62. številka. Ljubljana, v sredo 17. marca 1897. XXX. leto. Uhaja vaak dan *ve«er, izimii nedelje in praznike ter velja po poŠt i ptejc-man za avatro-ogerak e dežele za vse leto lf> gld., ra pol let« 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden piH 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr„ za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plač nje ae od fitiriatopne peti t-v rs te po ♦> kr., <">■ se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dp ravn lfitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, onnanila, t, j. vse administrativne stvari. Jutri dno 18- marca t- 1. stopili bodete ua volišče, da si izberete za šestletno dobo svoje zastopnike v državnem zboru na Dunaju. Po sklepa zaupnih mož so kandidatje narodne stranke naslednji: V skupini mest in trgov: bivši državni poslanec« za mesto Ljubljano in trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani; c. kr. dvorni svetnik. za mesta in trge Novo ni e s to, Vižnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica; dr. A.rxcirej I^erJai^^i^S lilvsi državni poslanec« za mesta in trge Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofjaloka, Volilci! Stojimo na pragu odločilne politične dobe osobito za avstrijske Slovane v obče in še posebej za Jugoslovane. V zadnjem času poprijel se je slovenski narod ideie jugoslovanskega kluba. Ta parlamentarna zveza nam obeta, da nas reši iz neugodnega položaja, v katerem se nahajamo. Naše narodne pravice, katere se nam še vedno odrekajo, dobile bodo v jugoslovanskem klubu krepkega in odločnega zagovornika, — jugoslovanski klub bode pa tudi z vso silo deloval na to, da se gospodarske razmere vseh stanov slovenskega naroda izboljšajo. Možje, - katere Vam za poslance priporočamo, so nam vsi zagotovili, da vstopijo v jugoslovanski klub. To je zanje najboljše priporočilo in zato Vas iskreno prosimo, da i/j t d ini te na dan volitve svoje glasove na te može. V Ljubljani, 17. marca 1897. , „ , . ___■ •___• ^ J J ' Izvrsevalni odbor narodne stranke. Volilci Ljubljane! Se jeden dan in v Ljubljani bo jasno vse! Jutri se izvrši v našem mestu tako pomemben, važen in usodepolen političen Čin, kakršaega ▼ svojem političnem gibanjn že dolgo nismo do-živeli. Jutri se raziasni, je-li so meščanski volilci zares politično zreli, nezavisni ter nepristopni zlobnemu hujskanju in brezvestnemu terorizmu ; — jutri ae odloči, je-li zasluži naša Ljubljana Še ime središča narodne p roa vete, je li ona še trd mrva napredka in svobodomiselnosti, ali more ona še obdržati vodstvo vseh zavednih Slovencev! — Jutri se dokaže, ali je r*n tudi že Linbljana torišče črne reakcije in žrtev mrrgantskih rnvarjev! Pokaže se, koliko moči in zaupanja mej vcliloi ima še narodna stranka. Nocoj, na pridvpfer odločilne bitke mej kan-krndidatom naše stranke in mej kandidatom, čigar somišljeniki se rekrutirajo iz najrazličnejših strank, iz večine pa obeh klerikalnih, kaže vse, da bo zmaga naša. Nesramna gonja in nečuvena agitacija, najpodlejša sredstva in kandidatova brezuačel-nost so odprla oči šo rnim zaslepljencem, ki iz početka niso srdih o gospodu Vencajzn in njegovih pristaših tako, kakor jim gre. Danes se zavedajo 1--— r~ — --Sfe^ j vsi neodvisni meščan^, da se jutri ne pojde za osebo gospoda Knšarja, nego za na p I a cele stranke. Ljubijančanjo vedo, da nafte mejto mora biti izgled pokrajinskim rojakom, da m \ biti čisto zrcalo vzorne discipline mej iskrenimi pristaši narodne stranke. Ljubljanski volilci vedo, da je disciplina, red, sloga, jedinstvo v prl'tičaem nastopanju glavni pogoj iu prva zahteva, kateri s<» mora ukloniti vse drugo. Kakor čredn, ki je brez pastirja, je stranka, ki ne pozna discipline v svojih vrstah. Taka konfuzna stranka mora razpasti v n:č! Veo to vedo volilci, ki rtopijo jutri k volilni mizi. Naš list jim je olpiral v poslednjih časih LISTEK. „S m r t". (Konec.) »Most*. Mogočen most, kakor bi hi! zgrajen ■a vekomaj. Vlak drdra brezskrbno po tem skl»du mogočnih skal. A pride viharna noč, grom bobni, b!iaki se križajo v oblakih Vlak zopet priropoče, natlačeno polno je v njem ljudij. Brezskrbni, veseli sede v kupejih. Ko pa pridrdra vlak na most, ndere se trdno zidanje in vlak in potniki hrume v besneče valovje — nad vodo pa plove Smrti Mojstrski je opisana ta strašna smrt I A pesem bi bila Se popolnejša, da hipoma prestane tam, ko se konča katastrofa. Vsekakor pa je še vedno jedna nt* j kras nejših cele zbirke. »Na grmadi". Ta slika je najduhovitejša satira Fontkove plemenite muze. Mej surov, a ver.sko fanatičen narod je prišel tujeo širit pravo ▼ero ljubezni in resnično, svobode željno prosveto. Toda duhovnikom tistega naroda je vsak napredek mopern, ker je škodljiv njihovi moči. Le brezumneži in fanatični zaslepljenci so jim suženjsko pokorni, le bedaki jih obsipljejo za njihovo sleparenje z bo- gatimi darovi. Zato pa vikajo polni sovraštva do nevarnega jim tujca: „Na grmado ga vrzite . . .!" In narod — — uboga. Pa sežgitli so neznanca, Ker prižgati se je trudil Luč prosvetc med bedaki. — A ko zvenel krik je ljuto, Plula gori nad grmado Smrt je sama in na ustnih Porogljiv ji smeli je krožil, Ko kostij je zrla kupec In grmado dogorelo: . Oj bedaki, vi brezumni! V duhu gledam d aljno caae, Ko grmade bi neumnost Morala po sirem svetu Žgati vedno, brez zamude, Da zatrla bi prosveto, Da svobodo jasuoumno Strla bi na vokov veke!" To je glas bil tvojih usten Smrt, ob mrtvem mučeniku. Ali danes — evo čuda! Koliko bi bilo treba Naložiti danes kupov, Da na nji bi vsa sežgala Tesnosrčna so — neumnost! To pesem smemo nazivati n&jg!obočjo! .Živeti ob duhu . . Siromak umira v nir. h podstrešji sobici. Živo! je umetnodti, živel vzorem, živel v visokih mislih — a umrl je. Kako li ne ? — — — — Živeti ob duhu, Ubožec, si hotel ti ! PrcsmcSno! Brez duha ob kruhu, Tako se naj bolje živi! „Mej plameni". Najlepša pesem! Gledališče natlačeno polno ljudij. Vse se veseli, raduje in zabava. A nihče ne sluti, nihče ne ve, kako bliza je smrt. Nekje v skritem ko u se vname ogenj. Plamen raste in raste, že liže lesene stebre, išče si brane, katere mu hrani obilo s!eharno gledališče. Širi se čuden, omamen duh Zdajci obide vse občinstvo groztn strah: „Gori, gori!" Vse beži k izhodu, vnuk si hoče rešiti življenje, vse se gnete, tare, stiska, tlači! Ogenj se pa širi in širi; bruhne k .stropu, objame stene, dušeč dim se vali po hodnikih, plamen se prijemlje obleke, las, teles! Kup obžgamh, opečenih, začrnelih trupel se množi po zatlačenih shodih. Človeška življenja umirajo brez rešitve v groznih bolečina! — In kako živo, plastično je vse to na .slikal pesnik! V vsi naši književnosti nimamo dosti pesmij, ki bi se mogle po jasnem pripovedovanja, krepkem slogu primerjati s to. dan za dnevom oji in razkrinkava! težnje, sredstva in famozne agitatorje g. Iv. Vencajza. Ako bi hoteli biti zlobni, — ne, ako bi hoteli samo posnemati nasprotnike g. Joa. Knšarja in narodne stranke, navedli bi o osebi in o dosedanjem delovanja v življenja g. Vencajza marsikaj neljnbega, in kazaje na čudna agitacijska sredstva ter na slovite g'a v ne agitatorje, bi laLko celo rekli: kakršna je Vencajzova dražba, prav takšen je gosp. protikandidat sam! In dokazovaje brezbarve-nost, breznačelnost v kandidatskem govora g. Ven ca j za, bi bili lahko pisali: ,Ie atyle est homme" ; kakršen govor — takšen g. Vencajz! No vsega tega nismo hoteli! — Naš list, pa tadi narodna stranka se nista bojevala doslej de nikdar z nepoštenim orožjem, zato preparata taisto tadi sedaj BSlo-vencu* in „S I o v. Lista"! Pa naj tega tudi treba ni! Dajstvo, da je podpisal program dra. Gregoriča, dejstvo, da se oklepajo Vencajza naj¨jivejši elementi, zbobnani iz vseh vetrov, dpjstvo, da ima boj proti našemu kandidatu le namen, izkopati grob vsej narodni stranki ter izročiti ves kranjski slovenski narod v cblan; klerikalizma, to dejstvo zadostuje, da nam ni treba pisati proti g. Vencajzu ni črkice več! Vsakomur, kdcr želi, da dobi bela Ljubljana neodvisnega in značajoega poslanca, ki je že dokazal in ki bo dokazal svoje sposobnosti pri delu za vse meščanske sloje ljubljanske, vsakomur, ki ima razum za disciplino narodne, za napredek in svobodo h" neumorno so boreče stranke, vsakomur bodi dolžnost, da pripomore jutri s svojim glasoma do najejajnej^e zmage naseda kandidata, meščana, trgovca g. Josipa li neurju! Državnozborske volitve Do pocedeljka je bilo voljenih 123 poslancev: 20 nemških klerikalcev, 1 klerikalen C h, 1 klerikalen Italijan, 9 Slovencev, 19 Mlsdjčehov, 14 so-cijalistov, 4 nem3k< liberalci, 10 narodnih Nemcev, 1 Scfcouererjanec, 4 liberalni ltalijanje, 12 Poljakov (mej njimi jrden pristaš ljudske stranke in 1 pristaš Stojalc wskega) — V Bukovini so volitve ž« končane. * • * Ustavoverno veleposestv«:. nekakor ne misli skleniti kompromisa s konservativci. Kakor se kaže, pri državnozborskih volitvah ne bede v djlenjeavstrij-nV- m veleposestvu voljen noben konservativec. Iz rekli s j se zoper kompromis taki možje, kateri so bili pri deželnoibortki volitvi navdušeni zanj. Knez Kamilo Stathemberg, ki je bil najbolje unetza spravo 8 konservativci, se jo izrekel proti njemu iz po vodov, katerih neče navajat«. Sodi ee, da vlada tukaj deluje vmes Vladi nikakor ni ugodno, da bi klen kalne stranke bile premočne v zbornici, zato pa deluje na to, da vsa dolenjeavstrijske veleposestniške mandate ohrani liberalni stranki. 1 IJ u lil Jan U 17. marca. Predsedstvo goBpodske zbornice Kaez Adolf \V»ndis< hgi a z bode imenovan prvim predsednikom avatrijnke zbornice poslancev, knez K n>l Auersperg prvim in knez C!« v aprilu nJnnak svetnik". M sijonar, kije šel učit mej divji narod vero Knstovo, stoji na gromadi Glavar mu ponuja svobod^, će prekliče svoj*) nauke, sivolasi duhovi-ik pa moli: — — — za vero pravo Dmrem kot zvesti njen glasnik! Calo divjega glavarja prevziine tako junaštvo, zato proslavlja njega spom n. — Tako smo po vrsti pregledali najlepše pesmi. Pesmim so sploh pozna, da jih je napisal lirik. Tu in tam so lirski momenti preveč raztegnjeni, kar je dotičnim pesmim na kvar. Našli smo pa v zbirki mnogo lepega, mnogo zdrave poezije, mnogo krasne resnice; — če3to nam je pre'etel mraz po ždah, kakor bi občatili ono silo, s katero seza 8mrt v vrste človeštva! O smrti poje peenk, a koliko življenja kipi iz iz teh smrtnih pesmij! la to je pravo: Pesem, v katero dahne pesaik srce in duh i življenje, tista pesem se dojme i našega srca in duha, zato ker je pesem, pa naj li poje že o smrti ali o življenju! *) Jožef Vitalis. *) Pesnik priredi v kratkem tudi nomaki prevod svojega znamenitega cikla ter ga objavi v nemški leposlovni reviji. Op. ured. Nemški Schulverein ne dobi podpore do-jenjeavatrijskega deželnega zbora, ker se neče podvreči zahtevi, da bi v svoje šole ne vzprejemal židovHk.n otrok. V svoji izjavi deželnemu odbora pravi, da ni mogoče ustreči deželnozborski zahtevi. V vseh krajih so se ustanovile nemške zasebne šole z namenom, da se dcssžejo javne, ako ee dokaže zakonito določeno potrebno Število za šolo godnih nemških otrok. To število se bi pa v mnogih krajih ne dalo doseći, ako bi se v zasebne šole ne vzprejeaaali tadi čidovaki otroci. Raz por mej o g era ko vladno stranko Baron Banffy je ob volitvah bil zvito odstranil mnoge avoje nasprotnike v liberalni stranki. Postil jih je pasti. Mislil je s tem doječi trdno Blogo mej stranko. To ee mu ni posrečilo. Povod nevolji nekaterih poslancev je baje to, da vlada zanje ni plačala vseh agi-tacijskih stroškov, temieč samo nekcLko. Morali so tadi sami precej globoko poseči v žepe. Mest upravnih svetnikov pa ni praznih, da bi j h vlada mogla ž njimi odškodovati, ker se sturši vladni privrženci mlajšim ž njih ne umaknejo. Zato pa nezadovolj-neži že proti vladi spletkarijo in baron Banftv utegne prej pasti, nego sam pričakuje. Kreoanska politika v francoski zbornici. V pomdeljek je v francoski zbornici bil razgovor o krecanaki politiki. Prvi je rad.ka.ee Goolet hudo grajal vladuo politiko, in zahteval, da hj Fraucija ne udeleži nobdmh korakov proti Grški, ker bi to bila največja sramota za Francijo. Ugovarjal je, da bi zaradi zveze z Rusijo Francija morala se uiele žiti blokade. Minister H notau\ je dokazoval, da interesi miru m Francije zahtevajo, da se Francczi ne ločijo od drug.u vlastij. Vele/.ajti so se izjediaile, naj se Kruti da samoupravo pod vrhovno oblast) o sultanovo; naj se odpokličejo s Krete grške in turške čete, izimui tiste tacške vo,ake, Jki so v zvezi z vojaki vfclevlastij .u mi gotove kraje; da se naredi red na Kreti, naj velevlasti pomnože svoje vojake ua Kreti vsaka za 600 mož m potem naj se pa upelje samouprava; če grška vlada ne ostruže zahtevam velevlast^, se imajo takoj izvesti prisila* nareabe, blokuje naj se Kreta in Grška. Ministarski predsednik Mehne je dokazoval, da bi Francija bila takoj tako osamljena, kakor je bila še nedavno, ako se na udeleži blokade. Slikal je zalo •■t.:i položaj francoske republike sprvega. M slilj se je že sploh, da zaradi parlamentarne nestanovitnosti Francija sploh nobene zveze pridobiti ne bode mogla. N »po • iied sd je izrakla s 1356 prjti 143 glasom zaupnica vladni politiki. iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 17. marca. Občinski m. * ljubljanski imel je sinoči iz redno ^avno sejo, katere se je udeležilo 19 občinskih svetovalcev. Predsedoval je župan Hribar. Ko se je prečital in < d bril zapisnik zadnje aeje, poročal je prvi magistratai svetnik V on čin a o imenovanji okrajnih načelnikov za Št Jakobski okraj in za Vodmat ter nasvetoval, naj ee za Št- J.tkobsk; okraj imenuje okrajnim načelnikom zlateklep Fran M y -r, za Vodmat pa posestnik Fran Vrbovec. Oućinski Bvet pritrdil je soglasno temu nasveta. Obč. svet. dr Majaron poročal je o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svat. Latos izstopijo iz občinskega eveta naslednji ib:inski svetovalci, in sicer i *rr. j izvoljenih v tretiem volilnem raz redu g*. Ivan Šfcrjanc in Jernej Ž tnik; v drugem volilnem razredu gg. Gustav Pire m Iv ml Žigar; v prvem volilnem razreda gg. Ivan Gjgola, dr. Joai.j Starš in Ivan Velkovrh. Maj letom je umrl obč. svet. Jernej ć-rne iz tretjega volilnega razreda in sta ee odpovedala obč. svet. Peter G ,• a i ♦ I i in V: i m 11 tn v iz prvega volilnega razreda. Voliti bo terej letos deset občinskih svetovalcev. Letošnje dopolnilne volitve vrš le se bjdo dne 26 aprila za HI. volilni razred, due 28. aprila za II. volilni razred in dne 30. aprila za I. volilni razred vsako krat od 8 do 12. ure v mestni dvorani. Kut pred stidnike volilnih komisj določil je občinski svet, in sicer za III. volilni razred obč. svet dra. Majarona, za H. volilni razred obč. svet. Frana Ravniharja in za I. volilni razred obč. svet. dra. Ivana Tavčarja. Določitev ostalih članov volilnih komisij prepusti se gospoda žapaou. Obč. svet. (i.? gola poročal je o določitvi komisije za razdeljevanje 3°/0nega posojila. Kakor je našim čitateljem že znano, odobrilo je c. kr, ministerstvo načrt pogodbe, ki se ima mej c. kr. vlado in deželnim odborom skleniti glede 3%nega posojila. Ko bode ta pogodba podpisana, sklenila ho bode podobna pogodba mej deželnim odborom in občinskim svetom ljubljanskim glede onega dela državnega 3°/enega posojila, ki ee bode izplačal mestni občini ljubljanski. Za razdelitev mej one hi rimi posestnike ljubljanske, katerim so poalopja vsled potresa bila poškodovana in podrta, prejela boda mestna občina 400.000) gld. Ker so prošnje za 3°/»no posojilo že davno vlažeae in ker prosilci s oairom na bližajočo se stavbinsko sezono težko pričakujejo, da bi se rešile, treba je sedaj določiti, kako naj ee resa jejo. Ker je želeti, da pri razdalje« vanju sodelujejo prizadeti krogi, sklenil je občinski svtt, da se razdeljevanje 3a/«nega državnega posojila izroči posebni kooaiaiji, obstoječi iz 9 članov. V to komisijo volil je občinski avet is evoje srede Kg. Oogola, dr. Starš, Škrjanc in Velkovrh, izmej h snih posestnikov ljablfanakih pa gg : Otomar Bamberg, Karo! Po lak, Karol Pledko, kanonik Ivan Sušnik in Fran Schantel. Ta komisija bode določala, koliko se posameznim prosilcem dovoli posojila. Konečni operat predložiti bo v potrditev ob činekema sveta, kateremu preostaja ša pravica do prememb, ki bi ee mu zdele potrebne. < Konec prih) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. marca — (Državnozborska volitev ) K9r je pri jatrajšnji volitvi državnega poslanca za ljubljansko mesto pričakovati jako živahne udeležbe, je odredil mestni magistrat po narečda c. kr. deželnega predsedstva, da se volilni akt zakljači še le ob 2. ari popoladne. Volitev bj torej trajala od 8. ure zjutraj do 2. are popoladoe. — (Pozor, volilci!) V volilnem boja, ki se zdaj bije v Ljubljani, se poslužujejo nasprotniki najnesram-nejših sredstev. Vencajzovi agitatorji letajo krog vo-lilcev in jim zvijačno jemljejo glasovnice, na katerih je zapisana ime našega kandidata, ter jim dajejo glasovnic*, na katerih je zapisano ime Vencajzovo. Zlasti nesramno postopata klerikalni priganjaš Krega r in „redakter" P a v S e k. Opozarjamo v o iilci', naj pridejo jutri na voliSČe tadi če so jim nasprotniki glasovnico ukradli ali pa jo zamenjali. Vsak dobi pri volilni komisiji lahko drugo glasovnico, na k turo zapiše potem kandidatovo ime, sicer pa je dovoljeno, na glasovnici prečrt ti ime konlidatovo in namesto njega za pisati drugo ime. Komnr so torej Venca j/.ovci na glasovnico zapisali ime svojega kandidata, tisti naj prečrta to ime in naj mesto njega zapisa ime kan didata Kuš-irja. Volilci naj pazijo, da zapjšejo na glasovnico popolni naslov naš ga kandidata, ker ja v L ubijani več gospodov, ki se zovejo Josip Kušar. Veakdo naj torej na glasovnico zapiše: „Josip KiiHiir, lilšnl pot*estullc, Vegove ulice al o v. O v Ijjul)! jaial." Pri tej priliki opozarjamo mestai magistrat, naj posktb', da bode jntri na rjtovža red, da tista najeta tolpa Veacajzovili agitatorjev ne bo volilcev napadala in insultirala, kakor je njena navada. — (Nedostojna agitacija.) Že dolgo časa so pretili nVencajzovci", da bodo neposredno pred volitvijo izpustili bombo, ki bode raznesla dr. Tavčarja v atome. Ta bomba je b la včeraj izpuščena, pa Be je zarila v pesek ter ni napravila prav nikako škode ! Bombardo valec je bil Tark ml. Pričel je kričati po meBta, da je dr. Tavčar obljubil Nemcem šest mandatov za bodoče mestne volitve, če glasujejo za Kušarja, in da se je dotični k on trakt v ponedeljek podpisal v ljubljanski kazini. Razsodnemu Človeka kaj tacega ni treba pripovedovati, ker takoj izprevidi, da mora biti vsa izmišljeno in izlagano. Prvič nima dr. Tavčar niti oblasti niti moči, da bi sam za svojo osebo razdajal mestne mandate; dragic pa se bo letos volilo devet mestnih odbornikov in nepri* krito sieparsfcvo je, će ae trdi, da hoče žrtvovati narodna stranka kar šestero ovojih zvestih pristašev Nemcem na ljubo ter jih odstraniti iz mestnega sveta! Ker pa je zadeva sleparska, ravno zategadelj se je vprizorila skoraj zadnji dan pred volitvijo, in radt tega se je nje vprizoritov izročila političnemu .šrangarja" Torka ml. 1 JMi še jedenkrat na-glašamo: vse je zlagano, vse je nalašč v ta namen izmišljeno, da bi se naši motili in na limance lovili Kušarjevi volilci. Ali ti so prepametni, da bi na ljubo dr. Kri8perju prevzeli nalogo političnih kalinov. Vee je toiej izmišljeno in zlagano! l*ac" pa Je resnica, <1 » se je zadujo soboto dr. Val. Krisper I>el|al na l>una|, da we Je lana ponižna predstavil baronu Scliu-eglju, da Je prosjačil za JJubljauake ueanske glasove, lu da Je pri tem uenmskl straiak.1 ponujal nekaj mandatov mestnega nastopa! Isto tako je resnica, da mnogoštevilni člani rodbine Krisper in Tdnniea s strastjo agitnjejo ne samo mej Nemci, nego tadi drugod — ga dr. Kriaperjevega ljubljenca, goep. Vencejza, za istega Vencajza, ki je vdano hodil od ljubljanskega kanonika do ljubljanskega kanonika, ter se vsakemu do zemlje priklanjal! Ravno tako je resnica, da je dr. Vinko Gregorič, ki se sedaj vozari od volilca do vo lilca, prišel agitirat tudi k gospodom volilcem v Bambergovi tiskarni ter ondn naglašal, da |e njegova stranka vedno pripravljena odHtopitl Nemcem nekaj muudatov v mestni zbornici. Taka je ta družba, ki se ■bira okrog svetnika Vencajza I čudno pa tudi ni, da Ljubljanski Nemci ne zaupajo hinavcem, ki obetajo skrivoma nemščini nebesa, po svojih listih pa tolčejo po dr. Tavčarja, češ, da je narod izdal, ker %% je združil z Nemci. Taka hinavščtna je res sramotna ! — — (Nesramnosti in budalosti „Bele Ljubljane". > Tisti Vencajzovih pristašev, kateri znajo čitati in pisati, so se celih 14 dnij mučili, da so skrpucali drugo in zadnjo številko BBele Ljubljane", in ker jim ni prav nič pametnega na misel prišlo, pomagali so ee z izmišljenimi izreki in izjavami. Tako navajajo neke izreke dr. Tavčarja in dr. Ferjančiča, katerih ta dva nista nikdar izustila. ,BaIa Ljubljana" pravi eic r, da ima za to priče, a ne imenajs jih, kar je najboljši dokaz, da so si gg. Veucajzovci te iz:eke le izmislili. Takisto je tudi z izjavo zoper načokuka gostilničarske zadruge. Kdor izda kako izjavo, mora biti tadi tako poštan, da se podpiše, ,Bela Ljubljana" pa si ne apa zapisati noben« p imena, ker razen dveh ali treh gostilničarjev ik boru g * ca svoji strani nima. Na vea zavijanja in na vse nesramne laži, katere so Veacaj-zo.ci nagromaddi v „Bali Ljubljani", sploh ni moči odgov&r.ati Ko bi to hoteli storiti, morali bi kar 10 števiik našega lista posvetiti polemiki, Česar pa gospodje krog „Bele Ljubljaue" niso vredni. Tika nesramna laž je, da je „Slov. Narod" proglasil sijajni ebod v „Nhrudnem domu" le za Kušarjev shod. Na ahcd je imel vsak volilec pristop, a g Vencajzu se ni vredno zdelo, da bi »topil pred neodvisne vo-lilce. Upal se j<) govoriti samo p.i Miliču, kjer so b li pripravljeni najeti razgrajač , v o 1 i 1 c e v pa se ni npal vprašati za njih mnenje o njegovi kandidaturi. Skrajno predrzno je tudi, da se gospodje Venci jzovt i £e vedno imenujejo pristale narodne stranke, daei je njih kandidat podpisal Gregoričev program in — kakor zatrjujejo klerikalci — tudi njim storil neke pcz tivne obljuba, z asti glede sedanje ljudske šele. Zavračati nedostojno napade na g. Kušarja in druge narodnjake se nam ne zdi umestno, saj tmo jih tekom zadnjih 14 dnij že ne-številnokrat zavrnili, novega pa nasprotniki narodne stranke niso povedali nič Ponavljajo samo jedno in isto, pri tem pa jako oblastno govore o npoeobnosti in delavnosti. Kdaj in kje sta pa Vencajz in dr. Krisper dokazala svojo sposobnost? Vencajz ni hotel vstopiti v obč. svet, ker ga menda delo ne veseli, dr. Krinpor pa ki t mestni odbornik ves ča*, kar 1 i v obč. svetu, o i storil čisto nič. V ods*A za regulacijo je t>am kandidiral, ta < dsok je imel že 27 sej, •a dr. Krieperja še ni bilo n kdar k nobeni ! Ako •želi dr. Krisper, mu lehko postrežemo šo h kakimi podatki o njegovi delavnosti in eposobnos.i. Naj tinteresantnejši del „Bele Ljubljane** so popravki. ••l)r. Hndnik pobtavlja »Belo L ubij n j' na laž, ker je trdila, da je on govoril pri M.Ivu o „čitainiški '•kliki", g. Vencajz pa popravlja .pomoto poročevalce „Bele L ubijane" in zatrjuje, da ni pri Mrliču rekel *»da v Avstriji ni nič zastonj". Na shodu pri Ma-fliču ni nihče zapisoval, kar ie govoril Vencajz, govor Vencajsov je bil doslovno natsjjen 'v „Beli Ljubljani" in eicer brez dvoma po Vencaj-~3feovem rokopisu in s pričami se lahko dokaže, da je Vencijz res rekel, „da v Avstriji ni nič zastonj". Jaka beseda iz ust cesarBkega uradnika je foečaven škandal, la zato ne moremo verjeti,
  • pira glede neke lekarniške varstvene znamke. — (Tolovajski napad Vencajzovca) na cenjenega somišljenika naše stranke, dogodil se je sinoči na skladiščnega nadzorovatelja , gospoda Frana P«, ko se je po devetih zvečer vračal iz mesta domov. Pri kapelici „na Friškovcu" pritekel je neznanec za gosp. Fr. P-kom ter ga udaril od zadej nenadoma na desno stran glave tako silno, da mu je prebil glavo in da je kri zalila obraz napadene žrtve. Napadalec je pri tem zakričal: ,Tu imaš, hudič, K ušarj al* ter— izbežal. Gospod P. se je opotekal ranjen domov ter izgubil toliko krvi, da se je poznala še dopoludne sled do njegovega doma. — Ta tolovajski napad fauatiziranega Vencajzovca je naraven sad brezvestne agitacije gospode okoli „Bele Ljubljane", pa sramoten dokaz, kako nizko je že pala stranka, katere agitatorji Pavšek, Baraga, I. Ćamernik se kar usiljujejo v ljubljanske hiše, hoteči z zvijačo in »lepljenjem izvabiti pooblastila in glasovnice. Kdo naj priporoča kandidata take stranke in takih dogodkov?! — — (Repertoir slovenskega gledališča.) V pstek, na praznik, predstavljala ne bode — zadnjič v letošnji BtzoA — opereta „L e p a Hale na". — (Slovensko gledališče) Sinodi so je pela „Prodana nevesta", a ne tako dobro, kakor pri predidoči predstavi te opere. Gledališče je bilo Še dosti dobrn obiskano. — („Hektor" in branjevka) Dolgo j>i hodil rujavodhki Hektor S6m ter tje po Mastnem trga iu gledal sedaj ;govorijive bra ijevke, sedaj aiastae kose m m snega masla Ta eo stale tri skupaj Po stal je in poslušal. Ko pa je bil pogovir najb Ij živahen, ogledal se je še malo p) stiam, potem pa hlastnil v posodo, zagrabil funt masla in ga visoko držeft v gobcu in s povzdg ijenim repom jo popili* 1 po Mestnem trgu. To je bil hrup in sroeb. Vse branjevke — na čelu njim okradena, majbna, suha ženica z debelo gorjačo — podile so se za tat n skim H^ktorjem. Njim pridružili so se kričeči ctroci in dolga vrsta ljubljanskih psov, ki so ogorčeni nad zločinom svojega tovariša, napeli vse sile, da bi ga ujeli in izročili »kompetentni oblasti" Ali Hiktor je bil brzih neg in kakor b!:sk je švig il s svojim plenom mej ljudmi in psi in nrael sa vsakemu izogniti. Tadi ni nič pomagalo, da ga je policaj Pod Trančo pričakal in ga hotel postavnim potom are-tovati. Preziraje je pogledal policaja in smuknil mimo njega. Sedaj se je šo policaj pridružil zašle dujoči mcožici in vse ie vr<-lo kričije za njim. Si-tuvacija postala je taHsktorja na Hradeckega mostu kritična. Tudi nasproti sj mu prišli ljudje in psi, ki so mu vstavljali pot. Vedno večja je bila nevarnost, da ga zasledovalci ujamejo in pob jejo na tla. Izpustil je maslo na tla in še tim hitrejše pob goil skoz „zlato luknjo* misleč si, življenje je bolje, kakor maalo Hektor je ašel in malo upanja je, da mu pride policija na sled. — (Izpred porotnega sodišča ) Predvčerajšnjim bili sta pred tukajšnjim porotnim sodiščem dve obravnavi. Pri prvi obravnavi bil je 35 let stari kajžar Andrej Vrhovnik s Šenturške gore obtožen hadodelstva oboja. Dne 22. februvarja letos popival je Vrhovnik v Novakovi krčmi. Okolo šestih zvečer prišel je v isto krčmo tudi Peter Jagodic ter povedal Vrhovnika, da je šel mimo njegove bajte ter slišal otroke jok-1 i, da pa žene m bilo nikjer videti. O jital ma je, da nista on in žena nič vredna, ker vedno pijančajeta, ter ga nagovarjal, naj gre domov otroke potolažit. Vrhovn;k odiš-d je na to res domu. Ofolo polno'i pa je prišel Vrhovnik klicat Jagodica. Č-š: „V«š kaj, baba je mrtva!" Povedal pa ni, ktj je z ženo storil. Dragi dna pa sa je začelo govoriti, da je Vrhovnik svojo ženo ubil ali pa zadavil. Truplo se je takoj po izvedencih pregledalo in izkazalo se je, da js bila Marija Vrhovnik zadavljena. Obtoženec priznava, da ja imel s ženo, ki je bila baje pijana, prepir, da jo ja udaril s kolcem po glavi, da je padla in da jo ja potem v svoji jezi zgrabil še za vrat in tUčal, da pa ne ve, kako dolgo. Priznava tudi, da žena ni več usta!a niti spregovorila, in da je bila deloma že mrzla, ko jo je pozneje zopet »otipal Ojtoženec pravi, ds je ni mislil usmrtiti, da je to v jezi in pijanosti storil in da „je moralo že tako namenjeno biti." Porot' niki potrdili so predloženo jim vprašanj* gleda hudodelstva oboja in sodišče obsodilo je Vrhovnika ns tri leta težke ječe, poostrene z jednim poštam mesečno. — Pri drugi obravnavi bila je 25letna urarjeva hči Cecilija S t r n e* n iz Idrije zaradi goljufije obsojena na tri leta težke ječe. O zanimivi obravnavi poročali bomo jutri obširneje. — (Z Barja) js v včerajšnji številki „Bale Ljubljane" dopis, kateri so skovali lastniki tega lista sami. Dopis priča, da ti gospodje še pojma nimajo, kaj ee je ža vse storilo za osnševanje barja. Celo to zadevo spoznati in jo proučevati je še veliko težje, nego novi civilno-pravdni red, katerega sa menda g. sodni svet Jik Vencajz precej boji. Osuševanje barj > zadene Ljubljano le posredno, a neposredno kmetska oblino na Birju Kar je pa storil za to pereče vprašanje kmstski poslanec goap. Povše, je pa toliko, da sa mu mora priznati n ij večja čast N kar ne mislite, da so fiktorji, katerih jn iii' l ios . delati za osuševanj*; birja, spali, nasprotno, porabili so izrednega truia, reč spraviti v tir, a obravnave o vodopravnih razmerah se ne dado rešiti v par mesecih in g. Povšetu se mora šteti v mj/ečjo zaslugo, da je sploh prišlo do teh obravnav. Dopisnik trdi neresnično, ker piše: „Da je temu tako, u.:rok so le nekaterniki, kateri za-sledojajo pri t;m svoje listne koristi. Ti zadržujejo z nnevKi" izgovori izvršitev osuševanja barja. Takemu početju bi se pa kmalu v okom prišlo, ako bi se poksz-da ve-\ zadeva na pristojnem mesta v pravi luči." Kdo so tisti nekaterniki, ki zasledujejo laetne korst? Posestniki vodnih pravic v Fužinah in v Vnvčah Kje je tisti poslanec, ki jim kaj more če se poslužujejo zakonskih sredstev, da odvrnejo škodo, ki jim po njih mnenju preti. Celo zadevo bodo razjaBn.le obravnave o vodopravnih razmerah, ki se ravnokar vrše u razjasailo ee bo vn v „pravi luč -. Ai gosp. dopisnik misli, da „prave luči" ne bo najti pri l.ubljanskih nradih in da je g. Venoaji poklcan prižgati svojo leščerbo na Da-naju? Mi prav dobro poznamo raztn >rt in vemo, da je cal dopis prikr to namigovanje, da je neka merodijaa oseba v L ubijani nasprotna o m sevanju barja in da jo je treba na Danaju pokazati v „pravi laČi" t. j. denuncirati in sicer za to, ker se drži strogo zakona. I u te ljudje govorijo o de-cuncijacijah! — (Poneverjenje.) Radar Vincec Deraovšek, iz Loke pri Zagorji doma, bival je dlje časa v Gradcu ter tamkaj poneveril večjo svoto, denar zapravil ja v kratkem, t'r izbsžal iz Gradca. Die 11. t. m. zasačili so ga pa zasledujoči orožniki na njego fem domu ter izročili sodišča v Ltiji. — (Požar.) Die 10. marca t. I. popoladne nastal je na poda kajž^rja Jožefa Grosea v Krši vas občina Krka ogenj ter ga popolnoma vpepatil. Škoda znaša 500 gld. in je bil poaes^stnik zavarovan za neznatno svoto. Kako je požar nastal se ne ve, a najbrža ga je kdo zanetil. — (f Matija Valjavec-Kračmanov.) Včeraj je umrl v Zagrebu kr. profesor v p., član jugoslovanske akademije in umetnosti, velik učenjak, jezikoslovec, folklorist in slovenski pesnik M. Valjavec v G6 le tu svoja starozti. Več o tam znamenitem možu jutri. Državnozb jrske volitve. V kmetskih občinah goriških je bilo oddanih 285 glasov. Izvoljen je bil grof Alfred C o r o n i n i , kateri je dobil 283 glasov. V isterskih kmefekih občinah sta bil« izvoljena S p i n č i č in dr. L a g i n j a. Pri današnji volitvi v kmetskih občinah štajerskih so bili izvoljeni R o b i č , kat- ri je dobii 223 glasov, dočim jih je njegov nasprotnik Grirstmavr dobil le 88, dr. Gregorec in vitez B e r k s. Izvoljen je tudi Kaltenegger. I3=3r z o3 slttIszo . Dunai 17. marca. V ministerstTn una-nj;h del vlada prepričanje, da je velik konflikt neizogiben, ker ni dvoma, da ho<*e Grška za četi vojno zoper Turčijo. Olomouc 17. marca. Nadškof je daroval 100.000 gld. za podporo umirovljenih duhovnikov njegove dijoceze. Atene 17. marca. Ministerski svet je sklenil, da Grška takoj napove Turčiji vojno čim bi velesile začele postopati proti Grški. Ministerski svet je tudi že odobril pripravljeni načrt za vojno. Atene 17. marca. Prestolonaslednik je prevzel poveljstvo tesalske vojske ter odpotuje s 4 000 možmi nemudoma na turško mejo. Atene 17 marca Polkovnik Vassos se je utaboril vSfakiji. To je dokaz, da se Grška vzlic pritisku velesil neče nmakniti s Krete. Atene 17. marca. Polkovnik Vassos je dal avstrijskega konzula majorja P in t erja aretovati zaradi vobunstva. Atene 17. marca. Vsi notranji deli Krete so v rokah ustašev in Grkov. Ooneno dom&oe zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrozuanega, pristnega „.M»II ovejra Heidliti pra*ka1', ki ae dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna bkatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, taznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (97-4) f^^jT" i /.bonu* dolu |«» *TiCf| Tanno- Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasi&če in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. —»*■ Jedinu malogf* «>- (90—10) lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven rr.asarskega mostu. Z. a hvala. Podpisanec izreka imenom podobčine Priraskovo naj-toplejo zahvalo slavni požarni brambi kranjski, katera je pri požaru na Primskovem dne 9. t. m. bila takoj na lici mesta ter z neumorno požrtvovalnostjo preprečila, da se ni razširil ogenj na bližnja gospodarska poslopja. Istotako zahvaljuje najiskreneje gg. dijake kranjskega gimnazija za izkazano pomoć. Na Primskovem, dne 11. marca lb97. Anton Potočnik, podžupan. 1% uradnega lista. inrHiinc nll • u s<-K u 11 \ n dražbe s Janeza Ga&perdtca posestvo v Premu, cenjeno 2-75 gld., dne 22. mana v Ilirski Bistrici. Franceta Novaka posestvo v Šenčurji, cenjeno 4440 gld , dne marca m 2(5. aprila v Kranju. Janeza Dobravca ml. lemljifiće v Jesenji, cenjeno 25f>4 gld , dne 23, marca v Litiji, Jerneja Želodca posestvo v Na rimi (v drugič dne 23 marca v Postojni. Janeza Zupane i Ca posestvo v Koritu, cenjeno 145 gld., dno kjy. marca in 23. aprila v Trebnjem. Andreja K nauua posestvo v Hribu, cenjeno 2.'i2r> gld , dne 2'J. marca in 23. aprila v Ribnici' Jožefa Hočevarja posestvo v Knaju, cenjeno 2585 gld., v Velikih Laščah. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. marca: Frančiška Snindler, kapitanova vdova, 51 let, Florjaii(*ko ulice 6t. ,'U, pljučnica. Dne 18. mana: Karo! Mohar. krznarski vajenec, l»i let, Židovska nte*a 6t. JJ obesil.— Jožef Sparovic zlatar, r>«» let, Hrenove ulice fit. 15, vodenica. — Lambert Prcmk, paznikov sin, 5 mesecev. Poljanski nastp St. 52, vnetj •• sapnika. — Matija Tavčar, umirovljeni župnik, 76 let, Sv. Petra cesta fit. 89, ostaralost, Dno 15. marca: Ana Pavsck, lončarjeva vdova 7lj let, K:irlovska cesta ftt. 7, ostarelost. — Dr. Viktor Supan, odvetnik, .'{."t let, Franc Jožefa cesta ftt. 3, oreklina v grln. — Banja Mirtič, klavčeva žena, 44 let, Dunajska cesta fit. 43, pomankanje krvi. V hiralnici: Dne 12. marca: Jakob Soklič, usnjar, 77 let, rak. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. Marec j Čas opa-sovanja Stanje barometra v mm. Temps-r&Mur* v C Vetrovi Nebo \Iokrina v mm. v 24 urah 16 17. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735-2 7 34'K 73.TH 76 a-4 14 4 si. jzah. Sl. BVzh. p m. jzah. del. obl. oblačno pol obl. 00 malom Srednja včerajšnja tempt-ratura 82", za 4-5" nad nor- XD-u.n.a,jsl3:a, "borz; dne 17 maroH 1897. Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebrn .... avstrijska zlata renta ...... avstrijska kronska rov.m 44/§ .... Ogerska slara reuta V....... Dgerska kronska renta 1° 0 ... arstro-ogeruke haočrc dolino* Kreditne delnice . . , .... .i 'ii. in u vista. . . ..... Merniki dri. bankovci ** 100 mark , JO mark . ...... i*0 frankov..... ..... (talijanski bankovci ... C. kr. oekiui ... Dn«5 1C. marca 1897. ■•/0 državne srečke is 1. 1854 po "J50 gld. Državne srečke is 1. 1864 po 1' r».|>Nh t'\n .i.-ii ] ( Odhod lm 1.1 obijane (jnž. kol.). Proga 6es Trbiž. Ob IS. uri A mlu. po noči oaotiui Tisk v Trbit, lliljak, Oslom Kraiiienntf««ti>, Ljubno; če« Halzthal t Auiiie, Isohl, Omundan, ^°l»0(mli om Kl.:iii Relninfl t S-.,>> t. Iiinc, ni Dunaj vir Amitetten. — Ob 7. 3 10 min. ajutraj osobni vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, DeloTM, m— nmm? feato, Ljubno, Dunaj ; ćea Bel«tlia>l ▼ SnlnnifrK.1, oe« Amstottan n* liunil — Ob 11. m i 60 min. dnnolndne oaobn! vlak v TrbU, Pontabal, Baljkk, Qh 1ot*o, Ljubno, Helathal, iJaiiaj — Ob 4. url popoluilno oaobni Tlak * TrbU. Beljaki Oloveo, Ljnbno ; čea 8alalhal ▼ Nulnotrrad, I^tnl-llaataln, Jn/.i m, lunmoit, Ilri.t,-.inii, Onrih, G-eneTO, Parla ; 6ea Kleln-Relfltnir t Htan Iiino, Rndejovio«, PlaanJ, Marijino vara, Uab, Kranooro vare, Karlova Pr«go, lilpako, Dunaj vin Ajnatstten. Proga v Novo mesto in v KoAevJe. Ob 8, uri 15 min. ajutraj metani rlak. — Ob 13. uri 66 rala. p,, polnilne msiani Tlak. — Ob 6. url BO min. »vnoer maiani vlak. Prihod v IJiiiiljuiio (juž. kol.). Prosa iz Trbiža. Ob 6. ari 63 min. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja via Annt«tv,r Lipakaga, Pra^a, FranooTlH varov, KarloTih virov, Heba, Marijinih Tarov Planja, BudajaTio, doUiofrrada, IJnoi, Stejrra, Umnndona, Iichla, Auaiaaa! If|nbnat Oelovoa, Beljaka, FraDaenafeato. — Ob 11. uri 96 min. dopoludaa oaobui Tlak a Dunaja Tla Amstetton, Karlovih Tarov, Haba, Marijinih varov Planja, Budnjavie., Holnograda, lilnoa, Stejra, Pariaa, OanaT«, Ouiiha, Bra. genoa, lnomaata, Z«Ha na Jeaaru, Land-0«aleina, Idubna, Oelovoa, ilinoa. PontabU — Ob 4. ari 66 min. popoludn« oaobni Tlak a Dunaja, i.j-, ... Belathala, Beljaka, Oalovoa, FranasnafMt«, PonUbla.—Ob 8. ari 4 rab«! hi> Kamnika. Ob 6. nrl 66 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopoludna, ob I, 10 min. tTeoer, ob b. ari 66 min. ivuir. (Poaladnjl Tlak la t oktobra ob nedeljah in praaulkih.) Itn t»!J«-u«* "Va£) parne motorje, parne stroje z 2 11 , 4 H., 6 H. in večje, tudi lolconAolslle, dobavlja po najnižji ooni v394-2) Tnm.rn.ert. Gradec, Jakomlnigasae 35» Na prodaj je 1000 stil mecesiiovili ilokoi l1/," do 1" debelih. Cena po doizovoru. Vpraša naj se pri Urbana Weberja naslednika v Zalem logu, pošta Železniki. (400-2) Obšivalka klobukov in prodajalka ^ popolnoma zmožna nemfikega in slovenskega jezika, se tako) stalno namesti. Ponudbe L. Chiba v Celji. Išče se mlinar neoženjen, ki ima spos bnost za to stroko, v valčni mlin. Služba se lahko takoj nastopi. Ponudbe na Urbana Weberja naslednika v Zalem logu. pošta Železniki (401 2) „Kolaričeva masa". Gotovo ukrotilo ognja. Vsak pož'ir takoj končna in goreli predmet pogasiš i,li gorefiega z roko rešiš z imenovano uihho. Neobhodno potrebno za ognJHgasna društva, tovarne, skladišča in zasebnike. — Dohiva se pri (367-j) podružnici ognjegasnili oprav R. A. Smekal v Zagrebu. odpravi v 7 dneh popolnoma (881-5) dr. ClirlNtoftT-a izborni neškodljivi jedino gOtOVO učinkujoče sredstvo proti iiegum in za olopfianje polti. 1'ristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Josi. IVI11.V1--J11 l«l