Savsko naselje zgled vsej Jugoslaviji
Četrtega aprila bo Bežigrad praznoval pomemben jubilej. Minilo bo namreč petindvajset le odkar )e zaživela Kardeljeva zamlsel o razvoju krajevne sa-mouprave. To S6 je prvifi zgodilo prav v našl občini z ustanovitvijo petih stanovanjskih skupnosti -Bežigrad, Stadion, Boris Kidrič, Savsko naselje in Stožice. Ured-ba takratnega Zveznega izvrš-
nega sveta o upravl|an|u stano-vanjaklh hiš iz leta 1954 ter sklep o ustanovitvl stanovanj-skth skupnostl v naši občinl sta doblla svojo končno uresnlčltev v statutu stanovanjske skupno-sti Savsko naselje, ki ga |e 29. aprila 1958 potrdll tudi občinski Ijudskl odbor. Kasneje |e statut stanovan|ske skupnostt Savsko na3elje služil kot vzorec novo ustanovl|enlm stanovanjskim skupnostlm po vse| Jugoslavljl. FRANC DROBEŽ je bil kot ta-
kratni prvi bežigrajski »župan« zadolžen tudi za komunalno go-spodarstvo, stanovanjsko izgrad-njo ter razvoj samouprave na vseh teh področjih. »Samouprav-ni odnosi v stanovanjskem go-spodarstvu so se začeli razvijati kmalu po uvedbi delavskega sa-moupravljanja v proizvodnji,« je začel pogovor Uredba Zveznega izvršnega svetaiz leta 1954 se je
nanašalanaupravljanje vseh sta-novanjskih hiš, ki je bilo prepu-ščeno stanovalcem združenim v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, torej neposredno krajanom »Hišni sveti so kmalu spoznali organizacijsko in eko-nomsko vrednost tistega določila uredbe, ki je govorilo o združeva-nju dela m sredstev za upravlja-nje skupnih zadev za več stano-vanjskih hiš v sklopu stanovanj-ske skupnosti,« je dejal Franc Drobež.   »Kmalu zatem  so prvi
hišni svett Savskega naselja predlagali bežigrajskemu občin-skemu Ijudskemu odboru, da v skladu z uredbo sprejme sklep o ustanovitvi stanovanjskih skup-nosti tudi na svojem območju.«
Kako so živele iti delovale te prve. danes že zgodovinske, sta-novanjske skupnosti? »Vsekakor je bilo upravljanje s stanovanj-skim fondom in komunalnimi na-pravami v njih bolj neposredno kot kasneje, ko je prišlo pod okri-Ije tako imenovanih podjetij po-sebnega družbenega pomena za upravljanje s stanovanjskimi hi-šami. Ko so hišni sveti in stano-vanjske skupnosti izpustile iz rok neposredno upravljanje, je bila na nek način okrnjena njihova glavna in prvotna naloga, je dejal Franc Drobež. Pričakovalci sta-novanj v Savskem naselju so se na primer organizirali v hišne svete še preden je bila soseska sploh zgrajena. Sodelovali so pri izdelavi urbanističnega progra-ma, odločali soo ceni in o vsaki naložbi denarja, od vrtca do bbrata družbene prehrane V Savskem naselju je zrastla prva osnovna šola po osvoboditvi, prvi vrtec v Ljubljani in, po besedah Franca Drobeža, tudi prva samo-postrežna trgovina.
»Povejmo še to, da smo v tistih časih, ko je tako malo delavcev delalo pri stanovanjski izgradnji. zgradili zelo veliko indajestano-vanjska skupnost zelo skrbno za-dovbljila vse potrebe krajanov po servisih za pomoč v gospo-dinjstvih in za vzdrževanje hiš, trgovinah, šolah in otroških vrtcih,- se je spominjal Franc Drobež. Pri tem pa ni pozabil pohvaliti velike požrtvovalnosti krajanov in njihove pripravljano-sti za prostovoljno delo
Kaj pa danes? »Skrbeti mora-mo, je dejal tovariš Drobež, da bomo Zakon o stanovanjskem gospodarstvu iz leta 1980 pravil-no vsebinsko izvajali, tako da bo-do bodoči pričakovalci, kot ne-koč. organizirano sodelovali pri gradnji in komunalnem oprem-Ijanju in pri določanju cene za kvadratni meter stanovanjske po-vršine. Dobro se še spominjam Kardeljevih misli, da moramo za upravljanje stanovanjskih hiš in njihovo gradnjo ustvariti takšno organizacijo, ki bo omogočala Ijudem neposredni vpliv na grad-njo in na upravljanje s hišami. Le tako bo mogoče razvijati med Ijudmi miselnost za racionalno gradnjo in ceneno uporabo«
VIDA PETROVČIČ