in pri tem se bo jabolko počasi prerezalo na dva dela, ne da bi se to na zunaj videlo. Lahko delate tudi tako. d n držite en konec niti trdno v roki in vlečete samo drugega. Slika št. 2. kaže kako ie treba jabolko razrezati na več kosov Če ga štirikrat obšiiemo, dobimo osem krhljev.
Volk In koze
Nekoč so šle tiri koze v gozd, da bi objedale listje. Prva je imela en trebušček, druga dva, tretja tri Vse tri so se prav zadovoljno gostile. Koza z enim trebuščkom je bila prva sata in je šla domov. Zdajci ji je prišel volk naproti in ji rekel: »Hitro teci, sicer te bom požrl!« — Koza je odgovorila: »Nikar me ne požri! Kmalu bo prišla tista koza, ki ima dva trebuščka, od tiste boš še bolj sit!« Volk je pustil kozo.
Nato je prišla druga koza. Tudi ta. je rekla volku: »Nikar me ne požri! Precej za menoj bo prišla tista koza, ki ima tri trebuščke. Od tiste se boš prav do sitega nažrl!« Vodk je pustil tudi to kozo, da je odšla domov.
Zdaj je prišla tretja koza. Volk je zarenčal: »Hitro teci domov, sicer te bom požri.« Ta pa ga je brcnila tako močno, da je volk padel z viška v dolino in si zlomil nogo. Iz vasi pa so pritekli kmetje in volka pobili.
Iz češčine R. D.
Nilka Potočnik:
Siromak ob poti
Ob poti v travici zeleni Ubog siromak sedi. Kaj? A res v hišici nobeni Za njega več kotička ni? Zeljno ozira se v mladino Ki proti njemu se lovi, In ko pridirja čez ledino, Pri njem osuplo obstoji l.e pridite otroci k meni, Povem vam žalostno povest; Ril tudi moj je gaj zeleni, Kn s\'oiih let naštel sem šest. Da, tudi meni je sijala Radost kot vam z veselih lic, Ttid meni je pomlad dajala Veselje, petje drobnih ptic. Zdaj sta mi nogi ohromeli, Zapušča me že Itič oči, Lasje so meni osiveli In v rokah ni je več moči Telo mi v cun je je zavito. Ves zrušen čakam zadn jih dni; A v prsih srce silovito Nazaj si mladih dni želi. Mladost ne ve, kaj je trpljenje Kaj je pomanjkanje in glad Mladost veselo gre v življenje, Življenje polno lepih nad.
'fc. , f MK---' t - A.,
ranooc.
Tončka In rojenice
Tončka ®e je prebodSla, ker je skozi nezagrojeno okence posijalo solnce in vsolo šop žarkov uprav na njen obraz. Zapeklo jo je na licih m v zaprtih očeh, zato pa je šinila z roko preko obraza in si mela oči. A bila ni na •olnce prav nič hoda, temveč se je
samo posmejala. Naglo se je trikrat
?:>križala a ni molila prav nič, ker ončka v resnici ni znala moliti kakor drugi otroci. In kako naj tudi moli, ko pa niti govoriti ne zna m v svojem osemletnem življenju še nikoli ni slišala človeške besede? Še vedela ni, kaj ljudje prav za prav govore in kako govore, samo to je vedela, da ljudje premikajo ustnice m si nekaj dopovedujejo. Tončka je sicer poslušala na vso moč, a ni slišala ničesar, pa naj si je še tako prizadevala, da bi slišala vsaj besedico. A zaman — Tončka je bila mutasta, ker so rojenice pozabile, da bi ji v ziheli odprle ušesa in ji na jezik položile gibčne besede.
Naglo se je napravila in pohitela v kohinjo. Tam sta pri mizi sedela mati in bratec Mihec, ki se je šele pred letom dni skobacal iz zibelke. Tončka se je vsedla k njima in izpila skodelico mleka. Mati ji je pričela pripovedovati, da ho danes lep 3 neme in bo Tončk?
lahko brez skrbi pasla krave. Samo skrbno jih mora pasti, da ne zbezljajo in ji ne pobegnejo v goščavo, kjer jfib je tako težko najti.
Mati je govorila z ustnicami m bo-kami. Tončka jo je razumela do nazadnje besedice in še malo ni čutila, da je mutasta. Pa tndi mati je nw»-mela vse, kar ji je Tončka hotela povedati. Pogovarjali sta se tako k|XV da sta obe pozabili, da Tončka še nikoli ni slišala in izprcgovorila žive bo« sedice. Samo malemu Mihcu se je čo-dno zdelo, zakaj je Tončka vedno tako tiha in niti z njhn noče izpregovocfr-ti lepe besede in mu kaže samo z rokami nekaj, česar pa Mihee nikakor nI mogel razumeti. A kijob tema jo je imel rad in se je z njo rajSI igral nego z materjo.
Tončka je odšla v Mev in od jasfi odvezala tri krave. Gnala jih je iz si na prostrani pašnik, Id se je razpseo-
stiral pod gozdom ob širokem produ, sredi katerega je naglo tekel drveči potok. Sedla je na nizko skalo, položila šibo poleg sebe, prekrižala roke m gledala krave, ki so se mirno m zadovoljno pasle po sočnih tratinah.
Iz gozda je hipoma pritekel vef&*. črn kos ki se vseod nedaleč od nje na
kamen. Tončka ga je gledala in je videla, kako kos tu pa tam odpre kljun in ga zapre. Vedela je, da kos zdajle prepeva svojo najlepšo pesem. Saj ji je mati pravila, da vse ptice prepevajo, ker so vesele in jim je lepo v življenju. A kaj bi Tončka dala, če bi slišala le enkrat tisto pesem, ki jo kos prepeva! In kaj šele bi dala, če bi mogla ona le enkrat zapeti, joj, zapeti tako pesem, ki jo včasih mati zapoje. Seveda, Tončka je ne sliši a vendar čuti, da mora biti tista pesem tako lepa, da bi se jokala od veselja, ako bi jo slišala.
A Tončka je zmajala z glavo in se posmehnila. »Kaj mi ne pride v glavo!« si je dejala v svojih mislih. »Kaj morem za to, če so rojenice pozabile, da bi mi v zibeli odprle ušesa? Oh, saj bi bile gotovo nesrečne, če bi vedele, kaj so mi storile. Treba bi jih bilo samo poiskati in jim povedati. Pa bi po« pravile, kar so nekoč napak storile.«
Toda kje naj poišče rojenice? Mati pripoveduje, da domujejo tam gori, kjer se potok zajeda v divje skalovje in si je med njim utrl široko špiljo, kjer je tako temno, da je človeka strah. V tisti špilji prebivajo rojenice globoko pod vodo, lepo hišico imajo tam in pojejo od jutra do večera, a pojejo lepše kot vse ptice, kolikor jih premorejo gorski gozdovi. A človek jih težko vidi. Saj mati pravi, da jih človek vidi samo enkrat v življenju in še tedaj samo za kratek trenutek: tisti hip, ko ga polože v zibel.
Tončka se je zamislila. Hm, vse to je res in prav. Saj ljudem ni treba, da vidijo rojenice še enkrat. Vse imajo, kar potrebujejo, vidijo, slišijo, govorijo in lahko prepevajo, kadar jih je volja. Samo Tončka nima vsega tega, samo ona bi dala Bog ne kaj za to, če bi le enkrat slišala veselo pesem in bi jo mogla tudi sama zapeti. A Rojenice ji niso prav storile in gotovo še danes ne vedo, da ji niso prav storile. Če bi jim kdo povedal, kaj so Tončki storile, bi gotovo prišle k nji in popravile, kar so pozabile.
Tončka se je domislila vsega tega in je tlesknila z rokami. Pogledala je gor na skalovje, ki se je dvigalo divje nedaleč tam kraj pašnika. Krave so se že bližale skalovju in Tončka se ni prav nič pomišljala, temveč je pohite-la za kravami. Prebredla je potok, ki
se je zaganjal z vso sik), da bi ji is-podmaknil noge. A Tončka se ni vdala, že je stala na varnem pesku in je splezala na skalovje. Gledala je v tesno špiljo, koder se jc penila razjarjena voda in se zaganjala v začrnele skale.
Gledala jc in gledala, da so jo oči žc pričele boleti. Pač je videla bele, široke pene, pač je videla v tolmunu zeleno vodo, a hišice rojenic ni zagledala nikjer, še manj pa rojenic samih. Tončka se je domislila, da bi jih morala poklicati in jim dopovedati, kaj hoče od njih. A kako naj jih pokliče, ko pa ne zna govoriti in ni z njenega jezika nobene besede, pa naj si še tako prizadeva, da bi jo zavpila dol v špiljo?
Žalostno je sedela dolgo uro vrh skalovja in nepremično gledala v temno globočino. Voda je pljuskala tam doli, se vrtela v nemirnih vrtincih in brizgala belkaste pene na oblizano skalovje. Žive stvari ni bilo tam doli. Le enkrat je šinil iz razpoke čuden, črn ptič in se kakor blisk zagnal iz špiljc. Tončka je gledala, a iz vode ni stopila nobena rojenica, da bi ji z roko pomignila in ji dopovedala, kaj je pozabila tedaj, ko jc njo polagala v zi* bel. Že jo je prevzemala misel, da bi se splazila v špiljo in poizkusila, da stopi v vodo in se potopi prav do prijazne hišice rojcnic. A se je ustrašila te misli. Voda je divja in globoka in Tončka bi utonila, kakor hitro bi stopila vanjo.
Zmajala je z glavo in se ozrla na pašnik. Videla je krave, ki so se bile že davno obrnile in so se zdaj pasle že kraj vasi. Še enkrat je pogledala v špiljo in zakrilila z rokami, a rojenice je niso videle, o, gotovo je niso videle, ker bi sicer vsaj ena stopila iz hišice in zdaj popravila to, kar je zagrešila pri Tončkinl zibeli. Saj rojenice pač niso takšne, da bi pustile, da človek trpi zaradi njih na svetu krivico. No, če Tončka danes ni imela sreče, da bi jih priklicala, pa jo bo imela jutri ali pa pojutrišnjem. Saj je Tončk* še mlada in majhna, preden pa dora-ste, bo gotovo nekega dne zagledala rojenice in jim dopovedala, kar je treba.
»In jim tudi bom dopovedala«, se Jt razveselila sama pri sebi. Vstala je ln naglo splezala s skalarja, prebredla
drvečo vodo in hitela za svojimi kravami. Vsedla se je spet na skalo, a v srcu ni bila več žalostna. Kosa ni bilo nikjer več, solnce se je smejalo na modrem nebu in s toplimi žarki srebrilo visoke, skalnate gore, ki so kipele strmo nad dolino. Mati je rekla, da solnce večno molči in da so tudi gore večno neme, a glej — vendar se solnce vedno smeje in ni nikoli žalostno, kakor tudi gore niso nikoli žalostne, ko jih obseva veselo solnce. In gore se smejejo in so s solncem vesele, pa še malo jim ni mar, da so neme.
Tončka se je zasmejala, ko se je domislila vsega tega. V mislih je prepevala tako lepo pesem, da nemara niti kos ne zna peti lepše pesmi. Saj se zdaj lahko smeje s solncem in z gorami, ki so vsi prav tako nemi kot ona a se lahko smeje še lepše, ker ve, da bo jutri ali pojutrišnjem našla rojenico, ki ji z veseljem da tisto, kar ji je pozabila dati v zibeli. Solnce in gore pa tega ne morejo pričakovati, a so vendar veseli. In zakaj bi torej Tonč« ka ne bila še bolj vesela, kot so solnce in gore?
Stric Matic deli nagrade
To pot so bili Izžrebani za nagrado:
Scharner Kurt in Berta, uč. IV. razr. in dijak L razr* gimn. v Ptuju, Panonska uL 13.
Košir 2ivko, uč. III. razr. Ljubljana—Vič, C. VI. St« 4«
Guštin Nace, dijak II. razr. gimn. v Ljubljani, Poldim* barskega 17.
Vlzjak Nevenka, dijakinja III. razr. gimn. v Celju,
Kolnarič Joško, uč. V. razr. v Ljubljani, Marjanišče;
Frank Aldo, dijak II. razr. gimn. v Ljubljani, Zgornja Šiška 167*
Pahič Stanko, dijak I. c razr. drž. real. gimn, v M ari' boru*
Gorenc Frane, uč. I. razr. višje nar. š* Kamnje 17, p. 6t Rupert pri Mokronogu, Dolenjsko,
Keržan Roman, uč. II. razr. III, drž. gimn. v Ljubljani Bežigrad, Baragova uL 11.
Žun žrvan, dijak v Ljubljani, Vilharjeva c. 41.
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo z »Mladinske knjižnice Jutra".
SMjbnnt
Mačeha
Bdaj vam borna pa še eno povedal o toftobrci mačehi.
Saj ni bfia hudobna, le prebrisana je tfla. Boste eožL
Sfoeda je tam doti v južnem kraju in Jb imriha ljutega sina Milutina. Toda razen sinka MHutinka so bili v hiši še fcdjje otroci. Trije fantki. Trije pastorki. Ue Je mačeha primožila in kar nič jih ai marala. Mož jo je večkrat pokaral: rjječam iti, žena, pravično je pri meni in prt Bogu, da tudi moje tiri otroke nakrmiš, kakor pitaš sinka MEutinka. Raafezel se bo ta od dobrote, a trije paBtorfd so bledi, poglej jih!«
Reče mož tako in odihiti na delo. Mačeha začne tedaj mesiti testo, da speče otrokom kolačke. Moža se je bala, trdo pest je imel od dela. Šmemt, na drugi strani ji spet ni bilo pri srcu, da bi njegove tri otroke s kolački redila Premišlja, premišlja in se domisli:
Umesila je štiri kolačke. Enega skrije za sinka Milutinka. Tri kolačke pa nese pred hišo, tam se v pesku igrajo vsi štirje otroci. Takole jim reče mačeha:
»Vi trije očetovi, za vsakega od vas sem spekla kolačke. Ubogi sinek Milu-tinek, ti sa pa brez njega, jojme... Oh, ne! Vi trije! Vsak naj odlomi polovico. Dajte Milutinu, tako je pravično, da se oče ne bo krega ...
Zdaj pa vi recite, ki ste to prebrali, tU m bfia ta mačeha praftifoa*
Kvadrat IV
1	2	3	4 B
2			R
3			A
4 B	R	A	T
1. spenjalec; 2. kazen; 3. vladajoči nfcčto oblačenja; 4. —.
Križanka
			1			
		2		4		
	3				5	
h						I
	4					
		5				
			___			
Vodoravno: 1. Neosvobojeno slovensko ozemlje; 2. rudnina, 3. tekoč neočiščen sladkor; 4. najznamenitejši protestant; 5. dvojica.
Navpično: 1. isto kot. vodoravno; 2. tekoč neočiščen sladkor, 3. rudnina; 4. isto kot vodoravno; 5 isto kot vodoravno.
Rešitev kvadrata m
1. goba-; 2. obrv; 3. brat; 4. avto.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. kasta, 5 sla, 7 ol, 8. Kent-aki, 9 os, 11 ar, 12 oj, 14 Ani, 17 brana.
Navpično: 2 a«. 3 slatina. 4 ta, 6 pokojt 10 les, 11 ako, 13 arija, 14 ar, 15 m.
Rešitev besedotvorne uganke
iug. usta, vaj, a: Jugosla¥ij*