PoHafaa plačana v gotovbil. Leto LXVm., št. 140 Ljubljana, sobota 22. ]mii]a Cena Din L- znaj a vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ta praznike. — inseraa do SO pettt rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji taserati pettt /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, taseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod«« *el}a mesečno v Jugoslaviji Dta 12.-, za inozemstvo Din 25--. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPBAVNI8TVO LJUBLJANA. Knafljeva obča fttev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124, 3125 ta 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 30 — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaver jeva ulica 1. telefon ftt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani »t. 10.351. Razplet vladne krize Beograd, 22. junija, r. Po predsin zbornic Narodnega predsta vništva, pred šiča in predsednika Narodne skupščine poldne nadaljevale konzultacije na dvo avdijenco na Dedinja ministrski predse za nJim pa je bil pozvan v avdijenco žici je g. dr. Vlatko Maček, ki se je Beograd češki komentar o krizi vlade Praga, 22. junija, r. »Češke Slovo«, organ zunanjega ministra dr. Beneša, piše o demisiji vlade g. Jevtića med drugim: Demisija Jevtićeve vlade na predvečer konference Male antante, ki je morala biti zaradi tega odgođena za nedo- očnjih avdijencah predsednikov obeh sednika senata g. đr. L ju bornira Toma-g. dr. Štovana Ctrica, so se včeraj poru. Ob 12.30 je bil včeraj sprejet v dnik v ostavki g. Bogoljub Je vtič, nosilec kandidatne liste združene opo-v če raj popoldne pripeljal te Zagreba v ločen čas, dokazuje, da je bila kriza neizogibna, če temu ne bi bilo tako, bi bila kriza vlade brez dvoma odgođena ter bi prišlo do nje še le po končam konferenci Male antante. Razlogi za odstop Jevtićeve vlade so, kakor izgleda načelnega značaja, čeravno o pravefn ozadju vladne krize podrobnosti še niso znane. Mednarodni položaj pa z odstopom g. Jevtića ne bo prizadet. Eden v Parizu Zaradi angleško-nemskega sporazuma so nastale hude diference med Londonom in Parizom Pariz, 22. junija, tr. Včeraj je prispel v Pariz angleški minister lord Eden, ki ima nalogo, pojasniti francoski vladi namen in pomen angleško-nemskega pomorskega sporazuma in razpršiti francoske pomisleke. Včerajšnji razgovori so trajali skoro štiri ure. Na francoski s tram sta se jih udeleževala ministrski predsednik in zunanji minister Laval in mornariški minister Pietri. Oba francoska državnika sta angleškemu ministru neprekrito izrazila razočaranje Francije nad postopanjem Anglije in priznala, da se je zaradi tes:a prijateljsko razmerje med Francijo in Anglijo znatno ohladilo, ker je morala Francija sedaj uvideti, da ne sme in ne more računati na Anglijo, marveč da mora sama skrbeti za svojo varnost. Eden je zagotavljal, da pogodba v ničemer ne krši anglesko-francoske^a zavezništva ter da ima samo namen, pospešiti rešitev pomorskega probiema ter čimprej dovesti do sklenitve splošnega pomorskega sporazuma, ki bi omejil oboroževalno tekmovanje na morju. Razgovori se bodo da- nes nadaljevali. Francoski listi so dokaj rezervirani in še vedno ostro kritizirajo postopanje angleške vlade. London, 22. junija, z. Angleški listi objavljajo obširna poročila o pariških razgovorih ministra Edna s francoskimi državniki ter izražajo upanje, da se bo Edenu posrečilo razpršiti francoske dvome. Pri tem zatrjujejo, da se je že po včerajšnjih razgovorih pokazalo, da bo zopet prišlo do izboljšanja odnošajev med Parizom in Londonom, čeprav priznavajo, da na včerajšnjih razgovorih v tem pogledu ni prišlo še do nikakega konkretnega rezultata. Veliko važnost polagajo na Edenove razgovore v Rimu, kamor bo odpotoval prihodnje dni, na povratku pa se bo znova ustavil v Parizu in informiral francoske državnike o dogovorih z Musso lini jem. Kakor poročajo listi, je angleška vlada tudi sovjetski vladi sporočila vsebino angleško-nemskega dogovora in jo povabila k razgovorom glede splošnega pomorskega sporazuma. Mesto v plamenih V severogrškem mestu Vodena je izbruhnil ogromen požar — Do sedaj je pogorelo nad 400 hiš in 120 trgovin Ognja Se niso pogasili Solun, 22. junija, p. V mestu Vodeni v severni Grčiji je izbruhnil včeraj popoldne ogromen požar. Ogenj je nastal najprvo v tovarni svite, Ki leži sredi mesta ter se je z neverjetno brzino razširil na okolna poslopja. Kmalu je bilo nad 100 hiš v plamenih. Zaradi močnega vetra se je ogenj širil še dalje ter je zajel ves trgovski del mesta. Vse mesto pomaga pri reševanju in gašenju, vendar pa doslej ognja še niso mogli omejiti. Od blizu in daleč so prihitela na pomoč gasilska društva, toda ves trud je bil zaman. Iz Soluna so odposlali zvečer poseben vlak vojaštva, ki pomaga rušiti hiše v okolici glavnega požarnega ognjišča, da bi na ta način preprečili nadaljno širenje požara. Dosedaj je pogorelo nad 400 stanovanjskih hiš in nad 120 trgovin. Tudi poslopje glavne pošte je docela uničeno. Ves telefonski in brzojavni promet je zaradi tega prekinjen, ker so zgorele vse naprave v poštni centrali. Dosedaj še ni znano, ali je katastrofa zahtevala tudi človeške žrtve, vsekakor pa je materijalna škoda ogromna in se zaenkrat še ne da preceniti. Italija ne bo več sodelovala W1 Društvu narodov? Senzacijonalen članek v glasilu italijanske diplomacije če bo DN ščitilo Abesinijo, bo Italija izstopila Rim, 22. junija, tr. Glasilo italijanske diplomacije »Affari Esteri« objavlja v zvezi z italijansko - abesinskim konfliktom ostro kritiko Društva narodov in ženevske institucije sploh. Člankar dokazuje, da se je politična praksa Društva narodov tako zelo oddaljila od temeljnih nače! pakta Društva narodov, da sta ostala dejansko v veljavi samo še dva člena: čl. 10, ki določa neodvisnost in nedotakljivost ozemlja vseh držav, ki so članice Društva narodov in čl. 15, ki predvideva posredovalno postopanje v primeru sporov in ugotovitev odgovornosti za nastale spore. Trpo-raba teh členov pa je v italijansko-abesinskem sporu zaradi njune omejenosti nedopustna. Po mnenju člankarja sc čl. 10. pakta Društva narodov ne more ločiti od 6L 19., ki predvideva načelo revizije in 61. 16., ki določa, da se more od članstva v Društvu narodov izključiti država, ki se izkaze nevredno. To velja v konkretnem primeru baš za Abesinijo, ki je ni mogoče smatrati za civilizirano in urejeno državo. ČJe bi imela Italija jamstvo, zaključuje člankar, da se bodo enakomerno upoštevale vse določbe pakta Društva narodov, potem bi mogle še nadalje sodelovati v ženevi će pa tega jamstva ne dobi, pa nima nikakega smisla več, da bi Italija še sploh pošiljala svoje delegate v ženevo. Zato je odvisno od Anglije in Francije, aH bo Italija še sodelovala na prihodnjem nJMJl Društva " dravske banovine Beograd, 22. junija, r. Včeraj popoldne je sklical prosvetni minister dr. Drago M a r u š i č konferenco narodnih poslancev iz dravske banovine. Konference se niso udeležili vsi poslanci, ker so nekateri poprej že odpotovali domov. Na konferenci je poročal naini-ster dr. Marušič o političnem položaju po končani verifikacijski debati. Narodni poslanci so bili po konferenci zelo rezervrrani. Severnoevropski gospodarski kongres Oslo, 1 "L junija AA. Včeraj se je v Oslu začel severnoevropski gospodarski kan greški se ga udeležujejo zastopniki štirih severnih držav, in sicer okoli 50 delegatov iz Danske, 50 iz švedske, okoli 20 a Finskega in z Norveškega 15. Kongres je najprej razpravljal o kmetijstvu. I. slovanski cestni kongres Praga, 21. junija. Včeraj jc bil otvorjen v Pragi I. slovanski cestni kongres, ki mu prisostvuje mnogo udeležencev iz Češkoslovaške, pa tudi iz Jugoslavije in Bolgarije. Kongres je bil otvorjen dopoldne s plenarno sejo odbora- Federacije slovanskih cestnih društev, obsegajočih strokovne korporacije Bolgarije. Jugoslavije Poljske rn Češkoslovaške. Slavnostni govor je imel predsednik Federacije Nikolaj Pačev, član bolgarske delegacije ki je naglašal potrebo slovanskega sodelovanja tudi v glavnih cestnih vprašanjih in izrazil svoje veselje, da je bil kongres sklican v Pragi, v mestu s staro tradicijo slovanskih kongresov. Cc se je vedno govorilo, da vodijo vse ceste v Rim, je treba naglasiti, da vodijo ceste slovanskega sodelovanja vedno v Prago. Predsednik češkoslovaškega cestnega društva dr. ing. Viktora je prisrčno pozdravil delegate iz bratskih slovanskih držav. Za njim je govoril predsednik ju-goslovenske delegacije prof. Savič, nagla-šajoč važnost gradnje cest za vsako gospodarsko delavnost. Tehnika je pokazala, da ni nobenih ovir več za zgraditev cest, ustrezajočih v vsakem pogledu, da je pa treba poleg cest kot takih graditi tudi duhovne ceste, po katerih bi šk> medsebojno spoznavanje vseh Slovanov. Vladni svetnik ing Trojan je prečital resolucijo o izenačenju predpisov in pogojev za gradnjo cest v združenih slovanskih državah, dr. ing. Valina pa resolucijo o normalizaciji cest iz gradbenega vidika. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji slovanski cestni kongres v Varšavi ali Gdinji. Potem so si udeleženci kongresa ogledali krasno urejeno cestno razstavo rn razstavo češkoslovaškega zemljiškega katastra. Popoldne je imel kongres plenarno sejo, ki je na nji ing. Krupskv poročal o stanju cest v poedinih slovanskih državah. Dolžina cest na 100 km2 znaša v Jugoslaviji 3.7, v Bolgariji 6.1 in na Češkoslovaškem 6.3 km. Pri tem je državnih in nedržavnih cest v Jugoslaviji 13.4, v Bolgariji 14 in na Češkoslovaškem 44 km. Največ nedržavnih cest ima Češkoslovaška. Iz državnih sredstev je izšlo zadnja leta za cestne potrebe in za podporo pri gradnji nedržavnih cest v Jugoslaviji 720.000.000 Din. v Bolgariji pa 560.000.000 levov Češkoslovaška je potrošila od leta 192R za ureditev državnih cest in mostov 2.455.000.000 Kč, poleg tega je pa dal cestni fond za ureditev nedržavnih cest 468.000.000 Kč. V Jugoslaviji in Bolgariji je posečala državna uprava glavno pozornost razširjenju cestnega jmrežja in zdaj je v Jugoslaviji 9385 državnih cest in 2^051 km cest. spadajočih pod banovinsko upravo Bolgari so zgradili 7425 km državnih in 10.196 km občinskih cest. Štedenje v Franciji Pariš, 22. junija. AA. Vlada ie sklenila na podlagi izrednih pooblastil, da no predpisala znižanje v?eta osebnih in stvarnih izdatkov v okrožnih samoupravah za 20V*. Ukrep ima stopiti v veljavo 1. oktobra 1.1. Razen tega pripravlja vlada sklep o znižanju subvencije ustanovam za zavarovanje delavcev, ne da hi se zmanjšali prejemki do katerih imaio delavci po zakonu pravico. To znižanje subvencij naj hi prineslo proračunski prihranek 400 milijonov frankov Obisk poljske mornarice v Nemčiji Varšava, 22. junija. AA. Koncem julija bosta odplula v Kiel dva poljska rušilca, da uradno obiSFeta npmSko vofno v>rr>r1ovf>. To bo prvi neposredni uradni slik med f*olj- ■kim in nemškim vojnim b rodov jem. Pogoji Nemčije za povratek v Društvo narodov 1 sklenitev zračnega pakta, Z. omejitev francosko-ruske pogodbe in 3« povračilo nemških koloni; London, 22. junija, tr. Hitlerjev posebni pooblaščenec Ribbentrop je imel včeraj ponovno dolg razgovor s predsednikom angleške vlade Bald\vinom. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta pri tej priliki podrobno razpravljala o možnosti povratka Nemčije v Društvo narodov. Ribbentrop je v imenu nemške vlade stavil naslednje pogoje: 1. takojšnja sklenitev zračnega pakta za zapadno Evropo in 2. zadovoljivo tolmačenje francosko-ruskega pakta v pogledu medsebojne pomoči. Nemčija predvsem zahteva, da se Franciji odreče pravica, da bi se v primeru kake intervencije v prilog Rusije sklicevala na lokarnski pakt in zahtevala tudi podporo Angnje, Angleška vlada glede tega še ni zavzela svojega stališča in domneva se, da bo o tem razpravljal lord Eden v Parizu s francoskimi državniki. Končno se zatrjuje, da je Ribbentrop stavil za pogoj nemškega povratka v Ženevo takojšnjo rešitev kolonijskega vprašanja. Nemčija zahteva zaenkrat mandat nad portugalskimi kolonijami, ki so bile nekoč v nemški posesti. Glede nad nI inih kolonij, ki jih zahteva Nemčija, iuij bi se pozneje sklenil mod velesilami poseben sporazum. Angleška v*ada proučuje sedaj te zahteve in se bo o tem no«ve-l tovala rudi š> s Francijo in T ta H i ^ V oktobru bodo Grki odločali o monarhiji Izjave podpredsednika vlade, generala Kondilisa — V juliju bo Kondilis prišel za par dni v Beograd Atene, 22. junija. AA. Podpredsednik grške vlade in vojoi minister general Kondilis je sprejel dopisnika agencije A vale v Atenah in mu dal zjevo, v kateri ;e med đrusim rekel: >Kakor ste videli, je vlada pri volitvah 9. junija sijajno zmagala in dobila 287 poslanskih mandatov izmed 300, dočim ;e ro-jalisti&na unija Metaxasa dob la le par mandatov. Takoj oo voliKah se ;e vlada po-svcMla :*\»jev*toi; nad strankarsko politiko n ne more bit; se»»tavn' iel kakršnegakoli programa zato imamo lahko različno sodbo « ni*»n* * Zase ŽPl'm. d« d-ob: monarhija veliko večin^, k<*r *em nrenriran. da se bo le tako zagotovil no-male-n ootek političnega življenja na Grškem kar je zanjo živi ion is k f*ga pomena. Predan j»e bo vrSil plebiscit, na se morajo politična strasti mftd preb valsK^m pomiriti, politiki pa pripraviti ti« in pu uSiti narod. Prav tako je potrebno, U »*• vprašanje plebiscita prouči v parlamentu, kjer bodo politki podali o njem svoje mtitv nje. Vlada je narodu obljubila, da bo pis* biscit izvedla, sklep o njem pa mora sprt-jfti Narodna skupščina. Na vprašanje, ali bo imelo nj«*go\<> um-povedano potovanje v inozemstvo kakrno politične namene, je general K on d^ ris "rnLl: >Ne. Povabil! so me bivš italijanski 'lo-btnveijoi, k: sern jim častni član, saj sem svojo mladost prebil med iobrovo!jci. la fin obiščom v Italiji. Odzval sem -e tema vabilu, toda potoval bom Sele proti koncu prve polovice julija Zunaj bom ostal kak h tO tni Pri tej priliki bom obiral hidi ftso-jrad. V vaši prestolnici se bom ustavil za dva dneva aH tri ter bom porabil to priložnost, da iznonoln m svojo lolfcnost io pokojnega kralja Aleksandra 'n se poklonim njegovemu snom inu na Oplsncu *>mrt bla-jopokoineca kralja Aleksandra je bila 7Jf velik udarec, ker sem ga z«lo spo*t<»-v*»l. Bil n' same velik Jugosloven. temveč tudi voHlran vsega Rilkana. ki ao ga vsi balkanski narodi zeln snoštovalri in ljubili. Njegova energija in niegove ideje *o bil« • el epom e m bne.« Gombos proti socialistom Madžarski ministrski predsednik napoveduje razpust socialno-dentokratske stranke Budimpešta. J2. junija w. \ ovojem go voru v zgornji zbornici je ministrski predsednik Gombos izjavil med drugim, da je najvažnejši cilj madžarske zunanje politike mirna revizija mirovnih pogodb in rešitev problema madžarskih manjšin v *osednih državah, katerih položaj je postal nevzdržen. Glede na notranjo politiko je ministrski predsednik zanikal vsakršne diktatorske namene. Češ da ne potrebuje nasilnih metod, ker bo njegova politika vso državo sama po sebi privedla v tabor nacionalne enote. Nato je za jesen napovedal večje reforme, med niimi tudi reformo tiskovnega prava, ker je treba končnoveljavno iz tiska iztrebiti že davno preživeli liberalni duh Gombos se ,e nato bavil tudi s socialnimi vprašanji ter naglasil. da ne mara socialnih demokratov kot politične stranke in da ne bo trpel v državi nobenega tujega svetovnega naziranja. Kot svojo prvo nalogo b včerajšnjih letalskih manevrih ameriškega vojnega letalstva se jc pripetila huda nesreča. Pri spuščanju je neko vojno letalo zadelo v avtomobil, s katerim se je vozil neki trgovec s svojo družino. Vsi potniki avtomobila, mož, žena in trije otroci, so bili na mestu ubiti, trije člani posadke pa hudo ranjeni. Letalo se je razbilo, avtomobil pa je bil docela zmečkan Obvezna vojaška vzgoja avstrijskih akademikov Dunaj. 22. junija. AA. Vlada je izročila parlamentu zakonski načrt o obvezni vojaški pripravi slušateljev vseučilišč in njim enakopravnih visokih Sol. Obenem se bodo vršili obvezni zgodovinsko-filozofski tečaji, ki naj v vseučiliški mladini razvijajo avstrijske tradiciie Imenovanja v gozdarski službi Beograd, 22. junija. AA. Imenovani so za uradniške pripravnike diplomirani gozdarski inženjer ji: pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani Aleksa KontiČ, pri gozdarski upravi v Kranjski gori Vojislav JovanoviĆ. pri gozdarski opravi v Boh Bistrici Dušan Himič. pri gozdarskem odseku kr hanske aprave v Zagrebu Dragotin Erjavec, pri gozdarskem odseku kr. ban-7 Ljohljani Dušan Kovačev*«. Znanost pod klerikalnim režimom Dunaj, 22. junija AA. »Reichspost« poroča, da so odpustili iz službe profesorja filozofske fakultete dunajskega v»e-učilišč dr. Pavla Kriigerja Disciplinski sklep navaja da je profesor Kriiger dajal kot predsednik Zveze Nemcev iz Nemci j: v Avstriji politične izjave proti sedanjemu režimu v Avstriji. Tudi avstrijski bojevniki razpuščeni Dunaj, 22. junija. AA. Zvezni kancelar je razpustil združenje bivših bojevnikov z vsemi njegovimi podružnicami. Združenje je delalo za nacionalno socialistično stranko. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedeljo: oblačno, spremenljrvo Sorzna poročila. Curih. 22. junija. Beograd 7.—. Paru 20.22, London 16.09, New York 30*.*, Bruselj 51.75, Milan 25. ?5. Madrid 41.90 Amsterdam ?O7.80 Berlin 123.20. Dana; 57.35, Praga 1*.T». Varšava hI M, Bnka Preureditve v Tivoliju moderno, estetsko urejenih parkov — ■ Otroci dobe veliko, solnteo igrišče dela — Ljubljana, 22. junija. Naš Tivoli je zadnja leta tako temeljito spremenil svoje lice, da se nam ga ni treba več sramovati; postal je sprehajališče, ki si brez njega več ne moremo misliti Ljubljane s ponosnim vzdevkom napredujočega in modernega meata. V njem so se začela ■veljavljati estetska načela ter roka arhitekta, ki hoče dati Ljubljani arhitektonsko dognano lice po velikopoteznih načrtih. Razširjenje glavnega drevoreda je bila ostra zaseka v Tivoli, ki je bil še prepreden z romantičnim obeležjem preteklega stoletja in marsikoga je ta radikalizem zabolel, vendar je bila to le filistrska bolečina. In zdaj smo se že vsi sprijaznili z novim drevoredom ter radi priznamo več ali manj sramežljivo, da je Tivoli z njim pridobil. Toda to je bil prav za prav šele začetek večjih preureditev arhitektonskega značaja. Sam pogled na Plečnikov načrt preureditve Tivolija je dovolj, da sprevidimo, kako daleč smo še od uresničenja velikopoteznega načrta in od zastavljenih smotrov. Zdaj seveda ne gojimo posebnih želj, vendar tudi na Tivoli ne smemo povsem pozabiti. In Tivoli se preraja tudi zdaj, čeprav skoraj neopazno, o zahtevah njegove širše preureditve pa je vsaj treba govoriti nekaj več. Predvsem Se da spraviti v sklad težnja naših aktivnih umetnikov kiparjev, da bi jim priznalo tudi mesto, kar jim gre, in zahteve po umetnostno poudarjeni ureditvi Tivolija. Tivoli je skoraj brez skulptur. kar se občuti in je v škodo nekaterim njegovim stranem. Mestna občina ima v proračunu postavko za podpiranje umetnosti, odn. umetnikov in nedvomno bi ne grešila, 6e bi kupovala kiparska dela za okras parkov. Nič se ne da spremeniti: tudi pri podpiranju umetnosti raje gledamo na praktično stran, na uporabnost umetnikovega dela, kakor da bi se sklicevali samo na to, da je družba dolžna dati tudi umetniku kruha. Pri otroškem bazenu v Tivoliju je majhen kipec, ki v estetskem pogledu povzdiguje vso okolico. Brez njega bi vodomet ne hnel ničesar na sebi. Za Jakopičevim paviljonom je velik rondo, ki ga ne more dovolj poživiti najpestrejša preproga cvetja v sredi. Prostor obkrožajo v krogu drevesa, da je kolikor toliko zaključen in umirjen ter se v njem sredotočijo poti. Začutiš, da bi tu bilo potrebno nekaj, kar bi dihalo lepoto, dopolnjevalo ter zaključevalo park. Takšnih prostorov, kjer bi kiparjevo delo skladno z vrtnarjevim šole dovršeno izobli- kovalo lice parka, je še mnogo. Po Plečnikovem načrtu bo preurejen tudi prostor pod stopniščem pred gradom. Stari vodomet, ki sicer učinkuje »intimno«, se bo moral umakniti srečnejši ureditvi. Velike krožne terase v obliki kolobarjev bodo kot kaskade prehajale v višino. Sredi zgornje ploščadi bo morala vsekakor stati skulptura, na kar je najbrž mislil tudi arhitekt. Na desni ob stopnicah je tudi izvir, ki je zdaj zakrit, kar bi lahko izrabil arhitekt kot hvaležen motiv za obzidanje studenca. Ribnik bo kmalu urejen, s čimer je Tivoli zelo mnogo pridobil. Tudi pri ribniku se nudijo oblikovalcu-umetniku hvaležne naloge. Ob železnici je zdaj lep prostor, ki so ga pridobili, ker so del ribnika zasuli 2e laik sprevidi, da bi ta vzvišeni prostor ob vodi umetnik lahko posrečeno izrabil Zdaj se torej omejujemo samo na dela v Tivoliju, ki so se jih že lotili, ali ki jih bodo kmalu začeli. Težko je pa še govoriti o gradnji novih drevoredov, ki so vrisani v Plečnikovem načrtu. Lahko pa že računamo, da bodo končno otroci dobili pošteno, veliko igrišče v Tivoliju. Travnik, kjer je bilo igrišče prejšnje čase. ki ga zdaj nasipavajo, se nam ne zdi več primeren za večje igrišče, pa tudi sotn čen ni dovolj. Mnogo lepšo lego ima prostrana livada nad velesejmiščem, kjer se udejstvujejo otroci itak že pozimi. Dandanes imajo otroci dru<»e ideale in zato je naravno, da se navdušujejo za letalstvo, da izdelujejo modele letal iz kartona ter proučujejo tehniko letanja svojih umotvorov v naravi. To je sport, ki bo najbrž izpod rinil marsikatero drugo športno panogo. In otroci so spoznali, da je teren ob Celrino-vem gradu kakor nalaSč za spuščanje njihovih jadralnih letal. Da je tam še senožet, jih pač ne skrbi. Unamo, da bodo kapitulirali pred mladino in jim prepustna trav nik tudi poleti. Žrtvovati bodo morali samo seno, otroci pa bodo dobili krasno igrišče, kakršno je tudi potrebno za Ljubljano. Ko bodo že darovali mladini lepo livado, o čemer ne dvomimo, naj bi nasadili velesejmiščem pas drevja, najbolje topole, ki hitro rasto, da bodo maskirana lesena poslopja ter da bo ustreženo tudi estet ski zahtevi. Hkrati še predlagamo, da čim bolj omeje vozni promet v drevoredu, ki drži od velesejmišča proti tivolskem gra du, kar je izvedljivo, saj je dovolj ona cesta. V drevoredu bi naj postavili k1 opi, ki t odo nedvomno zelo potrebne, ako postane livada res otroško igrišče. * ft^Jukcija operne šole Plesalke bi pevke R. Strauss ki Blodek. Ljubljana, 22. junija. Tretja produkcija oporne šole državnega konzervatorija je Lmela predv\ eni namen, da pokaže uspehe plesne šole, ki poučuje pod vodstvom baletnega mojstra g. Petra Golovina operne gojenke plesne ri-mike, gestikulacije ki moderne plastične izraznosti posamič in v skupinah, po sistemu Lubana in Wigmanove. Poznamo ta sisiani ie iz raznih nastopov na našem odru in vemo, da ga goje po vseh sodobnih odrih. Ni dobrega igralca brez plesne spretnosti, a moderna doba, ki se vrača k zahtevam grškega gledališča, se vedno bolj zaveda, da mora biti operni pevec tudi popom igralec, zato hkralu plesalec. Dandanes ne nadomešča več balete za operne solistke v isti maski in istem kostumu, nego operna i> listka sama izvaja predpisane plese. Čim se je opera izpremenila v glasbeno dramo, morajo operni pevci ne le s petjem in s par kretnjami rok, nego z resnično živo igro in če treba tudi v plesom, oziroma s plesnimi elementi, podajati polno zajelo življenje, ki gta izražajo s svojo ulogo. Saj si današnji rod ne more niti predstavljati, kako trdi, neokretni in okorni so bili včasih operni pevci! Vsa njih akcija na odru je obstojala iz zavzemanja stališč in redkih izprehodov z desne na levo in z leve na desno, z redkimi tipičnimi zamahi rok, polaganjem desnice na srce in v vsem igranju z golim markiranjem. Samo ob sebi je zato razumLjivo, da gojd naša operna šola z vso resnobo "tudi živahno, psihološko igranje m plesanje. Okretnost, prožnost, eleganca kretenj, veeh udov in vsega telesa, lahkotnost obratov in skokov, skratka izr omikanosit hoje. vzmahov rok, dviganje Ln izpremenljivo držanje nog spada med glavne zahteve sodobne opere za opernega pevca. V Chopinovem 3. valčku se je sooči izkazala gdč. Karmen Antic in kasneje še v Chopinoveui 2 nokturnu kot vrlo nadarjena, bistra, elegantna gojenka. V Lortzingovem Holandskem plesu, ki je učinkoval, se je poleg Lj. Polajnar, S. Hrašovec in A. Bur-ger s tenij>eramejilom in humorjem zlasti odlikovala gdč. Ljubica Zelenik, ki je kasneje v Schubertovem Moment musical iznova opozorila na svojo sposobnost. V Chopinovem nokturnu so dovršeno sodelovale še J. Morbacher, J. Dolenc in Š. Pavlovčič. Morda je med njimi vsaj nekaj naraščaja našemu baletu. Čudno pa je, da mod gojenci plesa n: nobenega moškega. Ostali del vzporeda sta izpolnila odlomek iz II. dejanja R. Straussove že dolgo obetane, a še vedno ne dočakane muzikalne komedije ^Kavalir z rožoc in vse enodejanske Blodkove opere »V vodnjaku«. Kajpak je bil Straussov fragment mogoč le z go. M. Oberwalderjevo, ki je pela izredno težavno, visoke in najvišje glasovne lege zahrtevajočo partijo Zofije. Igralski in zunanje je ustrezala in pevski zadovoljevala: več ne smemo zahtevati. Zmagala "e zopet gdč. Jelka Iglic z Oktavijanom, igralski okretna, elegantna, v gestah inteligentna in pevski polno ustrežljiva, dasi dinamično skromna. Marijane je dala zadovoljivo ga. Vida Rudolfova izdatnega materijala in naravne komike, e katero se je obnesl' že v Mozartovi >Figarovi ženitvi«. Parvenija Feminala je dal mirno in brez spodtike g. Drago Žagar, oskrbnika pa g. M. Brivnik. V vsem pa se mi zdi, da je bil ta fragment z« šolo vendarle pretrd oreh in bi bil ugod-neiši Čajkovski j aHi kak drug slovanski skladatelj. Glavno zanimanje je veljalo seveda Blodkove mu ljubeznivemu, vedno iznova rado poslušanemu »Vodnjaku« z melodijami in zbor:, ki so nas navduševali že 3. oktobra 1892 ob prvem nastopu basista Fedyczkow- skega, tenorista D ostala in sopranistke Da-neševe. S to opero smo otvorili takrat novo, sedanje operno gledališče za slovensko opero! V torek je vskočil za Jenka sam g. ravnatelj dr. konservatorija Julij >*«tett© m ga zlasti uveljavil s igro ter krej&o vodil v kvartetu. Prav dobra Veruma je bila ga. Vida Rudolf, zadoščal je kot Vojtek g. Drago Burger (ob zaključku trenotkoma ne-pozoren) in zopet se je odlikovala kot Li-donka gdč. Jelka Igri i*. V igri je prav svobodna, prikupna, v spevu zanesljiva a docela umi j iva, glas pa se ji usekako se okrepi. *e nikoh" ni bil tako mogočen mešani zbor; to pot so ga predstavljali docela naravno konserva tor isti s Slani zbora Gl. Matice. Sami mladi, sveži, živahni ljudje v krasnih nošah, da jih je bilo radost gledati. Zvok pa je bil mestoma v sopranih oster in trd, — v eelem, no, kaj bi! — pa prav zadovoljiv. Zelo obžalujem, da ni bilo tu orkestra, in da koneervatorij ne more postaviti m lastnih gojencev orkeeterčka namesto prazne rra klavirja. Pr: klavirju so sodelovali in tod Hi gig. Egon Knnej, prof. Bog. Leskovfc tn za zbore kot dirigent dr. Danilo švara. Gledališče je bilo natlačeno polno, razpoloženje najbolje, šopkov obilo, vročina pa neonosna. Pa smo vendar vztrajali do konca in pomagali aplavdirati režiserki gospe drili $kerlj-Medredovi, ki nam je pripravila tako lepo in posrečeno kar tri operne produkcije. Fr. G. Višnja gora in tujski promet Višnja gora, 21. junija. Tujski promet v Višnji gori narašča kte za letom. In ni čudno, saj ima mesto tako lepo naravno lego na krasnem, sončnem gričku, da že to samo vabi tujce. Rasen tega ima mesto vse polno starih, zgodovinskih zanimivosti, ki si jih je pridobilo v teku svojega 5001etnega obstoja. Vsaka doba je zapustila nekaj spominov, ki so važni, zanimivi ter privlačni za tujoe. Se večja privlačnost za izletnike pa je zdaj Polževo, prvi in najudobnejši smučarski in turistični dom na Dolenjskem, ki stoji pri Sv. Duhu, dobro uro hoda od Višnje gore. Polževo privabi največ -tujcev v Višnjo rwx>, kajti glavni dohod na Polževo pelje preko Višnje gore. Tako je Višnja gora postala Ukradi Polževega glavni izletniški kraj na Dolenjskem. Za tak položaj pa Višnja gora Še ni povsem pripravljena. Predvsem manjka mestu pravega dohoda. Stara in priljubljena pot >Pod brajdetom< je bila do nedavne » zelo slabem stanju. Že sama po sebi strma in slabo nasuta pot je ob deževju, ko jo je zdrla voda, postala še slabša. Isto je bilo pozimi, ko je bila pot ledena in so jo zdr* sali še otroci, da so ljudje kar padali po njej. Sedaj so to pot končno uredili. Ob strani so napravili lep betoniran kanal, ki bo odvajal vodo, pot pa so posuli z drobnim belim peskom. Ob poti so v gotovin presledkih klopi, da ljudje lahko počivajo. Koliko zanimivosti iz večernega življenja VsV njanov bi vedela povedati ta pot, se ne da popisati. Poleg >€vingerja« jo to glavno i sprehajališče ki letališče meščanov. Zato je bil že zadnji čas, da so pot popravili. Prav tako je zdaj dobro urejena pot mimo Bazarja do vrvarne. Tu so napravili kakih 50 stopnic in ograjo na eni strani. Slabši ie dohod z vozili, kajti razen glavne ceste, ki gre skozi mesto, osma dragega dobrega dohoda. Zlasti je slana zveza s kolodvorom in ie del j časa se govor!, da bodo napravili v mesto cesto. Toda denarja nI V mesta samem se zadnje čase veliko popravlja m urejuje. Sedaj popravljajo fasado mestne cerkve, ki je bik ie selo potrebna popravila, saj stoji sredi mesta in je daleč naokrog vidna. Ko bodo v mestu urejene ie nekatere zadeve, kot n. pr. mestni arhiv in zgodovin- ski predmeti, k: so zaprti sedaj v skrinji pri g. G rožniku in ljudem skoro nedostopni, nadalje mestno kopališče, ki bi bilo uporabno tod i sa tujce, bo prišlo v Višnjo goro brez dvoma ie več izletnikov. Le tako bomo privabili ljudi, če jim bomo mogli nekaj novega pokazati, Česar sami le nimajo. In Višnja gora ima mnogo svoj-skega, zaradi česar ima vee pogoje za uspešen razvoj tujskega prometa. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI ✓aeti zjutraj na prazen želodec čašo prirod Fi*snz JosofovG grenčic* Registrirano od ministrstva aa sne, politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Po sončnem Jadranu Hercegnavi, 15. junija. Mislim, da sem nekje pred Dubrovnikom. V Gnržu sem as • sopotnikom vkrcat v tramvaj, ki naju je zapeljal v Dubrovnik do »Oubravke«, ker naju njegov »OaklanoV, gospod z osmimi cilindri, ni pričakoval. »Majku mn___« je venomer ponavljal Nikola, tabo ga bomo imenovali, »grup je taj Zorane«. In zopet »majku mu.. .c Zbujala sva splošno posomost. On sam za 3 Kose, pomislite 138 kg.. .1 »Brc, znaš, samo pila, možeš svesta o meni, je to volim, druže!« Potem sem sel na poŠto telefonirat v Heroegnovi, kaj je z »našim« avtom. V postnem uradu »larma«, vse razburjenje je povzročal gospod v belih hlačah, nervozen do skrajnosti m bled ko zid. Čakam, čakam, da se »jugo« pofleže, potem pa zaželim Heroegnovi, hotel »Boka«. »Jugo« je divjal z vso silo, zakaj? Sin onega v belih hlačah je v gimnaziji — padel. Zato sem čakal na Heroegnovi pol ure in sočuvstvoval z očetom. Ko sem opravil tn plačal kovača, se mi je opravičeval: »Znate, ne mogu nista da radim...« Razumel sem ga in odšel. To je prvi del Hercegnovega. Drugi del je bilo čakanje na avto. Ta gospod Zoran je kompanjon Nikole m je nekje okrog Zelenike, kjer gradi magaeine. Zvečer se je vrnil od dela, nakar je takoj odšel po naju. 50 km sem, 50 km tja. Zato sva čakala. Nekako ob 10. je »ipak stigao Zorane«. Z-utev večera: trije raki in dva zoba tca poleg dalmatinske pijače. Ob pol 1. zjutraj smo »pristali« v hotelu »Boka«. terasi je plesalo pet pavov sanja-v tango. Zadnje faze lepega večera, Nemke tn Madzarioe v objemu zagorelih mornariških oficirjev. Hitro še turško, pa spat. Spat? Da, toda kako? Temperatura 30* C. Pri oknu strmim v morje. Mesec Uro dolgo se »hladim«, nič ne pomaga, zaliva me. Ob 2. jutranji pozdrav: petelin od soseda se je zbudil in ta sanj važen dogodek oznanjeval do 4. ure, potem sem pa zadremal. Čudna navada petelinov, res. Ob 11. smo se tesli na obrežju. Sicer ni bogzna koliko življenja — pa Že gre. Nikola v kopami obleki — moč, teža m lepota. »Pa nisam ja gladijator«, pravi pri kosiru. Ne razumem ga. Pa mi je razčlenil: »Oni, koji gladuje, taj je gladijator«. Ja, tako pa ie, si mislim. Jedilni list. Salato je odklonil. »Biljnu hranu jedem ja samo indirektno.« Zopet vprašujem. Zorane že pozna ta dovtip, pa se smeji. Tako je to, »travco* naj preje svinja ali teie prebavi, oboje pa potem naš vrli Nikola. Ni napačno, si miarim. Zvečer zopet krsna slava. Zorane ima rojstni dan. Iz Zelenike smo dobili še dva gosta, k a- Iz Celja —e Zvezdna tootoftaratca dirka v Celje bo v nedelje. Za nedeljo 16. t m. razpisana propagandna zvezdna kolesarska dirka v Cedje Je preložena na nedeljo Z3. t. m. Dirka bo na progah Zagreb — Celje, LJubljana — Cedje, Maribor — Cedje, 3Qo-venjgradec — Celje in Celje — OrobJJe — Cerje. Start in cilj bo kakor Je bilo prvotno določeno. —c Na mestni dekliški narodni šoFI v Celju bo v sredo dne 26. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. razstava ročnih de! in rWb. TJčrteljfctvo vabi starše in prijate-PJe mladine, da si ogledajo dela osnovnošolske mladine. —C V celjski bolnic! Je umrla v aredo 56Jetna zasebnlca Frančiška Slimfikova od Sv. Andraža pri Velenju. —e Na trebuh se je nabodel. V sredo je padel 241etni posestnikov sin Franc Zorko iz Lahomiška pri Marijagradcu pri nalaganju sena i vosa na železne vile ln se nabodel na trebun. Zorita so prepeljali v celjsko bolnioo. —e 3K Celje : team Zagreba 3:3 flrO). Na Teiovo je priredil aacrrsbssM »Merkur« izlet v Cerje. Ob tej priliki je igral team Zagreba, bi ga tvorijo elani »Merkurja«, na Glasi J! ob prisotnosti 500 gledalcev prijateljsko nogometno tekmo s SK Celjem. V teacnu Zagreba, so teraM Časni Ooncordije, Grad jamskega, Haska, Makabija, Zagreba in Uskoka. Igra je bila zelo živahna, zanimiva in ves čas odprta. Zagrebčani so bili tehnično boljši in so lepo kombinirali. Celjani so igrali znatno boljše nego navadno in so v drugI polovici drugega polčasa prešla v premoč. Goli za Celje so padli v 43. minuti prvega polčasa (lastni gol Zagrebčanov) ter v 20. (lastni gol Zagrebčanov) in 37. minuti (llmetrovka) drugega polčasa, gori za team Zagreba pa v 2. (llmetrovka), 4. ta IS. minuti dragega polčasa. Koti 4:4. Sodil Je g. Vetrie objektivno. —e Konj ga je brenil. V sredo je konj brcnil 231etnega posestni kovega sina Ferda Koko iz Grajske vasi in ga močno poškodoval nad sencem. Kok se zdravi v celjski bolnici. —e Umrla je v Četrtek v Liscah 14 pri Celja v visoki starosti 851etna znana vrtna-rica ga. Ana Pranoanova. — Istega dne je umrl v celjski bolnici v starosti 67 let sodnik v p. Natan Satnsr iz Tnale. —e Met k Celjski koči bo priredila »Soča« v nedeljo 23. t m Zbiralnice ob pol 8. pri kapnclnakem mosta; odhod točno ob & petana B. in podpolkovnika v p. K. Banket, da se misa Šibi. Skoro 4 ure je trajal. Brez posledic. Zraven nas 3 Madžarke. Tetka in dve nečakinji. Dekleti, da je bilo veselje. Ali — »Nem tudom ...« Ob 3. obligatno spavanje. Moj petelin je že pel. Drugega dne sem opazil posledice prvega kopanja. Kuhan rak ni tako rdeč. Opoldne je prisedel eden izmed onfh, ki jih Hitler pošilja preko granic Nemčije. Vse države je prepotoval, o vseh govori, le o Nemčiji molči. Je vsekakor »svetski človek«. Kadar je v Sofiji, se za 10 let pomladi. Da, da, tam je tak promet, da mora tako paziti, ko gre čez cesto, da se počuti vedno za 10 let mlajšega. Njemu ni treba Voronova. »Verste-hen sie was vom Theater?« Hitro rečem »nein«, da zvem še kaj. V Sofiji je jokal v prvi vrsti parterja, »oživel« se je v vio-go glavnega junaka tako, da je izčrpan v solzah obsedel. In pavze? 1—2 minuti. 300 delavcev čaka za kulisami, da zastor pade. Vsak ima en rekvizit ali kuliso v roki, pa je v minuti vse gotovo. V Beogradu ga je bilo sram pred gledalci, tako je bil solzan. Pa zakaj sedi vedno v prvi vrsti? Ce je na galeriji, ne Čuje dihanja, kašljanja m sploh... »In Wien babe ich 80 Bilder in 2 Stunden gesehen.« Šekspira so dajali. »Dort haben sie eine Dreh-buhne«, die grosste auf der Welt.« Podrobno mi jo je opisal, čuda nad čudom. Povprašal me je, če poznam vse ljudi na plaži. Kako jih naj? Pa je začel predstavljati: tam zakonski par na poročnem potovanju, mož trikrat starejši kakor ženica, ljubosumen, da je groza. Ce sam odplava, jo zaklene v kabino; poleg naju »Kinderfabrikant«, šest dece obojega spola vodi, sam še mlad človek. Nikola, ki je poslušal najin razgovor, se vmeša: »Ne brbljaj čovječe, kakvi kinderfabrikant? Fabrtkant avtomobila iz Ceske, ja to znam.« Zgleda, da se je krivonosi gledališki entuzijast ustrašil Nikole, pa se je po francosko oddaljil. Skoda, sicer bi me še kaj o teatru poučil. Zvečer smo se odpeljali z avtom v Zeleniko na »pečeno prase«. O tej ekspediciji raje molčim »jao nama svima«. Noč je bila čudovita. Okrog 11. smo se vrnili po »simo i tamo« vožnji v Heroegnovi. Po običajni »turški« smo sedK na teraso. Zvezdnato nebo, morje osvetljeno, v zraku pa brnenje, razsvetljeni hidroavijoni so imeli nočne lete. Edinstven pogled. Leteli so čisto nizko. Zjutraj se z Niko k) odpeljeva nazaj v Dubrovnik. On po poslih dalje v Split, jaz pa ostanem par dni v Dubrovniku. Težko se bova ločila. Kaj hočemo, popotno srečanje. Bilo je lepo! Rajko Kos, —c Gozdni tek na Mrsfiei bo priredila lahkoatletska sekcija SK Jugoslavija v Celju v nedeljo 23. t m. ob 11. dopoldne na približno 6 km dolgi, ne pretežki progi. Prijave se sprejemajo do pol ure pred startom. —c Nočno lekarniško službe ima do vštetega petka 28. t m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Celje bo 12 nr brez vode! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Zaradi potrebne izmenjave glavne vodovodne cevi v Fužinah bo mestni vodovod v soboto 22. t. m. od 20. dalje in v nedeljo 23. t. m. približno ob 8. zjutraj zaprt Občinstvo se opozarja, da si pravočasno presJcrbi najpotrebnejšo vodo za uživanje, pri čemer pa se naj upošteva največja štednja. Iz Trbovelj Letovanje Rdečega križa. Tukajšnji občinski odbor Rdečega križa bo poslal tudi letos večje Število bolehne delavske dece na letovanje v lepo okolico Boštanja. Naša mladina, ki je bila lani poslana na letovanje, se z veseljem spominja lepih dni, ki jih je preživela v zdravi solnčni naravi in ob vodi, kjer si je krepila zrahljano zdravje. Tudi letos bo Rdeči križ izbral večje število najpotrebnejših ter jih poslal na letovanje. Tozadevne prošnje naj starši predložijo vodstvu tukajšnjega Rdečega križa najkasneje do 25. t. m. Ukrepi proti kužni obolelosti krav. Veterinarski pregledi so ugotovili, da je v Trbovljah in okolici veliko krav bolnih na kužnem katarju spolovil. Kmetijski odbor je sporazumno s tukajšnjim občinskim veterinarjem sklenil odrediti potrebne zdravstvene ukrepe, da se na eni strani širjenje kužne obolelosti na spolovilih krav zaustavi, na drugi strani pa tudi očuva jo biki in s tem zarod pred to boleznijo. Občinski veterinar je izdal vsem lastnikom krav stroga navodila za zdravljenje obolelih krav. lastnikom bikov pa je strogo predpisano, kako imajo postopati pri pripuščanju. Ce se bodo prizadeti lastniki bolne živine strogo držali odredb veterinarskih oblasti, je pričakovati, da bodo kužna obolenja, ki so v zadnjem času zavzemala v okolici že nevaren obseg, v kratkem zatrta. Občinski Škropilni avto je zopet popravljen in služi svojemu namenu. Kakor smo informirani, bo uprava občine v bodoče skrbela za to, da bo Škropilni avto v primeru ponovne pokvare v najkrajšem času popravljen, ker je naročilu več onih nadomestnih delov, ki te naičešče pokvarijo. Upamo torej, da bo prebivalstvo zla- sti ob glavni cesti rešeno neznosne prašne nadloge, ki nas je dušila zadnje tedne. — Pri tej priliki se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je bivša občinska uprava ob nabavi sedanjeg.i škropilnega avtomobila prodala stari škropilni vo/. ki bi lahko služil za rezervo, kadar se pokvari škropilni avto. Ta škropilni vuz, ki je stal baj, 30(M) Din. je bil prodan i& okrog Din 5o0o.—, in go tovo je, da občina teh borih 5000.— Din ni toliko nujno potrebovala, kakor bi potrebovala stari škropilni voz, kadar se novi škropilni avto pokvari. — Počitniška kolonija bratovske -Madni-ee. Tukajšnja bralovaka akladnica dosIj«' tudi letos elabotne otroke članov v počitniško koloodjo na Gorenjsko. Chini, ki reflek tirajo na spro.iern otroka v kolonijo, nai aa prijavijo najkasneje do 27. t. m. v pisarni tukajšnja hrjito\re:^ »v ui in ce. S teboj je prinesti člansko izkaznico bratovsk* skiad-nice. Zdravniški pregled prijavljenih otrok bo v pjnedeljek 1. julija ob 16. uri v *Lari bolnici, _ Koncert >Zarje< na Klefri. Tnka^nj^ dela veko pevsko društvo >Zarja* je priredilo na praznik. 20. t. m. n:i novo urejenem takozvaneni Basnikoven oddihu na Kladi večerni brezplačni pevska koncert. Hlad delavski zbor je skoro poldruiro uro nui^ prebivalstvu trboveljskega trna iaradsa užitek, ko so se v najlepši urtosovn harmoniji razlegale najlepše narodne pesnr. j«o dolini. >Zarjot in tudi druge tukajšnje tJh>-re prosimo, da «edaj v pdetnih večeri h veflerat nestopijo na Klečcn, ki jo je naš** olepsevamo društvo tako lepo uredilo, da nas bodo zanj zavidal Se drugi na naravnih lepotah boeatejži krnji, zlasti pa je ž>1e.ti, da bi na Klsčci priredile svoje [**lotne koncerte tudi naše 3 godbo no pihala, t. j. delavska, sokolska in leleznjičartka, kar bo interes ' prebivalstva za KfeSSS anatno dvignilo. — Nogomet na praznik. Na prasjSJk, M, t m. sta igrala pfsveastvano beksM za prvenstvo zasavskega okrožaj SK Zacorv !n domači SK Dobrna. Oba kluba Ms najvenialn vse sile, da bi izvojevala amage, vendar je ostađ rezultat SJaedioee*. (>dločite»v za prvenstvo bo padla prihodnjo nedeljo v Zagorju. — Bla^odoien dež Je osveži! po dolgi suši vso naravo. Travniki so od suše že kar porjaveli in 0S bi trajala suša Is neka i dni, bi bila dru-^a košnja on lesna. V Mrtal »večer in včeraj }e pa obilni dež dobro namočil vrtove, njive in travnike, tako de smo zaenkrat rečeni nevarna soie, ki j*1 grozila unioiti vso krmo in tu 1; ostale pridelke. Z Jezice Ustanovitev podružnice Sadjar, in »rinar-skega društva. Jezica, ki se je po vojni razvila v eno najlepših predmestij bele Izubijane in je po zd/ružitvi z bivšo občine Črnuče postala pravi birer ljubljanske • »kolke, }s v nedeljo 10. junija ni usta občnem zboru podružnic v tkaga in vrtnarskega društva pokazala veliko zanimanje za strokovno n sistematično udej-stvovanje na področju tadjarStvai vrtnar stva in krajevnega olepšan ja. Ee oblak sam je dokazal, da je u\ aove sVaitvs levelj pravega zanimanja, ki ga je povečal risati stvarni in srrokovn _rovnr glava irn Stvenega tajnika banov, nabornika gosp Skulja. ki je opisa! sadno vr- Mprimer nejse za naš kraj. in [Kidal mnoijo zlatih naukov. Obrni zibor ie vodil lolsk upravitelj i« Crnue in pre Ism I iik priprav odbora g. Ivan Mihelčič. Podružnična pravila so bila soglasni) odobrena. Po zanimivi debati, o delu nove pod rosa iee m i«1 ngar tovik), da bo prav kmalu potrebna i^tano vitev posebne podnslnice MM TomaoSTO Jarše in p*>sebne *a področje biv&d l Ounuče. v odbor ««o bili Izvoljeti : predesd nik Mihe'čič Ivan. podpredsednik Jag Matej, tajnik Kr^gar Joaa, blagajnik Jerneje Lojze, odborniki Pečar Franc. Avš Ajnh Rotar Jože, Germek Anton. Kunstel An ton in Pust Marija. Mes«K*a avgusta bo priredila podružnica razetavo beironii. ialij n vrtnic ter sadja. Tmeki bo vnak mesec poučne sestanke. Prvi sestanek bo v nedeljo 23. junija ob 10, dopoldne v lall aa 1 žici. Na dnevnem redu bo zanimivo pn la vanje o življenju rastlin in pouk ls» \ v poletnem cepljenju vrtnic in »adaagl drevja. Vstop prost tudi nečlanom. 9 Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri. jut t i ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer premiera vesele operete Ljubavna sezona Smeh, petje, veselje, zabava Vstopnina EHn 4.50, 6.5G in 10.— Iz Ptu]a — Prapor podmladka Jadranske Plrait na državni meščanski šoli v Ptuju ho na slovesen način razvit v soboto, dne 22. t. m. ob 19. uri na dvori>£u Mladifco. Sfcw*os-nost je združena z akademijo z zelo pestrim sporedom s sodelovanjem pevskega zbora meščanske šole pod vodstvom učitelja g. Hasla. Praporu bo kumovala soproga mastnega predsednika ga. Štefanija JerSe. V slu Čaju slabega vremena se bo slovesnost vršila v prosvetni dvorani v Mladiki. Pobirajo se prostovoljni prispevki v prid revnim podmladkarjem za letovanje na morju. — Z živilskega trga. Po izdatnem dežju je naS Živilski trg vedno bolj založen z raznimi dobrotami. Obilo je sedaj že graha, kumaric, gob in druge povrtnine. Mnogo je tudi že Črešenj, ki pa jih še vedno prodajajo 1 liter po 6 Din. Mnogo je tud jagod, ki jih prodajajo merico po 1.50 Din. Cena perutnini se je nekaj znižala in dobiš par piščancev od M do 18 Din. — Oroiniška postaja v Zavr*u je premeščena k sv. Barbari v Halozah, a Čimer je tamošnjemu prebivalstvu ustreženo, ker je postaja sedaj nekako v centru Haloz. _ Tatvina denarja. Ceh Terezija, pe-sestnica v Laneovi vasi, je opazila, da ji je nekdo ukradel iz nezaklenjene omare Din 600. Tatvine je bil usumljen 14 letni domaČi pastir Z. J., ki je po daljšem oklevanju tatvino priznal Češ. da ga je k temu nagovarjal njegov tovariš 16 letni V. M., kateremu da je tudi ves denar izročil Oba sta obdolžena tudi, da sta kradla kure in sta ovadena sodišču Orožniki opisujejo mlada nepridiprava kot zelo spretna goljula in tatova. Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA FeL 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE GENE! Danes ob 4., 7.10 In 9.15 m Jutri ob 3^ 5., 7.15 tat 9.15 vri zvečer NESMRTNI LJUBAVNIK FREDRIC MARCH (SMRT NA DOPUSTU) E VEL YN VENABLE DNEVNE VESTI — Z/dvarovanje delavcev in nameščencev v aprilu. V aprilu je bilo v naši državi pri Okrožnih uradih zavarovanih 551.081 delavcev in nameščencev. V primeri z marcem je naraslo število zavarovancev za 24.750, v primeri z aprilom lanskega leta pa za 15.929. Največji absolutni porast izkazujeta po številu članov Okrožna urada v Sarajevu za 3457 in v Somboru za 2295. Padec števila zavarovancev izkazujeta Okrožna urada v Ban jalu ki za 1925. in v Skopi ju za 1283. Vse tri privatno društvene bolniške blagajne izkazujejo porast števila članov. Najvišji porast izkazuje bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v L i ubijani in sicer za 583 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala v aprilu 2137 Din in je bila v primeri z aprilom lanskega leta nižja za 0.76 Din, Celokunna dnevno zavarovana mezda pa je znašala 297.13 milijonov Din, v marcu je znašala 284.56 milijonov, v aprila lanskega leta pa 288.47 milijonov. _ VTI- konsres Slovanske ivese medi- rfneev. V dvorani gremija bratislavskih trgovcev je bil v četrtek otvorjen kongres Slovanske zveze medicincev ob udeležbi zastopnikov medicinskih društev iz Poljeke, Bolgarije in Jugoslavije. Otvoril ga je predsednik Skotnickv. ki je pozdravil odlične goste in delegate, potem je pa zaigrala vojaška godba himne vseh štirih slovanskih držav. Sledili so pozdravi delegatov. Jugoslovanski generalni konzul Cvetiša je v svojem govoru naglašal, da nomeni kongres me.iirincev važen mejnik na polju zbliževanja slovanskih narodov. _ Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine Štev. 50. z dne 22. t. m. objavlja razglas glede proračuna mestne občine mariborske za proračunsko leto 193f>. uredbo o uvoznini mestne občine mariborske, odločbo banske uprave o sejmskih in tržnih pravicah v sre-zih Črnomelj. Poljna Lendava. Gornji grad. Laško Maribor, Murska Sobota. Ptuj. Slovenske Konjice in srezke izpostave v Škof-ii Loki ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. — Drugi izlet ameriških Slovencev po Francoski liniji. Komaj pred tednom dn' smo pozdravili v naći »redi skupino ameriških izletnikov, prieperih z »Norman-dae«, že se je vkrcala v New Torku dm era večja ameriških rojakov na luk- suzni francoski ekepres-narnik »Cham-plain«. 30 izletnikov, ki jih spremlja do Ljubljane slovenski zastopnik v New Vor-ku sr. L*eo Zak.ra/Sek, prispe v ponedeljek 24. junija ob 8.50 zjutraj z brzo-vlakom preko Jesenic v Ljubljano. Pri Francoski liniji v Ljubljani. Masarvkova cesta 14. dobite vsa natančna pojasnila. — Umetnostna razstava »Naše morje«. Jadraneka straža priredi ietos od 5. do 16. septembra v Ljubljani veliko jadransko razstavo takega obsega in popolnosti, kakor je v naši drŽavi še ni bilo. V trk viru te raaBtave bo prirejena tAioi razstava umetnin Jugos Lov enakih likovnih umetna kov pod geslom »Nade morje«. Razstave, ka bo nameščena v okusnem paviljonu, se lahko udeleže ve i jugoslovanski likovni umetniki. Motivi mora)o biti z Jadrana ali pa iz pomorskega in tkilniatiinskega življenja. Posebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj 6e vpošljejo najpozneje do l.~>. julija na Oblastni odbor Jadranske e traže v Ljubljani, število, ime in format prijavljenih, umetnin (slik, grafik) mora biti točno označeno. Slike morajo biti v okviru. Stroške za dovoz umetnin nosi razstavljalec sam, odvoz po železnici je brezplačen. Umetniki naj se prijavijo čim prej, ker utegne pozneje primanjkovati prostora. — Potovanje v Bruxelies. Interesente za julijsko potovanje v Bnuxellet5 opozarjamo, da se zaklučijo prijave udeležencev nepreklicno v ponedeljek 24. t. m. Ako se do tega dne ne prijavi dovolj udeležencev, bo ta izlet preložen na drugo polovico avgusta. Drugo potovanje se bo v glavnem držalo Istih poti kakor prvo, vendar pa z malenkostnimi izpre-membami, za katere lahko vsak poizve v Putnikovi biljetarnlci v LJubljani, Gajeva ulica 3. za nebotičnikom. — Za avtobusni izlet v Benetke 28. do 30. junija je še nekaj mest prostih. Cena vožnje z oskrbo 755 Drn. Prijave do 25. junija pri Putniku. _ Najboljši oddih za poslovne ljudi so pravkar obelodanjene humoreske in gro-teske našega največjega humorista Frana Miičinskega. Čemu bi naš človek segal po dragih tujih knjigah, ker bi po vrhu vsega lobil plehko nadomestilo za pristni domači humor? Milcinski je kakor ustvarjen, da ti sprosti vso notranjo napetost poslovnega življenja, da te sčisti in notranje opl->-meni. Koliko je naših ljudi, ki si po napetem poslovnem življenju ne vedo pomagati in ki jim tudi oddih v letoviščih in zdraviliščih ne da tistega notranjega mini tazaj, ki so ;n 2- ve?. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v T hibljani in dobi tudi v vseh knjigarnah. Nikar na počitnice brez te knjige« — Vreme. Vremenska napaved pravi, da bo v splošnem lepo vreme, ponekod krajevne nevihte. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini, Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28, v Skoplju 26, v Ljubljani 23.6, v Zagrebu 23, v Beogradu 22, v Mariboru 21, v Rogaški Slatini 20, v Sarajevu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 13.8. — Zopet dve prometni nesreči. Suoči je nastal na Črnučah karam boL pri katerem je bil poškodovan na glavi in po rokah trgovec Franc Dolin ar iz Peč. ob- j čina Moravče, bi so ga morali prepeljati v bolnico. — V kamniški občini je neki motocikii6t povozil 771etnega cigana Davida Ranharta in mai zlomil levo nogo. Tudi cigana so morali prepeljati v bolnico. Iz Ljnbljjane —lj Pogreb Jožeta Petrica. Izpred mrtvašnice splošne bolnice so včeraj ob 14. odpeljali k večnemu počitku našega novinarskega tovariša Jožeta P e trica. Kreto je blagoslovil šentpetnski župnik g. Pe-trič, v žalnem sprevodu pa so nosili lepe vence njegovi redakcijski tovariši, Zveza kmetskih fantov in deklet in prijatelji. Za krsto je šla užaloščena soproga* pogreba pa so se udeležili med drugimi predsednik Narodne galerije dr. Pran Windiecher, župnik Janko Barie, predsednik ljubljanske sekcije JINTJ Stanko Virant, glavni uredniki ljubljanskih lietov hi številni pokojnikovi tovariši. Ko so krsto spustili v zemljo, »e je od pokojnika poslovil urednik »Slovenca« g, Fran Ter-seglav, slikajoč ga kot vaornega in dobrega novinarskega tovariša. —Ij Spominska pk>šča Ivanu Vrhovniku se odikrije jutri 23 t. m. ob 11. uri na mežniji šentpetereke župnije. Tu je zagledal namreč pokojni Vrhovnik luč sveta pred 81 leti. Plošča je iz Mvega mar- POZOR! POZOR! Ljubljančani — kopalci! Vroči dnevi »o prišli. Vročine se boste pe lahko ubranili, če boste posečali kopališče na Ljubljanici Kritima Din 4.-, souporaba Kabine Din 1.-, omarica Din 2.-, vstopnina Din 1.-. — Nudijo se Vam razen kopanja še različne igre. Tudi čolni so na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po želji. — Za obisk se priporoča vodstvo. morja v obliki pravokotnika (70 krat 50) s strešico in podstavkom. Na njej se bde-sti napis z zlatimi črkami; V tej hi&i se je rodi! Ivan Vrhovnik, župnik trnovski časuii meščan ljubljanski, zgodovinar ♦ 34. VII. 1846, t Hfi. 1935. Ploščo odkrije predsednik mestne občine g. dr. Vladimir Ravnihar. Nato govore gg. predstavnika OMD, Muzejskega društva, državne stn-ddjske knjižnice Ln za trnovsko žarpnijo župnik Fran Finžgar. Petje oskrbi Akademski pevski zbor. K slavnosti se vabijo vsi pokojnikovi častilci, šentpetrčanl pa se naprošajo, naj v počastitev svojega slavnega župljana razobesijo zastave vsaj v okolica cerkve in po Sv. Petra cesti do Vidovdanske ceste. —lj Bleivveisovo cesto so začeli asfaltirati. Zaradi zastoja pri L»etonira:-iju menda ne bo večje zakasnitve, vendar bi bilo zdaj končano že mnogo več dela, če bi ne počivali skoraj 14 dni. Tlak sestoji iz dveh asfaltnih plasti. Zdaj vlivajo prvo plast med Aleksandrovo cesto ln Puh a rje vo ulico. Drugo plast bodo viLM, ko bo prva preskušena ter dovolj trdena; tako so asfaltirali tudi lani. Zmes za agornjo plast je drugačna, ker vsebuje drobce vulkanskega kamenja, primešane-ga v primernem razmerju. Dani asfaltirani tlak se je dobro Mc—I ter so zadovoljni vsi vozniki, saj je površje primerno hrapavo, da vožnja ni nevarna tudi za živino. —lj Davčne zavezance opozarja mee-tno poglavarstvo v L«jubJjani na razglas davčne uprave mesto, da v smislu ČL 148. zakona o neposrednih davkih dospejo v plačilo dne 1. julija 1935 m. Četrtletni obroka zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, samskega davka, 1e» davka na poslovni promet ter vojnice in 15. avgusta 1936 pa I. polletni obrok zem-Ijarine. Vsi navedeni davki se morajo poravnati do 15. avemsta 1935. Več je raz-viidno iz razglasa, ki Je nabit na mestni deskd. —lj Na u me t razstavi v Jakopičev« m paviljonu je pokazalo 39 slovenskih slikarjev in kiparjev šdrok razmah s svojimi najnovejšimi deli, ki ndso bila še nikjer razstavljena. Priznanje naših umetnikov doma in v tujini jdm daje jamstvo njihove kvalitete. — Budimo naš narodni ponos, da bomo znali ceniti to^kar je res našega. Cenjeno občinstvo ponovno vabimo, d« podpre damače umetnike s svojim obiskom in nakupom njihovih del. _ Razstava je odprta vsak dan od 9. pa do 19. ure. —lj Kresni večer na Ljubljanskem gradu bo jutri. Priredi ga ljubljanski Rdeči križ na korist svojega fonda sa zimske podpore bednim Ljubljančanom. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina samo dva dinarja. Promenadnl koncert ob d i vnem razgledu. Hladila, krepčila, sladila. Dve godbi. Nastop ljubljanskih pevskih društev. Dvoje ograjenih plesišč z lesenim podom in posebno godbo. Bitka m korjandoli. Od mize do miie šaljiva pošta. Zvečer se bo na »šancab« kuril kres in se bodo vžigaie rakete. Hkrati razgle- dovanj«? kresov, gorečih po bližnjih in daljnjih vrhovih. Nadaljevanje zabave z sodbo, petjem, plesom, uživanjem hladi! in krepčH do 11. ponoči pri pomnožen, električni raaevetjjavi. — Prtđrte! V«top nlna je neznatna, zabava pa bo izvrstna: -4j Vpisovanje za aoJafco leto 19S6— 1996 se vrti na vseh M. narodnih šotah v dneh L, 1 io t. julija t. 1. vaakokra od S. do 12. are, in sicer prvi dan aa no vince, ocrtala dva dneva pa aa ostale raz rede. Na manjšinski soli ee vrši vpisov a nje dne 2. ia 3. julija od 11. do 14. ure. Zdravniški pregled novincev bo dne Z. ju-UJa t. 1. rva mestnem ftzikatu od S. do 12 igre kakih 15 aH celo 30 minut, priredi godba Kranjskega glasbenega društva na igrišču koncert. Prireditev bo prav prijeten zabavni večer. Geslo obeh moštev je: Dobra mera in vaga v nebesa pomaga —lj Vrsto izvirnih skladb se bo izvajalo na H. sklepni produkciji gojencev dri. konzervatorija ljubljanskega v ponedeljek dne 24. t. m. n. obširnejši del produkcije je posvečen izključno le domači literaturi. Predprodaja sedežev ln stojišč po 5 in 2 Din je v Matični knjigarni. —U Dri. narodna šola Moste - Ljubljana. V spomin celoletnega dela globoke žalosti po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju priredi v nedeljo 22. junija t m. od 9. do 17. ure dri. narodna šola v Mostah v šolski telovadnici žalno razstavo. Vabljeni! Uprava drž. narodne sole. —ij Ljubljana — Sušak redna avtobusna zveza. Odhod Iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela »Metro-1<4«. Znižana vozni na. Informacije: Ljubljana. Pečnikar, telefon 36-86, Soaak: Restavracija Slavlje. —D Razstava Tehniške srednje iole v LJubljani bo odjprta samo se v nedeljo 23. t m. od 9. do 11 is od 15. do 18. ure. Šolska uprava vljudno vabi občinstvo, da si ogleda razstavo, ki je priznano vsestransko zanimiva. — lj Glasbena Matica ljubljanska nam je pripravila novo zanimivost - komorni koncert na ljubljanskem magistratu. Izvajala se bo Mozartova in Beethovnova komorna glasba, dalje Mozartovi in Schubertovi samospevi ' ter dva plesa na Havdnovo in Schubertovo glasbo, vse s spremljevanjem komornih inštrumentov. Ta večer bo brez dvoma izredno zanimiv, izvedba na visoki umetniški stopnji, zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice v Matični knjigarni, sedeži po 10, stojišča po 5 Din. — lj Mestni gradbeni urad radi čiščenja uradnih prostov dne 26. in 27. tm. ne bo uradoval. —Občni zbor JNS okrajne organizacije za Spodnjo Šiško bo v četrtek 27 trn. ob 20. uri zvečer v hotelu Beilevue, — Udeležba članstva dolžnost. —$j Družba sv. G*riba in Metoda poziva svoje odbornike in člane hi podpornike OMID, da se udeleže odfcrttja spominske plošče g. Ivana Vrhovnik a, župnika, zgodovinarja in velikega podpornika OMD. Odkritje plošče Je jutri v nedeljo 22. junija ob 11. url dopoldne. —|j Krajevna organrixacija JNS za Vodni a-t ima redni letni občni zbor drevi ob 90. pri Majarončku, Zaloška cesta. Člani pozvani, da se udeleže občnega zbora. —$J Triko avHene srajce • kratkimi in dololmH rokavi, v veeJi modnih barvali In dobrih kvalitetah po nizki oenl Vam nudi M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 i« Poljanska cesta 1 (Peglezen). ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 OSKAR SIMA, ELSE ELSTEK in HANSI NTESE v filmski komediji VESELI SVAT JE Glasba: Robert Stote. DOPOLNILO OBIČAJNO? Predstave v soboto ob %9M v nedeljo ob 5., 7. to 9, v ponedeljek %9. uri V torek MAGDA SCHNETDER DUNAJSKO DEKLE Iz Kranja HOTEL STARA POSTA STALNI KONCERT Jazz Jazz balalajka Žar-ptica iPORT Meter in vaga na zelenem polju Letos se bosta zopet pomerila Meter in in Vaga, toda ne v hitrem in točnem merjenju in tehtanju temveč v nočni nogometni tekmi, ki se bo vršila to soboto 22. t. m. ob pol 21. na igrižču SK Korotana. Natančnost Metra in preciznost Vagc nam garantirata, da bo tekma zelo zanimiva. Oba poznamo dobro po vestnosti jn marljivost: v trgovini, gotovo pa se bosta izkazala z isto požrtvovalnostjo tudi na zelenem polju pri hitrem oddajanju in prenašanju žoge ter zabijanju golov v vratarjevo mrežo, kar je pač za obe moštvi glavni cilj. Prezgodaj bi bilo. soditi, kdo bo izšel iz borbe kot zmagovalec, ker za enkrat še nismo mogli izvohati točne postave obeh moštev. Oboji pa se bodo borili za častni naslov Zmagovalca z isto vnemo kakor v trgovini pri merjenju in tehtanju. L>a igra ne bo le preveč konkurenčna, nam jamčita imeni sodnikov, ki sta iz naklonjenosti do trgovskih nastavljencev prevzela visoki funkciji. Največje zanimanje je pač, kdo sta ta dva gospoda. Blagajna trgovskega pomočniškega zbora žal i bog ni tako sijajno založena, da bi mogla razpisati nagradno reševanje te uganke. Zato bomo imeni kar izdali, čeprav jima mogoče ne bo po volji, da jih prezgodaj izdamo v časopisju. Sta to oba rekonvalescenta iz Dolenjskih Toplic trgovec g. Rudolf Hlebe in tovarnar g. Viktor Kocbek. Po visokem nalogu iz Toplic ne smeta gojiti pretiranega sporta, ako se hočeta iznebiti revmatizma in bosta gotovo tudi pri tej tekmi skrbela, da ne bo igra preveč konkurenčna, kljub temu, da so igralci že iz trgovine vajeni brezkonkurenč-nih cen. Tako se nam obeta vsestransko res zanimiva igra in gremo vsi v soboto zvečer na igrišče. Ker pa bomo po stari kranjski navadi gotovo čakali na začetek Gradbeno gibanie na Jesenicah Jesenice, 20. junija. Stavbna sezona je tudi pri nas nekoliko oživela. Sicer se ne gradi kakor prejšnja leta, vendar pa vsaj nekaj, kar bo dalo nekaterim delavcem nekaj zaslužka. Ob Kralja Petra cesti si je zgradil veliko avtomobilsko garažo zdravnik dr. Viktor Mar-čič, na desni strani te ceste pa je postavil svojo hišo železničar Ivan Hafner. Ob Ilirski ulici je zgradil hišo tov. delavec Zupan Jože, ob Jadranski cesti po Buretti Elante-rk>. Vister Stanko in Zore Jože. znatno razširila in dvignila pa je svojo hišo ob tej ce- sti gostilmcurka Anica K^iartova. V tem okolišu bo v doglednem času zgrajena cela skupina hiš. Lastniki parcel že pridno planirajo svoja stavbišča, dovažajo gramoz pesek in drugi stavbeni materijal, nakar bodu zabele rasti iz tal hišice, v katerih bodo imele lepa in svetla stanovanja številne družine. Tudi mestna občina bo skušala izvesti še letos svoj gospodarski program. Ce bo Šlo vse po sreči, bo podal:>ala še v tem poletju vodovod Podmežakljo do Kalanove hiše. zgradila prepotrebni gasilni dom na mestu sedanje Povšenove hiše, ki jo bo treba porušiti ter uredila Rajmondovo gospodarsko poslopje za mestno sirotišnico. Čuje se. da namerava tudi Pok. zavod za nameščence v Ljubljani zgraditi na Jesenicah večjo stanovanjsko hišo. Ce bo mogoče vse to izvesti, bomo imeli na Jesenicah vsekakor /ivahno gradbeno sezono, kar bo precej vplivalo na zunanjost in zaokroženost mesta in delo številnim nezaposlenim delavcem nekaj zaslužka. Kamnik obnavlja zdraviliški park Staro, nekdaj slovito zdravilišče bo zopet postalo privlačnost Kamnik, 22. junija. V letošnjem letu je zaključilo Tujsko prometno društvo v Kamniku svoje petletno delovanje. Uspehi tega delovanja so vidni ter nam morejo biti le v ponos in zavest, da ni bilo delo društva brezplodno, temveč, da Je rodilo sadove, čijih koristi ne bomo uživali samo mi, temveč, da je pripravilo in sondiralo teren, da bodo tudi oni, ki stoje danes Še ob strani in ki morda še z nezaupanjem gledajo na delo društva, uvideli, da je bil društvu edini cilj le dobrobit ln procvit Kamnika in njegove lepe okolice. Kako ogromno je bilo delo našega agH-nega društva, nam bo najbolj razvidno iz naslednjih podatkov: V 1. 1929, torej v času, ko še ni vladala strašna gospodarska kriza, je posetilo naSe mesto vsega 186 tujcev s 3462 nočninami in če primerjamo te Številke z letom 1934, ko je prišlo k nam 612 gostov s skupno 15.169 nočninami, nam ni potreba posebej povdarjati, s kako velikanskim trudom in delom so zvezani taki uspehi. In s tem uspehom so lahko zadovoljni vsi pridobitni krogi, tako v Kamniku samem, kakor tudi v okolici. Tujski promet je neusahljiv vir, iz katerega črpa lahko vsakdo, ki mu je narava okitila kraj s takimi lepotami, kot jo je Kamniku z njegovo divno okolico. Toliko prirodnih krasot, toliko čast i tih starin, mogočnosti v enoti, mnogo lično s ti in neprisiljene prijetnosti v tako ozkem okviru ne najdeš daleč naokoli. Glede na tolike prijetnosti in vabljivosti kamniškega mesta z njegovo okolico, lahko pričakujemo, da bo Kamnik v kratkem času v tujskoprometnem pogledu postal to, kar Je bil že pred svetovno vojno. Takrat smo imeli zdraviliški park s krasno restavracijo in zdraviliščem po Kneippovem sistemu. V Kamnik je prihajalo leto za letom več gostov in v mestu je vladalo blagostanje. S svetovno vojno pa se je žal zopet vse obrnilo. Tujci niso več prihajali, zdraviliški park in njegove naprave so pričele razpadati. Lepe stavbe parka so bile izp remen jene v bolnico, potem pa so se tja zatekli ubogi begunci in razdejanje je bilo s tem končano. V pomanjkanju drv so kurili z lesenimi deli Iz Novega mesta _ Matura na drž. meščanski šoli. Na drž. meščanski šoli v Novem mestu, kakor tudi na zasebni v Šmihelu, ki jo vodijo šolske sestre, delajo maturo učenci in učenke, ki so končali 4 razrede. Na drž. meščanski šoli v Novem mestu dela maturo 28 kandidatov, na zasebni v šmihelu 21. Izpitni komisiji na obeh zavodih predseduje ravnatelj g. Albin Lajovic iz Ljubljane. Letni uspehi na obeh šolah so prav zadovoljili Na drž. meščanski šoli je občuten nedo-statek, ker v 5 letih svojega obstoja še nima stalnih učnih prostorov. Tretji razred, ki bi po številu učencev moral imeti vzporednico, je še danes nima, ker ni prostora. Na ta način mora pouku prisostvovati v tem razredu 57 učencev, doČim je prostora le za 33 učencev. Vsi komentarji so spričo številk odveč. Zavod ima na razpolago dovoljno število učnih moči. Pred kratkim je zavod dobil 10 učno moč v osebi abs. filozofa g. Franca Rakovca. Torej manjka zavodu za delo in nemoten razvoj le samo še prostor. Rešitev tega perečega vprašanja leži na mestni občini, ki zadevo lahko v popolno zadovoljnost reši vsaj pred pričet-kom novega šolskega leta. _ Smrt ponesrečenega posestnika. V Srebmičah se je pred dnevi na domači žagi, kjer so zlagali hlode, ponesrečil 76 letni Janez Golob, ki mu je hlod stri obe nogi. Ponesrečencu so v bolniri usmiljenih bratov amputirali obe nogi, kljub vsej skrbni negi pa je zaradi splošne oslabelosti poškodbam podlegel. Pokojnik, ki je zapustil na svojem doma sina-gospodarja in več sorodnikov, je bil na glasu kot dober hi vesten gospodar. Na njegovo žago na >Vo-lavčah« so vozili les vsi okoliški in oddaljeni posestniki, ker je uživala najboljši sloves. Naj počiva v miru. — Športno propagandni dan v Novem mestu. SK Elan hoče vzbuditi v našem meetu resno zanimanje za sport, predvsem za njega najlepšo panogo, za lahko atletiko. Novomeški mladini se nudi sedaj najlepea prilika, saj ima v svoji sredi v osebi g. prof. Dobovška izvrstnega učitelja in trenerja, ki ima voljo s stalnim: treningi poiskati in vzgojiti v Novem mestu kader dobrih športnikov, zlasti lahkih atletov. Na vrsti je sedaj naša mladina, da se odzove v polnem številu. Da pa zanese ljaibežen do sporta tudi v široke sloje Novega mesta in okolice in da si pridobi njih vsestransko podporo, je sklenil SK Blan prirediti v nedeljo 7. julija 6portno propagandni dan. Njegov program bo obziren in pester, tako da bo vsem ustreženo. Program bo obsegal dopoldnn tek štafet skozi mesto, tekmo čolnlč kov med obema mostoma. tekmo otroških koles (ekiro) po trgu Kralja Petra IT. — Popoldne noarometno tekmo pred tekmo, pred tekmo in v podaljšani pavzi se bo- vrat in oken in pustošili park, skratka: nekdaj nalepsi del Kamnika Je bil podoben pogorišču. In danes, ko stojimo pred novo tujsko prometno sezono, z veseljem gledamo na dela v naSem parku. Vidimo zemljemerce, Id merijo zemljišče, da izdelajo podrobne nacrte in komisije, ki pregledujejo, kje. kaj in kako bi se dalo vse najlepše in najbolje urediti, da bo zdravilišče odgovarjalo vsem potrebam modernega časa. Letos se bo predvidoma preuredilo zdravilišče, adaptirah vili >Luiza< in >Neptim« in uredil park, dočim bo zgradba hotela najbrž od'ožena na prihodnje leto. Zdravilišče se bo uredilo po Kneippovem sistemu za splošno zdravljenje z vodo. Tu bodo naprave za hydro- in elektroterapijo, kopalni bazen, sobice, utice. solnčne in zračne kopeli. V parku bo zasumela voda, ribnik se bo napolnil v sredini parka in stara brv, ki je vodila od železnega mostu preko Nevljice, bo zopet postavljena. S tempom, s kakršnim aedaj dela napredujejo, smemo upati, da dobimo že letos zopet zdravilišče, seveda v modernejšem slogu kot nekdaj in da se bosta končno kot plod današnjega dela naaeMla med nas zopet sreča m blagostanje. Tujsko prometnemu društvu, ki al je nadelo nalogo, dvigniti Kamnik zopet na ono višino, na kateri Je bil pred svetovno vojno, to od leta do leta bolj uspeva, kajti tudi v Kamniku je mislim, že do dobrega prodrla ona prava zavest, da velja odslej računati z zahtevami in pridobitvami novega časa, kateremu je geslo: Napredek v vsem! Le redko kdo hoče de ostati >pristen< kamniški >purgar« po starem kopito, val drugi željno stopajo naprej, in se oklepajo Tujsko prometnega društva. Agilnemu društvu ln njegovemu predsedniku g. Alfonzu Skali želimo, da bi njegovo nesebično in neumorno delo obrodilo se obUo uspehov v dobrobit našega lepega mesta, našemu dobrotniku in mecenu g. dr. Benkovicu pa najiskrenejša zahvala za vse dobro, kar je storil svojemu rodnemu mestu. Fmnr rVn-vsr do vrareSe rabJtoaAJeitKk* tocao; akok v vidtao m daljino, met kopja ta dteka ter tek na 100 in 1600 m Po tekmi skupen odhod na vrt g. OsolnJka. kjer bodo med zabavo razdeljene nagrade tokmovalceun Naptrošene so na sodelovanja tudi lahko-atletake sekcije Uahljanafelh klubov. SK Blan upa, da bo Novo me»to s korporativno udeležbo dokazalo, da zna ceniti resno stremljenje mladine, ostvariti sebi ton narodu zdravo in lepo bodo£*no*t. Zvočni kino Dvor | Telefor H -^i Samo še danes ob 4.. 7. in 9. uri E SKADRA SMRTI Jutri **•» ^ in It. uri zveoer fl.\KKY » 1 KI ON ALI JAZ Vstopnina: Din 4.50 in 6.50 — Poaioviini večer. 1«. dm je prirod: ia Str&lstka družina svojemu predsedniku komand a nfa mesta, kapetanu g. Nlkiču poslovilni večer. V slovo priljubi jen e-m-i: častniku, ki odhaja na novo službeno mesto k polku v Ljubljano, je blk> spregovorjenih več zd ra vic-odhodnic. V aahvall na zdravice je odhajajoči komandant poudaril, da pač Novega mesta z vso lepoto ob drivnj Krki, predvsem pa s prijaznim prebivalstvom ne bo nikoli pozabil, temveč bo porabil vsako prttlko ki prihl-tel med Novomedčane. — Promocija. Protnov^ran je bil za doktorja prava na ljubljanski univerzi sin pokojnega novomeškega gimnadjBike- ga direktorja g. Adama Skerlja, abs. pravnik g. Bogdan Skerlj. Čestitamo! — Novi komandant mesta. Za novega komandanta mesta je imenovan kapetan g. Milic Marinkovič. Novemu komandantu mesta, ki je svoje službeno mesto prevzel po svojem predhodniku g. kapetanu Nikiću, želimo prijetno bivanje med nami in ga v svoji sredi toplo pozdravljamo. — Blagodejen dež. Po večtedens-kt suši, ki je izsušila v podgorjanskih krajih ln Suhi krajini vse vodnjake, posevki pa bo bili v resni nevarnosti, da Jih susa popolnoma uniči, je začelo v veliko veselje kmetovalca deževati — Prijateljska nogometna tekma. Na praznik je bila na Loki odigrana prijateljčka nogometna tekma med domačim klubom SK Elanom !n ljubljanskim SK Svobodo Tekma se je končala z rezulta tom 5:2 za goste. Ves čas se je vidno kazalo, da so grostje v vsakem pogledu v premoči Sk?hi za o^raiene brate, bodi ClMfanetoda*! i .S Štev. 140 »SLOVENSKI M A R O D<, dne 22. junija 1936. Poštarji otvarjajo svoj doi Dom stoji na vogalu Tyrševe in Smoletove ulice Svečana otvoritev bo jutri Ljubljana, 22. junija. Jutrišnji dan bo »a naše pošta e organizacije kakor tudi za postne uslužbence lep in pomemb&n praznik. Stanovska zavest m loodegijalnosrt, organizatoričen talent n požrtvovalnost eo ustvarili zadrugi Dom poštarjev, ki naj staži njihovim organizacijam aa socialne in kulturno potrebe, hkrati pa dostojno predstavlja stan pred javnostjo. Komaj devet let je minilo, odkar eo si poštarj; ustanovih' zadrugo, ki je že pred 7 leti knpi4a 800 m3 veliko parcelo nasproti skladišča, tam pa so tudi prostori za gospodarsko zadrugo. V pritličju so štirje lepi in snažni trgovski lokali, ki so že oddam interesentom, a prvo nadstropje je rezervirano deloma za organizacije in bo imelo tam svoj sedež Udruženje poštnih uslužbencev, Gospodar, zadruga postnih uslužbencev, Udruženje rvamčnikov in alužateljev in pa sama zadruga Doma poštarjev. V prvem nadstropju sta tudi dve vezji sobi in dve sobi, ki bosta na razpolago gostom, oziroma tujcem. V drugem nadstropji: so Sv. Krištofa na vogalu Tvrševe ceste in Smoletove uMce. Vrednost tega sveta presega zdaj dvojno kupnino. Brez mecenov in podpor so poštarji sami zbrali denar, da so lahko lansko pomlad zaceli gradili svoj dom. V zadnjih letih so tprirediJi več tombol in efektnih loterij, katerih gmotni Uftpeh jo boj prav zadovoljiv. Lani 17. avgusta so prvič zapele lopate ns kupliftni parceli in ra tal je začelo rasti dvonadstropno poslopje poštne zadruge. Prvotni projekt inž. arh. Hermana Husa je predvideval višjo in impozantnejsb stavbo, kar so pa moraili poštarji glede na svoja afer orana sredstva opustiti in zato je dom borj skromen, vendar pa lepa stavba, ki ni ?imo v ponos organizaciji, temveč tudi v okras lepo se razvijajočemu bežigrajskemu okra i->]. s?j stoj; ob eni naših naTprometnej-5rh žil Dom je dvonadstropen z nadzidkom, stavba [e pi tako zcrajenvi, da se lahko po potrebi zv.jša za eno nadstropje. V podpri-tTTčiu so Čevljarske in krojaške delavnice organizacije, spredaj pa kleti, pralnice in Utopljenca so našli Radeče, 21. junija Oni dan smo poročati, da je utonil v Savi 441etni nadkurjač Dionizij Fodlesnik iz Radeč. Pokojni Podlesnik je krenil v sredo »večer s čolnom preko Save v službo na Zidani most. Ker je vse popoldne sušil seno na vročem sobico, je verjetno, da je sreda Save omalmil zaradi solncarice ter padel v Savo in utonil. Sosedi so ga iskali vse dni, dokler se jim ni posrečilo najti ga v Savi pri Kumpoljah pri BoŠtajnu. Pokojni Podleenik je bil mirne narave m splošno priljubljen med svojimi tovariši. Vse sile je posvečal svoji težki in odgovorni «?»!uzbi in nad vse ljubljeni družini. Danes so ga ob spremstvu mnogih njegovih tovarišev z Zidanega mosta pokopali na tukajšnjem pokopališču. Železnica reka godba mu je odigrala žalostinko. Pokojni zapušča vdovo Marijo in tri nepreskrbljene otroke. Naj mn bo zemlja lahka, preostalim •orodnikom nase najiskrenejše sožaije. Gradnja železnice št. Janž-Sevnica Sevnica, %L junija Priprave za gradnjo železnice SL Janž— Sevnica dobro napredujejo. Delavci Čistijo gozdnat teren vzdolž reke Mirne, kjer je transi rana nova železniška proga, ki bo takls po njenem levem bregu. Z očiščevalnimi deli so pričeli na večih krajih, tako da gre delo hritro od rok. Zaposlenih je že precej delavcev, ki pod nadzorstvom strokovnjakov, poslanih od žel uprave, čistijo in pripravljajo teren. Delo ho trajalo (predvidoma dobri dve leti. Nad 600 delavcev in obrtnikov bo ves ta čas imedo dovolj kruha. Z naročili gradbenega materijala bo oživela tudi lesna industrija. Samih železniških pragov bodo porabiti nad 15.000, ogromno vijakov in žeb-ljev za prinijanje tračnic in Še mnogo drugega materijala. Za pomožna dela se bo porabilo tudi mnogo lesa, zlasti pri gradnji predorov, katerih je predvidenih šest v raa-lični dolžini. Se posebej je treba računati s prehrano in živili, ki jih bo množici delavcev dobavljal okoliški kmet. Tiha Mi ruska dolina je pod zvokom krampov in lopat močno oživela in z njo tudi vsa okolica med prelepimi vinskimi goricami. Todi tujeki promet je oživel. Ra-ani radovedniži rn izletniki z en* i opazujejo, kako napredujejo dela. Po načrtu se odcepi nova proga na ostrem ovrnku proge S4. Janž—Trebnje pri Tržišču, odkoder potem zavije proti št. Jan žil Proga se trasira po levem bregu reke Mirne vaporedno s cesto na drugi strani. Med 5. in 6. km bo tekla železniška proge 6kon" predor, ki bo dole 340 m, od postajališča Jelovec. Za tem bo tekla proga takoj spet skori 240 m dolg predor, nato pa se skrije še v 150 m dolgo luknjo. Po dveh predorih, ki sta dolga po 90 in 115 m se že vidi Savska dolina in očarljiv pogled na prelepo Sevnico onkraj široke Save. Razmeroma največ bo stala gradnja novega 140 m dolgega mostu Čez Savo. ki bo vezan v dveh velikih lokih. Nova železnica ho skrajšala dolge razdalje in oddaljene kraje približala tako, da Fib bomo lahko dosegli že v nekaj urah. št. Ru-pert ah" Mokronog spada pod sresko načsl-stvo v Krškem. Kraja sta oddaljena po 36, Ozfr. 22 km do Sevnice. Avtoboikne zveze ni tri svetla komfortna stanovanja, a v man-sardi je stanovanje hišnika. Kakor na zunaj, tako je tudi znotraj vse poslopje snažno, belo pleskano, da napravi najboljši vtis. Za domom je prostrano dvorišče, kjer so prostorne drvarnice. Prvotni načrt Doma poštarjev, ki je predvideval bogato fasado in za nadstropje višjo stavbo, je bil predrag, saj je bila vsa zgoradba preračunana na 1,700.000 Din. Tega denarja pa poštarji pri svojih skromnih dohodkih niso zmogli in zato so bfli prisiljeni zgraditi ©i manjši dom, ki tudi v polni meri ustreza njihovim zahtevam. Ta zgradba je veljala okrog en milijon dinarjev, a poštarji si lahko štejejo v čast, da je plačan ves dom in da na njem ni niti pare dolga. Dom je gradila stav»bma tvrdka Mavric, notranjo opremo so pa večinoma dobavile domače tvHke. Tako so dali poštarji tudi zaslužka domačim obrtnikom. Slavnostna otvoritev novega doma. h kateri so povabljeni rudi predstavniki javnosti, bo jutri ob 14. in bi pozimi trudi nič ne koristila, ker sneg in zameti zavro promet. Če je mokronoaki občan kMcan na sreeko načelstvo. se mora peljati čez Trebnje in Ljubljano 161 km daleč do Krškega, čez Sevnico bo Krško oddaljeno od Mokronoga samo 38 km. Potniku, ki potuje v Krško ne bo polreba več prenočevati v Ljubljani in trošiti velikih zneskov za prenočišče, sedaj bo lahko opravil ta posel že v enem dopoldnevu. Zagreb je sedaj od Mokronoga oddaljen čez Ljubljano 214 km, čez Karlovec 173 km, po novi progi pa se bo razdalja reducirala na 76 km. Dolina gradov ob Mirni bo z novo železnico postala najslikovitejše izletišče Ljubljančanov in Zagrebčanov, s Čemer se bo nedvomno močno dvignil tujski promet Radio in elektro-zdravstveni aparati Direkcija pošt in telegrafov razglasa: iJirtro« je 24. maja prineslo članek gospoda dr. Černiča iz Maribora pod nasiovom >Radio in elelrtridnd zdravilni aparati«, v katerem je bilo govora o vznemirjajočih pozivih direkoije pošte in brzojava posameznim zdravnikom za blokiranje njih zdravilnih naprav proti proizvajanju radijskih motenj in kjer se je dokazovalo, da elek-troteh. veda danes še ne zmore učinkovite izolacije (blokiranja) rontgen- diatermij-skih in drugih zdravilnih aparatov. Zdravniško društvo v Mariboru je obsojalo kazensko preganjanje nekaterih prizadetih svojih članov in je predlagalo naj bi se obratovalo z neblokiranimi elektromedicinskimi aparati do 12. ure in od 13. do 18. ure, ko so na radijskih programih manj važne točke. K navedenemu članku je bilo tudi aporoceno, da se je zdravniška Tabornica v Zagrebu obrnila na ministrstvo pravde s prošnjo, da izda vsem sodiščem pojasnilo, da paragraf 213 k. z. ne velja za električne zdravilne aparate rtd. Temu članku pa je 6ledrl v >Jutrn< 29. maja nov članek dr. Černiča pod naslovom »Radio in zdravstvene električne naprave«:, v katerem je bilo sporočeno, da je ministrstvo pravde pod št. 34236 R. br. 3204 vlogi zdravniške zbornice v Zagrebu ugodilo in vsa sodišča v državi obvestilo, da se z uporabljanjem elektromedicinskih aparatov ne more zagrešiti kaznivo dejanje po paragrafu 213 k. z. v zvezi z paragrafom 23 k. z., ker se po stanju sodobne tehnike ne dajo v toliki meri blokirati in izolirati, da ne bi motili in ovirali radijskih naprav. — Članek je vnovič pozival direkcijo pošte in brzojava, naj opozori zdravnike, da smejo uporabljati neblokirane svoje električno - zdravstvene naprave do 12. ure in od 14. do 18. ure. in je ob konca naglasa!, da je z rešenjem ministrstva pravde postalo nepotrebno vsako blokiranje električnih idravilnih naprav. Ta trditev pa nt resnična, ker obstoja poleg kazenskega zakona tudi Še specialni zakon o posti, brzojavu in telefonu iz leta 1931., ki vsebuje glede električnih naprav z ozirom na motitve brezžičnega delovanja posebna določila. Tudi ni resnična v članku navedena trditev, da se visokofrekvenčni zdravilni aparati po stanju sodobne tehnike ne dajo v toliki meri blokirati in izolirati, da bi ne motili in ovirali radijskih naprav v njih delovanju, ker obstojajo za blokiranje teh naprav natančno dne 1. januarja 1935 uveljavljena navodila po predpisih V. D E. 0S74A&35, ki jamčijo učinkovito blokiranje. Ministrstvo, kateremu je bila pred lož« vsebina teh zgornjih člankov, je izdalo 10. t. m. načelno odredbo, ki zabranjuje sicer v splošnem z i i jemo ugotovljenih namenih monter radijskega prometa preganjanje t postov prihajajočih motileev po določilih kazenskega zakonika (5 213 k. z), ki pa naroča, da je treba proti takim motiloem striktno izvajati določila zakona o telegrafa in telefona in aiesti tirno kazenski postopek. Predlog, naj bi se smele uporabljati blokiran« elektrarnedicinske naprave v do 12. ure in od 13. odnosno H. do 18. ure, ni bi i osvojen. Is narod enega sledi, da so bolnice, sanatoriji jn posamezni zdravniki po določilih sakona o posti, telegrafa in telefona dolini skrbeti n to, da njih elektrona edicinske napravo radijskega prometa (delovanja) no glede na čas, v katerem se uporabljajo, ne bodo motile in da s« mora poštna ■prava pool ožiti proti motilcem, ki bi pozivu za blokiranje v odrejenem roku ne ugodili, kazenskih sankcij iz zakona o posti, telegrafu in telefonu, v danih konkretnih primerih pa tudi sankcij iz kazenskega zakonika. Sankcije iz zakona o p. tt. določajo globe v Izmeiri 300 do 5000 Din, podvojitev v primerih ponovitve, zaporno kazen v primerih, ko denarna kazen v odrejenem roku ni bila vplačana, rn prisilno blokiranje naprav na motilčeve stroške. Bogomirju Kukmanu v slovo Ljnbljana, 22. jenija. Mirko! S solzami v očeh, s trpko žalostjo v j duši stojimo ob Tvojem grobu, da Ti še poslednjič zaželimo lahek večni sen in 1 da se poklonimo Tvojemu spomina. nično močno nadkriljevati. EX>mačini so sicer igrali zelo požrtvovalno zlasti v prvem polčasu, ko je bil rezultat 2:1 za goste, toda v drugem polčasu so močno popustili, tako da so jim gostje petkrat potresli mrežo in s tem znatno dvignili gokliferenco v svojo korist. Tako lepo igre ni v tej sezoni pokazalo še nobeno moštvo, kar jih je gostovalo na Jesenicah. Hermežani so na Jesenicah vedno dobrodošli, od njih se bodo jeseniški nogometaši lahko marsikaj dobrega naučili. Občinstva je bilo precej in je bilo z igro zelo zadovoljno. Sodil je dobro g. Ehrlich fz Ljubljane. — Gradnja lesenih poletnih hišic na Planini. Na Planini pod Črnim vrhom tik za s t aro mano Kopičarjevo gostilno je začela letos spomladi nastajati mala planinska vasica Da omogočijo sebi in svojim družinam v poletnih mesecih blagodejen oddih, so začeli nekateri gospodje z Jesenic v tem lepem okolišu graditi lesene poletne hišice. Hišice so večinoma enodružinske, stala pa bo vsaka od 10 do 10.000 Din z vso opremo. To akcijo je treba pozdraviti, ker bo nudila počitka potrebnim ljudem prijeten oddih, mladini znatno okrepitev, brezposelnim delavcem pa delo in zaslužek. Zločin brezsrčne matere Novo mesto, 22. junija Na desnem bregu Krke blizu Murnove hiše je snoči okrog 19. 141etn: Stanko Maistrov ič opazil na vodi približno 60 cm dolg zavoj, ki je vzbudil njegovo radovednost Zavoj je potegnil na breg. Bila je cementna vreča, in ko je odprl še to, je našel v stare cunj© zavito otroško trn peke deklice, ki )i je manjkala levica. O strasni najdbi je deček obvestil orožnike, ki so pregledali omot in ugotovili, a je brezsrčna mati nesrečno dete zadavila v bližnjem gozdn. Trupelca in cunj so se namreč držale trave divjega korena in praproti. Pri ogabnem zločinu je brezsrčna mati odtrgala deklici levico v ramenu in jo priložila trupelcu. Vse skupaj je zavila v cunje in še v dve vreči ter vrgle v vodo. Trupelce nesrečnega otroci čka so prepeljan v mrtvašnico na staro pokopališče, za brezsrčno materjo pa poizvedujejo. Baje so moritUci že na sledu. t Pri oanah perutnino ni sprememb. Go-■ spodinje kupujejo piske tudi ob koneu me-j seea, soj se stalnim konzumentom pisk ni treba ozirati na datum ter jim lete piske v pravem pomenu besede same v usta. Naše gledališče drama Začetek ob 30. url Sobota, 22. junija: Izdaja pri NovarL — Red b. Nedelja, 33 junija: Izdaja pri Novart. Izven. Predstava je v korist ZdTuženja icledali&kih igralcev. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 2A. junija: Produkcija plesne soje Mete Vidmarjeve. lzv. Cene od 14 IMn navzdol. Torek, 25. junija: Izdaja pri Novarl. Red Četrtek. Sreda, 26. junija: hndaja pri Novart. Red Sj-eoa * Prodiikrija plesne šole Mete Vidmarjev e ho 24. t. m. oh 20.uri zvečer v drami j Mladi plesni naraščaj, ki nam ga ho predstavila Meta Vidmarjeva, bo izvajal točke sporeda, načina hoje, vr.mahe in studije ter skupinski ples, deloma po narodnih pesmih deloma pa po godbi, ki j^ nalašč komponirana za te vrste plesnega izražanja. S solističnim pl^-om ho nastopila tudi gdč. Vidmarjeva. Opozarjamo na ta pWni vočer naše domače umetnice. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 22. junija: Boocaccrio Red A. Nedtdja, 22. junija: Pri belem konjičku Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Gostovanje g. fcarka Sancina iz Maribora. Ponedeljek, 24. junija: zaprto. Torek, 25. junija: Faust. Red C Sreda. junija: zaprto. G. Žarko Sanrin. tenorist iz Maribora poje partijo natakarja v veseli revijski 1 opereti >Pri belem konjičku« v nedelji j zvečer. Simpatični pevec je žel tekom svo { jega delovanja v Mariboru najlepšo nspehe ' ter je eden slavnih stebrov mariborskoj" I teatra. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. Ostala za?edba je običajna. Cene v znižane Glej, Mirko, polno številno se je zbrala Šentjakobska gledališka družina, ki si ji zmerom bil vzoren tovariš in ena njenih najboljših moča, da se poslovi od Tebe. Kako nas je zadel Tvoj odhod, kako velika vrzel je nastala med nami, bomo mogli prav doumeti šele pozneje, ko se bomo ob začetku jubilejne sezone zaman ozirali po našem odru, da bi oglodali Tvoje vedno se sme joče oči in Tvoj dobrodušni izraz lica. Ni več našega Slemeniškega gospoda, kamniškega mairea uz »Roko vn jače v«, davkarja Langerja iz »Vražjega Rudija«, Ekscelence iz »Trafike«, ni več našega nepozabnega Matajevega Matije; nič več nam ne boš ustvarjal nepozabnih likov, katerih si nam s tisto Tebi svojstveno izklesanostjo in poglobljenim doživetjem podal toliko, da si nam bil vzor in zgled, za katerim smo stremeli. Zamrli so s Teboj tudi vsi načrti za bodoče delo, ki si se ga hotel oprijeti s še večjim poletom in ljubeznijo in o katerih si nam še pred dnevi toliko rn s takim zanosom pripovedoval, da smo Te občudovali. Cenili, ljubili in spoštovali amo To, dragi Mirko. Zato se nam sedaj trgajo srca, ker vemo, da bomo težko pogrešali Tvojega nesebičnega sodelovanja. Tvoje iskrene prijateljstvo in Tvojo zlato dušo. Zbogom, Mirko! Do igral si svo jo težko, najtežjo vlogo, v kateri si se boril s prirojeno Ti žilavostjo in v kateri si tudi zmagoval, dokler Te ni podrla višja sila. Počivaj v miru. Ti naš dobri, zlati Kukec! Sentjakobčiani Te bomo ohranili v svetlem spominu. Spustite zastor! In še enkrat: zbogom, zbogom Mirko! J. u. Hitro prijet begunec škofja Loka, 20. junija. Debeljak Leopold ima pisano preteklost za seboj. Ni 14 dni, ko je vlomil v posest-nikovo stanovanje Franceta Jugo vi ca v žabnici, kjer mu sreča ni bila mila. Skoro ves ri*n je čepel v podstrešju in čakal ugodne prilike, da se domači umaknejo, nazadnje pa, ko se mu je zdel zrak čist, pa ga je zmotil pri njegovem nečednem poslu pes. ki je pričel tako lajati, da so postali domači, ki so delali na njivi, kakili 200 korakov od doma, na lajež pozorni. Debeljak, kl je hotel, sluteč opasnost, odnesti šila in kopita, se je zavihtel preko hleva na dvorišče, toda prav v tem trenutku ga je opazil gospodar Jugovic. Prej, nego si je mislil Debeljak, da bi bilo kaj takega res mogoče, so ga ze držale trdne kmetske pesti in nič ni pomagalo. Debeljak je moral v niso, kjer so ga pridržali do prihoda orožnikov, ki so mu potem pomagali do zaporov loškega sodišča. Prejšnji teden se je navihanec oči vi dno naveličal celice in je sklenil, pobegniti. Ugodna prilika se mu je nudila, ko so na sodišču pospravljali- Rokovnjač se je, preden so se prisotni sploh zavedli, kaj se dogaja, pognal proti visokemu, precej razrahljanemu zidu, se povzpel po njem na vrh in ušel. Sicer so ga skušali ujeti, a med tem je že izginil preko vrtov in travnikov v škofjeloškem gorovju. Toda ni se dolgo veselil svoje prostosti. Se prej nego je nemara sam od daleč slutil, je bil zopet v rokah čuvarjev zakona, ki so ga ujeli pri njegovem dekletu v Med- I vodah. Sledila je zopet aretacija in žalostna pot nazaj v zapor. Ker je Debeljak ptiček posebne vrste, so ga dobro zastraženega odvedli v zapore ljubljanskega sodišča, kjer mu bodo nemara skomin*1 po pustolovščinah do kraja prešle. KOLEDAR. Danes: Sobota 22. Junija katol«<\ani: Ahac i j, Goetimir. Jutri; Nedelja 23. junija katoličani. Edeltmd. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni ljubavnik Kino Ideal: Ljut^avna sezona. Kino Dvor: E^kadra femrti. Kino siška: Ve«eli svatje. žensko zborovanje nt\ IS.SO v m»un-stratni dvorani. Združenje trgovcev v Ljubljani, občn zbor ob 20.30 v Trgovskem domni. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: No«mrtni Ijiihavn » Kino Ideal: Ljubavna sezona. Kino Dvor: »On ali jaze fHarry P»ie>]i Kino Šiška: Vf^oli svetje. Rdeči križ. kro«ni na. I.#jnhIjan- skem erradu ob 16. Otvoritev Poštnega doma ob 14.30 na Tvvrševi cesti 39. Odkritje spominske plo&ce župniku Vrhovniku ob 11 na m**znariji šenf.p**tr eke župnije. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Dr. Krn^t. Tvrševa or ata 41, Trnkoczv ded.. Mestni tr^ 4 'n Uetar. S^Ienbursrova njica Z Jesenic Smrtna kosa. Po kratki bo'ezni je v bolnici bratovske skladnice umrl v 49. 'etu sta-losti g. Franc Slibar dolgoletni delavec v revami K ID na Jesenicah. Pokojnik se je pred leti zgradil Pod Mežakljo malo stanovanjsko hišico. Bil je organiziran v podružnici NSZ in je vneto sodeloval pri strokovnem m tudi političnem delu. Zapustil je žalujočo vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Pogreb je bil v četrtek popoldne. Bodi ubogemu trpinu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje. Prenovitev hiš. V zadnjem času je bilo lepo prepleskano postajno poslopje in Tan-carjeva hiša, ki napravi j a ta prav prijeten vtis. Zelo potrebno pa bi bik) prepleskati v zgornjem delu mesta nekaj hiš, ki so zelo umazane, še bolj pa v spodnjem delci mesta, ki silno kvarijo zunanje lice kraj«. Zanimivo je, da skrbe za zunanjost svojih hS najmanj ljudje, ki žive v ugodnih gospodarskih razmerah. V gotovih primerih tri morala intervenirati oblast ali občina, da bi prenovili svoje hiše, kar bi dalo mračnemu mestu mnogo bolj prijazno lice, doći m bi brezposelni pleskarski pomočniki v kratki poletni sezoni zaslužili kak dinar za zimo. j — Sport. Na praznik ob IS. uri se je vršila na igrišču SK »Bratstvo« prijateljska nogometna tekma med SK »Hermes« iz Ljubljane in SK »Bratstvo* z Jesenic, ki je končala z zasluženo zmago gostov z rezultatom 7:2. Tekma je bila izredno lepo odigrana. Gostje so domačine teh- Živilski trg Ljubljana, 22. junija Kakor vsako poletje je tudi zdaj živiktki trg preobložen. Naval je zlasti ne zelen jad-nem trgu. Edino sadni trg je zdaj se slabš> zaseden, pač zato, ker je letos malo čre-šetij in tudi jagod ni mnogo. Tudi gob doslej Še ni bilo v večjih količinah na trgu. Zadnje čase eo so čresnje podražile. Prejšnje tedne so eene nekoliko padale, zda i eo pa začele precej naglo rasti, kar se pozn* posebno zdaj, ker še ni drugega sadja. Prodajajo sicer Že zgodnje hruške, ki jih pa Še ne moremo šteti mod dobro sadje. Tud marelic je že precej, a so še po 16 Din kg, zato kupei posegajo najbolj po črešnjah, ki so pa zdaj najlepše celo po 16 Din. Srednja cena za čresnje je 10 Din kg. To je vsekakor nekoliko predrago, zlasti če primerjamo s cenami prejšnjih let. Lani so brle precej dobre črešnje celo po 4 Din kg. Kmetje prodajajo črešnje tudi na mero, po 5 Din liter, kar tudi ni poceni. Cene so tako visoke, ker je sadja premalo, nekoliko se pa tudi poena, ker večina bla^ra ni naprodaj iz prvo roke. Jagode so v primeri s cenami črešenj poceni, rdeče po 4 Din riter, borovnice po 3 Din, saj je za jagode prav tako slaba letina, kakor za črešnje. Gibanje cen na zelen jad nem trgu je pa za gospodinje bolj rezveseljrvo. Zdaj je že zelo mnogo domačega sočivja. Prevladuje grah in precej je tudi cvetače domačega pridelka, zelo lepe. Grah se je v nekaj dneh zelo pocenil. Danes so ga prodajali celo po Din 1.50 kg oeluščenega. Pomislili je treba, da je bil grah prejšnji teden še po 5 Din kg. Zluščeni grah ie po 4 Din Kter, stročji pa po 4 Din kg. Novega krompirja je že na iizbiro, navadnega po 4 Din kg, kifeljoar je pa po 5 Din. Najlepša eve-tača je po 4 Din komad. Dovoli je rudi ie ohrovta in zelja, in sicer glava po Din 1.50. Prodajajo tudi že prvo papriko, seveda rrvoženo. ki je še precei draga, po Din 1.50 komad. Za ta denar dobiš ž> leno bučo. Nekoliko dra« se Še zd? stro?ji fižol, ki je nsjcenejš-' po 6 Din ks. Po i«?i retii prodala jn tndi uvožene kumare, dočim so domaČe po 3 Din komad. Iz šolske službe Beograd, lf\ junija, p. V višjo skupino so napredovali učitelji, odnosno učiteljica meščanskih šol; Ivan Lapajne v Vojniku, Ljuba Pernic v Mariboru, Fran Javšovec v Celju, Fran Martine v Mariboru. Francka Zoreč in Anton Artel na Jesenicah, Marija Perko na Jesenicah, Josip Herguth v Mežici, Alfonz Lindter v Ljutomeru, Josip Rajhman v Celju, Ana Roth-Slapšak v Tržiču, Zlata Albert v Skorji Loki in Iva Pucelj v Brežicah. Premeščeni so učitelji odnosno učiteljice na lastno prošnjo: Marija ćebular iz Krasne v Borovnico, I>ani-lo Danej iz Dragatuša v Kožarje, Vida Fajdiga iz Sela v Stranje, Ivan Jezersek Lz štajnerja k Sv. Trojici pri Rogatcu, Marija Jure iz Mekinj v Nevlje, Frančiška Kavšek iz Dragatusa v Črnomelj, Marija Kinčič iz PertoČe v Gederovce, Pavla Lazar iz Dobrniča v St. Jurij pri Grosupljem, Marija Makarovec iz Krke v Luče, Marija Hartnik iz Tribuč v Rožni dol, Marija. Pod-javoršek iz Polja v Rogaško Slatino. Milan Pogačnik iz Gornjega Tuhinja v Komendo, Silva šalamun-Monari lz Smartna v Rožni dolini v Mirno, Vlada Skulj z Zidanega mosta na Vrhniko, Ivana škodlar iz Dobre-polja v Smlednik. Stane šuler iz Starega trga v Dobrepolje, Josip Tavzelj od Sv. Duha v Halozah v Zavrč, Josip Zupančič iz Dražgovca v Selce. Ana Zupan iz Vidoncev v Gornjo Lendavo, Anton Melihar iz Tržiča v Zidani most, Justina Globočnik iz Kapce v skocijan, Slavka Ziherl iz Vrhpolja v Trzin, Karolina Istenič iz Cadrama v St. Vid nad Ljubljano. Adolf Kocuvan iz Be»e vode k Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Marija Tekavec iz Laškega v Kranj. Iz Radeč — Naši nadebudni nogometaši so pred kratkim dobili svoje igrišče, ki ga je proti malenkostni najemnini odstopil aevod sv. Vincencija Paveljskega v Radečah. Na ipri-£ču se vrše vsako popoldne, zlasti pa proti večeru treningi. V nedeljo je imela radeška mladina tekmo proti starejšim Članom. Seveda je bile poražena i rezultatom 2:7. Na prazn h vnebohoda pa so se kosali debeluhi in suhi med seboj Za *ekmo je vladalo splošno zanimanje Rezultat je bil 4:4. ; Mladina je pozdravljala bolgarske feler ni farje. Ko se je v torek peljal« skupina bolgarskih železnicarjev skoz Zidani most Je uprava okusno okrasila kolodvor z zelenjem ter bolerarskimi in našimi troborni rami. Šolska mladina iz Zidanega most ra je v pozdrav prinesla mnogo cv^»tia ^ beni ki pa so zaigrali bolgarsko in r*s* narodno himno. « >SLOVBlf«Kl IfAFODi dne 22. Jonija 19» Stran 5. Pasteurjev zavod V krizo je zašel zato, ker je lijakov, ki bi na Vso francosko javnost je razburila vest, da nameravajo zapreti Pasteurjev zavod. 2e dodgo so se širile te vesti, toda nihče ni hotel verjeti, da so resnične, dokler jih niso priobčili tudi francoski listi. Pasteurjev zavod je eden najvažnejših stebrov francoske kulturne propagande. Ustanovljen je bil leta 1889. in služi v prvi vesti mikrobiološki in higijenski vedi. Pouk v Pasteurjevem zavodu se je pričel leta 1889. in razdeljen je bil v tri panoge. Tu v prvi vrsti proučujejo stekline ki v tem pogledu je Pasteurjev zavod vzor za vse druge države. Profesorji poleg tega predavajo geološko kemijo, bakteriolo-gijo v odnosajih do higijene, metodo za proučevanje bakterij in njihovo porabo v zdravstvu, morfologijo nižjih bitij ter primerjalno vedo o mikrobih. In temu zavodu grozi zdaj nevarnost, da ga zapro. Ravnatelj zavoda dr. Martin vidi glavni vzrok v pomanjkanju naraščaja učenjakov. Učenjaki, ki delujejo na zavodu, so razmeroma že vsi stari, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni. Novi profesorski zbor zavoda je njegovo življensko vprašanje. Po svetovni vojni dajejo miadi zdravniki prednost donosnejši zdravniški praksi pred napornim in slabo plačanim znanstvenim delovanjem na Pasteurjevem zavodu. Pomanjkanje agilnih učenjakov je zelo občutno. Poleg? tega po trobu je jo iste v nevarnosti začelo primanjkovati učenjem predavali učenjake kakor Pasteurjev zavod tudi drugod, zlasti v Lille, Saigonu, Hanoi, Hue, Tanan a rivi, Tunisu, Alžiru, Tan-gerju, Dakaru, Casablanci in Brazza-villi, kjer povsod vihra francoska zastava in kamor vabijo učenjake iz Pariza. Računati je pa treba tudi 8 Pa-steurjevimi zavodi v drugih državah, ki se tudi potegujejo za pariške učenjake. Iz Pariza pa pošiljajo vedno manj strokovnjakov, ker se njihove vrste vedno bolj redčijo. Francoska vlada bo seveda storila vse. kar je v njenih močeh, da reši Pasteurjev zavod. Preskrbeti mora v prvi vrsti sredstva, da bodo lažje živeli mladi učenjaki in da bodo za svoj trud bolje plačani. Pasteurjev zavod v Parizu ni državna ustanova, temveč mu je samo priznan značaj splošno koristne ustanove. Sredstva dobiva v obliki daril, volil in prispevkov industrije, čije interesi so tesno združeni z zavodom. Padec valute je močno skrčil premoženje zavoda in ravnateljstvo mora biti zdaj zadovoljno, če lahko plačuje učenjake in osobje ter vzdržuje laboratorije, pa Še pri tem mora zelo štedi ti. Plače učenjakov so tako nizke, da morajo biti res veliki idealisti, da n-e zapuste zavoda. Vlada mora zdaj poskrbeti za denarna sredstva in za nove učenjake. Prejšnjemu ravnatelju Pasteurjevega zavoda dr. Rouxu, ki je umrl junaške smrti na polju vede, so hoteli postaviti spomenik. Zdaj so pa ta načrt opustili in zbrani denar dobi zavod, kar bo gotovo v duhu pokojnega junaka vede. Poseben odbor, ki mu načeluje vrhovni zdravnik francoske armade Sieux in čigar člani so odlični francoski učenjaki, je priredil narodno zbirko za Rouxovo ustanovo. Francoski listi pozivajo Parižane in sploh vse Francoze, naj po svojih močeh prispevajo v to ustanovo. Sličen poziv je izdal tudi prezident republike. Pa tudi pariški kardinal se je obrnil na svoje vernike, naj podpro narodno zbirko. Javnost upa, da se bo z združenimi močmi posrečilo rešiti Pasteurjev zavod, da ga ne bo treba zapreti, ker bi pomenilo to hud udarec za francosko kulturo. osti potovanja z avtobusom V avtobusu si na potovanju v vsakem pogledu mnogo svobodnejši kakor v vlaku Ljubljana, 22. junija. Družabna potovanj« vobče, zlasti pa večja, so pri nas Slovencih še vedno dokaj redka, obenem pa veljajo bodisi za luksuz ah za pridobitno sredstvo doticnega, ki jih prireja. V našem primeru gre za Zvezo za tujski promet v Sloveniji ki je po svojem marljivem ravnatelju g. Pintarjn začela prirejati družabna potovanja v inozemstvo seveda pa z namenom, da bi pri tem kaj zaslužila, temveč da nam odpre vrata v širši svet. da nas seznani z delom, napre»dkom in uspehi tujih narodov in da pokaže zunanjemu svetu, da tudi na tem polju Slovenci s svojimi skronrnimi močmi nočemo predaleč oblakov prahu, da nimaš nobenega razgleda, je vožnia ne samo z osebnim avtomobilom, temveč tudi z avtobusom zelo prijetna. Po državah, kjer imajo moderno urejene ceste, je potovanje z avtobusom mnogo bolj priporočljivo, kakor z železnico. Velike prednosti ima vožnja z avtobusom pred ono v železniškem vagonu, iz katerega nimaš skoraj nobenega razgleda, zlasti pa ne vidiš kako živi ljudstvo države, po kateri potuješ, ker se voziš samo skozi večje kraje in vidiž ob železnici le industrijska podjetja, razne modeme naprave rn lepe stanovanjske hiše. Prave slfke žit ja in bitja, prebivalcev države, po kateri te vodi pot, iz Jogtov avtobus, ki smo z nJim potovali v Bruselj in nazaj zaostajati za njim. Predaleč pravim, kajti da še daleč zaostajamo, bomo siišah* pozneje. Drugod po svetu, posebno v naprednejših državah, so družabna potovanja že nekaj vsakdanjega, pri nas bo pa treba še mnogo sistematičnega dela, preden bouo prav razumeli njihov namen in pomen. Ni še dolgo tega, ko smo mislili, da lahko prevozimo u««j^o pot samo z vlakom ali s parnikom. Zdaj vidimo, da imamo na razpolago tudi avtobuse, ki bodo prav kmalu padli še zadnji presodki in pomisleki proti n;im. Imamo že nekaj dolgih potovanj z avtobusi za seboj in pokazalo se je, da pod gotovimi pogoji avtobus daleč prekaša vlak in parmk. Prvi pogoj so seveda dobre ceste, ki jih pri nas žal še ni in jih še dolgo ne bo, v drugih državah, kjer gTe denar iz državne blagajne vedno in samo za najpotrebnejše naprave, pa ne poznajo vec slabih cest. po katerih dvigajo motorna vozila za seboj oblake prahu, da se potnik v odprtem avtombilu ali avtobusu kar duši v njem. Celo siromašna sosedna 'Avstrija se je vrgla z vso silo na tfradnjo modernih asfaltiranih cest in rudi tam se ti ni treba bati kotanj ali prahu. Se mnogo večjo važnost polagaio na gladke asfaltirane ali z drobnimi kockami tlakovane ceste v Nem čiji. Belgiii. Franciji. Italiji itd. Po gladki široki cesti, kier te ne premetava in ne trese, da bi se moral hati za svojega rojstva kosti, kjer ne vidiš pred seboj in za seboj vlaka torej ne moreš dobiti, pač jo pa dobiš na vožnji z avtobusom, ker vodijo ceste tudi skozi manjše kraje in vasi, kjer imaš razgled na vse strani in kjer se lahko ustaviš, kjer hočeš in kjer najdeš kaj zanimivega. Seveda mora biti tudi avtobus udoben, sicer postane potovanje z njim kmalu muka. Mnogi se avtobusa še vedno boje, ker mislijo, da mora človeku postati slabo, če le sede vanj in krene na daljše potovanje. Res so nekateri, ki vožnje z nobenim motornim vozilom ne preneso, toda ti so redki, pretežna večina ljudi se pa počuti v avtobusu dobro, pa naj bo potovanje še tako dolgo. Nasprotno, človek se taki vožnji kmalu privadi, od dne do dne mu je prijetnejša in niti na misel mu ne pride, da bi jo zamenjal z vožnjo v vlaku. Vse prednosti avtobusa pred vlakom smo spoznali še posebno na potovanju v Bruselj na svetovno razstavo, ko smo prevozili tja in nazaj 3200 km dolgo pot in ko ves čas nikomur ni bilo slabo. Vsi smo se počutili dobro in zadnie dni se nam kar ni hotelo iz avtobusa, da so naši hudomušneži na povratku predlagali, naj proglasimo naš avtobus za stanovanjsko kolonijo, kjer bi prebili tudi noči. Vozili smo se 12 dni. Šlo je čez drn in strn, po strmih klancih navzgor in zopet v dolino. Joštov avtobus je premagal tri visoku morske prel»7e. pa je bil ves čas v najboljši formi, kakor pravijo športniki, nikjer in nikoli nam ni nagajal. zadovoljen je bil, da je dobil svojo porcijo bencina, mi pa smo bili zadovoljni a njim. čeprav bi mu obrtniki, ki so ga znotraj opremili, morali mak) natančneje pogledati v trebuh, ker v njem ni vse tako kakor bi moralo biti Mučno, v poletni vročini naravnost nesnosno, bi bilo potovanje v zaprtem avtobusu, iz katerega rudi nimaš" tako lepega razgleda, kakor is odprtega. V državah, po katerih nas je vodila pot amo videli nešteto modernih avtobusov, toda nobenega pokritega, kakor jih imamo po pretežni večini še pri nas. Drugod po svetu imajo bodisi odprte avtobuse, ki se dajo po potrebi če dežuje ali če pritiska prehuda vročina pokriti ali pa imajo steklene strehe, ki se odpirajo med vožnjo na eni ali drugi strani, spredaj ah zadaj, kakor šele potniki Pri enih in drugih je dobro poskrbljeno »a neoviran razgled potnikov, ki s tem namenom tudi potujejo, da čim več vidijo. Je še nekaj, kar govori za potovanje z avtobusom. Rešen si namreč skrbi in sitnosti, ki jih imaš s prtljago, če potuješ z vlakom. V avtobusu voziš vse s seboj, zapelje te naravnost pred hotel, da ti v tujem mestu ni treba iskati prenočišča in plačevati po-streščkov, nosačev, avtotaksijev itd. Lahko pa tudi vsak čas zaviješ pred krčmo m si privoščiš polič žlahtne kapljice, če nimaš kače v žepu. Kdor mnogo potuje po svetu, bo moral priznati da so te sitnosti večkrat tako velike, da zagrene človeku marsikatero uro, ki bi mu bila sicer prijetna. In če potuješ z avtobusom v skupini, ti je ustreženo še v drugem važnem pogledu. V velikih tujih mestih ti ni treba proučevati načrta in iskati poti do raznih znamenitosti, z avtobusom se odpelje vsa družba po mestu, ustavi se. kjer je kaj zanimivega in lepega, in tako vidiš brez posebnih stroškov in truda v kratkem vse, kar je vredno ogleda. In končno nisi vezan na nobeno progo, cestno omrivic ic r.ovsmi mnor?o bogate'še od železniškega, med potjo si družba lahko pre misli in krene v drugo smer. Skratka, v avtobusu si v vsakem pogledu na potovanju mnogo svobodnejši kakor v vlaku. Zato ni čuda, da ljudje vedno raje potujejo z avtobusi, kar smo videli najlepše v Nemčiji, kjer je avtobusni promet med vsemi državami najbolj razvit in kjer imajo tudi najlepše ceste. Kako smn preživeli 12 dni na potovanju po zapadni Evropi, kaj vse smo doživeli in videli, bomo pa še slišali. Jože Zupančič. Brezposelnost ni vedno nesreča Gledališki ravnatelji, ki pošiljajo igralce na počitnice, da znižajo izdatke, se lahko sklicujejo na London, kjer je dosegel neki igralec uspeh baš s tem, da je bil brez službe. Gilbert Rumbold je član potujoče večje igralske skupine in hodil je z njo od mesta do mesta. Igral je samo manjše vloge in nihče se ni zanimal zanj. Končno je bila pa igralska družina razpu^čena radi slabih časov in tako je ostal tudi Rumbold brez službe. Dolgo je poskusa! svojo srečo na kmetih, slednjič je pa sklenil zateči se v London, V Londonu se mu je pa godilo še slabše. Kmalu je potroši vse prihranke in začelo se je gladovanje. V najhujši stiski mu je sinila v glavo srečna misel. Telefoniral je ravnatelju londonske radijske družbe in se predstavil kot igralec brez službe. Rad bi bil v radiu predaval o bedi angleških igralcev. Ravnatelj je slišal po telefonu njegov melodični glas in pova'bil je Rum bolela, naj pride predavat v radio. Poslušalcem je bil njegov prijetno zveneči glas všeč in tako je dobil Rumbold dobro plačano mesto nanoved ovalca. Krokodilov jubilej V Amsterdamu j«e proslavil te dni tiho in skromno svojo 601etnico krokodil, Qudom po imenu. Dolg je tri metre in v amsterdamskem živalskem vrtu je že od nekdaj deležen splošne pozornosti. Pred 60 leti so ga ujeli kot mladiča v reki Mississippi in ga pripeljali v Amsterdam, kjer so mu dali ime Qudom. Še noben krokodil ni živel tako dolgo v živalskem vrtu. Krokodili dočakajo visoko starost samo v vodah, kjer so se rodili v živalskih vrtovih pa navadno kmalu poginejo. Po rekah in jezerih, kjer je njihovo kraljestvo, se počutijo seveda mnogo bolje m dočakajo tudi 100 let, pa imajo še tako dobro prebavo, da lahko pohrustajo človeka, če ga dobe med ostre zobe. Qudom je najstarejši krokodil v Evropi in čeprav so ga ujeli še kot mladiča, da zlate svobode sploh ni poznal, je dočakal v živalskem vrtu visoko starost. Dobrodušni amsterdamski meščani so ga za jubilej dobro pogostili. Senzacionalna obravnava Za zaprtimi vrati se zagovarja v Carigradu že več tednov neki Kenan, ki je zapeljal mlado vdovo Ramzijo, kar je po turškem zakonu kažnjivo. Obravnava je pa zapletena, ker se Kenan v resnici ne piše Kenan, temveč Meiahat, in ker ni moški, temveč ženska, ki nosi moško obleko. Nekega dne se je Meiahat kot moški seznanila na »prehodu z mlado vdovo, ki se je v njo oziroma vanj takoj do ušes zaljubila. Dozdevni Kenan je brez pornUleka privolil v zakon in tudi mati čudaškega dekleta je v to privolila, čeprav je vedela, da ima hčerko in ne sina. Mati Kenana Meiahat je celo sama zasnubila Ramzijo. Poročiti bi se morala čez mesec dni, toda Ramzija je bila tako zaljubljena, da je predlagala svojem« ženinu pred poroko, naj se preseli k nji Ženin je na to pristal, stanoval je pri svoji nevesti m zdaj pričakuje Ramzija radosten dogodek. Jvilemml nrrgazricc jo treba ravnati posebno previdno LUX jih pere prizanesljivo I Do tu je bila obravnava javna. Potem so pa javnost naenkrat izključili. Toda ljudje si /riajo pomagati tudi skozi zaprta vrata. In zato so priš'e podrobnosti obravnave v javnost. Ljudje so zvedeli, da je nastopal Kenan v dveh osebah. Menahat je bala dogovorjena s svojim bratrancem, ki jo je po potrebi nadomestoval, in znala je urediti vse tako spretno, da zaljubljena vdova prevare ni opazila. Ženin Kenan-Melahat je vedno neopaženo izginil in na njegovo mesto je stopil njen bratranec. Tako sta izpovedala Meiahat in Ramzija. Pozneje je pa Ramzija povedala, da je nekega dne zvedela za to tajno po naključju v kopeli Toda Ma-lahat je pod prisego kot priča izpovedala, da je Ramzija to že davno vedela in da je bila ovadba samo osveta za to, kr je Kenan Meiahat postala ljubica drugega. Najbolj so bili pa sortni ki presenečeni, ko sta se ined obravnavo Meiahat in Ramzija pomirili. Sodniki so se prepričali, da .'"led obema ženama razen duševne simpatije ni bilo nobenih stikov in da sta povsem normalni Noben paragraf pa ne zahteva kazni za to, ker si je ženska pod krinko moškega pridobila naklonjenost druge ženske. Obravnava je bila že štirikrat preložena. Iz Maribora — Obmejni promet v maju. Meseca maja je prekoračilo naso severno mejo 7920 oseb, ki so dopotovale v našo državo. Največ je bilo med temi Avstrijcev, in sicer 4193, Cehoslovakov je dopotova-lo 3301, Jugoslovenov 1668, 98 Italijanov in 361 oseb iz drugih držav. V istem času pa je zapustilo Jugoslavijo 7552 oseb, med temi 1788 Jugoslovenov, 3520 Avstrijcev, 1594 Cehoslovakov, 296 Nemcev, 83 Italijanov in 271 oseb iz drugih držav. V tranzitnem prometu je prekoračilo naše mesto 3023 oseb. Celotni promet izražen v številki je torej 20.695 oseb. _ Mestna občina za revne učence. Potrebno je povdarjati skrb mariborske mestne občine za revne učence. To pod-črruje zlasti dejstvo, da je mestna občina podelila Društvu za podpiranje revnih učencev podporo v znesku 5O00 Din. Istočasno pa je mariborska mestna občina podelila 5000 Din tudi za vzdrževanje tu-i kajšnje trgovske nadaljevalne šole. — Mariborski zadrugar ji pojdejo na Oplenac. Člani zadruge državnih uslužbencev v Mariboru se bodo poklonili na grobu blagopokojmemu Viteškemu kralju Zedinitelju. Na Oplenac bodo odpotovali 35. junija, vrnili pa se bodo 1. julija. Mariborski zadrugar j i bodo potovali s posebnim vlakom. Odhod bo 28. t. m. ob 18.26 zvečer, povratek v Maribor pa bo 1. julija ob 3.35 zjutraj. — Tečaj za izpitna preda\'anja. Obrt-nozadružni nadzornik g. Založnik sprejema prijave za 14. tečaj izpitnih predavanj, Id s« bo vHHl, kakor hitro se bo javilo vsaj 30 udeležencev. Tečaj bo brezplačen. — Razstava ročnih det in risb. Dijaki realne gimnazije v Mariboru so priredili zelo zanimivo razstavo ročnih del in risb. Razstava bo odprta do vključno nedeljo ves dan. Razstavljena dela kažejo veliko sposobnost in pridnost naše učeče se mladine. Iz Kamnika Pregled vodorodov. V zadnjih letih se je vodni pritisik v ceveh tako zmanjšal, da voda na višjih mestih ni več dosegla niti prvega nadstropja. Kar so ugotovili, da v glavnem cevovodu ni nobene napake, preizkušajo sedaj pritisk cevi v hi^ah samih. Pri dosedanjih poizkusih je ugotovljeno, da nfti v eni tretjini hiš niso cevi cele ter da bo treba razkopali pol Kamnika, če hočemo dobtfi zopet potreben pritisk, ki je sedaj radi tolikih izspub popolnoma padel. Pozdravljamo stremljenje m satne občine, da se ta nedostatak odstrani. Mali grad io tajski promet Pokojni pisatelj Fran Milčnski, ki j d vsako poletje prebil med nami, je nekoč v »Slov. Narodu« opisal, kako prijazno mestece so Butale (pri tem je mislil na Kamnik) in kako post režij i vi in uslužni eo meščani. Napisal je med drugim: »Ko sva nekega lepega dne stala z nekim višjim gospodom sredi trga in ogledovala krasne planine, mi je gospod rekel: >Kaj mislite gospod pisatelj, ali stoje planine tako, kakor bi morale soiti in kakor to zahteva veš okus? Če vam ne ugajajo, kar povejte, v interesu tujskega prometa je, da jih takoj prestavimo in uredimo v slogu, ki bo vsem po voljl.c — Da. tako je bilo nekoč. Danes na žalost ne vlada med nami več tako navdušenje za olepšavo mesta. Za primer nam sluši lahko Mah' grad, kjer le akoro dva meseca počivajo dela, ot> razvalinah pa stoje kot neme priče zidarski odri, kiatere eo zapustil! zidarji, ko se nesklnili delo. Uboga zakleta Veron ka na Malem gradu caka. kdaj se bo pojavil nedolžni sedemletni deček, da jo bo rešil prokletstva. Kako dolgo bo 5e čakala, ne vemo. upamo pa, da se je bodo kmalu USm-i-lfli. Namestita odredba. Kopališka uprava je odredite, da na mestno kopališče do 18. ns sme noben nekopalee. Na to odredbo opozarja velik plakat nabit na zunsntfih vra.ih kefMiliiea. Smatramo to odredbo za neumestno, kajti kopaliSka uprava bi morala stremeti aa tem. da na kopali&Pe nrivabr čim več gostov, ne pa. da jih odbija. Le as ta 1 način bi bilo v bodočih letih omogočano povečati najemnino in tako vsaj delno kriti obresti investicije. V slučaju pa, če nikakor ne bi bilo mogoče te odrivtbe preklicati imamo predlog: Kopališka uprava naj na glavnem trgu za transformatorjem zgradi par kabin za slačenje, da bodo ljudje kar s trg\a lahko marširali na kopal sce v kopalnih hlačkah in ne bodo kot civilisti motili >«ilnih množice kopalcev na kopaliAču Kolesarji petor! V nedelo se je neka dama iz Ljubljane peljala s kolesom v Kamniško Bistrico po novi avtomobilski cesti. Na klancu proti Beli ji je odpovedala zavora in dama se je z vso silo zaletela v nasproti prihajajočo kočijo. Pri tom je zadobila težje poško Ibe po glavi in roknh. Opozarjamo kolesarje nn nevarnost votnje s kolesom v Kamniško Bistrico, ker ni to prvi primer, d« *o na nevarnem klanrn odpovedale zavore. Nedelja, 23. junija. 7 30- Cvetlice lončnice. H.00: Mandoli-nistični sekstet. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz Trnovske cerkve. 10.30: Koncert slovanske glaabe. 11.30: Plošče. 12.25: Prenos iz Amsterdama. Prireditev nizozemske radijske zveze za inozemske izseljence po vsem svetu. ln.00: Nekaj koračnic na ploščah. 16.15: ženska ura. 16.30: Majda. Izvirna slovenska radijska opereta. 10.30: Nac. ura. 20.00: Čas. poročila. vreme, obvestila, spored. 30.20: O kres* se dan obes*«. Radijski orkester, plošče, Fantje na vasi, harmonika-solo. prizori in recitacije Radijski orkester: Sen kresne noči. 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. 22.00: O kres* »e dan obes* (nadaljevanje). Ponedeljek. 24. junija. 12.00: Citre pojo na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13;15: Češki pevski zbori na ploSčah. 14.00: Vreme, spored, borza, 18.00: Operetne pesmi na ploščah. 18.20: Zdravniška ura. 18.40: fra, poročila, vreme, spored, obvestilo. 19.00: Harmonika solo. 10.30: Nac. ura. 30.00: Prenos opere iz Za groba: Sneguroč-ka. V I. odmoru: Predavanje o kongresu; v II.: Čas, poročila, spored. Konec ob 23. Torek, 25. junija. 12.00: Iz daljnje Španije (plošče) 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas. obvestila. 13.15: Narodna pesem v orkestralni obHki. izvaja radijski orkester. 14.00: Vreme, spored borza. 18.00: Otroška ura: Mali harmonikar Edo v šramlu igra, 18.40: Cas. poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00: Samospevi. 19.30: Nsc. ura 30.00: Celjski večer. Nastopajo mladinski pevski zbor, orkester Gl. Marice, pevsko dr. »Svoboda«, Celjsko pevsko dr. itd.) 21.30: Cas, poročila, vreme, »pored. 22.00: V valčkovem tempu okrog sveta. Radijski orkester. 2130: Angleške plošče. Sreda, 26. junija, 12.00: Odlomki iz priljubljen« opor na pk)šcah. 12.45: Vreme, poročila, 13.00: Cas, obvestila. 13,15: Simfonične glasbene slike na ploščah. 14.000: Vreme, spored, borza. 18.00: Ploiče po željah. 18-20: Pogovor s poslušalci. 18.40: Oas, vreme, poročila, Spored, obvestila. 19.00: Par besed predno se greste kopat. 19.30: Nac. ura. 20.00: Narodne v novi obleki. 20.45: Za ples. za plesi — igra Ronnv-jazz. 21.30: Cas. poročila, vreme, spored. 22.00: Ntpe- vi iz raznih operet. Radijski orkester tn ploSče. Četrtekt 27. junija. 12.00: Ruske narodne na ploščah. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Podoknice na ploščah. 14.00: Vreme, spored, borza, 18.00: Mojstri saksofona na ploščan. 1820: Slovenščina. 18.40: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.00: Narodne vojaške pesmice pojo Fantje na vasi. 19.30: Nac. ura. 30.00: Prenos iz Beograda. 21.30: Cas, poročila, spa red, vreme. 22.00: Iz naših lojfcov rn gajev. Radijski orkester in plošče. Petek, 28. junija. 9.00: Šolska ura: Vidovdanska proslava, izvaja ID. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Prenos iz Delavske zbornice. 12.00: Slovenec, Srb, Hrvat, za vedno brat in brat (plošče). 1245: Vreme, poročila. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, spored, borza. 17.30: Sprejem papeževega delegata na gl. kolodvoru. 1&00: Pridi sv. Duh — začetek evhar. kongresa (iz stolnice). 18.40: Gas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00: Radijski orkester 19.30: Nac. ura. 30.00: Uvod v prenos. 20.30: Handel: Mesija — oratorij (prenos iz Uniona), vmes: čas. poročila, vreme, spored. Sobota, 29. junija. 730: O važnih vprašanjih iz čebelarske zgodovine. 8.00: Mladinska služba božja (prenos iz stadiona). 9.00: Unijatska cerkvena glasba (prenos iz cerkve sv. Petra). 10.00: Havdn: Sedem besedi (godalni kvartet). 12.00: Gloria iz Bachove maše v h-molu na ploščah. 16.00: Koncert nabožno glasbe, izvaja radijski orkester. 17.00: Prenos petih Htanij z ljudskim petjem ter blagoslovom 9 Stadiona. 19.30: Nac. ura. 30.00: Veder religiozne glasbe. 21.30: Uvod v prenos. 21.46: III. dejanje Wagnerjeve svečane igre »Parsifal« (prenos is nar. gledališče). 23.15: Reportaža nočne procesij«, vmes kovalni spevi. 24.00: Prenos slovesne polnočnice a Stadiona. Knpaf domače blago! UM Wotff 35 BOGINJA DOBROTE ROMAM — Rad bi se udri v zmljo, izginil. — Ne razumem vas, gospod Harland. «— je odgovorila Ingelena rn se spomnila na Isoldino smrt od ljubezni, ker je ta mož rafail pesnikove besede, ne da bi to slutil. — Rad bi skočil iz svoje kože. Rad bi, da bi se ne pisal več Harland, da bi ne bal več Harland. To bi bilo še bolje. — Saj ste vendar lahko zadovoljni s svojim življenjem Harlanda. — Ne vem, polaAča se me dvom. Odkar sva skopaj, nisem več prepričan o tem. V hišico je butnil vihar, da se je kar stresi a- — Če ne bo konec viharja, nocoj ne bova mogla dobro spati, — je dejal Harland, da bd napeljal pogovor drugam. — No ,pa poskusiva svojo srečo. Zrak me je prevzel, da sem postal zaspan. Lahko noč, gospodična! CSm je pa Harland legel na posteljo, ga je zaspanost minila. Njegovi možgani so bedeli. Obraz mu je žarel od soJnčnih žarkov ali od vročice. Dolgo je ležal, ne da bi mogel zaspati Končno je odprl oči. V sobi je bila tema in grobna tišina je vladala v nji. Samo njegovo srce je glasno utripalo, ne hitro, toda tako glasno, kakor ura v zvoniku. Postelja se je pod njegovimi udarci gngala. Potem se je pa približalo z zrakom mogočno šumenje, kakor da lete jeseni jate ptic mimo njegovih udes. Slišal je razločno, kako so s krili bičale zrak. Skušal je dvigniti roko, da bi preplašil ptice, toda roka je bila prazna, brez občutka, ohromela. Ptice so letele nemoteno naprej. Harland je ležal nepremično m prisluškoval. Zdelo se mu je, da je njegovo telo mrtvo, samo srce je še vedno živelo. Ko je bila jata ptic že mimo, se je začni iz bučeče globine cerkveni koral, ki se je tiho začel in mogočno naraščal Zadonele so orgle in njihov glas je šel po svetu. Harland je imel občutek, da je padlo ogromno kladivo in mu zdrobilo lobanjo. Hotel je zaklicati na pomoč, pa so njegova usta lovila samo sapo. Ko so orgle utihnile z dolgo ugašajočim akordom, je zagledal Harland v sivi svetlobi pri oknu stoječo — Njo. Stala je tam otožna, pomigala mu je in dejr.!a prijazno: — No, dragi prijatelje; Iv? Še ne, — je prosil Harland z nemimi usti. — Se ne! — Cas je že, prijateljček. Kreniva na pot — Se malo potrpi! — Grozen strah ga je spreletaval — Ne delaj mi težav s tem prijateljček, — je prosila senca pri oknu. — Samo še teden dni, — je jecljal Harland. — Samo še en teden. Dovoli mi še en pogled na livade v solnem h žarkih. — Ne morem, prijateljček. Sama sem samo služabnica in ubogati moram. Pojdi! — Nočem, nočem! Siva postava se je sočutno smehljala in iztegovala roko. Harland se je dvignil in pretrgal verigo, ki mu je zapirala usta. — Gospodična Gdrtzova! Ta obupni krik je bil tako močan, da je prestrašenemu sivcu pri oknu omahnila roka. — Gospodična Gdrtzova! Igelena je planila v sobo. — Luč! Z drhtečo roko je prižgala luč. — Tam, tam! — je kričal Harland in kazal na okno. —Pomirite se, gospod Harland. Težke sanje ste imeli —Tam stoji! — Kdo? — Ona. — je zašepetal Harland, drhteč od groze. Stopila je k oknu in odvrnila zaveso. — Nikogar ni tu! Misli so se mu vrnile. Spoznal je Inge-leno. Zagledal je Kvanon, ki se mu je prijazno smehljala. — Smrt je bila tu, — je dejal prestrašeno. Ingelena je sedla na rob postelje. — Samo težke sanje so bile, gospod Harland. Odkimal je z glavo. — Smrt je bila. Če odidete, pride zopet. Obrisala mu je potno čelo. — Ne bo je več. — Pri meni morate ostati! — Ah, gospod Harland! — Vedno morate biti pri meni. Spati morate tu! Ni mogla skriti, da so jo spravile te besede v zadrego, da ji je postalo nekam čudno pri srcu. — To bi bilo nerodno gospod Harland. Njen odpor ga je jezil. — Nerodno? Kako to? Komu? — Vam — in meni. Jeza ga je obšla. Vzravnal se je in zakričal: — Želim, da ostanete tu, gospodična Gdrtzova. Tu morate spati! Sprejel sem vas kot strežnico. Mar ni tako? — Da, — je odgovorila Ingelena in prebledela. Zakaj se je upirala tej samo ob sebi razumljivi zahtevi? Kako je pa bilo v bolnicah? — Storite torej svojo dolžnost. Povesila je glavo in sram jo je bilo, da se je upirala. Harland si je napačno razlagal njen odpor in s strahom v srcu se ji je posmehoval. — Nič se ne bojte, draga gospodična, nočem vas zapeljati, niti napasti. Kar pomirite se! Oči so se ji zaiskrile, vstala je in odšla iz sobe Harland je zrl za njo, hotel jo je zadržati, in molčal je. Človek umre sam, je pomislil in začutil nepremagljiv odpor do slabotnega Človeškega bitja. Ingelena se je vrnila z blazinico in odejami. Postlala si je na divanu v kotu. Harland jo je opazoval in smilila se mu je. Ubogo dekle, je pomislil, tako mlademu in nežnemu dekletu gotovo ni prijetno spati v isti sobi z bodočim pa rali Likom. Hčeri pruskega podpolkovnika mora biti to še celo zoperno. Toda pomagati ji ni mogel. Sam je bil v težkem položaju. Ingelena si je postlala na divanu. potem je pa stopila k njegovi postelji. — Ali želite še kaj, gospod Harland ? — Ne jezite se, gospodična Gdrtzova, strah me je bilo. — Ni se vam treba bati, — je dejala prisrčno, — pri vas ostanem. Gene malim oglasom: Po 50 par za besedo, Din 2.- davka za rsah oglas. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa IMn 8.-. Preklici, izjave po Din 1.- beseda. Din 2- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 13.-. Vsi mali oglasi se plačajo vnaprej. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Qto Najmanjši znesek 8 Din TKALSKEGA MOJSTRA s večletno prakso, splošno ver-ziranega v tekstilni stroki, iščemo. — Ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo 3>Slov. Na-roda« pod »Tekstil 2076«. KAKRŠNOKOLI SLUŽBO išče mlajši pošten, povsod uporaben samec. Dober rokopisec, računar in strojepisec - Naslov v upravi i Slov. Naroda«. 2061 MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. TRI PERZIJSKE PREPROGE originalne, radi družinskih razmer ugodno naprodaj. — Maribor, Mlinska št. 35. 2038 Ia ŠPORTNE SUKNJIČE Din 98.-. pum parice Din 48.-, razno krasno perilo — dobite zelo poceni pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 FLNANSIER ah kompanjon se traži za p rosi rj en je fabrike. Potreban kapital 500.000 do 800.000 dinara. — Ponude: ^Rentabilno poduzeće«, Novi Sad, trafika 2>Bri-stol«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din MECESNOVE DESKE 5 cm debele, kupim nekaj kub. metrov. — Ponudbe s ceno na: A. Fajdiga. Grosuplje. 2040 ELEKTRIČNI GENERATOR 220 voltov, kupimo. — Talioni-ea željeza, Topusko. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ODPADKE OD 2AGE, bukova drva in žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan siška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Telefon 22-44. 2070 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOU, LJUBLJANA, Tvrševa cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L DVE POSTELJI s spodnjimi modroci, dve nočni omarici, visoko omaro, mizico iz svetlega trdega lesa, kuhinjsko kredenco in mizo — vse dobro ohranjeno — poceni proda Rudolf Sever, Marijin trg 2. 2067 STARINSKO ZOFO iz mahagonija, mizo iz češnje-vega lesa (plošča malo vložena) — proda — Sedej, Mala čolnarska št. 5. 2062 ŠPORTNI VOZIČEK skoro nov in otroška stajica — naprodaj. — Andlovic, Rimska cesta 5/1. 2059 Tvrdka A. & E. SEABERNE Ljubljana — javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. ELEKTROMOTORJE EN VENTILATORJE za istosmerni tok 300 in 150 voltov prodaja Mestna elektrarna po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni cas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. — Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10/EL 53/L STAnOVAMA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO čisto, oddam s 1. julijem. — Celovška cesta 42. 2078 ZA POLOVIČNO CENO prodam omaro, kredenco, mizo, stole itd. — Kajzer, Male Gunc-Ije št. 40, št. Vid. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v Specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg atev. 2, kjer vam jih tudi st rokovnjaško izvrši. 26/L nEPREMIčMDE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din TRGOVSKI LOKAL poleg grajskega poslopja v Kočevju oddam v najem. — Vprašati: Fleck, Kočevje. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din EN TEL — AZTJB — PLISE izvrši ekspres MATER A MTKEA, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) 54/L ŠPEDICIJA TURK L|UBLJANA OCARINJEN JE prevzema PREVAŽANJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva c SS (nasproti nove carinarnice) vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Maaarvkova c 8. (nasproti tovornega kolodvora) Tek*. 3486 Ljabljnaa, Sv. Petra nasip št 23 Mali oglasi se lahko naroce v naših podružnicah: Maribor. Strossmaverjeva 3 b. Novo mesto. Ljubljanska cesta, Celje Kocenova ulica 2, Jesenice. Ob kolodvoru 101. Vse informacije daje uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. PRIPOROČA SE LETOVIŠČE EN KOPALIŠČE SOKU, Gorenja vas nad škof jo Loko. 2032 T. E. LAVVRENCE je bil v službi angleškega proti-vohunskega urada. Tudi danes, po njegovi smrti, jih je dosti, ki mislijo, da je še vedno živ. O tem skrivnostnem človeku je »Družinski tednik« začel v številki 22. prinašati serijo zelo zanimivih člankov. — Zahtevajte zato v trafikah številko 22 »Družinskega tednika« ah ga pa naročite pri upravi Ljubljana, Tvrševa cesta 25/1. — Ne odlašajte! Zelo zanimivo! 1947 TRAJNO, VODNO EN ŽELEZNO ONDULACIJO kakor tudi striženje in britje po znatno znižanih cenah dela salon JURMAN, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 (pri sodni ji) in Sv. Petra cesta 78 (bivša lekarna »Ustar«). — Ob nedeljah ZAPRTO! 2028 ZA MAL' DENARJA DOST MUZKE Plošče, gramofone, iz x>sojamo, zamenjava eno, prodajamo ta ku pujemo. — ELEK TROTON d. s o. e. pasaža nebotičnika ZAHVALA. Zahvaljujem se pedikerju g. Avblju, ker mi je odstranil vsa kurja očesa in me rešil bolečin; izrezal mi je tudi v meso zra-ščene nohte in mi odpravil potenje nog. Zato ga najtopleje priporočam cenj. občinstvu. — Ordinira vsak dan od 8. do 19. ure (tudi čez opoldne) neprekinjeno. — Ako hočete imeti zdrave noge, ga obiščite tudi vi v kopališču Okrožnega urada na Miklošičevi cesti 20. — Boris Breceljnik, železniški uradnik, Ljubljana. 2068 Narodna tiskarna LJUBI J ANA LETOVANJE NA POHORJU Penzion Elizabeta Pristovnik, Tinje pri Slovenski Bistrici. — Stanovanje in celodnevna hrana z oskrbo Din 25.-. 2041 HALO! Jutri vsi na žegnanje v Trnovo k Slovši! — Postreženi boste s trnovskim bobom, dobro pijačo in jedačo, — Vrtni koncert. — Se priporoča 2063 Ivanka Slovša. KDOR ŽELI MLRNEGA ODDIHA v gorskem letovišču, naj pride v 2iri. Gorski zrak, naravno kopališče v topli Sori, smrekovi in jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti in izprehodi, več penzionov, ki skrbe za dobro preskrbo za celodnevno oskrbo Din 32.-. — Hrana dobra in obilna. Avtobusna zveza žiri-škofja Loka-Ljubljana dvakrat dnevno. Cene znižane za letovi-ščarje. — Informacije daje: Tujsko-prometni odsek žiri. STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do %8. in od 148. do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 3. julija. Vpisovanje dnevno od 6. do ^4 8. ure zvečer. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15. 2066 NAZNANJAM, da sem prevzel in prenovil mesarski lokal na Sv. Petra cesti št. 7 (prej Podkov), kjer bom prodajal prvovrstno meso vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah. — Za številne obiske se cenj. občinstvu toplo priporoča Perme Ivan, Sv. Petra cesta 7, Rožna ulica 37. 2077 Najlepši lesk dosežete pri Vašem jedilnem priboru, bodisi iz nikla, alpaka srebra i. t. d., ako ga čistite s SERVITOR VATO >EKSTRAKT«, d. z o. z. v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 8. Prepričajte se o A IMAJO m A u OGIBAŠ j % „SLOV. NARODU' SIGUREN USPEH. MANUFAKTURO po nizkih cenah nudi ugodno — drž. uradnikom tudi na obroke Oblačilnica za Slovenijo LJUBLJANA, Tvrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Danes, kakor pred desetletji UŽIVA ROGAŠKA SLATINA SVETOVNI SLOVES KOT NAJBOLJŠA NAMIZNA VODA, KI OBENEM PRIJETNO POSPEŠUJE PREBAVO. -t Doigral je svojo težko življenjsko vlogo in nas nenadoma zapustil naš dobri Mirko Kuk man katerega bomo spremili na poslednji poti danes ob 16. uri izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Iskrenemu tovarišu, požrtvovalnemu sodelavcu in vestnemu odborniku bomo ohranili trajen, časten spomin. V Ljubljani, dne 22. junija 1935. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER 1 Makulatura! pam* p r o d r 1 irava ^Slovenskega Naroda*4, Ljubljana* Knafljeva »lica štev. S Rateče — Planica — Gorenjsko Najlepše gorsko letovišče, 870 m nad morjem. Lepa senčna m solnčna sprehajališča po gozdu. Za turiste lahke in težke ture, po želji z gorskimi vodniki. Stalni avto-izleti v Avstrijo, Italijo, Bled, Bohinj itd. po zelo zmernih cenah. Hrana dobra in tečna. — Prospekte in pojasnila daje Tujsko prometno društvo Rateče-Planica. 2057 ZNIŽANE CENE d v oko les, otroških, igralnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, 4ivalnih strojev. Ceniki franko: »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Kar lovska cesta štev. 4 NAZNANILO Usojam si vljudno naznaniti, da sem zopet otvoril svojo tehnično pisarno v Ljubljani, Slomškova ulica št. 19 (telefon št. 25-27) in pričel samostojno voditi gradbeno podjetje. , Sprejemam v izvršitev vsa v gradbeno stroko spadajoča dela, kakor popravila, adaptacije stanovanj, hiš vseh vrst, trgovske hiše, tovarniške zgradbe i. t. d. Zaradi nizkih cen materijala in nizkih delavskih mezd bom izvrševal vsa dela po konkurenčnih cenah. Kakor doslej, ae hočem tudi v bodoče še bolj potruditi, da bom svoje cenjene naročnike zadovoljil s preciznim in solidnim delom. S strokovnimi nasveti, osnutki in proračuni sem vedno brezobvezno na razpolago. Vsem starim in novim cenjenim naročnikom se najtopleje priporoča IVAN BRICELJ, pooblaščeni graditelj. NAJPRIJETNEJSE LETOVIŠČE NA MORJU NUDI HOTEL „VILA LUCIJA" ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKU Pension od Din 50.— naprej (vse takse vštete). — Sezona oa 1. maja do 30. septembra — Restavracijska terasa nad samim morjem. - Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri PUTNIKU ah pa pri DIREKCLII HOTELA 1864 varita Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno ttafenftf Fran — Za upravo in inaeratni dei usta Oton CbnstoL — Vsi ? ujutiiam*