Leto VIII, štev. 36
Litibljana, petek 11. februapja 1927
Poštnina pavšalirana.	Gena 2 Oin
g Uhaja ob 4. жјцЈгжј. д
Stane mesečno Din as— ; sa inô-semstvo Din 40'— neobveano.
Oglas: po tarifu.
Urednifitvo i
Ljubljana, Knailova uUca Štev, јД-Telefon itev. 72, ponoči tudi štev. 34
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, PreAernov» ulica it. 54. — Telefon »t. 36.
loseratni oddelek: LJubljana, Prešernova ulica It. 4- — Telefon it. 49*
Podružnici: Mariboi, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu 1 Ljub-)ana St. 11.841 - Praha čisto 78.180. Wien.Nr. IOS.S4I.
Ljubljana, 10. februarja.
Od stopnje do stopnje, vedno nižje in globlje navzdol! Tako smo vzkliknili, ko smo čitali o klerikalnem izdajstvu v anketnem odboru. Kdor je bil kdaj tako naiven, da je le en moment dvomil o neozdravljivi nemoralnosti klerikaliz-ina, je danes dobil temeljito lekcijo. Klerikalec ostane klerikalec, morala mu je samo slepilo, namen mu pa posvečuje vsa sredstva.
Kakšen krik je gnala SLS o korupciji! Shodi, članki, solze in vzdihi, pridige in katekizmi. V Union, je zvabila g. Davi-doviča in v Ljubljani so streljali s ka-n on i na korupcijo v Beogradu, dočim niso priredili v Srbiji niti enega shoda, ln Rade Pašič! Pašič gor in dol, vsak dan Pašič. Grmelo je in treskalo, ter-cijalke so se križali ob imenu Rada Pa-šiča.
Tik pred razsodbo anketnega odbora pa ie SLS prilezla v vlado. Zašla je v mučno zagato. Tu poročilo radikala Ranka Trifunovica, ki vali vso krivdo na podrejene uradnike ministrstva saobračaja, a ščiti prizadete ministre in slavnega Miho lljiča. Tam ostri predlog SDS, ki pravi, da je treba kaznovati vse, konkretizira sleparska dejanja ter navaja, za katera je treba klicati kompromitirane ljudi na odgovornost. Tudi Miho lljiča, predvsem pa te in te črne gospode bivše ministre saobračaja. Pri vsakem je povedano, zakaj in kaj smatra odbor za nepravilno. Predlog doktorja Svetislava Popoviča je bil jasen in je odrezal umik v meglo.
Vsa opozicija ga je soglasno sprejela, saj je dr. Svetislav Popovič pravnik prvega reda, ki je izdelal anketni sklep, kakor sodnik razsodbo. Njegov predlog, ki mu je uvod cela vrsta neovrže-nih ugotovitev, kaj je bilo nepravilno, ie nameraval zaprečiti, da se kolje uradnike za grehe ministrov, obenem pa glede ministrov, ki jih more obtožiti po posebnem postopku le Narodna skupščina na predlog 50 poslancev, dejansko stanje deliktov v naprej položiti skupščini podrobno izdelano na mizo.
Sam posl. dr. Hodžar je tudi še potem, ko je SLS že bila v vladi, izjavljal, da ie predlog dr. Popoviča najpreciznej-ši in najboljši in edini, ki more stvar dognati do kraja.
A prišlo je drugače. SLS ie kupljena. Kdor pa je kupljen, nima nadalje odporne moči. Radikali so jo pritisnili ob zid ter ji rekli: aut, aut. In SLS je ponižno pokleknila, glasovala je proti predlogu, za katerega so se borili SDS, davidovičevci, zemljoradniki, radičevci in predložila ie formulo, za kojo je z velikim navdušenjem glasovala vsa radikalna stranka.
Vsebina predloga SLS je, da «pričakuje» anketni odbor, da Narodna skupščina stavi predlog za postopek proti vsem krivcem. Vlada se poziva, naj predloži boljšo organizacijo službe v železniškem ministrstvu in zakonske mere proti korupciji. Nič več in nič manj. Strašno kai ne?
To je vse, kar je anketni odbor po predlogu SLS videl in dognal. Nobenih ugotovitev, samo debel akt in dnevnice. Anketni odbor ne konstatira, kaj je našel nepravilnega. Q. R. Trifkovič, ki je v svojem poročilu ugotovil par bridkih celo proti nekdanjemu ministru saobračaja g. Nikolu Uzunoviču, ie z veseljem vrgel svojo poročilo pod mizo.
Pred skupščino pride sedaj po volji klerikalcev in radikalov platonična fraza. Čemu pa je delal anketni odbor, ako nič ne konstatira in nič ne pove? Skupščina ga je postavila, da ugotovi nepravilnosti in stavi predloge. Q. Hodžar kriči in z njim vsa SLS: Vse je treba kaznovati, ako bo skupščina to želela. Vse to je beseda, ki pove veliko, obenem pa nič. Bravo, bravo, vse je treba kaznovati, tako kličejo tudi korupcijonisti, ki so bili v Popovičevem predlogu s prstom označeni, sedaj pa sramežljivo mežikajo pod tabelico «vsi».
Predlog SLS je pokopal afero Adamovo. Vse, ki so krivi, naj se preganja, ako zahteva skupščina, to je ves rezultat. Česa so krivi in s tem indikacije, kdo je to bil, o tem g. Hodžar molči.
Danes pri Rade Pašičevih lahko trkajo na čast dr. Korošca. Rešil je njega in še mnoge druge.
SLS je bila dobra dekla v Avstriji. Da je uporaben hlapec radikalov, to je pokazala v anketnem odboru. To pot je SLS pomagalka in rešiteljica korupcije. Tu pač ne preostaja drugega, kakor krepko izpljuniti in zaklicatl: Fej hinavci in prevaranti ljudstva!
Novi intendant zagrebškega Narodnega gledališča
Beograd, 10. februarja, n. Kakor se čuje bo za naslednika dr. Benešiča, ki je postal ravnatelj vseučiliške knjižnice, imenovan ra upravnika zagrebškega gledališča svoje« časni intendant Vladimir TreščecBranjslri.
Gripa razsaja v Subotici
Subofica, 10. februarja, n. Zadnje tri dni je zbolelo za gripo 380 oseb. Zato so za« prte vse srednje šole, jutri pa pridejo na vrsto tudi ljudske šole. Doslej je za gripo imrlo pet ljudi.
Pričetek živahnih parlamentarnih
dogodkov
Vlada se čuti slabo. — Novi amandmani SDS k proračunu. — Ustanovitev skupnega kluba radičevcev in črnogorskih federa-listov. — Radikalska posvetovanja.
konov.
Od 7. do pol 9. zvečer je imel radičevski klub sejo, na kateri je bilo spo-
Beograd, 10. februarja, p. Današnja
seja Narodne skupščine je bila izredno živahna. Na njej se je najbolje videlo, kako napeto je razmerje med vlado in opozicijo in na kako slabih nogah stoji vladna večina, ker ie morala vlada sprejeti ves predlog samostojnih demokratov, glede spremembe volilnih imenikov. Za ta predlog je morala sprejeti nujnost, ker se je bala, da bi sicer prišlo do glasovanja, za katero pa se ni mogla zanesti na svojo malenkostno večino.
Politični krogi živahno razpravljajo o postopanju klerikalcev v anketnem odboru, in pravijo, da ugotavljajo, da je SLS onemogočila uspešno borbo proti korupciji. Klerikalci sami čutijo, koliko so izgubili s svojim zadržanjem v anketnem odboru. V tej stvari je podal njihov poslanec dr. Hodžar izjavo, ki pa razen fraz ne pove ničesar. Stranke se pridno pripravljajo na budžetno debato. Danes je predsednik SDS Pribičevič izročil predsedniku finančnega odbora še 24 novih amandmanov. Med drugimi zahteva, naj se znižajo vsi krediti za zaupne svrhe, zlasti pa dispozicijska fonda predsednika vlade in zunanjega ministra. Nadalje zahteva ukinjenje kreditov za nepotrebne izdatke, v prvi vrsti pa za avtomobile in šoferje onih ministrov, čijih resorti se ukinjaio po zakonu o centralni upravi. To so ministrstva za vere, za pošto in brzojav, za šume in rudnike, za agrarno reformo, za socijalno politiko in za izenačenje za-
ročeno, da se je dosegel popoln sporazum s črnogorskimi federalističnimi poslanci dr. Sekulo Drljevičem, Savo Vu-letičem in Mihajlom Ivanovičera, ki ustanove skupaj s poslanci HSS nov «Narodni seljaški klub». Bila ie sprejeta resolucija, ki pravi, da se Narodni seljaški klub v svojem javnem delovanju postavlja na stališče obstoječega ustavnega in zakonskega reda, priznavajoč kot vodilno misel enotnost državne ideje in enakopravnost vseh pokrajin in vseh državljanov neglede na narodno pripadnost.
Novi klub se je takoj konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Stanko Šibenik, za prvega podpredsednika Sava Vuletič, za drugega podpredsednika Karlo Kovačič in za tretjega podpredsednika Nikola Preka, za tajnika pa dr. Bankovič in Zagorac. Novi klub šteje 53 poslancev.
. Popoldne se je vršila daljša konferenca na stanovanju predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča, ki so se je udeležili tudi ministrski predsednik Uzunovič, radikalski prvak Aca Stano-ievič in predsednik radikalskega klnba Ilija Mihajlovič. Udeležniki konference niso hoteli dati novinarjem nikakih informacij. Kolikor se je moglo izvedeti iz radikalskih krogov, je šlo pri konferenci za interne stvari radfkalske stranke.
Kleroradikals odklanjalo nu nosi poročila anketnega odbora
Klerikalci so dosledni v boju proti korupciji — Narodna skupščina soglasno sprejela nujnost predloga SDS o tolmačenju zakona o volilnih imenikih. — Danes ekspozé finančnega ministra
»Vse osebe, ki Imajo po zakonu volilno pravico, se morajo vpisati v stalne volilne Imenike one občine, v kateri stanujejo, ako so stanovali v tej občini najmanj šest mesecev brez ozira na to, ali so biU predhodno sureieti za občane te občine aU ne. Izjemo tvorijo državni člnovnikl in uslužbenci, ki se vpišejo v volilne imenike one občine, v kateri stanujejo brez ozira na trajanje nastanjenostL Činovnlkl in uslužbenci državnih podjetij se vpišejo v stalne volilne imenike one občine, v kateri stanujejo šele po preteku šest mesecev, odkar stanujejo v občini«.
Finančni minister Bogdan Markovič izjavi, da vlada sprejme nujnost Demetro-vičevega predloga. Predlog le bil soglasno sprejet ln bo o njem razpravljal poseben odbor.
Nato so bile sporočene nekatere interpelacije. Tako interpelacija Aleksandra Mi-joviča na ministra trgovine o prodaji nepremičnin Državne hipotekarne banke (hotel Pariz v Beogradu radikalom), zatem Dimitrija Vujiča na ministra pošte o zlorabah pod ministrovanjem dr. Šuperine. Vu-jič zahteva nujnost, ki lo minister Vasa Jovanovič sprejme.
Minister saobračaja odgovarja posl. dr. Zaniču o gradnji železniških prog Krapina-Rogatec in Bakar-Kralievica. Minister izjavlja, da so še druge važne proge, ki se ne morejo graditi, ker ni kreditov. To vprašanje se bo rešilo potom posojila. Pri teh ministrovih besedah nastane hud prepir. Opozicija očita vladi, da ne bo nikoli dobila posojila.
Po končanih formalnostih se preide na dnevni red: pričetek proračunske razprave. Poslanec O to Gavrilovic čita poročilo večine, dr. Slavko Šečerov poročilo Demokratske zajednice, Juraj Demetrovič samostojnih demokratov, dr. Lujo Kežmam poročilo radičevcev, dr. Zanič poročilo federalistov. S tem je bila seja Narodne skupščine zaključena. Prihodnja jutri dopoldne. Prvi govori finančni minister.
Beograd, 10. februarja, p. Danes je Narodna skupščina pričela budžetno debato. Takoj ob otvoritvi se je pokazalo, da je manjkalo nuiogo radikalskih poslancev. Po raznih sporočilih je bilo sporočeno poročilo anketnega odbora. Ko ie bilo prečitano poročilo večine in manjšine je zahteval poslanec dr. Svetislav Popovič besedo, da govori o nujnosti predloga manjšine. Predsednik aru je odklonil besedo, nakar je dr. Popovič govoril o kršitvi poslovnika. Izjavlja, da postopa predsednik Narodne skupščine proti poslovniku, ker mu ne dovoli staviti njegovega predloga. Predsednikovo stališče nasprotuje členu 62 poslovnika, kajti vsak predlagatelj sme zahtevati nujnost za svoj predlog. Predlog anketnega odbora je nujen tako z ozirom na stvar samo, kakor radi višine svote in glede oseb, ki so pri tem tangirane. Narodna skupščina je določila anketnemu odboru svoj čas rok 6 mesecev za delo, odbor pa ni dokončal svojega posla v tem roku, nakar je zahteval podaljšanje za 2 meseca, ki sta mu bila dovoljena. Tudi tekom teh dveh mesecev anketni odbor ni posloval tako, kakor bi moral vsled česar je napravil na javnost zelo slab utis. O stvari treba sedaj takoj jasno razpravljati pred Narodno skupščino. Ugled Narodne skupščine zahteva, da se v tei stvari postopa kar najodločnejše ln da se dogodki iz anketnega odbora objavijo. Anketni odbor je zadnja dva meseca iskal primerno motivacijo, da jo predloži Narodni skupščini, sedaj pa se ta motivacija odklanja. Nihče ne pozna razlogov, ki so narekovali ta neopredeljeni in nejasni sklep večine anketnega odbora. Vladna večina lahko ta predlog odkloni ali pa sprejme, toda javnost ima pravico, da spozna resnico To lahko spozna samo iz diskusije, ki se naj izpelje v Narodni skupščini. Vladna večina je odklonila predlog dr. Popoviča.
Nato je bilo prečitano poročilo verifika-cijskega odbora, glasom keterega prihaja na mesto pok. dr. Vandekarja za narodnega poslanca Ante Petkovič.
Sledil je nuien predlog samostojnih demokratov o tolmačenju čl. 1. zakona o volilnih imenikih. Posl. J. Demetrovič utemeljuje nujnost, ker se baš te dni vrši uradno popravljanje volUnih imenikov. Citira sklep beograjske občine z dne 7. dec. 1926. po katerem so bili vpisani v volilne imenike samo oni državljani, ki so biii sprejeti za beograjske občane In ki so kot taki stanovali najmanj šest mesecev v občini. Le na javne uradnike se ta skep nI nanašal. Beseda »nastanjen« se je tolmačfla tako, da je oseba nastanjena v občini šele po sprejetju za občana! Na podlagi tega sklepa je predlagal v zagrebškem občinskem svetu g. Peršič, na] zagrebška občina donese enak sklep ter briše iz zagrebških volilnih imenikov vse volilce Srbijance. V Beogradu se je pa zgodilo tudi še to, da le bilo sprejetih nekaj sto ljudi v občinsko službo. Ti so kot javni nameščenci takoj dobili volilno pravico. Pozneje so bili iz javne služ-.be zopet odpuščeni. SDS torej predlaga:
Nepotrebne italijanske skrbi
V Rimu se boje našega zbližanja z Rusijo, kar bi moglo škodovati interesom italijanske politike.
du prevladuje treznost in se smatra prijateljstvo z Italijo za neobhodno potrebno osnovo jugoslovenske politike. Dopisnik
Domača industrija proti klerikalnim predlogom
Beograd, 10. februarja, n. Predlog klerikalnih ministrov, da se za gotove poljedelske potrebščine ukine uvozna carina, je nar letel na nezadovoljstvo zlasti pri industrij-cih, ki pravijo, da je ta zahteva naperjena proti domači industriji. Predvsem da je v nevarnosti industrija umetnih gnojil, И se proizvajajo v Sibeniku, Jajcu, Dubokem Ratu in Rušah. Industrijske korporacije protestirajo tudi proti uktnjenju carine na modro in zeleno gallco, ki jo proizvaja v prvi vreti tvorni ca «Zorka® v Subotici, 5eS da ee pri nas izdeluje tega blaga toliko, da se lahko krije domači konzum in gallco eelo izvažamo v Rum unijo in na Bolgarsko. Isto velja tudi za clanit, ki ga izvažamo v Anglijo, Egipt, Portugalsko, Španijo, • Belgijo in Francijo. Kar se tiče ukinjehja carine na poljedelske stroje, naglašajo, da je vsekakor treba držati carino za one poljedelske stroje. ki se izdelujejo v državi, kakor n. pr. v tvormcah v Osijeku, Nišu, Mariboru in Vršcu.
Rim, 10. februarja o. »Tribuna« objavlja dopis svojega posebnega poročevalca iz Moskve, v katerem govori o odnoša-jth med Rusijo in Jugoslavijo. Pravi, da Je skušala moskovska vlada pred kratkim priti v direktne slike z Jugoslavijo, ker Je hotela dobiti potçm vzpostavitve diplomatskih odnošajev z Beogradom pripravno bazo za svojo politiko na Balkanu ln v Srednji Evropi. Clčerin je s tem namenom dal v Berlinu »Slovenskemu Narodu« ffliani Intervju, ki Je zbudil v Jugoslavili toliko hrupa in ki je pripomogel k tajni diplomatski akciii, ki jo Je hotel Člčerln razviti na Balkanu, Izrabljajoč izredno psihološko stanje Jugoslovanov, ki so razburjeni zaradi Italiiansko-albanske pogodbe.
Dopisnik pravi, da so se nade Moskve Izjalovile. Radič, ki Je smatral trenotek za ugoden, da popelje Beograd v naročje Rusije, Je moral konstatirati, da v Beogra-
pravi nadalje, da je Moskva upala takrat na skorajšnji padec Uzunovičevega kabineta ni pa pričakovala, da bo kriza dobila tak razplet, kakor ga je. Ruski tisk in moskovski politični krogi niso mogli prikriti svojega razočaranja, ko so izvedeli za novi Uzunovičev kabinet in o popolni izločitvi Radiča, vendar pa izražajo upanje, da bo ta dogodek dal pobudo za odločno akcijo Radičeve opozicije, ki bo imela za posledico padec Jugoslovenske vlade in drugačno orijentacijo do Rusije. Clankar pravi končno, da mora Italija z največjo pozornostjo slediti jugoslovenskitn manevrom ln akciji, ki jo Moskva izvršuje glede Beograda. ker so te stvari v zelo tesni zvezi z interesi italijanske politike.
Portugalska revolucija udušena
Vladne čete ukrotile upornike. -rijalne žrtve. — Uporniki
Pariz, 10. februarja, s. Po zadnjih vesteh iz Lizbone so vladne čete včeraj pozno zvečer po 44 urnem obstreljevanju zavzele mornariški arzenal. Med bombardiranjem arzenaia je bilo tudi mesto obstreljevano iz topov in strojnic. Vladno letalo je vrglo tri bombe. Mnogo ljudi je ranjenih in ubitih. Požarna bramba in Rdeči križ iščejo po porušenih hišah trupla. Najlepši in najmodernejši del Lizbone, Brazilski trg in trg Rio de Janeiro, je zelo poškodovan. Danes se je deloma vzpostavil promet
Pariz, 10. februarja, s. Portugalsko poslaništvo objavlja brzojavko zunanjega ministra, ki se glasi: Revolucija ie udušena. Uporniki so se vdali. Uporniki, ki so se utrdili v mornariškem arzena-lu, so pobegli na reki Tajo. Križarko «Cavalho Araujo«, ki se je včeraj uprla, so obstreljevale bateriie trdnjave An-tododuque, nakar se je udala. Posadka se ie vkrcala na nemški parnik, ki ie bil zasidran na reki Tajo.
Lizbona, 10. februaria (lo.) Uporniki, ki so že zasedli arzenal, mornariške urade ln glavno pošto, so se sinoči po silnem obstreljevanju s topovi udali.
Ogromne človeške in mate-so se morali vdati.
Materijalna škoda ie zelo velika.
Lizbona, 10. februarja, s. (Ob 10.15 uri.) Obstreljevanje mornariškega arzenaia je sinoči ob osmih ponehalo. Takoj nato je ponehal tudi boj. Noč je bila mirna. Davi je na ulicah mesta deloma zopet pričelo normalno življenje. Požarna bramba in mestne ambulance odstranjujejo na cestah ruševine ter mnogoštevilna trupla. Ker so bile brzojavne proge pokvarjene, je zveza z inozemstvom zelo otežkočena.
London, 10. februarja (pa.) Angleški rušilec «Windsor» javlja, da vlada v Oportu od včeraj zjutraj mir. Angleška križarka «Comus» javlja brezžično, da so zavzele vladne čete v Lizboni arzenal.
Washington, 10. februarja, d. Mornariško ministrstvo je odredilo, da se križarka «Memphis» in šest rušilcev ameriškega brodovja v Sredozemskem morju stavlja na razpolago ameriškemu poslaniku v Lizboni. Te ladje imajo nalog, da takoj odplujeio v razna portugalska pristanišča, ako bi prišla imovina ali življenje ameriških državljanov v opasnost.
Anglija za mirno rešitev spora s Kitajsko
Važne izjave zunanjega ministra Chamberlaina v spodnji zbornici. — Obnovitev pogajanj s kantonsko vlado. — Pogajanja so javna! — Anglija ne namerava —-
London, 10. februarja (lo) Zunanji mini-
ster sir Austen Chamberlain je poročal danes v spodnji zbornici o političnem položaju na Kitajskem. Predvsem je sporočil, da so se obnovila pogajanja v Hankavu med angleškim zastopnikom O' Malleyem in kantonsklm zunanjim ministrom Čenom. Dosežen je bil sporazum v vprašanju angleških koncesij. Na temelju tega sporazuma bo vrnjena angleška koncesija angleškemu občinskemu svetu, ki bo izvoljen po davkoplačevalcih. Anglija je dala zagotovilo. da bodo uživali v angleški koncesiji kitajski državljani vse pravice. Kantonski zunanji minister Cen je izjavil, da bo Kitajska nacionalistična vlada mirnim potom rešila vsa sporna vprašanja z velesilami. Kantonska vlada bo skušala s silo doseči spremembe stanja tujih koncesij.
Kar se tiče odpošiljanja angleških čet v Šanghaj je morala angleška vlada storiti svoio dolžnost Angleški poslanik v Pekingu in angleški zastopnik v Šanghaju sta svetovala vladi naj odpošlje ojačenja, ker dosedanje čete ne zadostujejo za varnost angleških državljanov. Vlada bo izkrcala čete v slučaju potrebe. Čete bodo ostale v Šanghaju in bodo stopile v akcijo le v skrajni nevarnosti. Vlada se noče vmešavati v notranje politične spoTe Kitajske in želi varovati napram kitajski državljanski vojni najstrožjo nevraliteto. Ako pride do sporazuma, bodo indijske čete, ki so na potu v Šanghaj, tamkaj izkrcane, ker so neobhodno potrebne za obrambo angleških sorojakov. Druge čete, ki so na potu Iz Sredozemskega morja, bodo izkrcane v Hongkongu in ne bodo odšlfe v Šangahj. Ne morem, je nadaljeval Chamberlain, govoriti o prihodnosti. Kočen izid pogajanj je še vedno negotov, ker so pogajanja javna in ne zanpna. Delali simo v naglici. Upam, da pride do sporazuma in da bo kitajski narod spoznaj, da Angleži niso njegovi sovražniki.
London, 10. februarja (lo) Zakladni minister Churchill je Izjavil včeraj na obtožbe Lloyd Oeorgega v spodnji zbornici nastopno: Nihče ne ve kaj prinesejo prihodnje ore Položaj v Šanghaju trenotno nI vznemirljiv Zgodi pa se lahko vsak trenotek, da vde-reio v Šanghaj zmagovite čete te ali one stranke. Naši tamošnfl zastopniki so hladnokrvni m so zahtevali na razpolago do-volino število čet.
Tekom kitajske debate se je govorilo tn-
prekiniti odnošajev z Rusijo.
di o ruskem vplivu na daljnem vzhodu BaMour ie izjavil, da se strinja z mnenjem lorda Parmoorja, da ne bo nikdar sov.ie-tov, v kitajski državi, kar ne pomenja, da bi se kantonska ali kaka druga vlada ne poslužila ruske vojaške in denarne pomoči. V zadnjih nemirih ie bilo nekaj pojavov, ki niso bili popolnoma kitajskega izvora.
Minister Churchill je pojasnjeval tudi stališče vlade do Rusije: Izjavil ie, da ie vlada v času zadnjega zasedanja skrbno proučevala položaj in ugotovila, da ni bilo dosedaj s strani Rusije nikakih izzivanj. Churchill je pojasnil vzroke, zakai noče Anglija pretrgati diplomatskih odnošajev z Rusijo. Vlada meni, da je Anglija predmet zavratne in sovražne propagande arom vsega sveta ter je odločena nastopiti zoper to propagando z vso silo.
Rim, 10. februarja g. Vojno ministrstvo je odredilo, da se odpelje koncem meseca križarka »San Giorgio« na Kitajsko. Na tej ladji bosta razen navadne posadke tndi oddelek mornariške pehote hi oddelek fašistične milice.
Tajne intencije tiranskega pakta
Ženeva, 10. februarja 1. Italiiansko-aiban-sko pogodbo o prijateljstva ln arbitraži je izročil včeraj Italijanski poslanik v Rimu tajništvu Društva narodov s prošnjo, naj jo registrira. Hkrati je predložil tudi noto, ki jo Je izročila Italijanska vlada Albaniji na prošnjo njenega zunanjega ministra za nekatera pojasnila glede razlage frvestnft izrazov pogodbe.
V tej noti pravi italijanska vlada, da se nanaša izraz »pogodbe, ki sta jih obe stTan-kl podpisali« le na pogodbe, sklenjene med obema državama po vstopu Albanije v Društvo narodov. Glede izraza »obojestranska podpora In prisrčno sodelovanje ne more biti po mnenju rimske vlade dvoma. To se mora razlagati le kot sodelovanje. Izvirajoče h predlogov ene stranke in drage volje sprejetih od droge države. Razume se tudi, da prihaja ta podpora in sodelovanje v poštev le, ako Jih zahteva ena obeh podpisnic. Končno naglaša italijanska vlada, da se njen poslanik v Tirani stavlja na razpolago albanski vladi, ako ga bo potrebovala pri razsodišču, o katerem «overi pogodba.
Kai ie predlagal poslanec dr.
In proti čemu so
Beagrad, 10. februarja, p. Predlog po»L
dr. Svetislava Popoviča, ki ga je predložil » imenu SDS in ki ga je ^prejela tudi ostala opozicija glede poročila anketnega odbora aa Narodno skupščino je izdelan z obêirno motivacijo v treh delih. Najvažnejši je tretji del, ki ugotavlja: da se že od početka tvornici v Adamovem ni izplačevalo v smislu pogodbe po izgotbvitvi vagonov in po njihovem prihodu v državo, marveč po likvidaciji teh računov od strani organov generalne direkcije železnic v Beogradu. L. 1922. se je pojavil dvom v račune tvornice, vsled tesar je generalna direkcija železnic predlagala, naj se vrši le delno izplačevanje. Tvornice niso eoglaSale, kljub temu pa ee je Se dalje prevzemalo in popravljalo vozne objekte. Generalna direkcija železnic ai nič ukrenila, da bi se revidirale fakture.
Tvornica je pošiljala fakture kar naprej. Dasi je češkoslovaška krona porastla, je tvornica cene stalno zviševala.
Medtem ko je popravilo prvih potniških vagonov stalo 322.608.13 Kč. je stalo popravilo pri četrtem vagonu že 603.699.30 Kč. A tudi sedaj ni bila izvršena revizija faktur.
Ker se fakture niso izplačevale, je tvornica posredovala pri ministrih in činovnikih generalne direkcije železnic ter zahtevala, da se izplačajo. Končno je stavila ponudbo, da dovoli 80 % popust na fakturah, ako se izplačilo izvrši brez revizije faktur. Generalna direkcija železnic pa je zahtevala, naj pristane na devadorizacijo češkoslovaške krone. Tvornica je to odklonila in ministrski svet je naložil ministru saobračaja in ministre financ, da se sporazumeta s tvor-ssico na podlagi prvotne pogodbe. Tvornica je to вргеје!а pod pogojem, da se ji s evQiq 10 milijonov Kč poravna izguba, ostanek z obrestmi pa da se ji izplača z boni, za katere bi jamčila Narodna banka.
Medtem je bilo vprašanje likvidacije poslov s tvornico koncem I. 1933. odvzeto pristojnim ia rednim činovnikom direkcije ter osredotočeno v rokah ministra saobračaja.
Vsi akti glede popravil v Adamovem so bili predloženi, ne dâ bi se o njih obvestilo načelnika strojnega oddelkal Po prvem sklepu ministrskega sveta z dne 11. decembra 1923 sta bila sestavljena še dva nadaljna predloga na ministrski svet, ki jih pa ni več najti. Ministrski svet je sklenil 28. decembra 1923. da se izplača tvornici takoj svota 10 milijonov Kč in da se izdajo za -IS milijonov boni, in sicer po 6 milijonov Kč v enakih rokih od 28. februarja 1924 do 28. februarja 1926. Zadnji bon naj bi ee izplačal po končanih popravilih in po pregledu faktur. S tem sklepom je bilo potrjeno izplačilo v gotovini in v bonih tako, kakor je zahtevala tvornica. V referata o tem sklepu ni nikjer rečen», da je obstojal kak spor Slede faktur.
Ugotovljeno Je. da nista ae minister saobračaja ne minister financ nikdar zahtevala od generalne d'rckcije leleznie poročila o tem. ali so račnni tvornice pravilni in it-*r&jivi. Nasprotno, ministra sta zahtevala, da se izplačilo izrrSi 5e pred pregledom faktor ia brez pregleda popravljenih vagonov. Niihova očividna namera je bila. da ministrski sklep od 28. decembra 1923 nadomesti vse ostale dokumente.
Odredilo se je tadi izplačilo dvomljivih faktur ia celo takih svot, ki se niso nahajate v fakturah, vse skapaj pa brez overovljen]»
glasovali klerikalci. !
ia brez vizama knjigovodja aH rilMwlK
Takratni minister financ Je pole« Izjavil pred anketnim odborom, da w more Izplačilo bonov ustaviti, dokler aa a revUJo faktor ne ugotovi pravilnost tvorničnih računov. Minister saobračaja pa je poizkuSal potom sodišča izpoelovati ustavitev izplačila poslednjega bona za svoto 8 milijon. 119.497 Kč, ki bi se moral izplačati dne SI. oktobra 1926.
Tvornica v Adamovem Je fpak dosegla I*
plačilo svote, katere bi redntm potom ia v takem iznosu nikoli no bila dobila.
Tvornici se je nudila možnost, da «lavi svoje zahteve potom posrednikov. Na zahtevo tvornice je bilo namreč izplačanih 10 milijonov Kč potom več čekov, mesto s «rim čekom. Eden teh čekov v svoti 2 milijonov Kč je bil realiziran pri Slaveneki banki v Beogradu po Rade PaSiču. Bade PaiM ja pred anketnim odborom odkloai! pojasaito o tem. na kakšen način te v kakem poala je prišel do tega čeka. On Je tajavfl, da al vršil posredovanja ne pri tedanjih mini-strih, ne pri pristojnih uradih. Enako eo izjavili tudi tedanji ministri »obračaJa in financ.
Medtem pa se je » priliki pregleda Sla-venske banke in potom sodne razprav« n gotovi lo. da so mnogi došll do neopravičen* visokih svot. kar je izzvalo Škandal v javnosti. Pri tem se je imenovalo Ime Bade Pašiča in poleg njefa ime bivšega finančnega ministra dr. Milana Stojadinovtta.
Radi ugotovitve višine škode, ki jo je «trpela država, je potreben strokovni pregled vse*" faktur tvornice v Adamovem.
Treba je ugotoviti višino škode, ki jo Je n trpela država, sodnim potom. Istim potom je treba tudi ngotoviti. kakšna škoda Jo aa-stala z sestavljanjem pogodbe, z njeno izvršitvijo ia končno z njeno likvidarijo. Iste-tako je trefra sodnim potom ngotoviti. *■ katerimi dctan'i la opustitvami je bil kršen zakon in kolika je odgovornost ministrov in činonvnikov. Inicijativs za postonanje proti ministrom, ki so odgovorni po zakona • ministrski odgovornosti, spada v pristojnost parlamenta ia v'ade. iniëiialîva za postopanje fnti činovnikom in zasebnikom pa pripada v pristojnost ministra saobračaja, ad-nosno ministra pravde.
Na podlasri teh ugotovljenih činjenle prihaja Popovidevo poročilo do sledečega pred-
«Narodna skupščina skleni:
1.)	da bo v «vrbo ugotovitve odgovornoi<f In krivde ministrov za dejanja in opustitve, ki so bile izvršene v tem predmetu, postopala po zakonu, čim ji bo predložen predlo? za obtožnico proti ministrom;
2.)	da pozove ministra saobračaja te pravde, da v rok« 20 dni predložita Narodni skupščini poročilo o korakih, ki sta Jih pod-vzela, da ugotovita odgovornost te krivin poedinth činovnikov, o katérth obstolaio razlogi. da eo kršili zakon in svoje službene dolžnosti v tei zadevi, kakor tttdi o tem. ali sta podvzela korake, da se uffofovi krivda zasebnih oseb, o katerih obstoja opravičen gum. da so na nepravilen te nedovoljen način doSli do denarnih svot na škodo drŽave.»
Z ozirom na važnost tega predmeta ae predlaga nujnost v smislu Sena 61. skupščinskega poslovnika.
Dr. Korošec in posl. Hodiar o vče-rajšnfem glasovanju SIS
Kako sta dr. Korošec in posl. Hodžar že na protikorupcijskem shodu v ljubljanskem Unionu žigosala in obsodila sedanje glasovanje SLS v anketnem odboru. — «Sploh je laž postala sredstvo ki se ga nihče več ne sramuje.»
Lani dne 30. maja je klerikalna stranka priredila v družbi z davidovicevci, muslimani in zemljoradniki v ljub'jan-skem «Unionu» znani protikorupcijski shod Z ozirom na glasovanje klerikalnega poslanca dr. Hodžarja v anketnem odboru Narodne skupščine, ki pomenja oprostitev obtoženih radikalnih korup-cijonistov, je prav, da ponovimo, kaj je dr. Korošec na omenjenem shodu govoril.
Tedaj je dr. Korošec med drugim izjavil tudi to-le:
«Nič ni čudnega, če si danes proti vladi, jutri pa že pripravljen vstopiti vanjo. Če glasuje danes stranka proti korupciji, je labko jutri že drugega mnenja in pravi, da je to samo nespo-razum Ijenje.
Dosedaj je bilo tako, da se mi smelo reči nezamerjeno in nekaznovano: žepni tat, goljuf, protektor tatov, toda doživljamo, da se pri nas isti dan ministri javno med seboj ozmerjajo in napadajo kot največji nepoštenjaki. drugI dan pa se objemajo in poljubljajo. Bili smo pač vajeni, da tako delajo pijanci, toda od ministrov kaj takega nismo bili vajeni.
Na tak način se rušijo temelji vsej na-
je. Na shodu se zlažeš javno, jutri pa zanikaš, da bi bilo to res, ali pa rečeš, da kaj takega sploh nisi govoril. Danes vržeš svojega prijatelja ob tla. jutri pa rečeš, saj je to samo «nesporazumlie-nje.*
Kaj ni dr. Korošec iani govoril sodbo svoji lastni stranki, ki je letos rešita radikalne korupcijoniste vseh zlih posledic?
In dr. Hodžar, čegar glas je bil odločilen v anketnem odboru, je na union-skem shodu izjavil:
«Zahtevamo, da morajo odgovarjati pred postavo oni, ki so si na nepošten način pridobili svoje premoženje. Naša zahteva je. da se preišče, odkod imajo vsi posamezniki to veliko premoženje in če se dokaže, da so si ta denar pridobili nepoštenim potom, tedaj ga morajo vrniti nazaj v državno blagajno.
Sedaj nam vlada ponuja neke ankete za preiskovanje korupcije. Te ankete sestavljajo najbolj zvesti Pašlčevl pri-stašl, ki bodo preiskovali zadeve.. pr! katerih Je udeležen sam sin g. Paliča. Saj ta je pravzaprav voditelj radikalne strankè. Toda. dokler se bo korupcija preganjala po strankarskih vidikih, toliko časa ne smemo upati, da bi prišlo
I\a rax način 5C ruMju icincij-i vsej na- inu casa 1IC siiicmu
â javni morali. Sploh Je laž postala poštenje do veljave, sredstvn. ki se aa nihče več ne sramu- •	--
sredstvo, ki se ga nihče več ne sramu
Kje so razlike med predlogi v anketnem odboru
РгИ predlog je pripravil sam reierent anketnega odbora posL Ranko Trifunovič (radikal), ki graja samo pogodbo, ki jo je sklenil tedanji minister saobračaja g. Ni-kola Uzunovič s tvornieo Adamov (Adams-tal), graja vladnega delegata Joreta, ki je zastopal naši državo v Adamovem, napada delovanje mašinskega odelenja (direktor Pavlovič) ln inšpektorje Rističa in Miladi-aoviča. Zahteva, da se tira vse te uradnike pred so dni jo. Oiedt ministrov molči.
Drugi Je bi' predlog dr. Svet Popoviča, Id nadoveže na poročilo odborovega referenta g. Trlfuncvida In nato od točke do tačke ugotavlja, katero delo aH nedelo smatra anketni odbor za nepravilno, protizakonito aH nemarna Te knnstatacije so zrno dr. Popovičevega predloga ln rezultat 8 mesečnega truda odbora. Konstata-dje so Jako obtežilne. a ne toliko za udeležene čteovnike. ampak za bivše ministre Utoneta, Knflda, 4*&w* Jankovi*» ta
M. Stojadinovlča. Predlog dr. S. Poeoviča saključuje s trditvijo, da Je Rade Pašič dobil provizijo za nedopustne intervencije pri ministrstvih, ki so dovolili izplačilo računov Adamov bre^ pregleda. Poziva skupščino, da postavi ministre pred državno sodišče, za kar je Jreba sklepa na podlagi obtožbe 50 poslancev, obenem pa naj se po-zovejo na odgovornost osumljeni uradniki.
Kot tretji, ki pa so ga radikali navdušeno sprejeli za svojega, se je na pritisk gg. Uzunoviča In Korošca pojavil predlog g. Hodžarja. ki opušča vsako ugotovitev ta motivacijo la se ne Izjavlja, kaj ]e anketni odbor našel nepravilnega. Omeji se na kratek sklep da pričakuje, da skupščina sama stavi predlog, oo kojem bi te moglo nastopati po obstoječih zakonih proti vsem* o katerih krivdi bi se skopščtea Iz razprav anketnega odbora prepričala. To se pravi: skupščina lalVo čita akte, a odbor. Vi Je bil za to izvoljen, ne sme povedati alt Odbor naj ne kon«titlra nobenih nepravilnosti.
Naravno d» co radikali poskočili od radosti. SknpšPna na» si sama be« glavo, kaj fe bilo mm inflno, ne pa odbor. ki je 8
mesecev to študiral! Ranko Triftmovič Je takoj umaknil svoje dedukcije. O tal je le njegov pregled, ki pa Je samo izvleček iz aktov.
Tako smo tam, kjer eno Mil pred meseci. SLS ie dobro čutila, da se lo bo napadalo, ker v njenem predlogu ni ne imen. ae Indikacij, da se osumljence najde. Zato le za pesek v od svojim gg. iajmoštrom dodala frazo, da naj vlada predloži predlog, naredbo o reorganizaciji službe v železniškem ministrstvu in »zakonite ukrepe e pobijanju korupcije*. Seveda taki zakoni morejo veliati le za bodoče, la so ie nekje na hml. za preganjanje korupcije pa Je zakonov tndi danes že dovolj, kazenskih te dlsdoDnarnih, samo uporablja se lih ae za prave krivce.
Najbolj ponosna le SLS na izraz, da treba preganjati vse. Dr. Popovlč pa je predlagal. naj se pokliieio na odgovornost oni ministri In uradniki, ki so zapleteni v ta Hi ta v motivaciji že ugotovljeni nepravilni вп. To Je čisto konkretno In obenem maksimum, kar more storiti anketni odbor. ki radi premalega števila svojih Članov (21, a treba bi Jih Mlo 50) ne more staviti formalnega predloga za obtožbo ministrov.
Beograjsko »Vreme» objavlja o tel stvari sledečo Izjavo noslanca Koste Tlmotl-Jeviča (DZ).
»Na predlo? dr. Hndžarla se Je stvar fz-nenada povrnila fiakaj, kjer Je stala pred dvema ntesecctrs. O. Hodžar Je predlagal, naj se Narodni skupščini Izroči samo gradiv«, k! le bile gotovo že pred dvema mesecema bi da se Izpastl vse delo M se fe nanašalo na motlvacllo ht zakltečke anketnega odbora. Ta njegov predlog so tako) sprejeli radikali, k) Imate z g. Rodžar-lem vred II glasov. OperzfcUa fe glasovala za predlog g Popoviča. ki obsega krWko razlogov ln motive te ki Imennje krivca te označuje krivdo.
Razdvojenost se Je poîavila tudi v vprašanju poročila o aferi čeka ministrstva teo-stranih de! za 100 000 frankov, ki ga le dvignil g. Radomlr Paš!d. Tud' v tem vprašanju Je opozicija stala na staliSte. da Je hHo ta zagrešenn nepravilno dejanje, dočim le vladna večina brez vsake ugotovitve o pravilnosti te nepravilnosti tega doletita zavzela stališče, da anketni odbor sploh nlnra pravice, da preiskuje to stvar, ker Je bi! ček vzel Iz dlspoelcljskega fonda.«
Kaj nam prinesejo klerikalni amandmani?
Predsednik finančnega odbora prav!, da z amandmani ne bo nič. — Nevarnost redukcij gimnazij v Sloveniji — Ne generalov, pač pa univerzitetnih profesorjev Je pod kiero-radlkalno vlado preveč. — Vlada namerava reducirati katedre.
Beograd, 9. februarja
Poročali smo že, da se je vršil dolg sestanek med predsednikom vlade Nikolo Uzunovičem in predsednikom finančnega odbora dr. Jovan um Radonjičem. Sestanek Je veljal v prvi vrsti vestem, da namerava vlada predložiti k sedaj predležečemu proračunu ie znatne amandmane, ki naj predvsem zadostijo obljubam SLS. Ta Je že ko] drugi dan po neslavni kapitulaciji v finančnem odboru razglasila v svojem časopisju, da na že Izgotovljenem proračunu lz tehničnih ozirov ni mogla ničesar izpre-menlti, da pa bo to storila v plenamu Narodne skupščine potom temeljitih amand-manov. Klerikalne napovedi so se raznesle tudi po Beogradu In so menda povzročile obisk predsednika finančnega odbora pri min. predsedniku. Po sestanku Je dr. Ra-donjlč Izročil novinarjem Izjavo, ki odločno demantlra klerikalne napovedi. Iz te Izjave posnemamo še druge zanimive In tudi za slovenske kulturne ustanove nadvse važne načrte sedanje vlade, ki mečejo zelo čudno luč na ljubezen SLS do slovenskih srednjih šol In do ljubljanske univerze. Dr. Radonjič Je Izjavil:
»Bil sem pri predsedniku vlade Uzunoviča radi vladnih amandmanov k proračunu za 1. 1927-28. Mi delimo amandmane v dve kategorije: i) Pravni amandmani. ki so brez finančnega efekta ln ki urejajo izvest-ne pravne odnošaje. 2) Gospodarski amandmani, ki povzročajo izvestne finančne efekte. Mi računamo trenotno na proračunski višek 12 milijonov dinarjev. Smatram, da gospodarski amandmani niso mogoči, ker bi lahko spravili proračun Ii ravnotežja. Finančni odbor daje, to se razume, prednost vladnim amandmanom, amandmane vladne večine pa stavila v eno vrsto t amandmani opozicije. Jaz osebno smatram, da bomo norall odkloniti take amandma, ne. Ministri Imajo dovolj časa. da določijo potreb« svojega resora za prihodnje leto. V izjemnih slučajih pa ostaja odprla pot naknadnih kreditov. Potrebno Je, da se preneha s prakso amandmanov. Sploh pa so posli finančnega odbora zelo komplicirani in bi bilo potrebno, da зе donese za ta odbor posebej poslovnik.
Glede redukcij gimnazij bomo hncll posebno konferenco. Sedaj razpolagamo s 174 gimnazijami. To vprašanje bo treba zakonskim potom urediti, kajti sicer bo nastal med poslanci prepir. Po drogi strani pa ne gre, da obstojajo v razdalji neknliane kilometrov po dve gimnaziji- Raeen tega poučujejo po teh gimnazijah nrnotl nekvalificirani profesorji. Imamo 97.000 srednješolcev te borih 276 (!?) dijakov strokovnih šol To razmerje Je nezdrava Povsem drugačno razmerje imajo na Češkoslovaškem.
Končno Je mnogo krika radi generalov. Toda ml Imamo n. pr. do 247 univerzitetnih profesorjev, med temi 140 v položaju dl-vizljskega generala. doHm Je divlzllslrih generalov skopal 54. Mislim, da Je potrebno redadratt število univerzitetnih profesorjev, vendar ae po osebah, marveč po katedrah.«
Sestanek naših oblastnih poslancev
V sredo se Je vršil v Celjn sestanek oblastnih poslancev SDS in NSS za ljubljansko in mariborsko oblast. Sestanku sta prisostvovala tudi narodna poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko ter predsednik mariborskega oblastnega načelstva dr. Lipold.
Po temeljiti razpravi o političnem položaju so bili soglasno sprejeti sklepi glede postopanja naprednih poslancev v bližajočem se prvem zasedanju oblastnih skupščin. Konstituirala sta se tudi oba kluba ter so bili izvoljeni za predsednika ljubljanskega naprednega poslanskega kluba g. dr. Albert Kramer. za podpredsednika g. Ivan Tavčar in za tajnika g. F. Zebal. Za predsednika mariborskega kluba SDS je bil izvoljen g. posl. Lovro Petovar, za podpredsednika posl. dr. Ivan Novak in za tajnika posl. g. F. Finžgar.
Glasom obvestila iz Beograda Je minister notranjih zadev z uredbo od 2. t. m. spremenil poslovnik z« oblastne skupščine ter ukinil princip proporca pri volitvl oblastnega odbora, istočasno pa s prenosom sestave prvega proračuna na oblastni odbor omogočil, da se prepreči redno zasedanje oblastnih skupščin. Nova uredba ima očlvldno namen onemogočiti stalno kontrolo opozicije nad delom novih oblastnih samouprav ter je povrh povsem nezakonita, ker je bilo pooblastilo iz točke 4. prehodnih odredb k zakonu o samoupravah z uredbo o poslovniku za oblastne skupščine lz leta 1922. že konzumirana Celjska konferenca oblastnih poslancev SDS je poslala ministru Maksimoviču brzojavni protest proti nezakoniti uredbi. _
Politične beležke
Rimsko-katoliško lopovstvo
Glasilo SLS je v stiski, kako zakriti nevednim Izdajstvo SLS o aferi Rade Paši da, kjer so klerikalci glasovali z radikali proti opozicijskemu predlogu, zagrešilo grdo kleveto. Id ie pač vedna rimsko-katoliške moralke. Mesto da obrazloži, zakaj je SLS zakopala vso afero, piše, da je Rade Pašid bil In Je še velik prijatelj SDS. ki je po Slavenski banki pri drugih zavodih in družbah Imela z nJim stalne zveze v korist svojih brezštevilnih kupčij. Dalje kleveta, da je SDS ravno Iz korupcijskih fondov te dajatev dobila svole prve vire Itd. Gospodi lz škofove tiskarne bo dana prilika, da to stvar dokažejo- Za danes samo toliko: ako se za člankom skriva kako drugo n. pr. ma-ziljeno lice. ga pozivamo, da se podpiše, da se bomo mogli držati pravega krivca.
SLS kot spasiteljica korup-cijonistov
Marsikdo, ki je včeraj vzel v roko »Slovenca« te »Jutro«, je zmajeval x glavo: kje je sedaj resnica? Kako ie s to korupcijo? »Slovenec« Je namreč z velikimi črkami poročal, da je SLS zmagala proti ko rupciji. Povedal je, da je zmagala z 11 proti 10 glasovi, ki so biU oddani za predlog SDS Škofov list ni bil toliko pošten, da bi bil povedal Jasno, kdo je bilo teh enajst, kdo pa onih 10, ki so bili proti. Zato naj še enkrat ugotovimo: »zmagovita enajstorlca«, to so bili radikali vseh barv in SLS. Čudna stvar, kaj? Radikali so zmagali s pomočlo SLS nad korupcijo! Proti pa so bili: samostojni In Davidovičevl demokrati, muslimani, zemljoradniki, radičevci. federalisti skupaj 10 glasov. TI so torej očlvldno po »Slovencu« bili manj vneti za boj zoper korupcijo nego radikali!... Kdor to konstelacijo glasov samo od daleč vidi, mu nI treba, da se trudi v advokatskih podrobnostih. Zanj je Jasno: SLS Je Izdala opozicijo ln se dala za deklo NRS, rešila je korupcljonaše. potem pa je to cinično proglasila za »veliko zmago SLS«.
Bosanski radikali ▼ škripcih
Radičev «Dom» piSe: «Dr. Milan Srskid je pozval k sebi prvaka boecnsko«hercego» vinskih muslimanov dr. Spaha ter mu pred« lagal, naj se muslimani vseh šest boseasko» hercegovskih oblasti sporazumejo s radi« kali ter jim povsod prepuete predsedstvo oblastne skupščine. Dr. Spaho je izjavil da ie to nemogoče, ker so muslimani Sli skupno v volitve bodisi * davidovtčevei bo» disi s seljaško stranko, ker so v dobrem prijateljstvu g zemljoradniki vsled česa» nameravajo s temi svojimi prijatelji eode« lov «ti v vseh testih oblastnih sktrpičinah in ie zato ni mogoč sporazum * radikali In četudi bi se sporazumeli z radikali bi jim v noben) oblasti ae mogli priznati predsedstva, ker radikali nikjer nimajo al« ti relativne večine. Nato Je dr. Srskič aa. grozil, da boseeskoAereegovske oblasti ne bodo od države dobile nobene finančne podpore za svoje delo te da radi tega ne bodo mogle funkcijonirati.» Tako «Dom», ki dostavlja, da fe dr. Srakič preganjal Ii» sieo. pa bo izgnal volka...
«Krščanska podlaga» takozva-nega «katoliškega časopisja»
Kdor tega Je ne pozna, naj vzame v roke včerajšnji »Slovenec« ln njegovo poročilo o seji ter o glasovanju v anketnem odbora. Zadnjih 10 dni se je »Slovenec, sicer prav posebno odlikoval s falzlfidra-niem političnih dogodkov v Beogradu bi četudi Je ïriMvlja! resnico na vso moč. za-molčeval dejstva, И so bistvene važnosti za objektivno presojo položaja, se Je do včeraj vendarle še nekako krotil v svojem Jezuitizmu ln figuorijanstvu. Včeraj Je »Slovenec« prekosi! v varante 'avuostl In v slepita svollh bralcev vse. kar fe v tem pogledu do »Maj zagrešil. Resnico, hčerk» božje, Je ta patentirani »katoftfel« Rst, ki
neprestano povdarja svojo »krščansko podlago« udaril z najtežjim kolom po glavi Skoraj celo prvo stran je porabil »Slove-oec«, ki Izhaja v katoliški tiskarni in pod cenzuro ljubljanskega škofa dr. Jegliča, za to, da je predočil klerikalno-radikalskc glasovanje v anketnem odboru, — s katerim je večmesečno delo anketnega оЉогг obreruspešeno, korupcija pa praznuje zmago, — kot zmago SLS nad — korupcijo! Brez vsakega sramu, brez ozira na poštenje in resnicoljubi? more napisati take fal-sifikate pač samo časopisje, ki stoji пг »krščanski podlagi« in k! ima škofovski blagoslov in patent za firmo pristnega katoliškega lista. Vsaka nesolidnost se maščuje te gospoda okoli »Slovenca.« naj м zaveda, da se bo tudi njihova.
Kaj je s Pucljevimi podporami?
Preteki! teden smo ugotovili, da je »Kmet ski list« za oblastne volitve objavil falzi-fickane številke o podporah, ki jih je Pucelj kot minister za kmetijstvo nakazoval kmetijskim podružnicam. »Kmetski list« je poročal, da Je kmetijska podružnica v Krškem dobila od ministra Pudja 20.000 Dir podpore, kmetijska podružnica v Kapelah pa 22.000 Din. Nobena teh dveh podružnic pa tega denarja niti videla ni in smo pozvali »Kmetski Hst«, naj pove, kje je denar ostal in kdo ga je prevzel. Naš poziv je naletel na gluha ušesa. »Kmetski list« raolč ln ni smatral za primerno, da bi le z besedico reagira! na našo ugotovitev. To je ponoven dokaz, da so naše ugotovitve pravilne in da je »Kmetski list« varal volilce, ko je poroča! o podporah, ki jih je baje razdeli! minister Pucelj kmetijski® podružnicam. Vprašamo, ali ie bilo postopanje »Kmetskega lista« pošteno? Vsaj s Pucelj bi že zato, ker le podpisan na »Kmetijskem lista kot izdajatelj, lahko imel toliko spoštovanja do svojih pristašev, da b! Jim radi podpor natočil čistega vina ln b! jih ne postil, da tudi ie po volitvah te potem ko je laž »Kmetskega tista« razkrinkana, ie naprej žive v zmoti
Velik prometni program
Nad 8000 km novih prog t» 25 milijard Dis
Beograd, 10. februarja a. Predsedstve železniške konference Je na pooblastile plen uma Izdelalo definitivno resolucijo, ki Jo Je predalo prometnemu ministru ln članom konference. Ta resolucija pravi mec drugim: Ker Je v naši državi potrebna gradba večjega Itevila novih železnic, ki zahtevajo velik kapital in daljšo dcfco, Je konferenca razdelila gradbo vseh projektiranih prog v dvoje skupin, kakor so pač važne aH nujne. V prvo skuphio spada 4284 kilometrov normalnotlrnih In 761 kilometrov ozkotirnih (76 centimeterskih) železnic, v drugo skupino pa 2303 kilometf: normalnotlrnih te 790 ozkotirnih. Izvedba tega programa bi stala približno po 300.000 zlatih dinariev za kilometer normalnotir-rlh In po 170.000 za km ozkotirnih prog Sredstva za gradbo novih železnic se moralo dobit! t notranjim! ali pa zunanjimi posojili
Po tem naSrta železniške konference W morala naSa država v gotovi dobi zgradltî skupaj 6551 kilometrov normalno- ln 1551 kra ozkotirnih prog. Vse to bi stalo po gornjem proračuna 2.238,970.000 zlatih аП nekako 25 milijard papirnatih dinariev.
Volilne zlorabe ▼ Subotici
8sboti<a, 10. februarja, n- Predsednik tu-kajšnje radikalske organizacije dr. Ivkovič je Izročil beograjskemu upravnemu sodiSČu peticijo, v kateri zahteva, naj se razveljavijo oblastne volitve v Subotici. kjer eo se vrSile velike zlorabe. Dr. Ivkovič pravi v svoj! peticiji da so nekateri predsedniki voliš'* dajali radikalom po dve ali celo tri kroglice. naj t njimi glasujejo. (Radikali v Subotici so imeli dve listi)
Kandidati za predsedništvo beograjske Akademije
Beograd, 10. februarja, n- Po smrti profesorja dr. Cvijiča Je naJtalo vprašanje- kdo bo njegov naslednik kot predsednik Akademija znanosti Predsedniku imenuje kralj na predlog prosvetnega ministra. Kot aaj-resnejše kandidate za to mesto imenujejo predsednika finančnega odbora prof. dr. Jo-vana Radonjiča, Slobodana Jovanoviča. 41-hajla Petroviča ta Pavla Popoviča.
Monarhistična demonstracija v Berlinu
Ustanovitev nove «cesarske» stranke.
Berlin, 10. februarja, g. Povodom prosi*, ve vojaškega jubileja bivšega ccsarja Vi. ljema se je zbralo kakih 2000 članov ne. kdanje cesarske vojske. Kot glavni govor, rik je nastopil maršal Mackcnscn. ki je po veličeval eesarjeve zasluge, ki si jih je ste. kel pri izpopolnitvi vojske. Ko je končaj, je zadonelo po dvorani: «Heil dem Kaiser > Svečanosti je prisostvovalo tudi preccj vi. šjih oficirjev narodne brambe. Po proslavi jt odpotoval Mackensen v Doom v Holan» dijo, da poda osebno razcesarju svoje po» ročik» o poteku proslave njegovega juhi« 1< ja.
Demokratska «Berliner Tageblatt» pravi v komentarju te proslave, da nima republi« kanska narodna bramba ničesar iskati na prireditvi na kateri je bizanticizem do bivše dinastije zopet enkrat čutil potrebo. oa se udcjstvuic.
Berlin, 10. februarja. A Tu se je u stane* vila nov. stranka. Ici j« prvič nastopile kot tika pri proslavi vojaškega jubileja bivše» ga cesarja Viljema. Ta politična skupina se naziva «mernika cesarska stranka» to namerava ojačiti raonarhistične terdcncev nacionalnem pokretu. Nično glasilo »Der Nibelunge» je prinese! članek pod našlo, vom «Izdajstvo na cesarju», v katerem ostro kriti rira zadržanje častnikov pri re» voluciji. List pozivlje nemški narod naj v СЧп večjem itevilu vstopa v to stranko in zapusti nrmike naciionalce. ker so prisegli na črno»rdečo»zlato zastavo in s tem izdali državo.
k LJUBLJANSKI DVOR
ino
Telefon 397
Vendar enkrat
danes
davno pričakovana-
premijera
najplemenitejšega dela evropske liimsKe umetnosti.
FAUST
Mefisto: EMiL JAMUMfiS
Bakanalski ples
iz opere .FAUST* p'eseta iz po« ••bite prijaznosti prima ba e-rina liublj. oporo gdc. Marija Tuljakotd in gdč. Erna Mohar.
Oanes ob 4., pol 6., pol S. in 9. uri. Predptodaia vstopne od 10. do po! 1. ia od poi 3. dalje.
Naši krati
Epohalen medicinski uspeh novosadskega zdravnika
Po poročilih iz Novega Sada se je šefu tamkajšnjega državnega epidemiološkega zavoda in Pasteurjevega instituta posrečilo, da je s posebno metodo skrajšal dosedaj 20 dni trajajoče zdravljenje stekline, povzročene od steklih psov, na 5 dni, v lažjih slučajih pa celo na 3 dni, Njegova metoda se je izkazala kot jako uspešna in popolnoma zanesljiva za imunizacijo ugrizenih ljudi in živali.
Rezultate dela tega našega domačega zavoda je pojasnil široki javnosti proi. dr. Gjorgje Jovanovič na letošnjem zborovanju Mednarodnega zdravniškega komiteja v Parizu. Francoske in nemške znanstvene publikacije se izražajo izredno povoljno o tej metodi zdravljenja
Tudi pri tej metodi gre za cepljenje. Cepivo se dobiva iz hrbteničnega mozga cepljenih zajcev in se preparira z etrom. Takozvana eterna vakcina-cija imunizira nenavadno naglo in zanesljivo.
S to metodo, ki skrajšuje zdravljenje od 20 na 5 do 3 dni, se prihrani mnogo denarja. Ako se vzame, da znaša izguba dela in vzdrževanje posameznika za časa zdravljenja 100 Din dnevno, potem bi imel po starem načinu zdravljenja v 20 dneh vsakdo 2000 Din, sedaj pa samo 500. oziroma 300 Din stroškov. Ako pomislimo, da je bilo zadnja 4 leta samo v novosadskem Pasteurjevem zavodu ozdravljenih 11.384 Uudi, leta 1926. pa po novi metodi 3059, potem si lahko vsakdo takoj izračuna, koliko narodnega premoženja je s tem prihranjenega.
Za novo metodo zdravljenja stekline, ki je uvedena z velikim uspehom že po vseh Pasteurjevih zavodih v naši državi, so se pričele zanimati tudi že zdravstvene institucije širom sveta. Novo metodo je iznašel pravzaprav grški zdravnik Alivizatos, ki je bil zdravnik v Nišu od leta 1915. do 1926., modificiral pa jo je potem novosadski zdravnik dr. Hempt. _
Mariborski občinski svet
Maribor, 10. februarja.
Nocoj je mariborski občinski svet stvar« no razpravljal in rešil dokaj koristnih pred logov v prospeh občine. Začeli so sejo z interpelacijami socialistov, ki so interpe» lirali župana, čemu še ni odložil pravnega zastopstva občine. Zupan je odgovoril, da tega ui sklenil občinski svet Nadalje so •ocijaiisti interpelirali, kaj je s s premem» Ivo pravil Mestne hranilnice. Zadeva je se» daj v ministrstvu v Eeogradu, kamor jo je predložil veliki župan, ker se je bal, da bi po novih pravilih utegnil pasti zavod v roke strankarskim bojem in bi bil s tem oškodovan. Prosilcem za avtobusni promet v Mariboru Frankoliču in Liningerju ni bilo ugodeno, ker bo tudi to podjetje naj» hrže občina sama prevzela. Predlog za gle» dališki sosvet je bil odklonjen s 15 proti
4	glasovom, ker je bila večina mnenja, da ima intendant vse pravice in bi občina na ta način brez potrebe prevzemala s sosve» to m odgovornost, ne da bi mogla stvarno dosti koristiti.
Občinski svet je dalje razpravljal o za» devi novih stanovanjskih hiš in je sprejel
5	odst. davek od najemnine s to spremem» bo, da lahko najemniki, ki plačujejo najem nino do 100 Din mesečno, prosijo za od» pis tega davka. Nemški občinski svetnik <ir. Glaser, katerega so pTed volitvami vo» dili klerikalci na shode ob meji, je izjavil, c'a ima sedaj itak SLS 20 poslancev v vlad» ni večini in tri ministre, med temi je in» ženjer Sernec celo Stajerc in tudi social» nega ministra imamo in bodo torej kleri» kaki gotovo lahko v vladi kaj storili za mariborsko stanovanjsko bedo. ne da bi bi» lo treba zato uvajati posebni davek. Mari» bor bo zidal še dve hiši, ker bo nesla dav» ščina okrog 750.000 Din, k čemur pride v gradbeni fond še najemnina hiš okrog 180 tisoč Din, tako da ' i lahko občina z letno
900.000 Din najela do 6 milijonsko posoji» lo, ki bi se dalo v desetih letih amortizirati in bi se postavili približno dve hiši kot se« daj v Smetanovi ulici s 60 stanovanji. Po» sojilo bi dobili loterijskim potom, če ga ne bo mogoče najti pri kakem denarnem zavodu. Za stanovanja v novih hišah se bo znižala gostaščina in bo to izvajala poseb« na občinska komisija, ki bo določala od slučaja do dučaja najemnino za podlago odmere gostaščine z veljavnostjo do 1. ja» nuarja 1924. nazaj.
Kostanji v Razlagovi ulici in na Zrinj» skega trgu pred šolami bodo odstranjeni, ker jemljejo svetlobo. V debati se je obč. sv. Pfrimer izrekel proti, obč. sv. Bahun je predlagal, da se kostanji sistematično odstranijo, podžupan dr. Lipold je opozar» jal, da stari kostanji ne spadajo v ulice, ker delajo škodo tudi s tem da dvigajo trotoarje in kanale. Občinski svetnik Lor» ber je mnenja, naj občina zasadi «ahorne». Končno je občinski svet sklenil, naj v Vra» zovi ulici kostanji še ostanejo, dokler ne izdela gradbeni urad sistematičnega načr» ta za prezTačenje mariborskih ulic.
Mestni najemnik Košak ima v bivšem ži» dovskem templu celo hišo od občine v na» jemu za 1500 Din mesečno. Občinski svet» nik Weixl je ugotovil, da zahteva sedaj g. Košak 1000 Din najemnine mesečno sa» mo za klet, ki jo hoče dati v podnaiem in zahteva od občinskega sveta, da ener»
gično prepreči tako oderuštvo
Mestno knjigovodstvo dobi računski stroj za 10.000 Din, inkasanti električnega podjetja 13. plačo kot podporo za obleko, tujskosprometna zveza za mariborsko cblast 20.000 Din podpore, orlovski odsek pa telovadni prostor poleg Sokolskega let« nega telovadišča pod istimi pogoji in za isto dobo kot ga ima Sokol.
Izvršili bodo regulacijo Trstenjakove uli» ce in Ruške ceste, kjer bo izpeljan kanal iz Smetanove ulice, da se ne bo več ceata podirala v Dravo. Stroški so preračunani na okrog 100.000 Din. Z delom se bo ta» koj pričelo. Ravno tako bo izpeljana cesta Ob Brodu, kar bo stalo 70.000 Din, kasne» je pa bodo regulirali Pobreško cesto, ker je predmetna hiša, ki se mora kupiti in od» straniti, sedaj predraga.
Projekt za novo dravsko kopališče je od» sek priporočal v študij in mora gradbeni odsek izdelati podrobnejše načrte. V di« sciplinarni odsek so bil izvoljeni iz urad» ništva gg. inž. Černe, Madile, iz občinske» ga sveta pa dr. Kac, dr. Juvan, Zmazek in dr. Kukovec ter kot namestniki gg. Eržen, Pucelj, Miihleisen in Tumpej.
Občinski svetnik Weixl je poročal o akciji za znižanje cen sladkorju. Občina se pridružuje tozadevni akciji ter obenem poziva državo, naj tudi ona odpravi uvoz» no carino, ki ščiti samo sladkorni karteL
Sledila je tajna seja.
-SSS-
Kralj krstni boter 16. otroku slovenske rodbine
Gotovo so zelo redki slučaji, da bi imela mlada roditelja — oče je star 44. mati pa 41 let — že 16 otrok, od katerih je še 11 živih, in sicer 7 fantov ln 5 deklet. Ferdinand Dečman, mesar ш gostilničar v Celju in njegova družica Antonija roj. Tevž, s katero deli 20 let zakonsko srečo, se moreta ponašati s tem bogatim otroškim blagoslovom. Zadnji otrok, krepka deklica, se je rodila novembra lanskega leta.
Iskati neprestano botre nalaga staršem često velike skrbi. Ta je ostala g. Dečmanu
to pot prihranjena. Obrnil se je na kabinetno pisarno in dobil takoj odgovor, da prevzame kumstvo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander sam. Otrok je dobil pri krstu ime Marija. Lahko si predstavljamo srečo in radost revnih staršev, ki jim je bila usoda mila, da so dobili za kuma otroku Najvišjega Gospoda v državi. Sigurno gledajo starši s ponosom na svojih 11 še živečih otrok, ki bodo vzgojeni za dobre državljane.
-6Î&-
Slovenci, vojni obvezniki iz Julijske Krajine, pozor!
Mnogo mladeničev, ki so bili rojeni v letih 1901, 1902 in 1903 ali pozneje, je prišlo po svetovni vojni v našo državo, kjer so se stalno naselili ter postali na podlagi opcije po določilih St. Germainske mirovne pogodbe polnopravni naši državljani. Vsi ti mladeniči so bili, ker so rojeni na ozemlju, ki je pripadlo Italiji, vpisani v italijanske vojne spiske. Po zakonih, ki veljajo v Italiji, se pa smejo izbrisati tuji državljani iz vojnih spiskov samo po naredbah Italijanskega vojnega ministrstva v Rimu. Ker se pa večina teh mladeničev. ki so sedaj naši državljani, ni pobrigala za to, da bi bili izbrisani iz italijanskih vojnih spiskov, se jih smatra v Italiji za vojne ubežnike ali dezerterje. In če pride kdo v svoj rojstni kraj na obisk staršev ali sorodnikov, ga tam kot vodnega dezerterja primejo in vtakneio v zapor ali v vojašnico, dokler niso izvršene vse formalnosti radi osvo-bojenja.
Radi tega priporočamo vsem prizadetim, da nemudoma vložiio prošnjo za izbris iz
italijanskih vojnih spiskov aa vojno ;nini-strstvo v Rimu in priložijo tej prošnji sledeče listine: rojstni in krstni list, krstni list očeta in potrdilo, da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prošnje in listine morajo biti pisane v italijanskem jeziku ln overovljene od ita'1-janskih konzulatov v naši kraljevini ali pa od naših konzulatov v Italiji. V interesu vseh naših rojakov iz zasedenega ozemlja je torej, da čim prej uredijo svoje državljanske obveznosti v Italiji.
Pod ruševinami hiše
Dva mrtva, 13 ranjenih.
V turškem delu Skoplja se nahaja med drugim! tu4i znameniti Ali beg^v han, kjer se je svoječasno shajal ves bogati turški svet. Zidovje poslopja je zadija leta že iako prf-perelo, da je bilo vsak čas pričaka-ati katastrofe. Kljub temu Dlldo+i niso uk-erile nobenih varnostnih odrelb.
Dr.e S t m. je bil v Skoplju s:jen. AH begov han je bil poln ljudi, ki so prišli od vseh strani. Ker je bilo tramovle strohnelo, m čuda, da je moralo priti do nesreče. ki Je zahtevala +udi težke žrtve. Zme&-
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Petek, 11.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 12.: ob 16.: «Macbeth». Dijaška
predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 13.: ob 20.: «Pri lepi krčmarici». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 14.: «Pegica mojega srca». B.
Ljubljanska opera
Petek, 11.: «Nižava». Gostuje g. Rudolf
Biikšek. C. Sohora. 12 ■ «Cosi fan tutte». A Nedelia, 13.: ob 15.: «Grofic* Marice». Ljudska predstava pri znii. cenah. Izv.
Mariborsko gledališče
Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: «Cigan baron». C Nedelja, 13.: ob 15.: «Orlov». Znižane ce» ne. Kuponi. Ob 20.: «Veseli kmetič».
Dijaška predstava v Ijnbljansk» drami. V soboto, dne 12. t. m. ee uprizori v ljubljanski drami Shakespearov «Macbeth» kot dijaška predstava po znižanih cenah. Vse posestnike te predstave opozarjamo, da je začetek tokrat točao ob & popoldne, tako da je zn-
nanjim udeležencem omogoSen odhod z večernimi vlaki. Cene za to predstavo so znatno znižane.
D'Albert : Nižava. Nocoj ob 8. se poje v ljubljanski operi D'Albertova opera «Nižava» z goej). Rudolfom Bukškom kot gostom. Predstava se vrši za red C.
Abonenti reda B imajo danes v ljubljanski drami -iUgrabljene Sabinke».
Nedelja v ljubljanskem gledališču. Dne 13. t m. sta v našem gledališču dve predstavi. Ob 3. popoldne se poje «Grofica Marica» v operi, ob 8. zvečer pa v drami Goldo-nijeva komedija «Pri lepi krčmarici». Cene za obe predstavi so znižane — ljudske.
Narodno gledališče ▼ Ljubljani pripravlja za bližnjo bodočnost tri slovanska dela. Drama uprizori v drugi polovici tega meseca Begovičevo dramo «Božji človek», opera pa pripravlja z vso vnemo premijero slovenske opere «Tajda>, delo skladatelja patra Hugolina Sattnerja- Takoj za «Tajdo» pride na oder opera poliskega skladatelja Rožvc-kega «Eros in Psich©».
Gostovanje basista D. Zopana v zagrebški operi. Član ljubljanskega opernega gledališča, basist Drago Zupan gostuje-danes v Zagrebu, in sicer poje ulogo starca Varla-ma v Musorgskega ^-Borisu Godnnovu>, katerega naslovno partijo bo pel znani umetnik Žiga Zalevski
Koncert v Slovenskem klubu v Sarajevu
Slovenski klub v Sarajevu je priredil v soboto v svojih proetorih koncert, ki zasluži, da . opozorimo nanj- širšo slovensko javnost in obenem na kulturno delovanje kluba med Slovenci v Bosni sploh. Slovenske prireditve posečajo vedno ne samo Slovenci, temveč tudi številni Srbi in Hrvati. Letos je zabava še prav posebno uspela, ker si je klub preskrbel svoj lasten močen pevski zbor in pridobil za sodelovanje tudi ao-listinjo gdč. Tavčarjevo iz znane mariborske rodbine, ki je sedaj učiteljica na državni dekliški trgovski šoli v Sarajevu. Zapela je «Oj rožmarin» in v angleškem jeziku Grle-gov «Solvegs Song» s takim temperamentom, da je žela splošno priznanje in dolgotrajen aplavz. Ima mehek ln prijeten alt И ga je naravnost užitek poslušati.
Prav prijetno nas je lzneoadil tudi zbor Slovenskega kluba. SIcer je klub vedno gojil slovensko pesem, ker je pesem našemu narodu že prirojena in smatra naravnost za svojo življensko potrebo, da poje. Odkar pa je prevzel vodstvo zbora g. Fred Gabauer, ga je povzdignil na tako stopnjo, da se more pokazati sedaj tudi pred najbolj razvajenim občinstvom. Ko smo ga v soboto poslušali, smo imeli vtis, da smo v koncertni dvorani. Zbor ie zapel več slovenskih skladb, med njimi Sattnerjevo -Xn planine» in Prelovčs-vo <Jaz bi rad rudečih rožv
Po koncertu je sledila prosta zabav» « plesom, pri kateri so sodelovale narodne
njava jc bila tem večja, ker se je katastrofa zgodila ponoči. V prvem nadstropju je ležalo 15 ruskih beguncev in muslimanskih družin Vsled prevelike obremenjenosti so nenadoma pričeli pokati leseni tramovi in strop se je zrušil s strahovitim ropotom. Nastala je panika. Ponesrečeni ljudje so obupno klicali na pomoč. Na njihovo vpitje so prihiteli sosedje, orožniki in policija, k! so prijeli takoj z reševalnimi deli
V	tem trenotku pa je sledila že druga nesreča, ki je paniko še povečala. Vsled padca prvega nadstropja se je omajalo tudi drugo in se zrušilo še ono s strahovitim treskom. Izpod ruševin so potegnili dva mrtva ter 13 težje ln lažje ranjenih.
Promocija patra K.....
Ljubljana, 10. februarja
V	veliki družini očetov frančiškanov se je pripetil danes komičen slučaj, ki ga je rodil izmišljen dogodek.
Iz Celja se je pripeljal včeraj provinci-jal očetov frančiškanov na poset k gvardi-janu škofjeloškega samostana in ga povabil za četrtek k promociji patra K. za doktorja bogoslovja, ki naj bi se Imela vršiti na ljubljanski univerzi Pater provincija! je pokazal svojemu sobratu tudi lepo tiskano vabilo, datirano iz nekega kraja ttržne-ga Korotana, ki vabi sobrate, da prisostvujejo ceremoniji.
Takemu dogodku kot je promocija seveda ne morejo prisostvovati vsi številni bratje v frančiškanski družini osebno; zato ■pa prisostvujejo dogodka v duhu, dejanski pa ga slave z raznimi priboliški iz kuhinje ia kleti.
Osebno sta se namenila prisostvovati promociji patra K. samo pater provlncijal dvardijan škofjeloškega samostana. Pripeljala sta se v Ljubljano, prvi Je odšel v goste v franč. samostan, pater gvardijaa pa Je stopii na univerzo, da povpraša, ob kateri url se bo promocija pravzaprav vršila. Stopil je v pisarno, pokazal vabilo in povpraševal, na univerzi pa so stresali z glavami. Končno se je izkazalo, da patra K. na univerzi sploh ne poznajo in da ie če-stlte patre najbrže nekdo pošter.o p, teg-nil. Nerodna potegavščina, toda le za par oseb, kajti drugi pobožni bratje, ki so prisostvovali dogodku v duhu, so bili kljub tema deležni dobrot in priboljškov, ki Jih nudita kuhinja ta klet.
Pop in orožnik v vlaku
Včasi se na dolgi vožnji zgode prav čedne storije, ki so vredne peresa. Evo Je.
Na progi Bosanski Brod-Sarajevo sta se vozila starikav in bradat pravoslavni pep, njemu nasproti pa zagorel orožnik. Na sosednji klopi so pa sedeli trije Slovenci; peljali so se na orožno vajo in bili že precej utrujeni, zato tihi, kar drugače ni navada. Orožnik je trpko gledal v tla in držal puško med nogami. Pop je preplašeno pogledoval zdaj orožnika, zdaj puško in strah ga je .bilo. Svoj živ dan še ni Ime! opjaviti s puško, brez nje je pasel svuje ovce in dobro jih Je paseL Mislil je ln mislil, končno se Je odločil: »Gospod orožnik, ali ne bi odložili puško na predal.«
»Prosim, prosim!« ln orožnik je odbil! puško, zakaj tudi ne, saj nI bilo nevarnosti.
Okno je pa bilo napol odprto in veter se Je poigraval s častitljivo popovo brada Ampak pop Je bil že slaboten, od dolge vožnje utrujen, dvomil je, da bi mogel zapreti okno. Okna aa železnicah je včasih umetnost zapirati. Pa je poprosil orožnika:
»Gospod orožnik, ali ne bi zaprli okno!«
»Prosim, prosim!« je hitel orožnik in fe zapiral. Toda, joj! Tako nerodno, da je zdrobil šipo. Obledel je, se vsedel na svoje mesto in čakal Sprevodnik je bil že v vozu.
»Kdo je razbil šipo?« — »Orožnik, orožnik!* je pojasnjeval pop. — »Za boga, saj ste mi vi rekli, naj zaprem okno!« je popravljal orožnik, misleč, da se bo tako tz-nebll globe. — »100 dinarjev, prosim, gospoda,« Je velel sprevodnik orožniku. — »Pop naj plača!« — »Vi plačajte, vi ste jo razbili« se je odrezal pop. — »Prosim 100 dinarjev,« je vele! sprevodnik znova in orožniku je zašumelo po glavi. »Čuješ, pop,
dame. predsednik dr. Murko, bivši predsednik dr. Prenj in vee odbor. V posebni sobi je arirala harmonika, tako da so prišli na svoj račun tudi oni, ki jih ne mika charle-ston.
Brandee nevarno oboleL Zdravstveno stanje znanega gosp. Brandesa ne je zadnje dni tako poslabšalo, da je računati s katastrofo. Vse kaže, da eo napori povodom proslave 8Sletnice, dasi se je kolikor mogoče čuval, zelo poslabšali njegovo črevesno bolezen. Zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi okrevaL
Pevska društva, pevski zbori, pevci in pevke, prijatelji nage pesmi! Naročite se na «Zbore», mesečno revijo za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Pošljite naročnino v znesku 40 dinarjev čimprej, da bo uprava lahko ugotovila število naklade. Lanskim naročnikom smo v zadnji številki priložili položnice. — Naslov: Uprava «Zborov», pevsko druStvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani.
Židovska drama v Zagrebu. Lani je zagrebško gledališče vprizorilo Šaloma Ascha dramo »Bog osvete«, letos pa je postavilo na repertoar »Dybuka«, delo pisatelja Ansyka. Premijera komada bo 33. januarja. »Dybuk« je duh hudobnega človeka, ki se naseli v tujem telesu, da bi se mogel očistiti in rešiti Židovska legenda očituje mnogo znakov mistike, ki je na zunaj prepletena z židovskmi tradieijonalnimi običaji in verskimi obredi. Dramo režira Ivo Raič, glavni ženski vlogi sta poverjeni damama Podgorski in Va»ri
FAUST
plačajva vsak polovico!« je moledoval — »Jaz ne plačam niti pare,« je zamahnil pop. — »Vraga, zadnjih 100 dinarjev moram odšteti, kaj takega pa še ne,« je zajadikoval orožnik in v drgetanju odštel osem kovačev.
Vozili so se naprej, od postaje do postaje. »Kam se peljete?« je orožnik pretrgal tišino. — »V Zenico!« je zamomljal pop in že zadremal in trdno zaspal. — »Dobro!« si je mislil orožnik ln mirno buljil v da.
Prišla je postaja Zenica, pop Je spai, orožnik pa gledal v tla in molčal. Pel j aH so se že z druge postaje od Zenice in tedaj Je orožnik dregnil popa v rebra, da se Je precej predramil. »Kam se peljete?« je prijazno vprašal orožnik. — »V Zenico,« je zavrnil pop. — »Kje je že Zenica!« se je nasmehnil orožnik. ».Pravkar smo zapustili že drugo postajo od Zenice.« — »Kaj? Za boga, kaj naj storim?« je begal pop, preplašen ln odrevene!. — »I kaj? Pot od prihodnje postaje do sem si prihranite, potegnite za zasilno zavoro ln stvar bo rešena,« mu je dobrodušno nasvetoval orožnik. Pop Je res potegnil za zavoro in po nekaj sunkih Js vlak obstal. Ze je hotel pop Izstopiti, pa mu Je zastavil pot sprevodnik.
»Kdo Je potegnil zavoro?« »E, pop, pop!« je zahltel orožnik. »Saj ste mi vi rekli, da naj potegnem!« se Je opravičeval pop, ka-zoč na orožnika, sprevodnik pa mu je že napovedal globo 500 Din. — »O, le plačajte 500 Din, tudi vi ste ml malo prej rekli, naj zaprem in sem plačal za šipo 100 Din,« ga Je potolažil orožnik In se na tihem smejal, ko Je pop odšteval denar ln polglasno momljal: »E, pa žandare, dobro si me na-samario!«
Bale so se potem prav zabavno rozin orožnik In trije slovenski »črnovojnikl«, pop pa je počasi korakal proti Zenici. Ima-Joč v mislih le tistih preklicanih 500 Din.
Velika poneverba
Začetkom tega meseca je bil odposlan
od okrožne finančne uprave v Pančevu poseben revizor, da pregleda srezke finančne blagajne, čim je za to zaznal šef finančne uprave v Ali Bunarju Hugon Singer, je izginil čez noč brez sledu. To Je bil najboljši dokaz, da v uradu ni moglo biti vse v redu. In res so ugotovili takoj primanjkljaj v znesku 241.000 Din. Preiskava je dognala dalje, da je prejel Singer pretekli mesec 100.000 Din državnega denarja, da izroS vsoto okrožni finančni upravi v Pančevu, a je denar pridržal zase. Izvršil je dalje še celo vrsto drugih nepravilnosti. V sredo so Singerja zasačili v neki vasi pri AU Bunarju ta ga takoj aretirali. Pri zaslišanju je sicer priznal svojo krivdo, vendar pa skuša obremeniti tudi druge, čeprav nima nobenih stvarnih dokazov, izročili so ga sodišču.
Pred sodfiilii
Kapetan P. je bil avstrijski oficir. Ob prevratu je stal na cesti brez vsakega pre» moženja. Bil je upokojen z malim zneskom okoli 150 K mesečno. Siromak je prosil, da bi ga bili sprejeli v našo vojsko, pa so mu prošnjo zavrnili ker je bil Nemec. Šele čez leto dni je dobil okoli 500 Din mesečne doklade. Ker pa tudi s tem zneskom ni mogel živeti, je poneveril nekaj denarja vojaški oblasti, zgubil pokojnino in je bil par mesecev zaprt. Ko je prišel iz zapora,-je bil popolnoma upropaščen. Sel je k svoji materi, vdovi sodnega svetnika, ki je že sama težko živela. Ko mu je mati lani umrla, je bil popolnoma obupan, brez vsa» kih sredstev je stal na cesti. Tedaj se jo spomnil svojega vojaškega tovariša stotni» ka N. Ker si ni vedel drugače pomoči, je pisal temu prijatelju, ki je bil tedaj v civil» ni službi, pismo in ga povabil, naj se ž njim sestane, da bi bil rad ž njim govoril, češ, da je N. naznanil financi napačne po» datke, in dobil višjo pokojnino. Pisal mu je, naj se ž njim poravna proti odškodnini 30.000 Din, sicer ga bo naznanil Kapitan jc bil ovaden; naznanil ga je njegov tova» riš N. Kapitan N. je sam izjavil, da se grožnje v pismu ni zbal. saj so bile nje» gove pokojninske navedbe resnične. Obdol» ženi P. se je zagovarjal s skrajno bedo; bil je tako siromašen, da si niti ni mogel omisliti košček mila, da bi se umil; stano» vanje mu je bilo odpovedano in ni si vedel drugače pomagati. Pri vsej zadevi ni mislil na izsiljevanje, rad bi le od starega znanca N. nekaj denarja, da bi si opomogel Pred» vsem se je želel ž njim sestati, da bi mu bil pojasnil svoj žalostni položaj. Ce bi mu bil N. denar dal, bi ga on sprejel kot po« sojilo in bi mu ga bil kasneje vrnil Bil je tudi tako živčno bolan, da kakega težje« ga dela ni mogel prevzeti: a v kaki pisarni ni dobil službe, ker ni imel kavcije. Zdelo se mu je častneje opozoriti znanca in mu staviti ta predlog kot naznaniti ga financi proti nagradi Kazenski senat je obsodil bivšega stotnika P na 3 mesece ječe radi hudodelstva nasilnosti. Za olajšilno ie srna tral njegovo stisko; sicer bi bila kazen ie višja. Obtoženi je prijavil ničnostno pri» tožba
J. N. A. D.
„JADRAN"
VIL Slovanski večer
na TABORU v soboto 12. februarja 1.1.
Pri akademiji sodelujejo:
gdč. Žaludova, ga. Биеггу-Kavčnikova in gosp. Knittl.
247b
Domače vesti
*	IzpfCmembe v justični službi. Sodni svetnik dr. Vladimir Golia v Ljubljani je hrenova® za nadsvetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. V ministrstvu ta pravosodje je nadalje podpisan ukaz, s katerim so pomaknjeni v višjo plačilno skupino: deželnosodnl svetnik dr- Fran Schau-bach pri okrožnem sodišču v Mariboru, de-želnosodni svetnik Anton Kajfež pri okrajnem sodišču v Ložu dežetaosodni svetnik dr. Josip Tombach pri okrožnem sodišču v Mariboru, okrajni sodnik dr. Rudolf Sajo-vic pri deželnem sodišču v Ljubljani te Okrajni sodnik Anton Potočnik pri okrajnem sodišču v Šoštanju.
*	Upokojitve v šolski službi. Z ukazom ministra prosvete so trajno upokojeni: tv. Pilgram, učitelj na meščanski šoli v Brežicah; Ivan Jamšek, šolski upravitelj na osnovni šoli Ig-Studenec; Ana Saršon- Se-pic. učiteljica v Kastvu; Marjeta Podkraj-šek, učiteljica v Tržiču; Ana Čuček, učiteljica v Poijčanah, Anton Steska, učitelj v Štorah. in Ivan Vidmozer, učitelj v Vufare-du.
*	Osebna vest Avstrijski generalni kon-
žhI v Ljubljani g. Feliks Strautz je imenovan za legacijskega svetnika pri avstrijskem poslaništvu v Bukarešti ln nastopi že v kratkem svoje novo službeno mesto. G. generalni konzul si je tekom svojega službovanja v Ljubljani pridobil splošne simpatije ter je s svojo taktnostjo ln ljubeznjivo-stjo odločno prispeval k utrditvi jugo-slovensko-avstrijskih odnošajev. Njegov odhod iz našega mesta bo vzbudil splošno obžalovanje
*	Naši parlamentarci na potu v Prago. Jutri odpotuje naša parlamentarna delegacija v Prago, od koder se vrne 30. februarja Za člane te delegacije so bili določeni: za samostojno demokratsko stranko poslanca dr. Ljudevit Pivko in Večeslav Wilder; za radikalno stranko dr. Lazar Markovič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Voja Janjič, dr. Jo-van Radonjič, dr. Momčilo Ivkovič, dr. Laza Andrič in dr. Ljuba Popovič; za demokratsko zajednico: dr. Milan Grd. dr. Slavko Sečerov, Šalih Balič in dr. Ševkija Beh-men; za hrvatsko seljačko stranko Pavle Radič, dr. (Juto Basariček, Avgust MžTka in Miško Račan; za slovensko ljudsko stran ko Franc Žebot in Janez Štrcin. Vodja delegacije je dr. Velizar Jankovič. Praški »Venkov« pozdravlja obisk jugoslovenskih parlamentarcev ter izraža prepričanje, da se bo našla baza za kulturno in gospodarsko sodelovanje, ker obe shrani kažeta za to najboljšo voljo. List naglaša, da bo najožje sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško najtrdnejši temelj bodočnosti Češkoslovaške države.
*	Nekaj za naše klerikalce. Z novim železniškim manipulacLfekim pravilnikom od 1. decembra 1926 je predpisala generalna direkcija državnih železnic v Beogradu celo vrsto vzorcev novih tiskovin, tako za interno železniško uporabo, kakor tudi za poslovanje s strankami. Pri tem se zelo čudimo, da na nobeni teh novih tiskovin ne najdeš ne duha ne sluha o kaki slovenščini. katera je vendar po ustavi državni lezik kakor srbohrvaščina. Nekatere tiskovine, osobito one, ki se uporabljajo v prometu s strankami in z inozemstvom, imajo poleg srbo-hrvatskega besedila tudi francoski in nemški pievod, le slovenščino iščeč lahko zaman tudi na najnavadnejši obvestnici. Ničesar nimamo proti temu, ako predpisuje železniška uprava za svoje lastno poslovanje po celi državi enotne tiskovine, odločno oa zahtevamo pri onih vzorcih, ki se uporabljajo pri nas v prometu s strankami, slovensko besedilo, ne samo iz emineau.o praktičnih azirov, temveč tudi za tc, ker je, kakor gori omenjeno. slovenščina popolnoma enakopravna s srbo-hrvaščino Priporočamo gg. klerikalcem, zlasti njihovim sedanjim ministrom, naj vsaj v tej stvaii zastavijo svoje sile ter dosežejo uspeh.
*	SLS proti ljubljanskemu gledališču. Prvi korak SLS glede ljubljanskega gledališča. .ie bil predlog poslanca Smodejà, da se iz finančnega zakona briše pooblastilo ministra prosvete, da sme gledališče uporabiti eventualne viške dohodkov. To je fakt, okoli katerega se priti ne da. »Slovenec« ga ne taji in lepo molči o njem, češ SLS bo že pomagala. Čas za to pa ie bil ravno prillkom obravnave člena finančnega zakona, ki je vseboval to pooblastilo. Mesto da se ukine, se je mogel premeniti v praktično določilo, da lastni dohodki v gotovih shrčajrih smejo biti uporabljeni za kritje primankljajev. SLS se jezi, da ji gledamo na prste. Mi pa ne bomo dovollH, da se črna gospoda v Ljubljani širokousti kakor tigri, v Beogradu pa zoba iz rok radikalov.
*	Pomlloščenja. V ministrstvu pravde je bil te dni podpisan ukaz o pomiloščenju večjega števila obsojencev.
*	Predavanje o Ivano Cankarju v Beo» gradu. Na ljudski univerzi v Beogradu se je predvčerajšnjim vršilo tretje predavanje o slovenski književnosti. Profesorica Ljubica Jankovič je predavala o Ivanu Cankarju v korist udruženju učiteljic srednjih in strokovnih šol.
*	Potresna opazovanja na univers! v Ljubljani. Z ozirom na izredno visoko Število potresnih sunkov, H se pojavljajo leto za letom na slovenskem ozemlju, le skrajni čas, dà se tudi pri nas začne resno s prou-čavanjem seizmičnih sil. Kakor javlja »Qeo gralski veštnik«, se je Zavod ia meteoro-
logijo in gêodinamiko na univerzi v Ljubljani odločil za nabavo novega šeizmografa sistema Wiecher1, ker je aparat, s katerim zavod sedaj opazuje, zastarel te nikakor ne odgovarja svoji nalogi. Radi velikih stroškov (približno 80.000 Din) se Obrača zavod na vse institucije in posameznike, Id jim je do čim lepšega razvoja našega znan-stvâ, da mu priskočijo po svojih močeh na pomoč. Darovi se naj naslovijo na »Zavod za meteorologijo in geodinamiko« v Ljubljani, univerza.
*	Rezervni oficirji člani ljubljanskega pododbora se opozarjajo, da se vrši 3. redni letaj občni zbor pododbora v pondeljek, dne 14. februarja ob 30. uri V salonu restavracije »Zvezde« v Ljubljani, Kongresni trg. 1. Eventualne predloge za dnevni red je poslati upravi pododbora do 13. februarja 1927. — Uprava pododbora.
*	Kredit za kmetijske razstave. Kakor javljajo iz Beograda, je v načrt finančnega zakona za prihodnje budžetno leto sprejet kredit v znesku 1,000.000 dinarjev za prirejanje kmetijskih razstav.
*	Smrtna kosa. Dne 7. t m. je mnrl orož-uiški narednik g. Tomaž I b o v o i k, službujoč na Bledu. Zadnje čase je bil v orožni-ški podoficirski šoli v Kamenici, kjer je podlegel zavratni pljučnici. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Reorganizacija »Jadranske Straže«. Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Splitu glavna skupščina »Jadranske Straže«, ki se bo med drugim bavbla tudi z reorganizacijo v smeri, da bo vrhovna uprava sestavljena odslej iz zastopnikov vseh oblastnih odborov v državi ter izvršilnega odbora v Splitu, ki ostane še nadalje sedež vrhovne uprave.
*	Konferenca jugoslovenskih drogeristov.
Dne 20. februarja se bo vršila v prostorih trgovskega udruženja v Novem Sadu širša konferenca drogeristov h vseh pokrajin naše države. Vsi drogeristi, ki se nameravajo udeležiti konference, naj prijavijo svoj prihod na naslov: Oruja Grgič, sekretar. Novi Sad, Njegoševa ulica i, Obenem se oni, kj morebiti niso prejeli razposlane okrožnice s pravilnikom, naprošajo, da javijo to na gornji naslov, da se jim pravilnik naknadno pripošlje.
*	Lovski pies v Železnikih V nedeljo zvečer so priredili lovci iz Sorške doline veliko predpustno zabavo v Železnikih, v izredno okusno okrašenem Sokolskem domu. Na straneh precej obsežne dvorane je rred zelenjem viselo nebroj lovskih trofej, povečini iz domačih lovišč. Bilo je okoli 150 srnjakovih rogov in nad 100 gamsovih rogljev, med njimi nekaj redko lepih. Poleg rogovja so dičili dvorano divji petelini in ruševci in nagačene gamsove glave, nad odrom pa je plaval velik planinski orel, tudi plen iz domačih gora. Za popolno izpopolnitev slike je bila izobešena tudi Iovsk2 oprema in lovsko orodie. Radi plemenitega namena, čist: dobiček so namreč darovali za ubožno šolsko deco, je bila zabava izredno bogato posečena. Zabave željni so prihiteli iz vseh okoliških in tudi daljnih vasi. Nudila se je izredno lepa slika in prav prijetno je bilo videti, kako so se najrazličnejši sloji medsebojno neprisiljeno zabavali. Poleg plesa so priredili tudi dobro uspelo enodejanko in prav prijeten, predpustnemu razpoloženju odgovarjajoči komični prizor. Zabava ie trajala dO ranega jutra in zadovoljila goste in tudi prireditelje,
*. Iz Gornjega Logatca nam poročajo, da se za prihodnjo nedeljo, dne 13. februarja nameravani koncert ruskega balalajškega orkestra iz Ljubljane v tamkajšnjem Sokolskem domu zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršil.
*	Obrtno društvo za brežiški srez priredi v dneh 17. in 18. aprila Obrtno razstavo pomočniških in vajenških del v dvorani »Narodnega d/ma« v Brežicah. Vse obrtne zadruge se prosi, naj takoj dopošljejo prijave in števila pomočnikov in vajencev, ki bodo razstavili svoja dela. Ker je razstava izkaz delazmožnosti in izurjenosti našega naraščaja, se prosi za veKkoštevilno udeležbo.
*	Vinska razstava in sejem v Ljutomeru.
Opozarjamo ponovno na vinsko razstavo in sejem v Ljutomeru, ki se vrši 3. in 4. marca v Ljutomeru kot prva prireditev te vrste v tem vinorodnem kraju. Priprave so v polnem teku in pričakovati je lepo število razstavijekev, prodajalcev in kupcev. Polovična vožnja po vseh progah je zasi-g urana.
*	Rop v vlaku. Trgovcu Pavlu Vukcrvcu iz Vinkovcev sta se med vožnjo v Beograd pridružila v vlaku dva mlada človeka, češ, da tudi ona dva potujeta v Beograd. V bližini postaje Vrpolje pa sta neznanca trgovca napadla, ga oropala in vrgla iz vlaka, potem pa tndi sama skočila it vlaka in pobegnila.
*	Vlom v Lokah prt Zagorja. V noči od
29. na 30. januarja so neznani vlomilci 2e v drugič vlotniJi v trgovino gospe Marije Kovač-Poček na Lokah pri Zagorju ob Savi. Odnesli so raznega manufakturnega blaga v vrednosti 6—7000 Dta.
*	Lov za tihotapci na Jadranu. Patruljska ladjà finančne straže »Durtnitor« je predvčerajšnjim zapazila v jugoslovenskih vodah pri Sušaku tri sumljive ladje ter jih pozvala naj postoje. Ladje se pozivu nišo odzvale, marveč so Skušale uteči v reško pri-
stanišč«. »Durm it or. jih je zasledoval. Da
bi zmanjšale tovor m lažje utekle, so ladje pometale v morje več velikih bal. Naša fi-namačna straža je pet bal manufakturnega blaga potegnila na površino in zaplenila.
*	Stekel pes grozno ogrlzel 12 letno deklico. V selu Sretnlci pri Mostarju se je pripetila te dni grozna nesreča. Stekel pes je napadel 12 letno deklico Zorico Zorko in ii odgriznil desno stran lica. Pregriael ji je tudi očesni živec, tako da je nesrečni otrok oslepel. Zorico so prepeljali v Pa-steurjev zavod v Sarajevu. Malo je upanja, da bi ostala pri življenju.
*	Fant zaklal dekleta, ki ga ni maralo. Svetbe v hiši Josipa Granželiča v Koprivnici v hrvatskem Zagorju se je udeležila v pondeljek tudi 16!etna kmečka lepotica Mara Dasojevič, rodom iz Priboja v LSd, v katero je bil 2e dalj časa zaljubljen mizarski pomočnik Josip Novakovič. Lepotica pa mu Ijubav ni vračala. Četudi ni bil povabljen, je prišel na svatovščlno tudi Novakovič ter je potem Maro spremil domov. Pred domačo hišo pa je razžaljeni Novakovič nenadoma potegnil nož ter ž njim smrtno ranil lepo Maro. Ko so domači prihiteli na pomoč je bila Mara že mrtva. Novakovič je izginil brez sledu. Tragedija lepe Mare je v Koprivnici povzročila veliko senzacijo.
*	Žrtev bede. Iz Splita poročajo o grozni rodbinski drami. V neki okoliški hišici se je v torek obesil Toma Kukoč, skladiščnik pri ladjedelnici »Jug«. Na srečo so ga še pravočasno rešili. Skušali so ga potolažiti ter so ga pozno ponoči zapustili precej pomirjenega. Ponoči pa je Kukoč nenadoma vstal ter s kuhinjskim nožem napadel svojo ženo ln ii V borbi z nožem odrezal nos. Ko so sosedi prihiteli na pomoč, je Kukoč zbežal iz hiše ter se zunaj z nožem grozno razmesarN. Zjutraj so moža našli nezavestnega v bližini hišice. Moža in ženo so prepeljan v splitsko bolnico. Žena bo najbrže okrevala, mož pa se bori s smrtjo. Mož je že dalj časa tožil, da ne more več prenašati bede. Zaslužil Je dnevno do 30 dinarjev. Tudi žena mu je po svojih močeh pomagala v težki življenjski borbi
o— Žejen ponočnjak. Jože G. se je v pondeljek ponoči napil čez mero in nato po polic, uri, ko je mireli ulice in ceste, naenkrat omagal. Vsedel se je na krai ceste in kljub hudemu mrazu sladko zaspal. Napol zmrzlega je končno našel neki železničar, ki je odhajal v službo in ga z Dolenjske ceste odvede! do neke hiše, kjer ga je prišlo nil na zid. Jože pa se je kma'u zopet zazibal v spanje in se končno zbudil na stražnici, kamor so ga ponoči prenesli kar spečega. Jože pravi, da je predpust.
*	Chypre krema Calderara je najboljša.

Iz Ljubljane
u— življenje in umiranje v Ljubljani.
Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se ie od 1. do 7. februarja rodilo v Ljubljani 32 otrok (19 moškega, 13 ženskega spola), med temi trije mrtvorojene!, umrlo pa je 15 moških in 16 žensk, skupaj torej 31 oseb in sicer: 7 oseb za boleznijo na srcu, 6 za ostarelostjo, 5 za pljučnico, 3 za jetiko, 2 za rakom, 2 za prirojeno slabostjo, 1 za vnetjem možganske mrene, 4 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih je 7 oseb doseglo starost nad 70 let, 6 otrok pa je trmrlo v prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih je umrlo 5 oseb: 2 na škrlatinki,. po 1 oseba na davici, na ošpicah in na šenu.
u— VII. Slovanski večer, elitni pleš JNAD »Jadrana« združen z akademijo, na kateri sodelujejo najodličnejši solisti našega opernega gledališča, se bo vršil jutri v soboto dne 12. t. m. na Taboru. Ker bo imela prireditev izrazito slovanski značaj, vabimo zlasti vse v Ljubljani se nahajajoče brate Čehe in Ruse k čim večjemu posetu »Slovanskega večera«, ker je to edina prilika v letošnji sezoni, kjer se bodo sešli v prijateljski družbi člani velike slovanske družine. Ples se bo vršil pod pokroviteljstvom ge dT. Baltičeve, Kalafatovičeve, dr. Tavčarjeve in častnega damskega komiteja. Spored akademiji je naslednji: 1.) Dvofak, arija Iz »Rusalke«; Smetana, arija Barče iz »Pofcjuba«, poje ga Žaludova. 2.) Čajkovski, arija Lenskega iz Onjegina, Hatze, Da sam bogat, poje g. Knltll. 3.) Ko-njovič. Pod pendjeri; Hatze. »Rob«, poje ga Thierry-Kavčnifcova. Vsako leto je bU »Slovanski večer« ena najlepših in najbolj obiskanih prireditev v sezoni. Tako je tudi letos upati, da bo v soboto na Taboru zbrana najodličnejša ljubljanska družba. Vabila So že odposlana. Reklamacije radi vabil se spreiemaJO vsak dan od U- do 12. v dru-
Ponk v chlarlestonu zastonj!!!
Pri vseh predstavah imenitne veae. loigre «Madame si ne želi dece», se daje vsem obiskovalcem pouk v pra» vilnem charlestonu popolnoma za. stonjl Ne zamudite izredne prilike!
Elitni Kino Matica
Danes
Ljubko dekle
oiiginaisi nas! v ,tDas àQsst NAdel" po opereti od Leo Sten a. — Zabavno. — tlegantnO. — PiKantno. - Nas Asttier, lmogen Robertson. Paul Heidttnau In Млппу
Reinwatd so na viška.
-ridstavfc ob 4., po< 6., pol 8. in 9. uii.
KINO IDEAl
štvenih prostorih JNAD »Jadran«, Tomano-va ulica 3., telefon 974.
n— Opozarjamo aa predavani« dr. Josipa Mantuanlja o Beethovnovih komornih delih, ki se vrši na predvečer koncerta ševčikovega komornega kvarteta, ki bo izvajal tri Beethovnove kvartete. Predavanje je namenjeno za kooservatoriste in tudi širšo javnost te bo brez dvoma mnogo pripomoglo k lažjemu razumevanju na koncertu izvajanih umetnin. Predavanje se bo VTšik» v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici Začetek točno ob 6. uri. Vstopnina prosta.
a— ŠevčBtov komorni kvartet Iz Prage,
ki koncertira v Ljubljani v torek, dne 15. februarja ob 30. mi v Filharmonični dvorani ima na svojem sporedu tri najlepše Beethovnove godaine kvartete in to iz treh različnih dob nesmrtnega skladatelja. Godalni kvartet v b-duru, op. 18, št 6 spada v mlajšo dobo umetnikovega ustvarjanja. Godalni kvartet v es-dufu op. 74, ki i« brez dvoma eno najpopularnejših Beethovnovih skladb znano po vsem svetu pod imenom »Harfenquartett«, je korttponiral umetnik v svoji mošKi dobi, ko je bil na višku ustvarjanja. Tretji godalni kvartet op. 131 pa pada med najzrelejša, da med zadnja dela umetnika. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.	3017
n— Dvoje predavanj je že priredilo društvo »Treznost« po Novem letu. Prvič je predaval br. predsednik df. Mikič o Svojem potovanju pu Jugoslaviji Namen tega potovanja je bil predvsem, da se ustanove novâ »kola« trezvene mladeži po šolah sirom naše domovine, obenem pa tudi utrjevati abstmenčno misel med našimi brati. — Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj ni predavatelj navajal zgolj suhoparnih statističnih podatkov, marveč nam je opisal z živo besedo tudi vsa svoja opazovanja o običajih, ki jih je doživel ua svojem dolgem potu. Čudno se je zdelo vsem poslušalcem zlasti dejstvo, da nI niti med Hrvati niti med Srbi onega organizatoričnega duba, kakršnega imamo že davno m) Slovenci. Zato je upravičena njegova želja, da bi se našli požrtvovakii in seveda za organizacijo usposobljeni možje med našim učiteljstvom, ki bi odšli službovat tja doli ter obenem širili med našimi brati organi-zatorično misel. — Končno še omenjam, da je ime! dr. Miklč na svojem dolgem po-tovanjn 54 predavanj in 84 konferenc. — Drugič je referiral v našem društvu pisatelj br. Cerkvenik 0 temi »Ženska in alkoholizem«. Njegovo predavanje je bilo ideal no zamišljeno in je kulminiralo v tezi, da more rešiti človeštvo alkoholovega in iz tega izvirajočega zla predvsem — ženska! Obe predavanji sta bili sprejeti z iskrenim pritrjevanjem, obžalujemo samo, da so bile pri zadnjem navzoče le — tri ženske! Zato pa prihodnjič polnoštevilno!
o— Tečaj o radio-tehnlkl io njeni vedi, ki ga prireja ljubljanski radio-klub na tukajšnji realki, je teoretično že toliko napredoval, da bo pričel predavatelj gospod prof. Leopold Andrée v soboto dne 12- t m- s specijelno, praktično radiotehniko. Tečaj se bo vršil kakor doslej, vsako sredo in soboto od pol 7. do pol 9. zvečer. Vabimo posetnlke, da se predavanj sigurno udeleže.
o— Članstvo razpuščene Orjune Št Ja-kob-Krakovo-Trnovo se vabi, da se v polnem številu udeleži, slovesnega paraskea za pokojnim bratora Valentinom Zicom, ki se bo vrši) v nedeljo, dne 13. t m. ob 10. dopoldne v pravoslavni kapeli na Vojvode Mišiča cesti. Udeležba v ciVIlu z znakom.
u— Klub esperantistov v Ljubljani prične z rednim poukom esperantskega jezika danes v petek dne 11. t m. ob 19.30 v šentjakobski šoli. Sprejemajo se še novi prijavljeoci. Učnina mesečno Din 15, za di-iake Din 10.
u— Otroci hi zabava. Marsikdo se spod-tika nad tem. da se prirejajo otroške zabave, češ razvaja, raztresa se mladina, odvaja od resnosti in učenja. Primerna otroku prikrojena zabava ne škoduje, samo zbliža otroka m starše, učiteljico in učitelja; vliva novo veselje v enoličnost šolskega delavnika. Otroška zabava naj bo zmerna v času in pripravah. Lepa naj bo, umetniško zaokrožena, uglajena vsaktere podivjanosti ali surovosti, ljubka in prisrčna. Na tei podlagi se zabava Atena s svojo mladino. Od časa do časa jo zbere krog sebe, za Miklavža, v predpustu, v majniku itd. Pravkar vabi Atena na »Predpustno otroško čajanko*, ki bo na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Priprosta, neprisiljena zabava, kakor da pride mali Mârjan k sosedu na obisk s papirnato čako in leseno sabljlco, ali sosedova Metka kot brhka kuharica z materinim krilom, predpasnikom In kuhalnico. Legitimacije in pojasnila vsak dan od 4. dO M 6. v Ortopedskem zavodu. Mladika, pritličje.
212
»— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji slede« »lučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja. 2 prestopka kalie-nja nočnega miru, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek pasjega kontumaca m 2 pre-
stopka cestnega policijskega reda. Aretac. je so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi sum» tatvine, 1 radi razpečevanja utihotapljc-nega blaga, 1 radi pijanosti in spanja na cesti in 1 radi vlačugarstva.
u— Tatvine v gostilni. Gostilničarju A Cerarju na Ambroževem trgu št. 1„ je prec dnevi odnesel iz gostilne doslej še neizsle-den uzmovič rjavo usnjato listnico z neka gotovine in raznimi dokumenti. Bržkoru isti tat se ie splazil v gostilno že par dn popreje ter ukradel uro budilko in škatljo zetskib cigaret
o— Tavlna suknje. Ivanu Erlihu iz Sp. Šiške je v sredo neznah uzmovič ukrade' z neke ograje na Gasilski cesi moder zimski površnik, vreden okrog 500 Din. Tatvine sukenj po kavarnah in gostilnah pa tud: ostale obleke iz privatnih stanovanj se zadnje čase zopet nevarno množe, znak, da je na delu zopet par predrznih »suknjarjev«. Policija se je potrudila, da nevarne ptičke izsledi in v četrtek se ji je res posrečilo, da je zgrabila nekega H. Č. ki je pripada: kot član družbi tatov snketlj.
o— Kaj vse ie razgrajačem aa poti. V sredo ponoči so nočni razgrajači odtrgaj: napisno tablico dr. Franceta Lokarja na Miklošičevi cesti št 18, ter jo odnesli s seboj. V isti noči so odbili tudi tablo dr. Vinka Zorca na Kralja Petra trgu. Dočim je stražnik našel Zorčevo tablo na cesti še celo, je ležala dr. Lokarjeva tabla v bližini hiše razbita na kose. Policija surove nočne avanturiste zasleduje ter ima nekatere že na sumu.
u— Finančna kontrola v Ljubljani priredi v soboto dne 1 Ž. februarja 1927 v Mestnem domu svojo prvo plesno veselico. Pričetek ob 8. uri zvečer.	217
u— Izgubljeno. Izgubila se je včeraj v Lattermanovem drevoredu črna, lakasta ročna torbica, v kateri je bilo nekaj denarja, izkaznica Dečjega doma, 3 robci in 1 kuverta. Najditelj naj jo odda: Rimska cesta 5-II. Bratkovič
u— Kegljačem, družbi ali klubu je na razpolago kegljišče gostilne pri »Perlesu« v Prešernovi rfici in sicer ob četrtkih ir. petkih zvečer. Ostali dnevi so zasedeni. I zborna vina in jedila vedno na razpolago.
Iz Maribora
e— Telefon Marlbor-Reka. Prejeli smo od ugledne mariborske tvrdke: Hoteč se pošluiitl telefonske zvèze z Reko, se nam je iz medkrajevne centrale tukajšnje pošte sporočilo, da telefonska zveza z Reko nc postoja. Obrnili smo se nato na merodajne-ga upravitelja telefonske centrale ter dobili pojasnilo, da Maribor po direktivah poštne direkcîje v Ljubljani ni upravičen dajati telefonske Zveze z Reko. medtem ko pO-sfoja.io za Ljubljano predpisi, ki telefonske pogovore z Reko omogoča va jo. Svetova' nam je nato, da naj se obrnemo na kakega znanega naročnika v Ljubljani, ki bo poten naš pogovor telefoničnim potom sporočil na Reko. Glede na to, da je Maribor razvit industrijski center ta da Je baš industrija odvisna od pomorskih pristanišč, kojih na;-Mižje je vendar Reka, mislimo, da je tako naziranje glede telefonskih zvez za Maribor od strani poštne direkcije nevzdržno.
a— Strokovni tečaji na Ljudski univerzi. Da širi dotnoznanstvo med premnogimi odraslimi, ki niso imeli zadostne priložnosti, da spoznajo zgodovino in zemljepis. Jugoslavije, priredi Ljudska univerza brezplačni tečaj o zgodovini in gospodarski geografiji Jugoslavije, ki bo trajal kakih 12 učnih ut. Predaval bo g. prof Gruntar in sicer na realki. Prvi sestanek vseh udeležencev se vrši v torek 15. t. m. ob 7. zvečer na realki Naj nihče ne zamudi priložnosti, da se se-znan: pobliže z zgodovino naših prednikov in z zemljepisnimi ratmerami naše lepe Jugoslavije.
u— Jugoslov. Češkoslov. Liga opozarja svoje člane ln vse prijatelje češke umetnosti na Beethovnov koncert Ževčikovega kvarteta iz Prage, ki ga priredi naša marljiva Ljudska univerza dne 14. t. m. v Ka-zinski dvorani. Nacijonalna zavest in kulturen ponos Maribora zahtevata, da bo ta koncert svetovno priznanega kvarteta do zadnjega mesta razprodan.
a_ Stekline sumljiv pes v Mariboru. Mestni fizlkat ie deznal, da se je v torek dne 8. t. m. pojavi! v Mariboru stekline sumljiv pes, ki je napadel m poškodoval 5 oseb. Od teh oseb so se zglasile do danes 9 t m. na mestnem fizikâtu 3 osebe. Ho izjavi teh oseb je bil pes srednje velik, kratkodlak, bele barve s svetlorjavimi lisami. Vse osebe, ki so bile zadnje dni v Mariboru ugrienjerte od kakega psa. se po-zfvajo, da se nemudoma zg^asiio na mestnem fizikatu, ker sicer ni izključeno, da podležejo steklini. Predno je psa pregledal uradni živinozdravnik v svrho ugotovitve stekline, se ga je moralo radi nevarnosti za drage osebe ustreliti na dan. kô je ugrizni? zgoraj omenjenih pet oseb. Lastnika psa se do danes M moglo dognati.
a— Klub Jugoslovenskih dubrovotjcev v Mariboru pozfva svoje člane 13. februarja ob pol 10. predpoidne v restavracijo Narodnega dotai na redni občni gbor. — Odbor.
30% îniiane cene perilu!
Bale fine srajce Din 58.—. Najfinejše šifon - srajce Din 78.—. Cefiî-sray.e г ž ovratnikoma Din 60 do 85. Mako-srajce z 2 Ovratnikoma Din 93 do 106. Fini angleški trikoiin-srajce Din 145.
F. in Î.QORICAR. LJubljana, Sv. Petra c.29.
Le prvovrstno blago! Fina izdelava!
^ОЧ^ч
4S&»,
TVORNICA:
Christian GottHeb
Welner d. d Auerliammer b; Aut.
Zâstôôstvo: AHred Krauser, Subotica.
Iz Celja
PoverJeništVO Vodnikove dražbe v Celja Prosi vse stare člane in vse one, ki
še hočejo pristopiti kot člani k Vodnikovi družbi, da se čim preje prijavijo v Tujsko-prometni pisarni (poslopje Prve hrv. štedi-onice) v Koienčevi ulici. Nabiranje se mora v najkrajšem času zaključiti, članarina znaša 20 Din (za vèzavo knjig 8 Din več,) ustanovnina za osebo 500 Din, za korporacije in društva pa 1000 Din.
e— Zdravstvene razmere v Celju in v celjski okolici. Med tem ko sta se morala Celje in zlasti celjska okolica boriti prejšnja leta proti raznim boleznim, ki so nastopale že epidemično, se je v zadnjem času proti tem nevarnim sovražnikom človeškega zdravja mnogo storilo, vsled česar tudi niso izostali lepi uspehi. Škrlatinka, davica, ali trebušni legar se pojavljajo v redkih slučajih, pa še ti niso težfci, ako se posveča primerna pažnja raznim prohibitnim sredstvom. Pač pa razsaja, kakor po drugih krajih, tako tudi po Celin ra okolici zadnji čas španska bolezen in pa influença. Pri mnogih rodbinah je kar vsé bolno, tudi po šoiah se opaža zelo mnogo absenc zaradi te bolezni Sanitarna oblast ie izdala zaradi epidemične nevarnosti razna navodila, ki bi jih nai prebivalstvo vsekakor upoštevalo e— Mladinski sestanek. V nedeljo dne 13. t. m., ob 3. popoMnc se bo vršil v kltibovi sobi Celjskega doma .mladinski sestanek za ustanovitev demokratske mladinske organizacije »Edinost« v Celiu. Na sestanku poroča predsednik ljubljanske »Edinosti«, brat Simnovec. Vabimo vse, ki imajo voljo ln ljubezen do resnega mladinskega dela.
o— Kdor floče — ta ne vidi. Zmage združenih Nemcev, radikalov in klerikalcev sè v Celju najbolj veseli g. Zumer, kateremu jô sovraštvo do demokratov uničilo vsako presojo. Kdor le hoče poslušati, mu možakar pripoveduje, kako so demokrati v Celju uničenj, ne pomisli pa pri tem, da je demokratska stranka v Celju najmočnejša, on z Tadikalno stranko vred pa le tolik, kolikor mu dopušča milost nanj padajoče nemške sence. Gospod 2umer, zelo slab del ste si iabrali in verjemite nam, da bo prišel čas, ko boste isto pot ubirali, kot ste jo svoj čas v Rogaški Slatini.
e— Mestna Orjuna v Celiu ima nocoj ob osmih svod redni občni zbor radi istočasne pevske vaje v Stalnici in ne v mali dvorani Narodnega doma. Članstvo se poziva, da se občnega zibora polnoštevilno udeleži.
e— Plesni krožek v Celjskem domu, priredi v soboto, dne 12. t m. zvečer svoj ples. Kakor vse kaže, bo obisk izredno lep ne lé iz Cdja in okolice, ampak tudi iz sosednih okrajev, kakor iz Savinjske doline, iz Šoštanja, iz Konjic, iz Smarskega okraja ln iz Laškega. Pri plesu sivka priznani Na-godetov jazz band iz Ljubljane. Preskrbljeno je vsestransko, da bo nudil večer plesalcem in tudi ostalim gostom kolikor mogoče prijetno zabavo.
e— Razpis tobačne traflke. Tobačna trafika na Zg. Hudinji štev. 28. pri Celju je postala prosta. Y trafiki se je v letu 1926. razpečalo za 20.825 Din tobačnega materijala. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po inv. zakonu zaščiteni in bi še za podelitev te trafike zanimali, se pozivajo, da se zglasiio najkasneje do 17. t a v pisarni Kraj. odbora Udruženja voj. invalidov Celje, kjer lahko dobijo potrebne informacije.
Iz Kranja
r— Zopet pomanjkanje cigaret v Kranju. Te dni zopet ni dobiti v tukajšnjih toba« karaah cigaret «Vardar» in «Sava», ker so stare zaloge pošle, novih količin pa ljub« ijanska tobačna zaloga še ni poslala kljub raznim pozivom. Ubogi kadilci!
r— Smrt mladega orožnika. Preteklo sre« do je preminul v Šenčurju pri Kranju 26» letni orožniski narednik Pavel Brežar. Pô» kojni, ki je bolehal na tuberkulozi, je bil zadnje čase nastavljen v Tetovem. Naj mu bo lahka domača zemlja!
Г'— Agilna napredna odra. Kljub pred* pustnemu vrvenju bomo imeli v prihodnjih dneh kar štiri predstave. Noooj Ob 30. uri in v nedeljo ob 16. uri vprizori v kranj» skem Narodnem domu tukajšnji Gledali» ški oder detektivsko burko «Ôlim^iiske igre» v režiji g. Reša. — Sokolski oder v Stražišču vprizori v soboto 12. t m. ob 20. mï in v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri burko «Peg, srček moj».
r— Cerklje kot sedež kranjske dekani je. Cerkljani so se namreč pri januarskih oblastnih volitvah veliko bolj odTezali ka» kor Kranjčani in pokazali, da so bolj dO* stopni za škofovo politiko kakor Kranjca» ni, kjer pastiruje dekan A. Kobler. Iz teh razlogov («Slovenec» jih označuje notra» nje.cerkvenega značaja!) jih je ljubljanski škof nagradil, da pokaže, češ kaj zmore, čeprav je ljudstvo povsod obsodilo ta škofov akt politične persekucije nad kranj« skim dekanom, kakor tudi Cerkljani sami, vendar se slednji končno ne odrekajo tej ponudeni časti. So tudi pri škofu bolje za» pisani, saj imajo boli politično zanesljive« ga dušnega pastirja. Cujetno, da namerava« jo cerkljanski farafti na slovesen način prô» slaviti to nedeljo radi nove pridobitve. Pri kranjskem srèzkem poglavarstvu so že zaprosili za dovoljenje, da bodo smeli V nedeljo pokati z možnarji, da bo veeelje.
Kranjčan«» pa I« ffrèôttalo it dufeopi*
stirskih motivov (Kranj je UttiMIè dO» volj črn. sedaj pridejo t» vtsto Cerkljel) le Še stiti župnij»...
Iz Trbovelj
t— Vpisovanje v gasilsko Samopomoč. V nedeljo 13. t m. se bo vtšilo v trbov elj. ski šoli vpisovanje v gasilsko Samopomoč, ki bo pomagala članom v slučaju smrti Pred vpisovanjem se bo ob 3. popoldne vršilo predavanje župnega načelnika go» spoda Gučka o gasilstvu.
t— Smrtna kosa. Umrli so: Ježe Barbej, sin delavke, 6 tednov, Rétje 53; Antonija Abram, delavka, 39 let, ièVSko 68; Marija Vrbar, hči delavke, 8 BàeéeCèv, Trbovlje 2; Jože Olfacius, sin rttdâfja, 2 mes., Loke 69; Stefan Zuperl. sin Zasebnika, 4 leti, Knez» dol 7: Ivana Kupšek, prevžitkaHca, 76 let, Knezdol 31; Ivanka Albianl, Šivilja, 65 let, Loke 197; Franc Peharc, lekarnar, 65 Ш, Loke 427; Ladislav Osolin, sin rudarja, 5 let, Loke 71; Ana Povlner, hči železničar» j«, 6 mes., Loke 355; Stanislav LapOrnik, sin rudarja, 12 dni, ŠV. Markô Ï3.
t— Dolgotrajna pravda krojnega šolske, ga sveta. Šulferajnška šdla v Hrastniku je prišla po prevratu L 1918. pod sekvestOf, od katerega jO jè kupil krajni šolski svet v Hrastniku. Kef jè bila v slučajti proda« je garantirana na prvem mestu kupna pra« vica it. Vilčnikovi, in to od prèjlnjegi lastnika šole, je vložila ga. VilčnikoVa tož* bo proti krajnemu šolskemu svetu. Pravda je trajala do zadnjega časa. trajni šolski svet ja medtem zgubil pravdo pri prvi to drugi instanci. Zà rezultat je zvedêla fi» nančna prokuratura v Ljubljani, ki se je postavila na stališče, da ima le ona pravi» co Zastopati institucijo, kakôr jè krajni šolski svet, nc pa zasebni Odvetnik, ilasti pa, ker gre za javno poslopje. Zato ne prizna razsodbe sodišča. Sodišče je upoSté» valo razloge finančne prokuratute in défi» nitivnô razsodilo V prid krajnega šolske» ga Sveta. Novica, da je temu zajamčena lastninska pravica do bivše sulférajnske šole, bo ves Hrastnik navdaja z Velikim veseljem. Če bi namreč pravda končala z negativnim uspehom za krajni šolski svet, bi bil resno ogrožen obstoj sedanje dekli« ške šole.
t— Število na tifusu obolelih se je orne» jilo, kar priča, da ao pomagale takojšnje protiodredbe občine.
t— Štiridesetletnica trškega gasilskega društva. Gasilsko druStvo v Trbovljah pri« redi za svojo 40Ietnico meseca maja tom« bolo, katere čisti dobiček nàj bi omogo» čil društvu nabavo novega gasilskega orodja.
Dopisi
SODRA2ICA. Pregrupacija SLS V Beogradu, najnovejša odločba vrhovnega pastirja v LJubljani in evangelij zadnje nedelje je pokrenil našega dušnega pastirja tako, da je pokazal faranom v cerkvi in na prižnici vso moč, oblast in preSernost Tiral ie dekleta s kapelice pred klopi. Jih potiskal in naganjal s pozivom: »Marsch naprej!« Do&edši na prižnlco se je oblastno za dirai in pozval še zaostale, naj se približajo prižnkL Seveda Je ves čas roban-Ш nad naprednim časopisjem in knjigami, katere se razširjajo po Župniji. Nazadnje se je povzpel do trditve: Ako smo mi Slovenci v Jugoslavill prvi ln aajizobraženej-ši, je to zasluga Dru3>e SV. Mohorja. Sfr-dad Je zadnji čas, da sè naročite na te knjige. To, kar sen« govoril danes, sem govoril za kristjane!« Amen. M!, kar Oâs ne prištevate med smrkavce in kristjane, vam prav vljudno svetujemo: Berite s pridom priporočene knjige »Olikanega Slovenca« ln »Življenje svetnikov«, d« boste spoznali, da Je cerkev kraj molitve, miru in ljubezni, ne pa kaizaiišče prostaštva. Amen!
ST. VID-GROBELNO. Podpisani sem prejel od tukajšnjega šolskega upravitelja g. Fr. Pogačnika za 1. 1926 lepo darilo 1000 Din, ki Jih je zbral naš marljivi »Šolski oder« za šolsko mladino. Za gmotno podporo se v imenu dece prisrčno zahvaljujem nagemu zavednemu učiteljstvu, vTilm fantom hi dekletom, ld pri vseh prireditvah sodelujejo. Želimo, da prosvetno delo uspeva, se krepi in raste v korist našega okoliša. Jernej Carovšek, načelnik krajnega šolskega svèta.
SV. ANDRA2 V SLOV. OORICA1L V zadnji Številki »Slov. gospodarja« sè neki, nam dobro znani »Andraževčan« zaletava v tukajšnje sam. demokrate. Dotičnemu aospodu priporočamo, naj se gre učit malo logike In računanja, da bo znal Izračunati račun: <H-?=12, potem bo pa videl, da znaša napredek demokratov pri zadnjih volitvah 100 odstotkov On namreč trdi, da smo pri zadnjih volitvah nazadovali, to pa le radi tega, ker Je pri računanju pozabil «dopolnjevanje«. Dalje pravi, da tvorijo demokratsko stranko le »mnzlkafltl«. 2al,
«>MHtH>H><HM1»»W>l>HIIMIM>ltHM
Zadružna hranilnica
r z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19.
Sledeče pri nas kupljene srečke državne razredne loterije П. nucreda
so bile izžrebane:			
5.782	9.115	11.561	15.423
18.185	20.851	20.865	29.886
34.133	47.714	47.736	47.788
48.545	48.559	66.640	66.685
59.732	7Ш9	70.495	78340
86.315	91.741	95.813	111.158
111.828	111.683	И5.607	115.700
120.641	121.687.		
Izplačevanje dobitkov od 22. februarja do 7. junija.
da imajo le 3 od teh volilno pravteo; škoda, da ne vel, ker bi bil nàprêdek pri volitvah še večji, paaosai smo pa, dâ Jé naših 12 voiilcev volilo s svojim prepričanjem in s svojo glavo, ne pa z župnikovo.
MURSKA SOBOTA. Sokol v Murski Soboti priredi v torek, dne 1. mafûâ v vséh prostorih hotela Do&rây hi kavarne Sočič piistao màskerado z želo péstrim sporedom. Ljubitelji plesa se poslovimo od princa Kartièvalâ ob zvokih znanega orkestra Barânya; tudi ža neplesake bo preskrbljeno v raznih paviljonih, ki bodo založeni z vsem prijetnim in dobrim. Maske, ki naj dajo večeru posebno lice, se še posebej vabijo.	321
Sport
MARSELJSK0
IN
Objava JZSS.
(Iz redne seje upr. odbora 9. li. 1927.)
Tekma za prvenstvo podsaveza v Žagrc bu, ki se je Vršila dne 30. L na Pleševici, se je poflOVila dnè 6. IL ker Jè bila prva tekma razveljavljena. Tekme na dan 30. I. se je udeležil kot savezni delegat g. Del* kin. Mesto prvaka Slovenije ostane za le« to 1927. nezasedeno, ker se nišo plasirali tekmovalci v kombiniranem tekmovanju. Tekme, ki so se vršile dnè 5. in 6. IL v Mojstrani, se ocenijo samo posamezno. —
V	datftskem smučanju jè dosegla prvenstvo Slovenije g<f, Minca Rabičeva TK. Skala Jesenice.
Poročilo 6 mednarodni smuški tekmi v Cortini .d* Am eizo sta podala delegata go snoda Gnidovec in dr. Žižek. Pri tekmi na 50 km jé Startalo pét držav, naša tekmoval» na vrsti jé dosegla zadnje mesto. Naš pr« vi tekmovalec se je plasiral med 37 kot 19. Pri tekmi ni 18 km je statralo 12 dr« žav in je naš savez s svojo tekmovalno vt» sto dosegel 8 mesto.
Tekma za dražvno prvenstvo, ki se vrši dne 13. t m. s startom in ciljem V Kranjski gori, se bo izvedla na 30 km in ne kakor je bilo objav! ieno n« 50 km. Kot sodnike fc tej tekmi delegira savez sledeče gg.: dr. Souvan, uni\. TiTôf. - Jesenko, Ou.aovec, Goreč, ka . Tauber, dr. Bercr- Pelan in Tavčar. Darilo za tekme dne 5. II., 6. jj... 13. П. in 27. IL se razdele dne 27. IL v Mojstrani,
Savez Jè dobil vabilo na tekmovanja od sledečih smuških udruženj: Karpatenvcr« ein in Visoka Tatra, poljski, finska in nemška smuška federacija. Savèz je dobil tt,di poročil* A različnih šolskih vodstev o ugodnem in razveseljivem napredku smučirétva V Šolah. Vèliki župan maribor» sk" oblasti spOroča, da je izdaj srednjim šelim nalog, da uvede'o po možnosti smu» č^rstvo v ŠOle.
Kot dfživni prvak v drsanju ae je plaši» rai g. toi. Bloudek SK Ilirija; damski sa» vez&i prehodni pokal pa si je pridobila za letos ga. Kad rak a (Hašk). Ostali rezultatih drsalnih tekem se verificirajo. Savez izve» de i ozirom na rezultate zadnjih tekmo» vanj kotično vsé potrebne priprave za vstOp V mednarodno drsalno federacijo,' ker še verjetno tudi t drsalci udeleži olim» pijide.
Sprejmejo s« novi klubi: Akad športni' klub Zagreb to Slovensko planinsko dru« štvo Ljubljani. Prvaku zagrebškega pod« savezi podari savez posebno plsketo. Za« hvali se izreče italijanski smuški federa« ciji io smuSkemu klubu v Cortini ža spre« jem naSe vrste v Cortini. Ô tekmovanju v Cortini d" Ampezzo prejmeta oba pod« saveza posebno obvestilo. Savez odobri SK Iliriji podporo 500 Din z ozirom na ve« like stroške, katere je imel klub z drsalni« mi tekmami
Verificirajo se za TK Skalo Ljubljano: Miroslav Maksimovič, Božo Pibernlk, Kos Ljudovik, GojkoviČ Vlade. Predojevič Be« rislav, Mihajlo Tomič, Jovanovič Miodrag; za ŠK Ilirijo Ljubljana: Kamilo Hartman; za TK Ojstrico Celje Kopinšek Andrilo, Diehl Branko, Goričar Joža, Svetina Pol« dica, Mirnik Ana; za Ški klub Zagreb dr. Ivo Lipovščak, dr. Filip Jurčič, Sarič Ivica, Emmy Bondy, Alfred Bondy, Marjan Mi» letič, Jovica Esapovič, dr. Stevo Ullman» sky; za Hašk« Frangeš O to, Kadrnka Gize« Ii; za ZagrebaČko klizačko društvo: Aie» ksander Jančikovič, Vladimir Popovič, dr. Miško Pandakovič, dr. Ante Pandakovič, Filip Jurčič.
Prihodnja seja upravnega odbora se vr« S? dne Žl. IL 1927.	Tajnik IL
Velike s: .uške tekme za državno pr$ venstvo, ki ee vrše v nedeljo v Kranjski gori, bodo nad vse zanimive. Prvič tek» mujejo letos za naslov državnega prvaka tudi čaatniki, ki vršij v Kranjski gori službo smuških nastavnikov. Tekme je do» ločen« na trideset in ne na 50 Icm. kakor
ie bilo prvotno v razpisu, jwoga pa bo ti« o trisirana, da bo vodila dvakrat mimo cilja. Vrhu tega se bo vršila tekma dam sa damsko prvenstvo to pa tekma šolske mlidine. Oboje v času med glavno tekmo. Ker so snežne prilike v Kranjski gori iz« vratne ter 90 krasni solnčni dnevi, je pri« čakovati Obilo udeležbe v Kranjski gori Zagrebčani pripravljajo skupen izlet na ta dan v Kranjsko Na Železnici bo brž» 6«S dovoljena polovična vožnja, tako, da 6« kupi celo karto do Kranjske gdrè, a se a potrdilom
saveza vrača z isto karto do» mov. O dovoljenju bomo posetnike pravo« čisno obvestili Ker je tekmovanje za dr« žavtlO prvenstvo najvažnejši Športni dogo» dek med smufiarji je potrebno, da se ude» leïe prireditve vsi, tudi netekmovalci, vsi ki so sploh smučali, da manifestirajo za naš smuški pokret v čim večji meri. JZSS.
SK. Ilirija (Smuška sekcija). Danes ob 18.15 sestanek članstva v klubski sobi, ka« varna Evrope.
SK Jadran. Danee ob 20. uri &e vrH
V	Narodni kavarni Sestanek všeb nogo« metiSev. Prisotnost vseh neobhodno po« trèbfti, ker se pričenja pomladanska se« «Ona. — Načelnik.
V Spomin f Franceta Učaka. V začet« ku meseca marca tli» priredilo v dr« žavnem zdravilišču na Golniku pevsko društvo «Grafika» koncert pod vodstvom svoiega pevovodje g. prof. Grobminga v prid tamkaišnjim bolnikom. Ob tej priliki bo imenovano društvo obiskalo tudi grob sVOjèffa Člana In Slana Športnega kluba Ш« riji, pokoifiega Franceta Učaka, ki je po» j kopan v Križih pri Tržiču. Športni klub ! IHrili priSikuJe mnogoštevilne udeležbe športnikov.
osobito fliriiinov, ker bo to obenem tudi najlepši popoldanski izlet. Za polovično volnjo bo preskrbljeno. Dan in odhod javimo pravočasna — Sekcija SKL 1
BELO TEKSTILNO МЊО
KAKOR TUDI
MAZILN0 MILO
NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
ZA
USNJARNE in TEKSTILNE INDUSTRIJE
DOBAVLJA
JUGOSL d, D GEORG SCHICHT
TOVARNA V OS1JEKU.
2424
Gospodarstvo
Tržna poročila
KoTosedik* blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 75 kg, 4.5 vagona 29750 do 302.60; baška, 75—76 kg, 1 vagon 302.50; baška, 76 kg, 4 vagoni 305. Turščica: baška, 3 vagoni 160. M 6 k a : baška, tOg*, 2 vagona 455 - 460; baška, «5», 1 vagon 856. Fižol: baški, pisani, 1 vagon 150. Tendenca nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t m.) V soglasju s poraslimi tečaji na ameriških bomb je postala tudi tendenca na dunajskem tržišču prijaznejša. Kupčija pa ee ni mogla v nobenem predmetu razviti v večjem obsegu, ker ponudbe niso zadostne. Uradno notirajo vkljuïno blagovno-prométnl davek brez carine za 100 kg V Šilingih: pšenici: domača 41 41.50, Tisa (79 - 80 Kg) 47 47.75; ti: 36.50 do 37; ječmen: domači pivovarski L 38 do 42; turščica: 25 — 26; oves: domači 28 — 28.50. Gene na debelo za moko: pšenična moka «0»: domaČa 72.50 do 75.50, madžarska 60 — 74, jugoslovenska 67 do 60.
= Ugodni izgledi Ljubljanskega vzorëne-ga velesejma. V nizu gospodarskih prireditev, ki jih prireja odbor Ljubljanskega velesejma od leta 1921. naprej, 9e bo vrlil letos od 2. do 1L julija že Vil. mednarodni vzorčni velesejem. Kdor pazno zasleduje razvoj te institucije, vidi, da dosega od leta do leta vedno večji razmah. Naš velesejem, ki je sicer mednarodnega značaja to namenjen gospodarstvu vse države, pa je vendar špecijelno slovenski. Za letošnji velesejem so vse predpriprave že v polnem teku. Prijavnice so rarpoelane, reklamni materijal za pridobitev kupcev doma in v inozemstvu v tisku, naslovi za posebna vabila pripravljeni, inozemski zastopniki organizirani Dela se s polno paro, da bo uspeh letoSnje prireditve tako moralno kakor tudi matèrijalno za razstavljale« najboljši Razveseljivo je dejstvo, da jô dotok prijav razstavljanem močnejSi od lanskega leta. Vzrok têtou jé iskati v razmeroma ugôdném poteku lanskega velesejma. Vse uglednejSé tvrdke bodo razstavile svoje blago na Ljubljanskem velesejmu, saj so si v svesti velikega pomena te institucije, vendar pa velik del zavlačuje svojo prijavo, ne računajoč pri tem, dâ S tem ovira delo Sejmškermu uradu ifi sam sebi Škoduje, ker sè mora zadovoljiti kasneje 8 Se razpoložljivimi slabimi prostori.
= Načrt naše železniške mreže. Iz Beograda poročajo, da jô predsednik konference zâ Izdelavo načrta naSèga bodočega železniškega omrežja, ki se Je končala te dni, poselil prometnega ministra generala Milo-savljevife ter mu Izročil spomenico konference. V tej spomenici je podrobno pojasnjen ves načrt. Konferenca je sprejela v prvo gradbeno periodo 29 normalnotirnih zéleznisldh zvez v skupni dolžini 4248 km in 6 ozkotirnih železniških zvez V skupni dolžini 761 km. Te Železnice se imajo po miSljenju konference graditi kot nujne v dobi bodoči 20—26 let Gradbeni stroški so cenjeni na okrog 14 milijard papirnatih di-daTjev. Iz Slovenije so vse proge razen Straža - Kočevje sprejete v prvo gradbeno periodo. Vse ostale proge, in sicèr v dolžini 2303 km normalnega tira Spadajo v drugo gradbeno periodo. Gradbeni etroHii za te proge se cenjeni na 8 milijard dinarjev.
= PoStnočekovni promet v januarju t 1. Število čekovnih računov sè je ta mesec povečalo za 70 na 13.697 (Samo v Ljubljani za 21 M 4491). Stanie vlog pa Je padlo za 71.12 milijona na 361.12 milijona dinaijev (safto v Ljubljani za 1.17 milijona na 6558 milijona dinarjev). Vplaïil je bilo 687.800 v znesku 1620.28 milijona to izplačil 174111 v znesku 1627.34 milijona, skupno v znesku 3247.57 milijona dinarjev; od tega brez gotovine 14&L34 milijona dinarjev ali 44,17 odstotka.
== Angleško poaofllo Noremu Sadn. Iz
Novega Sada poročalo, da jè Poredgne Bank Sindicat Limited v Londonu ponudila Novemu Sadu večje investicijsko роаојПо. V ponudbi ee navaja, da je banka pripravljeni dati veSjim mestom Jugoslavije dolgoročna poroljna posojila. NovoeadAi mestni svet bo o tè] ponudbi Sklepal. Gre za posojilo 3 milijonov dolarjev, ki bi se uporabilo za kanaliMeik» in druere mestne potrebe.
= Dobave. Direkcija državnih leleznie v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo raznega okroglega in kvadratnega železi. — VrSile ee bodo naslednje ofertal-ne licitacije: 21., 22., 28., 24 ta 26. t m. pri savski dlvizijeld Oblasti v Zagrebu, pri komandah vojnega okroga v Varaždinu to Kar-lovcu In pri komandah mesta v čakovcu. Su-šaku. Murski Soboti tn Dolnji Lendavi glede dobave mesa za Sa» od 1. aprili do SO. septembra t L; 07. t. m. pri centralni svflar-«W upravi v Novem Sadu glede dobave 800.000 do 1.000.000 pol ovojnega papirja; 28. t m. pri glavnem «anitotakem abgaUft«
v Zemunu glodo dobave raznih Odej; i. marca t. L pri direkciji državnih feleatic v Ljubljani glede dobave raznega stavbnega lesa; 2. marca t. i pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 5100 m1 desk in letev; 3. marca L 1. pri komandi savske div. obl. v zagreW glede dobave 25.000 m3 drv, pri iiitend. vrba6ke div. oblasti v Banjaluki glede dobave 8550 m3 drv ; 5. marca t. 1. pri direkeiji državnih železnic v Subotici glede dobave dveh centrifugalnih sesalk in 1 motorja za strugamo; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave voznih redov (stenski in knjižice) iu grafikonov. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Preiskava v Slavenskj banki v Zagre bu. Zagrebško časopisje poroča, da se je v Slavemeki boiki vrïila te dni preiškava. PréiskoValni sodnik je izjavil, da inia izvršiti pregled vseh knjig s pomočjo strokovnjakov. Cilj tega pregleda je, da se ugotovi, kdo je krivec polomu banke. Kakor piSe časopisje, se bo vršila preiskava tudi pri po-družnicah. ako bo to potrebna
== Znižanje diskonta v Belgiji. Belgijska narodna banka je 9 t m. znižala diekontno postavko od 6.5 na 6 odstotkov, obrestno mèfo za predujme na javne vrednostne papirje pa od 8 na 7.5 odstotka.
= Avstrija želi rerisijo trgovinskih pogodb t Jugoslavijo in Madiarako. Avstrijsko zunanje ministrstvo se je obrnilo na naSe zunanje ministrstvo 6 predlogom, da bi se spremenile nekatere tarifne postavke v trgovinski pogodbi. Enako žele avstrijski gospodarski krogi, kakor poročajo i Dunaja, revizijo trgovinske pogodbe z Madžarsko. To revizijo znhtevajo predvsem agrarni krogi.
Borze
10. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupïij-ski zaključki.) Vrednote: invešticijSKo 82.50 _ 84, Vojna škoda 0—839. 7.astavili in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198. Ljubljanska kreditna 150 — 0. Merkantilna 99 — 100, Praètediona 920 — O Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 80 — 0, Trbovlje 380 - 0, Vevče 120 _ 0, Split cement 725 — 0, Stavbna 55 — 65, fee-šir 104 — 0. — Blago: Tendenca v lesu mirna, v deželnih pridelkih mlačna. ZakljJ-čena sta bila 2 vagona lesa.
ZAGREB. Od bančnih vrednot je bila več-jega zanimanja deležna Jugo, ki se jo po včerajšnji oslabitvi ponovno okrepila. CM industrijskih vre-lnot je dalje popustila Drava in končala na 470. Nazadovale so tudi Vevče. Vojna škoda je zopet čvrstega ; kašo Je bila zaključena po — 344 (včeraj 388). — Italija ie dalje mednarodno čVrSia in je zato tudi v Zagrebu poskočila. Drugih sprememb ni bilo. Skupni promet 6 milijonov dinaijev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277 — 2283, Dunaj izplačilo 801 _ 804, Berlin izplačilo 1349.75 .io 1352.75, Italija izplačilo 243.63 - 24Ô.63. London izplačilo 276 — 276.80, New York ček 56.75 - 56.95, Pariz izplačilo 223.625 i o 225.625, Praga izplačilo 168.3 — 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1007; valute: frfr. 221 do 223; efekti: bančni: Eekomptna 105 do 105.5, Hipo 64.5 — 65, Jugo 101.25 do 101.5, Praštediona 92S — 930, Ljubljanska kreditna 150 — 151; industrijski: Dubrovač ka 395 — 400, Gutmann 275 — 290, Slnvek« 145 — 160, Slavonija 33 — K. Trbovlje 4ti2 do 405, Union 305 — 315, Vevče 130 — 150, Sečerana Osijek 485 — 495. Drava 470 do 475: državni: investicijsko 84 — 845. agrarne 53—55, Vojna škoda kasa 342 —&43. za februar 310 - 341. тгиг 342—Ž43. april 3-12 do 343.
BBOOBAD. D e v 1 t. e: Amsterdam 2Ž77 do 2283, Dunaj 800.7$ - 803.78. Berlin 1348.88 — 1351.8*. Bruselj 792.5 - 795.5, Budimpešta 997 — 1000, Italija 241 _ 246. London 276—276.8, New York 56.75-36.95, Pariz 223.37 — 225.87. Proga 168-3 - 169.1, Švica 1094 — 1097.
CURIH. Beograd 9.135, Berilu 128.255, New York 520 in ena šestuajstlnka, London 25.225, Pariz 20.425, Milan 22.45. Praga 15.40, Budimpešta 91. Bukai-eStn 2.90. Soff;a 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.2875.
TRST. Devize: Beoetrad 4050—4150, Dunaj 325 — 335, Praga 68.40 - «8.80, Pariz 91.25 — 92.75, London 112 _ 11250, New York 23.10 — 23.25. Curih 440 - 450, Budimpešta 403 — 412. Bukarešta 12 — 13.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.45—I2.4ft. Berlin 168.01 - 16851. Budimpešta 123.99 do 124.29, Bukarešta 3.9625 — S.982R. London 34.40 - 34 50. Milnn 30.60 _ 30.70. New York 708.75 - 711.25. Pariz 27.845 do 27.645, Praea 20.98 in sedem osmink do 21.06 in sedèm oemink, Sofija 5.1025—5.1425 Vartava 79.09 - 79.59, Curih 136.8* -lo 186.83: valute: dinarji 12.44 — 12.50, do-larii 706.10 _ 710.10.
Devint ВеетЛ n» **taMh harafc: * Pa-gi 59.20, v Berlinu 7Ш.
Iz življenja in sveta
Edisonova osemdesetletnica
Danes proslavlja Thomas Alva Edison osemdesetletnico.
Njegovo življenje je kakor pravljica. Začel je kot kol porter, nadaljeval kot telegrafist in mehanik — danes je tvor-ničar in milijonar. Med prvo in poslednjo etapo pa leži dolga doba neumornega dela in borbe za osrečenje človeštva.
Število njegovih iznajdb? Kdo bi jih mogel navesti! Preko tisoč jih je registriranih v ameriških patentnih uradih. Električna žarnica, fonograf, telefon, kinematograf — z vsemi temi pojmi, ki so bili še prejšnji generaciji besede brez zvoka, je neločljivo zvezano ime geni-jalrrega Američana. In koliko je še drugih iznajdb, ki se nam danes zde vsakdanje iri skoro neločljivo spojene z življenjem — ki ј!ф ie duševni oče veliki Edison !
Malo je ljudi aa zemlji, ki jim je narava podelila toliko vsestranskih um-stverrih darov kakor današnjemu jubilantu. Še manjše je število onih, ki so svoi genij razvili do slednjega utripa zgolj v službi človeštva.
Danes se svet klanja velikemu Edisonu.
Spomnimo se ga i mi!
Vojaški spomini nadvojvode Jožefa
Madžarska Akademija znanosti je pred kratkim založila ter izdala knjigo nadvojvode Josipa, kjer popisuje vojskovodja svoje vojaške spomine iz let 191-1.-15. Nadvojvoda je bil najprej di-vizijonar, pozneje poveljnik armadne-ga zbora in armade. Njegovi spomini so izšli v obliki dnevnika, ki govori neprestano o slabem voiskovodstvu irr o vojnih grozotah.
Nadvojvoda piše:
V začetku so bile vse sile osredotočene na Srbijo. Na Rusijo ni nihče mislil iii ruska fronta se je zanemarila. Viljem je bil radi tega zelo jezen ter je poslal Francu Jožefu brzojavko, v ka-:eri se je zgražal nad avstrijskim vojaškim vodstvom, češ da je posvetilo glavno pozornost Srbiji, ki je igrala v svetovnem koncertu vlogo docela podrejenega značaja.
Vojskovanje v Srbiji je biio zelo težavno radi komitašev. Nadvojvoda Josip je sam prišel nekoč v tako zagato, da bi bii kmalu poginil od njihovega orožja. Rešili so ga šele v poslednjem trenutku.
Vodstvo vojske jc bilo strašno. Pri Šabcu sploh ni bilo enotnega poveljnika in armadno vodstvo je prosilo vrhovno v odstvo vojske, nai se ta zadeva vendar že uredi. Prišlo je povelje, da se mora kavalerijski general Tersztyanski podredit; ukazom pete armade. Istočasno pa je prišlo povelje, da je Tersztyanski podrejen edinole Potiore-ku v Sarajevu. Potiorek ie prepovedal, da Di peti zbor zapovedoval kavalerij-skemu generaiu, ki na koncu ni vedel, komu je podrejen in komu naj se pokorava. Nadvojvoda ie radi tega vprašal Potioreka. če mu je do tega. da se Šabac obdrži. Cez nekaj ur je Potiorek odgovoril, da je to važno, ker situacija zahteva prehod čez Savo. A peta armada je že v tem času zapuščala svoje postojanke in se ie selila čez Drino.
Velik del svojih spominov posveča
nadvojvoda Josip baš Tersztyanskemu, kateremu je bil dolgo podrejen s svojo divizijo. Ta general je bil po zatrjevanju pripovedovalca surov, brutalen človek, ki ni poznal usmiljenja. Pes mu je bil več vreden kot človek. Na ša-bačkih ulicah so ležala razmesarjena in zmrcvarjena trupla vojakov. Ljudje so umirali. Tersztyanski ni imel niti besedice tolažbe za umirajoče, če pa je srečal ranjenega psa, se je sklonil k njemu, ga pogladil in glasno pomiloval njegovo usodo. Bil pa je vedno pripravljen na prelivanje krvi.
Nekega dne — pripoveduje ■: dvoj-voda Josip — je prihrumel pt avtomobil. Vozilo se naenkrat	in iz njega izstopi — Tersztyan.- je besen, ves se je tresel od jeze. ' upadel me je kar pred vojaki 69. pešpolka ter mi očital, da še nisem dovršil napada. za katerega mi je dal povelje. Razgrel se je tako, da je hotel kar s svojim avtomobilom nad sovražnika. Jaz sem počakal, da se je mož ohladil, in sern mu nato povedal, da so bili vojaki potrebni odmora in da sem jih moral nasititi, preden sem jih poslal na napad. A ko je slišal, da vojaki že 24 ur niso pokusili ničesar, se je še bolj razsrdil. Kričal je name in me preklinjal ter naposled zlezel v avtomobil. Oddr-dral je. a se je kmalu vrnil — piian Ko sva se na to srečala v Šabcu, je kričal: «Kje pa je konjiča? Kaj dela? Marš! Vsa kavalerija naprej, pa če vsi poginejo!»
In tako alje. Tersztyanski je mirne duše gledal, kako so bolniki v bolnicah in na bojišču umirali za kolero. Nekoč je prišel na ogled. S pacijenti ni imel prav nič sočutja. Rekel je: «Nu, v štirinajstih dneh bodo zopet na nogah. To je le trenutna izčrpanost.» In ko mu je nadvojvoda pokazal na veliko grobišče koleričnih mrličev. ni hotel priznati, da so ljudje res bolni. Pač pa ie nadvojvodi zabrusil: «Izčrpani so. Ste razumeli? In v dveh tednih morajo ozdra-veti!»
Takih prizorov popisuje nadvojvoda Josip celo vrsto. Morda je v njih nekoliko preveč mržnje proti tekmecu, ki ni bil tako modre krvi kakor nadvojvoda Josip, a kdor se je udeležil svetovne vojne, ve, da so se take stvari dogajale povsod in da so bili domala vsi vojskovodje krvoloki.
Kirurgija v službi lepote
Pariška kirurginja dr. Suzana Noel je predavala ondan v dunajskem ženskem klubu o uspehih, ki iih zaznamuje takozvana lepotna kirurgija«, znanost. ki se je razvila šele v zadnjem času v Parizu. Lepotna kirurgija skuša odstraniti razne lepotne napake, ki iilr ie dala človeku sama priroda ali ki si iih ie pridobil zbog bolezni in drugih nepravilnosti, pa tudi kot posledico staranja in izčrpanosti.
Dr. Noel je razlagala, da ie ravnatelju nekega pariškega hotela pretila nevarnost, da bo odpuščen, ker se je v zadnjem času preveč in prezgodaj postaral. Ravnatelj je prišel k nji v ambulatorij in se podvrgel operaciji, ki ie izborno uspela. Dobil je *nov obraz« brez gub in drugih starostnih znakov ter se je vrnil z novim veseljem v svoj poklic.
Prat tako so prihajale po pomoč igralke, vzgojiteljice in druge dame, ki ne smejo prezgodaj pokazati starostnih znamenj, ker svet zahteva od njih, da naj bodo lepe in Drikupljive. Enako žene mlajših mož. ki silno trpe. ko vidijo, da ima mož mladostnejši obraz. Predavateljica je pokazala s sliko in besedo, kako s« se izvršite operacije in kakšen lep uspeh so imele. Operativno so se odstranjale gube na čelu. takozvana »viseča lica«; zmanjšale so se očnice in stanjšale predebele ustnice, slednje z operacijo v notranjem deiu ustnic, pri čemer se je uporabljala lokalna anesterija. Zelo važna ie odstranitev opeklin, ki ostanejo na koži in tetoviranih znamenj, ki sj iih je marsikdo naredil zgolj iz mladostne razposajenosti .ln .lahkomiselnosti. V vseh takih primerih se je pre-
sajala koža. kar je razmeroma lahka operacija.
Dr. Noel je osnovala v Parizu posebno lepotno kliniko za uboge. Na tej kliniki se zastonj odstranijo take napake, ki ovirajo pri poklicu, zlasti na ženskih obrazih, ki morajo biti zmerom »mladi in leni.c
Iz nemškega parlamenta
Grof Westarp (zgoraj), ki je v Reichstagu izjavil, da nemški nacijonalisti v notranji politiki ne popuste niti za las od svoji principov. — Herman Mûller, zastopnik
socijaîistcr..
Vojna na Kitajskem
Čargtsolin, poveljnik severnih kitajskih armad (po najnovejši fotografiji).
Najnovejša pariška moda
Najnovejšo pariško modo Dredstav-ljajo »zemljepisne obleke«. Pobudo za to modo je da! modni risar Becker Fils, ki je sestavil v ta namen karte iz raznih dob francoske, zgodovine ter jih prikroji! za razne prilike dnevne in večerne mode.
Pariški modni diktator André de Fouquers pa je izjavil na vprašanje, kakšni lasje so modemi, tole:
-Bi! sem smrten sovražnik kratkih !as. čas pa me ie prepričal, da nisem
Madame si ne želi dece
DAfflSSI
Preds ave točno ob :
4., pol 6., pel 8. m 9. ari»
DAMI» I
fiariâ Corda
Harry Lïedfke
Izvrstna salonska veseloigra polna šale in smeha od začetka do konca- — Bogata oprema. — Razkošne toalete. — Sijajna režija. — Izvanredna igra. — Naj» boljši dosedanji H.ARRY LIEDTKE»fiim. — Pri vseh predstavah originalni pouk v pravilnem charlestonu! — Hitite, da ne zamudite. — Preskrbite si vstopnice
v predpiodaji!
Elitni Kine Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124
imel prav. Sedaj sem se z modo kratkih las popolnoma sprijaznil, ker vidim, da so ena izmed glavnih zahtev moderne linije. Moderna žena bo tudi za-naprej ostala pri kratkoostriženih laseh, samo pri večernih toaletah bo tuintam uporabljala lasuljo. Kratki lasje se bodo držali še leta in leta in bodo postali nemoderni samo pri obilnejših postavah kjer mogoče včasih ne tvorijo popolne harmonične celote z močnimi pleči in tilnikom.«
Iznajdba sredstva za pospeševanje moškega spoia
V 50. številki lista »Deutsche Mediz. Wochenschrift< čitamo o zanimivih izsledkih učenjaka dr. Lenza, ki se že dolgo ukvarja s problemi dedičnostL Pri svojem znanstvenem raziskavanju je zadel na zelo praktično vprašanje, ki bi utegnilo vzbuditi živo pozornost marsikaterega našega čitatelja. kj ima namen, da obogati svoj rod z novimi potomci.
Dr. Lenz je namreč dognai način, kako se pri spočetju odloči moški spol bodočega otroka. Po njegovem mnenju je verjetnost, da bo otrok deček, tem večja, čim večje so ovire, ki otež-kočajo oploditev. V normalnem stanju se nudijo obema spoloma enaki izgledi: ali bo prodrl moški ali pa ženski spol. Kakor hitro Pa se stavijo oploditvi ovire, zaostajajo slabeiša semenska vlakenca. ki tvorijo ženski spol, podobno kakor pri jahalni tekmi preko ovir zaostajajo slabeiši tekmovalci V tem primeru pridejo preje na cilj močnejša semena, ki dajejo moškj spol. Če se hočeta oče in mati z večjo verjetnostjo nadejati, da se bo rodil deček, morata ustvariti umetne ovire. Kake so te ovire, tega nam omenjeni zdravniški list ne pove; lahko pa se izve pri zdravnikih, ki poznajo Lenzeve izsledke.
Pravijo, da utegne ta iznajdba, če se bo obnesla tudi v praksi, zelo blagodejno vplivati na rodbinsko življenje. Vsekakor v bodoče ne bo mogla štorklja previdnega očeta osrečiti s šesto hčerko, če je že srečen oče petih hčera.
Bibliofilska zvijača
Bilo je L 1868., kmalu potem ko je nesrečna mehikanska cesarica Char-lotta zapadla blaznosti, ki ie ni osta-vila do njene smrti. Cesarica je bila prva leta še toliko Pri sebi. da je lahko čitala ter igrala na klavir. Takrat se je njena okolica še zavzemala zanjo in je skrbela tudi za to, da ne pride pred njene oči nobena vest, ki bi utegnila pogrezniti njen že itak razdejani um še globljo temo. Ta zvijača ie posegli tudi v zgodovino znanega koledarja v Gorthi.
Leta 1868. je namreč izšel ta koledar v nekaterih izvodih, ki ne beležijo smrti cesarja Maksimilijana. Čeprav je bila Cbarlotta ta čas že vdova, venda-ji je koledar prizanesel s to bridko resnico in jo je še vedno nazival ženo me-hikanskega cesarja. Seveda pa to ni ve ljalo za vse bralce. Z lažnimi podatki je izšlo samo 5 izvodov tega koledarja, ki tvorijo danes bibliofi!sko redkost ir. se nahajajo v rokah belgijske aristokracije. A kakor se je pozneje videlo, tudi ta prevara ni mogla več rešiti bolnega uma vladarice.
X Nova hipoteza. Laiki fizik profesor Vicentini je odkril, da solnce ne izžareva toplih žarkov. Ce bi bik> solnce žareča me« sa, pravi učenjak, ki se moralo izčrpati že v tisoč letih. Svetlobo in toploto, ki dajete našemu planetu življenje, povzročajo mrz'. električni žarki, ki jih solnce izžariva. Nji» hova svetloba in toplota izvirata zgolj oc odpora, ki ga izvaja na sofečne žarke naša atmosfera.
X Smrtna nesreča pri ribarjenju s trm kom. Blizu San Sebastiana je lovil neki r:« bič ribe na trnek. Močan tok je zanesti trnek, ki je bil obešen na dolgi verižic:, v bližino električnega voda. Ribič se je ne« nadoma stresel in padel mrtev na tla. Moža so našli pozneje ljudje ležečega na zerr< Iji s trnkom v roki, ki je bila do rameni zoglenela.
X Tihotapstvo kokaina iz Curiha v Ameriko. Carinski urad v Genovi je te dni zaplenil 6 zabojev, ki so tehtali 500 kg. Kot vsebina zabojev je bil naznačen eiet« tiični materijal, namenjen za Newyork. Carinski organi so bili vendar toliko pre« \idni, da niso naložili zabojev na ladjo ne da bi jih prej odprli. Ko so to storili sc odkrili v zabojih kokain, ki ga je hote« la iztihotapiti v Ameriko švicarska tvrdki Maifer. Milanska podružnica tvrdke je bi« Ia radi tega poskušenega tihotapstva obso jena na rwldmgi milijon lir globe.
Oglejte si naslednje cene : v
Moško češko sukno Dm 70, 100, 150 Moški koverkot kamgami Dîn 130, 160. 180 Moški volneni lodni	Din 100, 150, 1S0
Moško angleško blago Din 220, 360. 420
Ženski volneni po pleni	Din 90,	80, 120
Žensko blago za kostume	Din 70, 90, 1S0
Ženski ereneni rip6	Din 80.	160, 23J
Žensko blago za plašče	Din 150, 180, 220
Creppe de Chine Težka svila Pougk svila Svila za podlago
Din	85,	125
Din	135,	150
Din	68,	85
Din	65.	90
Manufaktiir&a trgovina JOSIP ŠLIBAft, ljubljena, Stari trg 21.
л: s
Gustav Mevrink :
Osa)
Opal, ki ga ie miss Huntova imela na prstu, je vzbuial občudovanje vseh.
^-Podedovala sem ga po očetu, ki je dolgo služil v Bengali ji. prej pa je bil last nekega bramana«, je rekla in s konci prstov pogladila veliki bleščeči kamen. --Tak ogenj je videti samo pri indijskih draguljih. — Ne vem, ali je to na brušeniu ali na osvetljavi, toda mnogokrat se mi zazdi, da je ta blesk nekam gibljiv, nemiren kakor živo oko.«
-Kakor živo oko,« je zamišljeno ponovil Mr. Hargrave Jennings.
»Ali se vam zdi čuden. Mr. Jen-
Oovorili so o koncertih, plesih in gledališču — o vsem mogočem, toda vedno iznova se je pogovor yrafial k in-di]sk:m opalom.
»Jaz bi vam lahko nekaj povedal o teh tako zvanih kamnih,« ie slednjič rekel Mr Jennings, »toda bojim se. da ne bi s tem za vselej pokvaril Miss Huntovi veselie. ki ga ima s svojim draguljem. Sicer pa. če malce potrpite. poiščem tisti rokopis med svojimi papirji.«
Dražba je bila silno napeta.
Poslušajte torej, prosim kar vam tu preberem, ie del popotnih zapiskov mojega brata — sklenila sva takrat, da ne priobčiva ničesar, kar sva skupaj doživela.
Tedaj: pri Mahavalipurju prodira džungla v ozkem pasu tik do moria. Vodne ceste. Dodobne prekopom, ki jih je zgradila vlada, preprezajo vso pokrajino od Madrasa pa skoro do Tričinopolisa, vendar je notranjščina neraziskana in podobna puščavi, ne-prodoma, leglo mrzlice.
Naša odprava ie baš dospela in temnopolti tamulski služabniki so razkladali s čolnov mnogoštevilne šatore, zaboje in kovčege, ki naj bi jih domačini skozi gosta riževa polja, iz katerih so se le kod pa kod. kakor otoki sredi valujočega svetlo zelenega jezera,-dvigale skupine Palmyrskib palm. prenesli v skalno mesto Mahavalipur
Polkovnik Sturt, moj brat Hargrave in jaz smo se takoi nastanili v enem malih svetišč, ki so izklesani iz žive skale in ki predstavljajo prava čudesa starodravidskega stavbarstva. Plodovi brezprimernega truda pobožnih Indov. so ta svetišča mnogo sto let prisluškovala himnam oduševljenih učencev »vélftega Odrešenika«, zdaj pa služijo bramanskemu češčenju boga Shive, prav tako kakor tudi sedmorica »vetih
pagod z visokimi stebrišči, izsekanimi iz skalnega grebena.
Iz ravnine so se dvigale motne megle, plavale nad riževimi polji in nad travniki in razkrajale z mavrično so-parico obrise grbastOi volov, vpreženih v surovo zbite indijske dvokolnice, ki so se vračale domov Mešanica luči in tajinsrvenega mraku, ki težko léga na čutila in ki uspava dušo kakor čarobni vonj jazmina in cvetov španskega bezga.
V soteski pred dostopom do skalovja so taborili naši mahratski sepoyi v svojih divjih, slikovitih oblačilih in rdečih in višnjevih turbanih, in kot bučeč slavospev morja Vseuničevalcu Shhi, je kipenje valov bobnelo in odmevalo po odprtih podzemeljskih hodnikih pagod, ki so posamič stale vzdolž obrežja.
Glasneje in srditeje je kipel šum valov gori do nas. ko je dan utonil za griči in je zavel nočni veter skozi stare hrame.
Služabniki so nam prinesli v svetišče plamenlce in so odšli k svojim rojakom v vas. Posvetili smo v vse vdolbine m kotičke. Mnogi temni hodniki so se vlekli oo skalnih stenah in fantastični kipi bogov v plešočih položajih, z rokami iztegnjenimi predse in s skrivnostno sklenjenimi prsti, so s svo-
jo senco zakrivali vhode, podobni svečanim vratarjem.
Kako redki so ljudje, ki vedo, da vse te prečudne podobe, njihova razmestitev in medsebojni položaj, število in višina stebrov in lingamov, naznaču-jejo tajnosti nečuvene globine, o katerih se nam zapadnjakom komaj sanja.
Hargrave nam je na nekem podstavku pokazal okrasek, palico s štiri in dvajsetimi vozli, od katere so na levo in na desno visele vrvice, ki so se spodaj razcepile: simbol, ki predstavlja človeško hrbtenjačo in poleg nje v vrstah razlago ekstaz in nadčutnih stanj, ki jih doživi yogi, indski asket, na svoji poti do čudodelnih moči, ako osredotoči misel in čuvstvo na tisti odsek hrbtenjače.
»To tukaj Pingala, veliki sokični ve-letok,« je pritrjevalno lomil Akhil Rao, naš tolmač.
Tedaj me ie polkovnik Sturt prijel za laket: »Tiho--ne čujete ničesar?«
Napeto smo poslušali proti hodniku, ki se je. skrit za orjaškim kipom boginje Kale Bbairab, izgubljal v temo.
Plamenice so prasketale — sicer grobna tišina.
Prežeča tišina, ki ježi človeku lase, ko duša trepeče in čuti. da se kakor blisk ali kakor eksplozija poraja nekaj
skrivnostno groznega v življenju — in ko se mora iz kotov Ln vdolbin zdaj-zdaj neodvratno pojaviti vrsta smrtonosnih stvari iz teme Nepoznanega.
V takih sekundah se davi iz ritmičnega utripanja srca ječeča groza — slična besedam, kakršno ie zrgrajoče, grozovito blebetanje gluhonemih: ugg-gr,-ugg-gr,-ugg-gr.
Zaman smo vlekli na ušesa — nobenega šuma več.
»Zazveneio je kot krik, globoko pod zemljo,« je šepnil polkovnik.
Zazdelo se mi je, kakor da se kamena soha Kale Bbairab, demona kolere, premika: v trepetajoči svetlobi plamenic se je zamajala vsa šestorica rok pošasti in črno in belo poslikane oči so vzplamenele kot pogled bhzneža.
s-Pojdimo pod milo nebo. k vratom svetišča,« je predlagal Hargrave. »to
le ostuden kraj.« —
» » »
Skalno mesto je ležalo v zelen: svetlobi kakor okamenela zakle'ev.
V širokih pramenih se je bleščala po morju mesečina, podobna gorostas-nemu, razbeljenemu meču. čigar konica se je Izgubljala v dalji.
Na ploščadi smo legli k počitku — bilo je brezvetrije in po vdolbinah je ležala mehka sipa
Toda pravi spanec le ni bolel prlfi.
Naši onstran granic
Naš jezik še iz cerkve!
Fašistični naklepi za popolno zadušite* Javne rabe našega Jezika.
V Istri, 8. februarja.
Kak« je vaš list javil že pred daljšim časom, se je 3. novembra lanskega leta vr. jila v Puli seja fašističnih tajnikov, kateri ;e prisostvoval tudi prefekt pulske provtn. cije, ki je dal tajnikom tedaj neka prav posebna navodila glede delovanja fašistov fned našim narodom. Izjavil je namreč, da ima on kot predstavitelj vlade vezane ro» ke, da se mora ravnati strogo po zakonu, ali zato naj pa fašisti store svojo dolžnost za kar jim daje polno svobodo. Odtlej so =e zopet pričela preganjanja naših ljudi ш vsa mogoča nasilja. Zlasti so se vrgli fa« šisti na gospodarska društva, posojilnice m rjihove voditelje, a prav posebej pa na vse maloštevilne narodne duhovnike, ki ae ni« eo pokorili njihovi zahtevi, da odpravijo popolnoma naš jezik iz cerkve, in običajno tudi sodelujejo v vodstvu gospodarskih društev.
Kar se tiče duhovščine, se je ra znesel glas, da je poreški škof Pedcrzoli izdal na. fog. da se v cerkvi ne sme več uporabljati Tjaš jezik.
V tržaški škofiji je bilo v tem pogledu *чај doslej nekoliko bolje, ker je škof Fo» oar, seveda iz cerkveno»verskih ozirov, stal na stališču, da morajo ostati pravice naše» ga jezika v cerkvi nedotaknjene. Ali ka» kor se zdi, prihaja sedaj čas, ko se bo tudi tržaški škof začel polagoma vdajati faši» stičnim zahtevam, da se tudi v tržaški ško» fiji vrže naš jezik i» cerkve. Duhovščina e; žajške škofije se je namreč razdelila v dva tabora: v enem je ona, ki stoji na sta» Hšču, naj se ohrani dosedanje stanje, naj se naš jezik še dalje uporablja v cerkvi toliko, kolikor je od cerkve dovoljeno in kolikor je to koristno v verskem pogledu. V ta tabor so prešli zlasti tisti, ki imajo ca grbi kak greh, кi ga hočejo pokriti s fašističnim znakom. V tem taboru ima glavno besedo neki Vidali katerega je škof Fogar zaradi raznih prestopkov su» spendiraT «ab divinua», ki pa se je proti te» aru škofovemu ukrepu pritožil na Rim. Ker ima Vidali mogočne zaščitnike v fašizmu, je ob sedanjih dobrih odnošajih med pala» to Chigi in Vatikanom popolnoma lahko mogoče, da zmaga proti svojemu škofu, kar bi Ie»temu močno omajalo položaj. Si» cer je resnica, da škofa Fogarja. ki se ude» ležuje vseh večjih fašističnih prireditev in je bil vedno dober Italijan, nikakor ne mo» re zadeti očitek, da bi bi! kdaj dajal kake povlaatice duhovščini naše narodnosti in našemu jeziku, ali bil je vsaj toliko pravi» čen, da je priznaval da ne gre metati na«
Sa jezika iz cerkve iz političnih naeijo» nih razlogov, ker je njegova raba po» trebna in koristna v verskem pogledu. Ka» ko bo odslej, če zmaga fašistična struja v Rimu in zlasti še, ko je v sosednji poreški škofiji cerkev že skoraj popolnoma pofa» šistena in naš jezik ob odobrovalnem mol» ku škofa Padcrzolija že skoraj vsepovsod vržen iz nje. ai ni težko misliti. Da bi fa» šutofilski Vatikan v tem pogledu delal ka» ke ovire, se more pač smatrati za po pol» roma izključeno, ko je italijanskemu naci» jonaiistu papežu Rattiju (fašistični listi ne pišejo več: papež Benedikt XL, temveč ga imenujejo po njegovem priimku, brez pa» peškega imena) vendar predvsem za to, da ostanejo ali •-ostanejo naši ljudje dobri ka» toličani in dobri Italijani, ne pa da si ohra» Bijo svojo narodnost in svoj jezik, kar je oboje menda edino le ovira, ne dobremu katoličanstvu, pač pa dobremu italijanstvn. Kar se pa tiče fašizma, pa bo gotovo sto» ril vse. da čim prej doseže svoj namen.
Tako se je v nedeljo popoldne vršila v Puli prva seja novega direktorija fasištič» ne zveze za Istro pod predsedstvom pro» vincijalnega tajnika posL Mracha, Ici je si»
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
11	Ш m
i:nogavicekljuc:i	
%x љ	/ 11 тЛ
cer imel smolo, da mu je uradnik puWce prefekture, lr. Bruno Brainovich. nekaj ča» sa pred sejo v nekem javnem lokalu pri» solil temeljito zaušnico, katero mu je po» tem direktorij izpral z lica s tem, da je dr. Brainovicha izključil iz stranke, pa je vendar s vso resnostjo in odločnostjo pred» sedoval seji. Na tej seji je posl. Mrach v razsežnem poročilu začrtal nove naloge fa» šistične stranke v Istri in poudarjal, da be istrski fašizem na podlagi novih statutov sedaj mogel v celoti izvršiti svoj program, politični m gospodarski
Ko se Je rešilo še več drugih vprašanj. ti» čečih se notranje organizacije, je končno odvetnik De Pétris, vodja kops*kega faši». ma, član direktorija ter kot tak zaupnik za koprski in buzetski okraj, eden najhujših, najzagrizenejših sovražnikov našega naro. da, v daljšem govoru opozarjal direktorij na «težki, z vsakim dnevom se še poostru» joči položaj v kmetskih predelih severne in srednje Istre, ker se sistematično zopet pojavljajo protifašistične in protiitaiijanske spletke s strani posameznih slovanskih du» hovnikov.» Po živahni rezpravl katere so se udeležili vsi člani direktorija. se je skle» nik», da se to vprašanje, temeljito obrazi o» ženo, predloži v Rimu in zahteva od vlade, da zavzame trdno in odločno stališče v tem pogledu.	.
Na ta način se je torej načelo vprašanje naše duhovščine tudi za tržaško Škofijo, ker severna in srednja Istra spadata pod to škofijo, kjer. kakor zgoraj povedano, doslej še ni bilo odločnega fašističnega pri» tiska v tem pogledu, in seveda tudi vpra» šanje rabe našega jezika v cerkvi! Priča» kovati je potemtakem, da bo v kratkem dobila vsa naša duhovščina v severni in srednji Istri okrožnico provincijalne faši» stične zveze, ki bo zahtevala, da brez od» loga preneha raba našega jezika v cerkvi, zlasti pa pouk šolskih otrok v veronauku na našem jeziku, ki se je doslej mogel vsaj v cerkvi vršiti nemoteno, če je bil pre» povedan v šoli ln gorje tistemu, ki bi se ne pokoril!
Tako torej ni daleč trenutek, ko se bo pokazalo, koliko pravicoljubnosti in višje» pastirske odločnosti v obrambi v varstvo mu izročenih ovčic tiči v tržaškem Škofu ar. Fogarju, ali bo imel toliko poguma, da se bo krepko zoperstavil fašističnim zahte« vam, ali pa se bo vdal, posnemajoč zgled svojega starejšega druga, poreškega Peder» zolija, in molče pristal na to, da bodo v božjih hišah našega naroda miličniki s pu» ško, samokresom ali bombo v roki ukazo» vali duhovniku, sinu našega naroda, da prepoveduje in moli našemu narodu — ita» ujanskil
Vse v večjo čast božjo, Italije ta fašlz» mai
Bombni atentat na kvesturo v Puli
V noči od 81. julija na 1. avgusta 1926 so fašistični miličniki izvršili bombni atentat na kvesturo v Puli Vsled pritiska oblasti in fašistov je ta dogodek ostal tedaj v javnosti neopažen. V PuU je seveda vse vedele za atentat, a glasno govoriti o njem se ni nihče upal. Vesti o dogodku so se pač hitro raznesle po vsem Primorju, ali podrobnosti, zlasti pa vzrokov, ki so dovedli miličnike do tega dejania, pa vendar ni bilo mogoče izvedeti Na razpravi pred tržaškim vojaškim sodiščem pa se je seveda razkrilo vse ozadje.
Obtožencev je bflo devet: Fran Marinello iz Pule, Henrik Vidmar iz Pazina, Ernest Stefanini iz Splita, Patrieij Simonetti iz Trsta, Peter Marini iz Pule, Anton Casai ini ts južne Italije, Feliks Coeich (Kosié) is Sa-ležana (I*tra). Demeter Popovič iz Peroja (pravoslavna vas v Puli) in Aligi Wieden-hoffer b Pule, vsi miličniki 60. fašistovske mitične legije (istrske), katere poveljništvo se nahaja v Puli.
Obtožnica Je izvajala, da je ob 2.20 v noči od 31. julija na 1. avgusta 1926 korporal fašistične milice Marinello, dočim je miličnik Vidmar stal na straži v bližini kvesture v Puli, vrgel proti stražnici na kvesturi petardo, ki je eksplodirala z močnim pokoro ln ogrozila življenje vseb tistih, ki so ee nahajali v stražnici. Ranjen sicer ni bil nihče. V stražnici eo bili karabinijerjl Pred atentatom pa so obtoženci napisali po zidovih poštnega poslopja in hiše, v kateri se nahajajo pokrajinski nradi, rasne žalitve za kralja, Mussolinija in fašistični režim.
Obtoženec Marinello Je pripovedoval na razpravi da se je tedaj raznesla po Puli govorica. da bodo miličniki odpuščeni, in sicer po predlogu kvestorja (policijskega ravnatelja). Ce bi se uresničila ta vest bi оЧо toliko ta toliko družin vrženih v največjo bedo, ker razun plače, ki jo dobivajo kot miličniki, v Puli sploh ni mogoče dobiti drugega zaslužka. Slo je torej za to, da izgube
Mesec se Je dvigal bi sence pagod in kamnitnih slonov so se na belih skalnih tleh zgrbančile v fantastične, krastačam podobne ploskve.
»Pred roparskimi najezdi mohame-danskih mogulov so bili vsi ti kipi bogov, menda polni draguljev — ovratnice iz smaragdov, oči iz oniksov in opa-lov.« mi je nenadoma polglasno dejal polkovnik Sturt, ki ni z gotovostjo vedel aH spim. — Nisem mu odgovoriL
Nobenega glasu razen globokega dihanja Akliila Raosa.
Tedajci pa smo vsi zaprepaščeni planili po koncu. Neznanski krik je prodrl iz hrama — trikrat je nekdo na kratko zarjul aH zagrohotal se, da je odmevalo, kakor če se raztreščila steklo in kovina.
Moj brat je pulil gorečo plamenico iz stene in vdrU^mo narvsdol po hodniku v tema
BiH smo Štirje, česa bi se torej
bali.
Kmalu ie Hargrave zagnal plamenico v stran, zakaj rov se je iztekal v umetno soteska ki ni imela stropnega oboka, tako da jo je obsevala jarka mesečina, in iz katere je vodila pot v neko votlino.
Odsev ognja je prodiral izza stebrov in skriti v senci smo se piazili bliže.
Plamen je plapolal z nizkega žr-tvenika in v krogu, ki za je razsvetljeval ogenj, se je opotekal fakir. od katerega so visele živopisane krpe in
koščene verižice bengalskih oboževalcev boginje Dhurge.
Bil je ravno sredi nekakega zakli-njanja, iHtel je in ječal ter na način, kakor to delajo plešoči derviši, z blazno hitrostjo metal glavo zdaj na desno m levo, zdaj spet v tilnik, da so se mu beli zobje bleščali v luči
Dvoje človeških teles z odrezanima glavama je ležalo ob njegovih nogah bi prav kmalu smo po obleki spoznal mrtvi trupli dvojice naših sepoy-iev. To Je moral biti njiju smrtni krik, ki je tako strahovito jeknil gori do nas.
Polkovnik Sturt in tolmač sta planila na fakirja, toda ta jih je še tisti mah zagnal ob steno.
Moč, ki se je skrivala v tej Izsušeni asketski postavi, se nam je zdela nepojmljiva in preden smo utegnili priskočiti. je begunec že izginil v vbodu v votlino.
Za žrtvenikooi smo našli glavi obeh Mahratov.«
Mr. Hargrave Jennings je zložil rokopis:
»Tu manjka list, sam vam povem to zgodbo do konca:
Izraz v obrazih mrtvecev je bil nepopisljiv. Še danes mi zastane srce, če si pokličem v spomin groza ki ie takrat objela nas vse. Strahu tega skoro ni mogoče imenovati, kar se je odražalo v črtah umorjencev — bilo je kakor spačen, blazen smeh. — Ustnice, nosnice visoko privihane, — usta široko razprta ia ofii, — od. — bito je
ti reveži še zadnjo skorjieo kruha ta dobesedno poginejo od tefcole s svojimi družinami vred. To je miličnik* silno raadraiilo, pa so šil v prvi vrati Vidmar, ta so napisali zidovih one žaljivke ta psovke na naslov alja, Mussolinija ta fašističnega režima, ki jih le po njihovem mnenja hotel spraviti ob kruh. Ko so popisali zidove, so Hi v vojašnico, kjer si je Marinello prisvojil bombo. Vidmar mn je potem pokazal, kje je na kvesturi stražnica, ter paril, da M se ne bil približal kak nepoklicanec. V tem je Marinello vrgel bombo proti stražnici
Priča poslanec Mrach je bil dne 81. julija pri kvestorja Ratgovor je trajal par nr ta je imel namen, da bi se kvestor da) pregovoriti ta bi še obdržal miličnike v službi javne varnosti. Po izpovedbi poslanca Mra-cha je atentat s petardo itnel svrho, da bi bila varnostna oblast kveetura, prišla do prepričanja, da so se zopet opogumili tako-tmenovani «eubverzivni», prevratni elementi, jugoslovenski iredentisti ta komunisti, da so oni izvršili atentat ta da je treba kar najostrejšega nastopa proti njim. Za to pa je varnostni oblasti seveda treba velikega aparata, ta ker je karabinijerjev premalo, bi se morata uporabljati milica. Na ta način bi bila kvesftira prisiljena, da le nadalje obdrži v službi maličnike. Istega mnenja je bil tudi kot priča zaslišani prvi pobočnik tokijskega poveljnika, centurion Petronio.
Na ta način se je torej pripravil bombni atentat ki bi ga biti hoteli naprtiti popolnoma nedolžnemu slovanskemu prebivalstvu ln delavstvu, proti kateremu naj bi se bila potem pričela fašistovska gonja, da bi tako imeli svoj kruh fašistovski postopači in pretepači.
Fašistične milice konzul Morgantini, poveljnik legije, je trdil na razpravi da je kvestor prekoračil svojo uradno oblast k« je tekom preiskave o bombnem atentatu pod pretvezo zasliševanja dal zapreti eeto vrsto miličnikov, kar je med miličniki pobudDo silno ogorčenje ta se je bilo zahvaliti edino-le posredovanju prefekta, И je doseglo, da je bila večina aretiran cev tepuSčenih iz zapora, da ni prišlo de česa hnjtaga.
Na raapravi je izgledala kakor da je glavni to edini krivec kvestor, policijski ravnatelj, ki se je kot resen in vesten uradnik na tako odgovornem mestu hotel iznebiti sumljivih elementov, ki se zatekajo v faši-stovsko milico, ta da so obtoženci nedolžna, od kvestorja preganjana jagnjeta. ki naj bi bila kljub svojemu tolikokrat dokazanemu navdušenju za italijansko stvar vsled kve-storjeve mržnje na milica celo izgbila svoj vsakdanji kruhek. In ta kvestor je btl vendar todi — fašist!
Razprava se je zaključila z razsodbo, e katero sta bila dva obtoženca, Marinello In Vidmar obsojena v par mesecev zapora, ki pa sta ga itak ie prestala s preiskovalnim zaporom, dočim pa so bili vsi ostali obtoženci oproščeni.
p— Konec stare vojašnice v Trstu. Konč» co se je vendarle posrečilo tržaški mestni občini rešiti vprašanje stare vojašnice na bivšem Vojašničnem trgu, ki se je pozneje imenoval Oberdankov trg, sedaj se pa ime» nuje «Piazza Dalmazia», torej Dalmatin» ski trg v znamenje, da Dalmacija še vedno ni — odrešena! Mestna občina je dosegla sporazum z vojaško oblastjo, da se bo vo» jašnica že 20. t m. izročila mestni občini m se vojaštva ki je sedaj nastanjeno v njej, preaeli v rocoLsko vojašnica Takoj po izročitvi se prične podiranje poslopij, od katerih je glavno poslopje žc 157 let staro in se je prvotno uporabljajo za bol» rišnioo in ubožnioo in šele pozneje za vo» jašnico. Porušijo se vsa poslopja tudi ona v ulici Coroneo, bivša kadetnica. Preko vsega zemljišča se potem začrtajo v smeri od Carduccijeve ulice oziroma Dalmatin» skega trga proti stavbi nove, še pred voj» no pričete pa še vedno nedovršene justič» ne palače tri ulice ter menda dve ali tri piečnice. Tako bo vse zemljišče, na kate» rem stoje vojašnica s stranskimi poslopji in vojaškim vežbališčem vred razdeljeno na stavbišča. za katera se upa. da bodo kma» lu zazidana. Seveda, če bo denarja, kar
ie pa dandanes ob splošni gospodarski krizi ;i vlada v Italiji in prav posebej še v znat» no hujši meri v Primorju, skoraj izključe» na Tako se bo pač zgodilo, da se bo tujcu, ki bo prihajal v Trst ôal na najlepšem kraju mesta ogromen prazen prostor, v či» gar ozadju se bo dvigala obodrana, nikdar dovršena stavba justične palače, o kateri pravijo Tržačanje, da se godi ž njo kakor г zgodovino Trsta, katero je Hortis na ra» čun mestne občine toliko časa pisal, da je postal od avstrijskega državnega poslanca italijanski senator, pa šc sedaj, ko leži ie zdavnaj pri Sv, Ani ni ta ne bo nikoli spisana. Kakor danes vse kaže. bo tako, ka» kor s Hortisovo zgodovino in justično pa» lača menda tndi z zazidavo in ureditvijo stavbišča stara vojašnice in vojaškega vež» batišča in bo pač treba koga drugega, da ho nadaljeval in dokončal, kar sedaj ne gre in ne gre!
strašno: predstavite si. oči — so Izstopile — in v niib ni bilo več razločiti ne šarenice ne zenice in svetlikale so se in lesketale z bleskom, prav s takšnim kakor tale kamen v prstanu Miss Huntove.
In ko smo jih pozneje preiskali, se je izkazala da so iz njih postali pravi opali.
Tudi kasnejša kemična analiza ni pokazala ničesar drugega. Kako so se punčice mogle pretvoriti v opale, bo zame vedno uganka. Visok braman. ki sem ga nekoč vprašal, je trdil, da se dogaja to pod vpUvom takozvanih tan-trikov, nekakšnih zarotilnih čarovnij — a dogodek se izvrši bliskovito, in sicer izhaja od možganov: toda kdo bi mogel to verjeti! Dostavil je takrat še ta da so vsi indijski opali istega izvora, tn da vsakomur, ki jih nosi, prinašajo nesreča ker bi morah ostati samo in edino za žrtvene darove boginji Dbur-gi. Uničevalki vsega organskega življenja.«
Pripovest se je globoko dojmila poslušalcev in nihče ni spregovoril besede.
Miss Huntova se je igrala s svojim
prstanom.---
»Mislite, da opali res zaradi tega prinašajo nesrečo, Mr. Jennings?« je rekla naposled. »Če verujete v to, uničite prosim kamen!«---
Mr. Jennings je vzel koničast kos železa, ki je ležal na mizi kot obtežil-nik. in je nalahko tolkel po opahi. doter ni razpadel v školjkaste, lesketajoče se drobce.
p_ Kulturne prireditve zopet dovoljet
ne? Poslanec dr. Wilfan je bil pri držav» nem podtajniku v notranjem ministrstvu dr. Suardu, kateremu, je obrazložil kako se ustavlja delovanje slovenskih kulturnih oiganizacij ter s tem žali in vznemirja na» še ljudstvo. O nekaterih slučajih mu je posl. dr. Wilfan podal pismena poročila. Nadalje je prosil podtajnika, da naj bi opozoril prefekte, da naj se ne pretirava rabranjevanje slovenskih glasbenih in dra» matičnih prireditev ter poljudnih predff. vanj. Dr. Wilfan je dobil vtis, da je pod» tajnik Suardo pripravljen dobrohotno vpo» števati predložene mu pritožbe in prošnje glede naših kulturnih organizacij. Ljudsko gledališče v Trgovskem domu v Gorici je zopet odprto. Odpravijo naj se nemudoma vse krivice, ki so padle na naša kulturna društva!
p— V Prvaàni so se v gostilni «pri Mal» narjevih» zabavali in prerekali mladi fant»
!e. Nič nenavadnega ni. če si ob takih pri» ikah znanci tudi kaj očitajo med seboj ali se malo skregajo. Stanislav Furlan in Fran Vod<>pivec sta se nekoliko sprla. Vsi so trislitl da je to le šala, ali okoli 10. ure zvečer sta se spoprijel« in Furianu je Vo« dopivec zabodel nož v trebuh. Rana je ne» varna. Furlana so odpeljali v goriško bol» niča Vodopivca pa v zapor.
p— V Kozini v Istri bo v nedeljo prire» ditev društva «Venec». Na vsporedu je petje in veseloigra «Navadni človek». So» delujejo sosedna društva.
k— Kino v Železni kapli. Odbor kina. ki ga tvorijo, dva zastopnika gospodarske in dva socijalnodemokratske stranke, je dal Slovencem za prireditev soglasno dvorano r.a razpolago. Radi tega so nemškonacijo» r.alnl prenapeteži nabirali podpise proti oddaji kinoposlopja slovenski stranki za
vzprizoritev igre. V občinski seji Je Župan povdarjal da veleva prevdarnost, da tre» ba vstrežljivoeti napram Slovencem ie v interesu države, da se ne ustvari čustvo za» postavljanja. Ako se bo Slovencem čuvala njihova posebnost, se bodo radi priznavali za avstrijske državljane. Nemški nacijo» palci si ustvarjajo sami sovražnike. Ce se Slovencem ne dovoli dvorane v kinopostop» ju, si bodo sami postavili zgradbo, saj na» črt že imajo... Nemškonacijonalna ne» strpnost gre čez vse meje ta nikjer nočejo dobrega sožitja s slovenskimi domačini Slučaj v Železni kapli priča, da so še tu ljudje, ki vpoštevajo Slovence in žele sp» razuma ž njimi. Ako bi bila merodajni go» spodi v Celovcu in na Dunaju pri srcu mir m red v koroški pokrajini bi poskrbela, da se odstranijo hujskarije in se podpre struja, stremeča po prijateljskih odnošajih med slovenskim in nemškim ljudstvom.
Poslano
Slavno uredništvo!
Podpisani dr. Karo! Podgornik, odvetnik v Gorici kakor zastopnik g. grofa Marij« Attems, bivšega namestnika v Dalmaciji prosim, da se v Vašem cenj. listu s ozirom pa različne notice pod naslovom «Grofica Olga Attems»ova v Ljubljani» ali «Gro» fovska mondenka» m podobna ugotovi sledeče:
Grof Marij Attems. bivši namestnik v Dalmaciji nima sina z imenom Maksimili» jan. Njegova edina živeča sinov» Marij grof Attems ml in Otmar grof Attems r.ista poročena. Prvi živi na Ceškoslova» škem, kjer upravlja družinsko posestva drugI doktor prav», se Je posvetu nadalj» nim študijam državnih ved. Ne eden, ne drugi ni bil v službi mornarice.
Niti kateri imenovanih sinov, niti kak drug član družine grofa Marija Attems. bivšega namestnika v Dalmaciji nima ka» teresibodi sveže z oseba ki se v gori ome» c jenih noticah predstavlja za grofico Olgo Attems.
Zahvaljujem se za priobčenje in beležim z odličnim spoštovanjem
Dr. KAROL PODGORNIK
Vremensko poročilo
Meteorološki savod * Ljubljani 10. februarja 1927.
Višina barometra 8П&8 m
Kraj
Cas
:7.nvanja
7.
8. 14. 21.
S.
7.
Ljubljana (dvorec) . .,
Maribor . ., Zagreb ... Beograd . . . Sarajevo . .
Skoplje ... Dubrovnik . Split . . . . , i Praha . . .
Solnce vzhaja ob 7.10, zahaja ob 17.20; luna vzhaja ob 11.23. zahaja ob 23&
Naivišja temperatura dane» • Liubliani 33. najnižja — 4.8 Celzija. Povprečni barometer J« danes » Ljubljani nižji za 0.1 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved za petek: Jasno, nekoliko topl^js. Tržaška vremenska napoved sa petek: Lahni severovzhodni vetrovi nebo
jasno, temperatura od 3 do 8 slopinj. morje skoraj popolnoma mino.
Barom.	Temper.	SI 06 I*	Smer vetra ir brzin« -netri'	o = o -J — Џ	Vrsta padavine	
					ob opisovanja	t M So 1
ï/b-î	-4-4	7 i	WSW 0-5	3		
V-v-4	-4-3	7n	SW 05	3		
7737	29	61	WSW 0.5	0		
7734	-(n	68	NE 0.5	0		
7 hI	-3-0	-9	N\V 1.5	0		
54 4	-2-0	80	TITIC	10		
773-2	-3*0	ЏЛ	NW 1.5	H		
7?5-3	—60	87	mirno	8		
'i 1*5	i-O	7	E 03	10		
M-l	24)	37	E 03	l		
/06	i-0	62	NNE 3	0		
778	_ -0	■ -	mirno	10	meela	
Moči se vračajo.
Polagoma od dne do dne, korak za korakom okreva. To je čas, da se pomaga v njegovem napredovanju davajoč oslabljentra organizmu one sestavine, ki so potrebne, d*
se obnovi in prepoiodt telo po boiezni. Rekonvalescenta je treba intenzivno htan ab dobro pazti, da se mo ne otešča ždodec. ki je še slab, m ne prinese težke pret>ave.
koncentrirana brana, sestavljena iz glavnih hranilnih snov. jajc, mleka, sadja in kakava služi popolnoma in v vsem dvojestransko. Ona brani organizem v zelo veliki meri, temu prinaša naihranilnejše Drirodne jedi. Nadalje očuva želodce vseh prebavnih nanorov ter vsebuje erment — dt'a-staxo, kt istočasno posptšuie prebavo in a-imiladjo jedi
Ovomaltine ee dobi v vsaki apoteki In drogerifl po cert:
100 gr 18 .SO Din. 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošilja tev. sklicujoč se na lisi od
Dr. A. WANDFR d. d tovarna farmacevtskih in dUetetnih preparatov ZAGREB. Juirtevska al 37.
M. Zévaco	70
Papežinja Favsta
кошао
»Fourcaudovi hčerki!« je gluho zastokal sam pri sebi. »Four-caudovil... O Bože, da sem slutil njuno usodo!...«
Udarec s trkalom je zabobnel po velikih vratih in napolnil hišo s svojim zamolklim odmevom.
»Favstin napovedanec je prišel!« je dahnil Farnese z usihajočim glasom.
Oči obeh so se uprle proti vhodu.., Zunaj, na trgu, se je vzdignil glušeč, donebesen krik.
»Evo! Glejte ju!... Fourcaudki!...«
Toda moža v sobani sta slišala samo nagle korake prišleca, ki se je vzpenjal po stopnicah. Korake sla, ki jima je prinašal vest o Violetti!...
Farnese je omahnil k vratom. Claude je hotel planiti za njim... Toda že so se vrta odprla in bivši krvnik je obstal kakor vkopan. Lase so se mu naježilL
»On!« je zadečal sam pri sebi. »On!... Ob uri, ko stopata Fourcaudki na grmado!... Oh, prekleta usoda!...«
Odskočil je, iztezaje roke proti Belgoderu, kakor da se brani prikazni, ki ga hoče poklicati na strašen odgovor...
Farnese je takoj spoznal cigana, ki je nekoč govoril z njim baš tu, na Grèvskem trgu! Cigana, kateremu je dal ukaz, naj spravi Violetto v Favstin dvorec!...
Toda — ali ni bilo Belgoderovo pogavljenje najboljši dokaz, da se Favsta ni 'zlagala? Prav on je moral vedeti, kje je Farnesova hči!... Z vzkrikom brezumne radosti je kardinal prijel cigana za komolec.
»Moja hči!« je zajeclja1. »Kje je moja hči? .,.«
»Njegova hči?« je zarenčal cigan. »Ali se mu meša?«
Teidajci pa je zagledal Clauda. Surovo je pahnil kardinala od sebe in stopil k bivšemu krvniku. Claude je vztrepetal.
»Glej glej!« je izpregovoril Belgoder z grohotom bolj divjini od tuljenja na Grèvskem trgu. »Dolgo se nisva videla...«
»Kje je moja hči?« je hropel Farnese. »Ali si tisti, ki ga pošilja Favsta? ... Govori! Kaj mi poveš o Violetti?«
Belgoder ga m slišal. Njegova roka je pala na Claudovo ramo.
»Dolgo se nisva videla,« je nadaljevaL »ali pomniš, kako sem te prosil, da bi mi pokazal otroka, ti pa si me vrgel čez prag!«
Claude.se je z neizrekljivo grozo ozrl proti oknu.
»Cujte,« je zamrmral s ponižnim glasom, »hotel sem ju rešiti... dušo in telo... Tisti, ki ju je vzel, je bil dober človek, verjemite... in jaz nisem slutil, kaj bo...«
»Rešiti si ju hotel!« je za vpil Belgoder. »Rešiti otroka s tem, da si ju iztrgal očetu!... A name nisi mislil, blagi krvnik? Mojega trpljenja ti ni bilo mar? Ni ti prišlo na um, da ne bom miroval, dokler ti ne vrnem gorja za gorje? ... O, blaznež! In vendar si imel tudi ti otroka! ImeJ si hčer!...«
Claude se je vzravnal. Njegov pogled se je žareče zapičil v ci-ganove oči.
»Kaj ti je na umu?« je kriknil. »Koga misliš?...«
»Misli na svojo hčer!« je kriknil cigan. »Na Violetto!...«
»Na Violetto!« je jeknil Farnese, ves iz uma od slutnje, ki je udarila vanj iz Belgoderovih besed.
»Ali veš?« je nadaljeval cigan, kakor da vobče ne vidi kardinala. »Veš li, kdo ti je ugrabil Violetto? Kaj?... Jaz sem jo ugrabil! Jaz!... Razumeš li?...«
Še enkrat se je Claude z blaznim strahom ozrl proti oknu. Nato je uprl oči v Belgodera... Cigan se je ves vzravnal ter povzel s krikom, ihtenjem in divjim grohotom:
»Nu, krvnik, zakaj molčiš? Zakaj ne rečeš ničesar?... Izprego. vori že! Ako mi poveš, kaj si storil s Floro in Stello, povem jaz tebi, kaj sem storil z Violetto... Saj zato sem tu!«
»Ta človek je umoril mojo hčer!« je za vpil Farnese.
»Violetta umorjena!« je kriknil Claude. »To si nama prišel po-vedat?... Oh! Gorje ti, če je taka tvoja vest!...«
»Zob za zob!« je rekel Belgoder, škripaje z zobmi. »Rad bi jo videl, jeli? Rad bi videl svojo hčer? ...«
»Kakšno strahoto bo povedal?« ie zastokal kardinal.
»Danes,« je končal Belgoder z grmečim glasom, »zdajle, čez nekaj trenutkov bosta Fourcaudki obešeni in sežgani!...«
Claude, ki se je bil že vzravnal in prijel bodaio, je ob tem imenu spet pobesil glavo.
»Odpusti!« je zamrmral z drhtečimi ustnicami. »Odpusti... hotel sem jtma dobro!...«
»Fourcaudki!... Ena izmed njiju je na grmadi! Druga ne!... Veš li, kdo je druga Fourcaudka? Veš. kdo bo obešen in sežgan z Magdaleno vred namestu Ivane?... Poglej, če ne veš! Evo!.. «
Belgoder je planil oknu in razkrenil oknice, da se ie soince valoma razlilo po sobi. Zversko tuljenje množic ie baš tedaj prikipe!o do viška. Farnese ie priskočil kakor iz uma. Turoben krik se mu je utrgal iz prs.
»Joj, Violetta!... Tam. evo... na grmadi!... Violetta!...«
»Violetta na grmadi!« je zarjovel mojster Claude.
»Poglej!« je zagrmel Belgoder.
Claude je pogledal... Na levi grmadi se je zibalo truplo ene izmed obeh Fourcaudk, ki je bila že obešena, in plamen se ie zgrinjal okoli nje ... Drugo Fourcaudko so baš tisti mali vlekli nn grmado ... Le-ta je bila Violetta!...
Claude je zgrabil Belgodera za tilnik; v izrazu njegovega obličja ni bilo ničesar človeškega več. Upognil mu ie glavo skozi okno in mu je s hripavim, blaznim glasom zatulil v uho:
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5*—*
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—, Najmanjši anasek Din (9*—ч
Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu
priredi v soboto, 12. t. m. v veliki dvorani laftnega doma
veliko maškerado
Dvorana bo bajno razsvetljena in okrašena! Lepe in ilragocene nagrade za najlepše in najoriginalnejše maske. Igra prvovrsten orkester. Kdor se hoče izvrstno zabavati, naj pride! K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.	4343
Galoše popravlja
oarna vulkanizaeija Skalar. Ljubljana. Rimska «etta 11 12
Ondulacija. vodna, ondulacija, striže-ije, barvanje las, ■nanikura, najtočne-îe se izvršuje v damskem salonu
«KELSIN». Kopitarjeva ulica L
dobe
Trgovskega učenca
zdravega, poštenega ln pridnega, > primerno šolsko izobrazbo «prejme % тео oskrbr. v MSl Franc Zaplot-" ' "frile
«eo
nik, trgovec, Retnje, Gorenjskem.
Kontoristinjo
veščo nemikega tn arbobrv. jezik» v govora ln pisavi ter stenografije, u sploSno pisarniško delo in strojepisje sprejme tvornic» na £p. Štajerskem. Ponndbe, ki odgovarjajo tem pogojem, pod «Stalno mesto 56» na oglasni oddelek «Jutra».
4S56
Pekovskega učenca
takoj sprejme Vrenko Ivan t Kropi. Gorenjsko. Stanovanje in hrana v hi£i. —
Trg. pomočnika
voditelja, dobro vereirane-ga v specerijskl stroki sprejmem v večjem trgu blizu mesta Celja. Domačini imajo prednost. Cenjene ponudbe pod «Dobra moč» na podružnico «Jutra» Celju.	48ÎT
Kolar. pomočnika
spre; glasi
«Jutra». 4318
prvovrstnega, takoj sprejmem. Naslov pove oglasni
mem.
oddelek
Gospodične
t pouk šivanja sprejme takoj K>pet izdelovalni« perila A. Aesovec, Cankarjevo nabrežje l/I. — Učna doba
poljubna.
4301
Vratarja
sprejme tvomica na deSeii za takoj. Stanovanje in drva zastonj. V poStev pri. dejo ožeč jeni brei otrok, ki so polteni, trezni zanesljivi. Ponudb« • «pričevali in zahtevkom piafte je poslati na «Interreklam» d. d.. Zagreb, Strossmave-rova 6 pod «Vratar 111-16» 4408
Prodajalca
k vozu, tre:
klobas
tn tnal-
izsega m nekaj kavcije,
vozu, nega, i sprejme tako] Franc Slamič Gosposvetska «esta it. S.
Plača dobra, po dogereni.
4448
Trg. sotrudnlco
stsrejSo in samostojno, popolnoma izurjeno v meSani stroki, po možnosti tadl nakupu blaga izvelbano, sprejmem. Ponudnice ^ se izkažejo s prvovrstnimi sprKevali. — Poeudbe trtami oddelek «Jntra» pod g. tl>.	«UT
T
Blagajnika
za gostilno
tudi vpokojenra. ki želi »stranski zaslužek, iščem. Ponudbe z navedbo zahtev na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takoj S3>.	4433
Pisarniško moč
sprejmem. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro Mesto».	4332
Gostil, kuharico
samostojno moč z večletno prakso sprejme T. Mencinger, LJubljana. Sv. Petra cesta 48.	4429
Učenca za trgovino
mešanim blagom in železnlno »prejme Emanuel Fus v Metliki.	4419
Vajenca
mizarsko obrt sprejme ob svoji oskrbi Andlovic, Vidovdanska cesta štev. 2.
4444
Prodajalko
те&але stroke, samostojno, zanesljivo in pošteno, sprejmem s 1. marcem, event. malo kesneje. Ponudbe pod «Porabila moč Litija» na oglasni oddelek «Jutra».
4453
Г€
Pouk v strojnem pletenju
iščem proti plači. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pouk».
4418

iščeio
Elektromonter
z večletno prakso v večjem tovarniškem podjetju, iz-veiban v veeb v to stroko spadaj oHh delih nizke ln visoke napetosti, vešč previjanja in popravil motorjev ter telefonov, zmožen samostojno voditi električni obrat, išče stalno namešče-nje. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Večje podjetje». 4361
Krojač
oženjen, brez otrok, i5če kraj, kjer rabijo krojača za navadno delo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Krojač 40».	4339
Pisarniška moč
lesne stroke, teli ptemeniti službo. Nastopi takoj. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Praksa 41».
4127
Orožnik
« več leti službe, dobro izobražen, išče radi izstopa službo sluge, paznika ali slično. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Krojaštva
v mestu ali na deželi M se rad izučii nadarjen fant Nastop takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4421
Naobraženo dekle
vajeno kuhanja tn šivanja,
želi službo pri boljši rodbini kot hišna ali za pomoč v kuhinji. A. CeJ, Straža St. 48.	4413
Vozeča lokomobila
parna, prvovrsten dunajski fabrikat, 4 leta stara, malo rabljena, 28—35 HP normal, kurilna ploskev 18.90 m*, radi preuredbe obrata pod ugodnimi pogoji naprodaj, event. jo zamenjam za plinov motor od 40—50 HP. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4341
Svilena maska
Biedermeier, za damo srednje postave poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «JutTa». 4334
3 prodajalniške mize
in stekleno steno za pisarno takoj poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku • Jutra».	4438
Salonsko obleko
iu modne hlače, predvojno blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
4446
Prodajalka
mešane stroke iSfe službo. Najraje ▼ okolici Maribor» Ponudb« pod «Vestna» na podružnico «Jntra» v Maribora.	4458
Trg. vajenca
kl m le uči ! « mešane stroke, l«Ua premestiti ter dobre izučiti manofakture, gre tudi t meiaao tgovino Jfasrtopl lahko • 1. mačeta. Dopise aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Poèteujak 86» 4486
Srebrne krone
kupujt ш plača dobre i' Čuden, Ljubljana Prešer. nova ulica 1	238
Elektromotor
15 HP. 380 voltov, vrtilni tok, kuDi Mihael Kavčič v Zg. Šiški 125.	4381
Registr. blagajno
«National» kupim. Ponudbe e ceno in opisom na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Kaea».	4260
Kovaško naklo
ca. 100 kg težko, v dobrem stanju kupi Matevž Zrnec, Stožice 17, pošta Ježica.
4279
Dobava krajnikov
Razpisujemo dobavo 6 vagonov krajnikov. Pogoji na razpolago. Ponudbe do 22. t. m. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, poéta Griže, dne 9. febr. 1927.
4420
Egalizirno stružnico
za železo, z 1 m stružne dolžine, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobro ohranjena 22».
4422
Enodružinsko vilo
ne več kot 20 minut od centra mesta oddaljeno, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačam takoj 74». 4374
V eksplotacijo
prodam 7 oralov z bukovi-no in hrasti zaražčeni gozd za 75.000 Din. V tem gozdu je kakih 10 vagonov hrastovih krljev, kakih 80 vagonov bukovih in kakih vagonov drv. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
4414
Dražba posestva
okoli 50 oralov njiv, travnikov, pašnikov ln gozda, zidana hiša in z opeko krita ter hlev — se vrti dne
19. februarja cb 9. uri pri okrajni eodniji v Kočevju, soba št. 3. Cenilna vrednost 24.213. najmanjši po-nudek 15.477 Din. 4411
Vilo
eno ali dvodružineko s tom, v Ljubljani k «plin proti takojšnjemu piaille. 0«na do 150.000 Din. Ponndbe na oglaaii oddelek «Jutra» pod šifro «VB» 85» 4440
Manjšo hišo
v Sliki, z do maja proetim stanovanjem kupilo. — Ponudb« sa oglam oddelek «Jutra» pod šiiro «Hiša 84» 4439
Restavracijo
(podrtim) v Zagrebu, zelo prometno, v centru mesta prodamo. Potreben kapital 150.000 Din. «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18.
4283
Pekarijo
iščem v rajem za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem
oddelku «Jutra»
4430
Večji trgovski lokal
na prometni točki v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
4447
Trgovino
z inventarjem, stanovanjem in vinotočem takoj oddam
po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Trgovina v predmestju».	4450
Sobo in kuhinjo
oddam v sredini mesta tistemu. ki odkupi pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4389
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4367
Separirano sobo
v sredini mesta išče s 1. marcem boljši gospod. — Ponudbe na oçlas. oddelek «Jutra» pod šifro «Jurist».
4432
Sobo
fi posebnim vhodom oddam mirni gospodični. Naelov v oglasnem oddelkn «Jutra».
•1431
Prazno
išče eamec i Ponndbe na og-J «Jutra» pod «Pi
sobo
1. marcem, •las. oddelek 'razno 6».
4406
Brezplačno
stanovanje
» pritiklinami — lepo in solnčno oddam proti primernemu posojilu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra.
4423
Sostanovalko
ali sostanovalca z zajtrkom sprejmem takoj. Naslov ^ oglasnem oddelku «Jutra» 4437
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Ponudbe na ojrlae. oddelek «Jutra» pod šifro «Blizu».
4435
Brezplačno
stanovanje
in nekaj plače dobi gospa aH gospodična, ki bi čez dan pazila na 8. mesecev starega otroka. — Naslov: Ravnikar. Krakovski nasip 8t. 14.	1698/a
2 praznf sobi
v novi hiši oddam na Ko-deljevem 259.	4451
Prazno sobo
z elektriko oddam takoj. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».	4462
Starejšo gospo
sprejmem v Mariboru stanovanje. Naelov
družnici boru.
«Jutra»
na
pri po-Mari-4457
Zamenjam
lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin v mestu, ki stane samo SO Din mesečno, za enako ali večje. Dopise na glaenj oddelek «Jutra» pod značko «Kje;
4434
Opremljeno sobo
zračno in lepo, s vhodom iz stopnic, oddam v Sp. Šiški zakonskemu paru ali 2 gospodoma. Naslov pove lasni oddelek «Jutra».
4290
Trgovka
s zelo rentabilnim ln dobro vpeljanim podjetjem, išče 20.000—25.000 Dta posojila
proti primernim obrestim in udeležbi na čistem dobičku Sprejmem tudi tihega družabnika ali družabnico. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Rentabilno 27».	4245
2 planinca
želita znanja z dvema mladima gospodičnama, kateri imata veselje do tnristov-skih izletov. Zenit-ev ni izključena. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro «Planine».	4416
Mlad obrtnik
inteligenten, želi znanja z njemu primerno gospodično — Dopise pro>'i s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sreča 444*.	4454
Klavir
iščem za vežbanje v bližini Erjavčeve ceste. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Klavirske vaje».	4278
Harmonij ali pianino
kupi Ivan Kranjc, Topol, Begunje-Rakek.	4428
Kanarčki — samice
po izredno nizki ceni naprodaj na Rimski cesti 7,
vrata 3.
3006-a
Kovačijo
dobro idočo želi kupiti ali vzeti v najem Ivan Kos, Gorenja vas nad Skofjo Loko.	4343
Krasno masko
Puderqaste za damo poceni posodim. Natdov pove ogl. oddelek «Jutra». 4445
Lepo masko
posodim. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4461
Potujočega
zastopnika
za Slovenijo išče inozemska dobro vpeljana elektrotehnična vel<šindustrija. Pogoj je znanje slovenščine ii nemščine, predpogoj pa po znanje prilik. — Prednost imajo oni, M » le delali v tej stroki. — Ponudbe navedbo rodbinskih prilik, referenc in zahtev na ogL oddelek «Jutra» pod šifro «Elektroindustrija». 4426
flelifczeslnžeS?
nudimo vsej agïlnl gospodi, ki prevzame r prodajo vrednostne papirje in sicer na mesečne obreke. Ponudb« na Publicitaa d. d., Zagreb, Gonduliéeva 11, pod šifre «Z» 10.979».	2473-»
UfNuer-Nhika
Frankenhnuser.
Nemčija.
Inž. šola za strojno in avtomobilsko gradnjo — posebni elektrotehnični oddelek za poljedelstvo in aerotehniko 56
Provlzijski potnik
za Slovenijo prevzame zastopstva dobro tdočih predmetov. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Produktiven».	4455
Strojna pletilnica
sprejme volno in bombaž za vsake vrste Jope in nogavic v delo. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra», 4415
MONOGRflMI
za perilo, robce in suknje se vezejo najceneje pri
TONI JAGER, LJubljana, Dvorni trg štev. 1.
Foto
aparati in potrebičine po nizkih cenah v zalogi
drogeriis НПТОП КНПС sinooa.
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Aoarati v trgovini na ogleC — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
izvoz južnega sadja
Limone
po zaboju........Din 110.—
Pomaranče
po zaboju........Dm 160-—
Pomaranče na kg Din 3*75 do 3 85
Čebulo
zdravo na kg 275 do 2-85
kakor vse ostalo južno sadje nudim po najnižjih dnevnih cenah
GJURO ENGELHARDT, Sušak.
Zahtevajte cenike. 67 a
V najem oddam najstarejšo trgovino in gostilno v Planini s potrebnim inventarjem. Enonadstropna hiša z dvoriščem, velikim zeleniadnim in senčnatim vrtom, vodovodom in ace-tilensko razsvetljavo, Se nahaja na naj-prometnejšem prostoru, cestnem križišču blizu farne cerkve in šole.
Omenjeno se eventualno tudi proda.
Resni reflektanti naj se obrnejo
na:
Franc Kiauta
lastnik.
2471
Ljubiteljem cvetlic, lastnikom vrtov
se nudijo vedno zdrava in najizvrstnejša
semena za cvetijice in zelenjad, cd aprila dalje vseh vrst sadike pri staro-znanem trgovskem vrtnarstvu
IVAN B1Z0VIČAR. Ljubljana-Trnovo
Koiizejska ulica 16.
Izvršuje najokusnejše dekoriranie dvoran za plesne in druge prireditve, zakar se p. n. društvom toplo priporoča. Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to stroko spa-:: dajoča dela. ::
Cepljeno vrtni o« na zalogi.
Cene najnižje! Cene najnižje:
L. Miku* m
LJUBLJANA, Mestni trg 15 lzdelovatelj (letnikov
Na drobno!	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih pftllo
Javna zaliv< la
Tem potom st čutim dolžnega se javno zahvalili zavarovalni družb' ,.Commercial Union", za točno izplačilo — za mojega poginulega konja, dasi nebi imel pravice za istega zahtevati odškodnino, ker še nisem poravnal prve prem'je, tet družbo vsem najtopleje on poročam.
MARENBERG, dne 26. janaarja 1927.	2470
Gregor We hs. Jrfarenberç tf. 13.
rn in шшшр v mm\i
Ker se je dognalo, da se poslužujejo nekateri s slabim namenom imena tvrdke ,,G e b p li d e p Oberle" Villingen, čast nam je opozoriti gg. pekarje in slaščičarje, da je pooblaščena sklepati katero-sibodi pogodbo v Jugoslaviji le podružnica v Trstu ali njeni poobl. potniki gg. Pahor Kari in Marijan Brčič.
Gebriider Oberle, Villingen
tovarna parnih ln električnih peči.
Podružnioa v T p s * u. 2410
Prometni zavod za premog u
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in
samo na debelo	samo na debela
domaČi in inozemski, za domačo kmjavo in Indnitrijske svrhe.
Premog,
Kovaški premog vsehvrs
Koks, livamiški, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. 9., £jubljana,
M klošlčeva cesta št 15/1.
Zahvala.
Za izraze iskrenega sočatja ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta
Hntona Humana
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. — Posebno se še zahva'jujerro p. n. načelstvu okrajne hianilnice in posojilnice v Školjl Loki, za krasen venec, dalje čč. duhovSčim, očetom kapucinom, častnemu zastopstvu njegovih ; lovskih tovarišev, piostovoljnemu gasilskemu in so-kolskemu društvu v Škofji Loki za častno spremstvo na njegovi zadnji potu	2477
Škofje Loka, dne 10. februarja 1927.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene soproge, drage mamicé, hčere, sestre in nečakinje, gospe
JOSiPINE TROHA roj. KRAJC
čutimo se dolžni izreči tem potom našo najgio-bokejšo zahvalo vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami ali nam na katerikoli način lajšali naše nezmerno gorje m žalost.
Zahvala obenem vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Babno polje, dne 6. februarja 1927.
248	Žalujoči ostali.
listei»	«Jutr» Adpif Rjfafflfc«. Z4 Narodno tilkirpo dd. kot ttntaraJf Fjm Jsgeti&> Z» МжШгЛ
AlaUli Nauk. Vj» * ШЛап.