OMNES UNIIM (TODOS UNO) 19 5 9 ŠTEV. 3 GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU KAZALO šKof Gregorij Rožman: Lingua sacerdotis ..................................... 65 Filip Žakelj: Skrivnost Vianneyeve svetosti in uspehov....................... 69 Franc Mihelčič: Vera in strah................................................ 79 Pavel Slapar: Cerkev v Jugoslaviji........................................... 84 Novice od povsod ............................................................. 93 Glede vseh upravnih zadev in poravnave naročnine se obračajte naravnoat na upravo: Rev. Stanko škrbe, Ramčn Falcčn 4168, Buenos Aires, Argentina, ali pa na sledeče sobrate poverjenike: Kanada: Rev. Anton Vukšinič, 146 Bell Street, Port Colbome, Ontario. U. S. A.: Rev. Karel Pečovnik, St. Petr's Church, Dumont, Minn. Čile: Rev. dr. Anton Trdar Capellin, Hacienda Aculeo, Est. Hospital, Chile Italija: Rev. Tone Iskra, Chieaa del S. Nome dl Maria, Foro Tra-iano 89. Roma Trst: Rev. Joče Jamnik. Via Naiionale 89, Marianum, Opčine Trieste. Gorica: Mons. dr. Franc Močnik, Via Don Bosco 3, Gorizia. Avstrija: Rev. Vinko Zaletel, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. Ostala Evropa: Rev. Zdravko Reven, Grand’ Rue, 37, Charleroi, Belgique. Naročnina: Za Argentino in čile 40 argentinskih pesov. Za U. S. A. 2.50 dolarja. Za vse ostale dežele vrednost zamenjave 2.50 dolarja. Kdor želi, more poravnati naročnino z mašnimi štipendiji. To velja slasti za Evropo. Opraviti je treba tri sv. maše. Naj nihče ne opravi maš prej. dokler mu ni sporočeno, da so nameni zanj že ioločeni. Male, sa katere nam ni sporočeno, da so sprejete os. opravljene, smatramo sa neopravljene in naročnino aa neporavnano. Uprava OMNES IIINIIM Služabniki Kristusovi smo in oskrbniki božjih skrivnosti (1 Kor 4, 1). Kristus živi in deluje v svoji Cerkvi in nadaljuje svoje odrešilno delo za človeštvo. »Po pravnem poslanstvu, po katerem je božji Odrešenik poslal apostole v svet. kakor je bii sam poslan od Očeta, je on sam, ki po Cerkvi krščuje, uči, vlada, odvezuje, daruje, žrtvuje,“ pravi papež Pij XII. v okrožnic] „Mystici Corporis Christi" (53). Kristus sam po Cerkvi: nas duhovnike je poklical in dal Cerkvi, da kot njegovo orodje — causae instrumentales — vidno širimo, kar nevidno on dela. Nas uporablja, nas z vsem, kakršni smo, z vsemi telesnimi udi in organi in duševnimi s>lami in zmožnostmi. In mi smo se mu dali brez pridržka na razpolago ob ma-šniškem posvečenju in svoj „Adsum!“ ponavljamo vsak dan. Najpogosteje Jezus uporablja naš jezik: lingua sacerdotis — lingua Christi. »Jezik je majhen ud, pa se hvali z velikimi rečmi" (Jak 3, 5). Največja reč, s katero se duhovnikov jezik more hvaliti, je, da namesto Jezusa govori, oziroma, da Jezus z duhovnikovim jezikom govori. Govori najvzvi-šenejše, najsvetejše besede, kar jih more človek izgovarjati. Besede, tako močne, kakor so bile besede Stvarnikove: „Bodi svetloba!" In bila je svetloba (Gen 1, 3). Mi mašniki z besedami: „To je moje telo", in: „To je kelih moje krvi", damo učlovečenemu Sinu božjemu nov način bivanja na zemlji. Ob teh naših besedah se izvrši »mirabilis et singularis conversio" (Trid.), zgodi se veliki čudež. Pred nami ua oltarju je resnična skrivnost, ki terja strmeče češčenje in nas sili takoj na kolena: Adoro te devote... čudili bi se in občudovali, ako bi Bog z našo besedo ustvarjal nove svetove, a skrivnostne j še in svetejše je transsubstantiatio. Kako izgovarjamo dan za dnem te besede, ki čudeže delajo ? Moral bi nas spreletavati sveti strah v zavesti naše lastne nevrednosti; z večjo ponižnostjo, kot smo itak stopili k oltarju, se sklonimo nad hostijo, nad kelihom in s skrbnostjo angelov točno, razločno govorimo besede spremenjcnja, kakor smo jih po sveti Cerkvi Prejeli od Jezusa. Kako svet bi moral biti jezik, ki ga Jezusu ..posojamo", da more Postati navzoč pod podobo kruha in vina in bivati med nami ,,človeškimi otroki". Pri vseh zakramentih, ki jih smemo deliti, je naša beseda kot forma sacra-menti bistveno potrebna; Jezus naš jezik ..potrebuje", da milosti zakramenta podeli. GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU LETO VI. 1959 ŠTEV. 3 Škof Gregorij Rožman, USA Naj omenim samo besedo novega ustvarjenja pri zakramentu pokore: „Ego te absolvo..Odveza, dana grešniku v smrtnem grehu, „ustvari“ v njegovi duši novo življenje višjega in popolnejšega reda, nadnaravno življenje v posvečujoči milosti. Kakor da bi s svojo besedo obudili mrtvega k novemu življenju! Odveza naredi še večji čudež, kolikor je nadnaravno življenje višje od naravnega. Ta „čudež“ se ne zgodi brez Svetega Duha. Ko je Jezus dal apostolom oblast odpuščati grehe — bilo je ob prvem srečanju po vstajenju — je vanje dihnil (kakor je Stvarnik vdihnil dušo v telo prvega človeka) in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha; katerim grejje odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani" (Jan 20, 22. 23). Tako nam je rekel škof posvečevalec, ko nam je obe roki položil na glavo. Zopet Jezusu posodimo svoj jezik. „Ego te absolvo", pravimo, pa »Dominus Jesus te absolvat". Po besedi, ki jo mi izgovorimo, Jezus stre grešne vezi in dušo osvobodi in napolni s posvečujočo milostjo, še z večjim strahom in v zavesti odgovornosti storimo to, ker moramo sami presoditi, je-li grešnik pripravljen, skesan in odkritosrčen. Svetega Duha res potrebujemo, da spoznamo dušno stanje tistih, ki pokleknejo pred nas k spovedi. Torej: Nikdar ne začeti spovedovati, brez kratke prošnje k Svetemu Duhu. V hvaležnosti Jezusu, da nas hoče uporabljati pri odpuščenju grehov, bodimo vsak čas pripravljeni za spovedovanje. Poleg zakramentov hoče uporabljati naš jezik pri zakramentalih, posebno pri raznih blagoslovih. Gospod Jezus rad blagoslavlja; besede blagoslova pa daje nam na jezik in mi bi morali te besede pogosto, ob vsaki ugodni priložnosti, izgovarjati in blagoslavljati ljudi in reči. S posebno pažnjo naj bi dajali blagoslov na koncu maše, ki je končni akt svete daritve, in sicer tako, da so verniki v cerkvi opozorjeni nanj. Instructio S. Congregationis Rituum z dne 3. sept. 1958 pravi: »Dum sacerdos celebrans in fine Missae fidelibus benedicit, organum sileat, sacerdos autem celebrans vcrba benedictionis ita pronuntiare debet, ut ab omnibus fidelibus intelligi nossint" (No. 27 AAS 1958, 630—663). Kristus uči po svoji Cerkvi. Kristus je nas duhovnike poslal: »Pojdite in učite vse narode..." Kristus sam skrito in molče dela, mi smo njegovo vidno in slišno orodje. Svoj jezik mu damo, da z njim On uči, pridiga, božjo resnico razlaga in pojasnjuje. Oznanjevalci božje resnice smo po Jezusu Kristusu. Božje besedo '.moramo govoriti, ne svojih, ne besed tega sveta, ne tega, kar iz naše domišljije prihaja, ampak kar je iz Boga in kar k Bogu vodi. On je svoje besede položil na naš jezik, kakor nekoč preroku Jeremiji. Ko ga je Bog poklical, se je izgovarjal: »O, Gospod Bog, glej, ne znam govoriti, ker otrok sem jaz." A Bog mu je odvrnil: »Pojde.š, kamor koli te bom poslal in boš govoril, kar koli ti bom zapovedal. Nikar se ne boj." In Gospod je svojo roko stegnil ter se dotaknil njegovih ustnic in mu rekel: »Glej, svoje besede položim v tvoja usta... postavim te danes čez narode in kraljestva, da ruješ in podiraš, gradiš in sadiš" (Jer 1, 6-10). Tako je Bog položil svoje besede na naš jezik, deloma že med študijem, ki se ne sme zaključiti z diplomskim izpitom, ampak traja vse življenje, še preko upokojitve, deloma med premišljevanjem, ki mora biti najbolj trdna in dosledna točka našega dnevnega reda. Iz teh dveh studencev se stalno polni zaloga božje besede v nas, da jih govorimo. čisto, neskaljeno božjo resnico moramo govoriti in učiti. Luč moramo z njo prižigati vernikom, da jim sveti in kaže pravo pot skozi vse življenje, čist mora biti naš jezik, da ga bo mogel Kristus uporabljati; ako ne, bo nas morda zavrgel kakor krive preroke (prim. Jer 14, 14-16). č'st je jezik, ki resnico iskreno in nepristransko govori, ki mu je laž in varanje gnusoba, kakor je Bogu (Preg 12, 22). Ko je Bog poklical preroka Izaija, se je ustrašil: »Gorje meni... ker sem mož nečistih ustnic." Eden izmed Serafinov, ki so prestolni asistenti božjega Veličastva, je priletel k njemu in mu z žarečim ogljem očistil ustnice. V zavesti, da smo pred Bogom možje »nečistih ustnic", pri maši pred evangelijem molimo globoko sklonjeni: »Očisti mi srce in ustnice, vsemogočni Bog, ki si z žarečim ogljem očistil ustnice preroku Izaiju. Tako me očisti s svojim dobrotnim usmiljenjem, da bom mogel vredno oznanjati sveti evangelij." Gospod nam mora biti v srcu in na ustnicah, kadar beremo inspirirane besede evangelija in prav tako tedaj, kadar pridigamo in oznanjamo besedo božjo vernikom ali otrokom v katehezi ali pri pouku konvcrtitov. Tedaj naj Kristus govori, mi mu posodimo razum, spomin in jezik. Pred vsako pridigo in vsakim verskim poukom izrecno prosimo Jezusa: »Gospod, ti govori, ti uporabljaj moj jezik; razsvetli moj um, da prav razumem tvoje razodetje, pomagaj mi najti primerne besede, da bom tvoj nauk razumljivo razlagal." Da bi prav učili in oznanjali božje resnice, je Jezus svoji Cerkvi in po njej nam duhovnikom poslal Svetega Duha, Duha resnice, ki nas uči popolne resnice, ki ne govori sam od sebe, ampak iz Jezusovega jemlje in oznanja (Jan 16, 13. 14). Značilno je, da je prišel Sveti Duh nad apostole v vidni obliki ognjenih jezikov. Goreči naj bi bili jeziki duhovnikov, ki učijo in razlagajo božjo besedo; ogreva in giblje naj jih Sveti Duh, da bodo čimbolj uspešno orodje Jezusovo, in to bo storil tem rajši in tem bogateje, čim iskreneje smo ga poklicali na pomoč. Jezus naj po Svetem Duhu z našim jezikom govori v spovednici, pri bolnikih, pri trpečih, pred sovražniki in brezbožniki, da bo naša beseda sejala tolažbo in mir, vzbujala zaupanje in veselje, razorožila sovražnike božje. Res, z velikimi rečmi se hvali jezik duhovnika. Sv. Jakob pokaže še na drugo stran jezika, ko pravi, da je »neugnano zlo, poln smrtnega strupa" (Jak 3, 9). Tega »zla" noben človek ne more ukrotiti, dasi znajo ljudje zveri, ptiče, laznino in morske živali ukrotiti. Sv. Jakob nadaljuje: »Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim kolnemo ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi. Iz istih ust prihaja hvala in kletev. Bratje moji, to ne sme biti tako." Da, sobratje, med nami duhovniki ne sme biti tako! Ni treba nas opominjati, naj ne kolnemo, pač pa si moramo k srcu vzeti opomin sv. Petra: »Odložite vsako nevoščljivost in vse opravljanje", to je vse, kar bližnjega žali in pohujšuje (1 Petr 2, 1). Duhovniki moramo in znamo službeno trdno in stanovitno molčati; morda je nekaka naravna reakcija, da drugače radi govorimo, presojamo in obsojamo zadeve,za katere nismo niti kompetentni. Ljudje, ki mnogo govorijo, često pridejo navzkriž z ljubeznijo do bližnjega ali celo s pravičnostjo. Gospod Jezus, daj nam zadosti dejanskih milosti, da bomo znali svoj jezik brzdati, ko si ga nam toliko posvetil za svojo službo. Duhovnikov jezik naj veselje vzbuja in dobro razpoloženje prinaša in s tem težave lajša, in to tudi tedaj, kadar ne govori v direktni službi Jezusovi. Duhovnikov jezik je jezik molitve. Jezus je mnogo molil v svojem zemeljskem življenju. Cele noči, omenjajo evangeliji. Tako mora duhovnik Jezusa posnemati: kadar ima sam velike potrebe, kadar gre za zveličanje njegove črede, kadar preti njegovim vernikom večja nevarnost, za spreobrnjenje brezbožnikov in sovražnikov Cerkve, kadar naleti na ovire pri apostolskih načrtih in v podobnih zadevah. Pokojni France Uranšek, dolgoletni župnik v Žvabeku na Koroškem, mi je mlademu duhovniku pravil in priporočal, kar sam dela: vsak dan pred mašo 'križev pot za farane, rožni venec pa za, duše v vicjah. In mi je zatrdil, da ni naletel nikdar na kakšne pomembnejše težave v dušnem pastirstvu; če so kdaj grozili temni oblaki, so se sami razlezli in izginili. Službene molitve imamo določene za vsak dan; neslužbenim molitvam pa ni meje, kolikor imamo časa in kakršne so potrebe, ki nas silijo k molitvi. Mnogo moliti, a kratko, za vzdihljaj dolgo, med delom, med potjo, in povsod dvigniti duha k Bogu, ali k Jezusu v tabernaklju, saj smo mu navadno zelo blizu. Posebno še v naših dneh, ko zoper sovražnike božje večinoma nimamo drugega orožja kakor molitev. Sveti oče Janez XXIII. opominja k molitvi celo laike, kaj šele duhovnike, za tri velike naloge, ki jih ima v načrtu; vesoljni cerkveni zbor, rimska škofijska sinoda pa spopolnitev cerkvenega zakonika. Pa ne zahteva mnogo besednih molitev, le trikratni čast bodi Očetu... po angelskem češčenju naj bi zmolili v te tri namene. Opoldne, ko da na trgu sv. Petra čakajočim vernikom apostolski blagoslov, sam z njimi moli te tri Čast bodi. Ali je to malo? Je le malo, a mnogo-milijonkrat na dan ponovljeno, če bi vsi katoličani posnemali papeža, bi bilo veliko in močno in uspešno zoper vse sile hudobnih duhov. Mi bomo to storili, pa še pristavili povsod svoj najbližji namen: zadoščenje za grehe našega naroda, za varstvo in ohranitev njegovo v veri. Duhovnikovemu jeziku naj nikoli ne velja Jakobova beseda, da je „zlo“, ampak bodi vedno orodje dobrega in poln blagoslova, saj je že kraj svet, kjer moli duhovnik. Ker so duhovni tudi ljudje kakor drugi, se med njimi marsikateri najde, ki ne živi po svetosti svojega .stanu. Med dvanajstimi apostoli, katere si je hil Jezus izvolil, je bil eden, ki je bil hudič (Jn 6, 71). Gcnrje takemu duhovnu! Ostro ga bo Bog sodil in ostro kaznoval v večnosti, če se resnično ne spokori. Pa tudi takega duhovna, moj kristjan, si dolžan častiti; ne zavoljo njegove osebe, še manj zavoljo njegovega dejanja, ampak zavoljo njegovega stanu in zavoljo Boga, da dopolniš božjo zapoved. Nikar ga ne zaničuj, nikar brez prave potrebe ne govori o njegovih grehih, ampak jih veliko bolj zakrivaj in zagovarjaj, kolikor po pravici moreš. (Baraga, Nebeške rože, Ljubljana 1840, 305/6) Skrivnost Viannetjeve svetosti in uspehov (Ob stoletnici smrti sv. župnika Janeza Vianneya, nebeškega zaščitnika župnikov ir. prvega zavetnika duhovniške apostolske zveze) Filip Žakelj, Argentina Med prvimi so jugoslovanski škofje opozorili na stoletnico smrti sv. arškega župnika Janeza Vianneya ter za to priložnost napisali duhovnikom krasno pastirsko pismo. (1) Tudi sv. oče Janez XXIII. se je ponovno spominjal te stoletnice, zlasti pa ob sprejemu več kakor tri tisoč italijanskih članov duhovniške apostolske zveze, ki so spomin na to stoletnico smrti sv. Janeza Vianneya, nebeškega zaščitnika župnikov pa tudi zavetnika duhovniške apostolske zveze, hoteli obhajati v Rimu. (2) Posebne slovesnosti v čast sv. Janezu Vianneyu se vrše na Francoskem. Nestroh-njeno srce sv. arškega župnika bo obiskalo nad štiri in trideset francoskih škofij. 12. aprila so ogromne množice ljudstva in duhovščine počastile srce sv. Janeza Vianneya v Parizu, v baziliki Naše Gospe (Notre-Dame). Naš izseljenski misijonar Stanko Kavalar poroča, da se je v nekem drugem kraju udeležil te pobožnosti v čast sv. Janezu Vianneyu; verniki ob tem romanju Vianneyevega srca prosijo zlasti za duhovniške poklice in svetost duhovnikov. Prvega maja so v Arsu slovesno kronali kip naše Gospe arške. Od 2. do 4. avgusta — Vianney je umrl 4. avgusta 1859 — se bodo v Arsu vršile največje slovesnosti. Glavno vodstvo duhovniške apostolske zveze vabi vse svoje člane na romanje v Ars, ki bo združeno z duhovnimi vajami od 31. avgusta do 4. septembra. Napovedani so študijski dnevi za duhovnike od 22. do 24. septembra. (3) Za to stoletnico je zrastla cela vrsta novih del o tako neučenem in preprostem arškem župniku. (4) Kapucin Hilarij de la Perade je mnenja, da bo stoletnica smrti sv. arškega župnika morda začetek duhovniških binkošti. (5) Mons. Franc Trochu je že 1. 1925 napisal tako kritičen in klasičen življenjepis sv. Janeza Vianneya, da se je neki slovenski duhovnik ob tako krasnem branju izrazil, da bi to knjigo najrajši kar poljubil. (6) Ni dolgo tega, ko je Pagnoux spisal novo delo, kj nam odkriva veliko skrivnost Vianneyeve popolnosti in dušnopastirskih uspehov; obravnava namreč posebej njegovo izredno pobožnost do Matere božje, kar sicer Trochu večkrat poudarja, vendar pa doslej Vianneyevega življenja pod tem vidikom še nihče ni bolj podrobno preučil. (7) Ne bo morda napak, da iz Trochujevega, zlasti pa iz Pagnouxovega dela zajamemo tudi slovenski duhovniki nekaj koristnih misli. Vianneyeva mati Marija Beluše je po navadi tistih časov svoje otroke že pred rojstvom posvetila Mariji. Vianney je pri krstu dobil ime Janez Marija po svojem botru. Sveta mati je znala čudovito vzgajati svoje otroke. Ko je mlajša sestrica Marjetica nekoč vzela Janezku rožni venček, se je Janezek hudoval. Mati pa ga je ljubeznivo pregovorila, da je iz ljubezni do Boga rožni venček prepustil Marjetici. V zameno pa mu je mama dala majhen kipec Marijin. Ko je bil Vianney že sedemdeset let star, je obujal prisrčne spomine na ta kipec Marijin: „0, kako sem ljubil ta kip. Nisem se mogel ločiti od njega ne podnevi ne ponoči; in ne bi spal mirno, če ga ne bi imel ob svoji strani v svoji majhni postelji... Sveta Devica je moja naj starejša ljubezen; ljubil sem jo celo prej, preden sem jo spoznal.” Če bi ga v tej detinski dobi kdo vprašal, koga ima rajši: ali sveto Devico Marijo ali svojo mamo, bi mu Janezek gotovo odgovoril: „Prav gotovo sveto Devico, ker mi je ona dala mojo mamo." Sestra Marjeta je pri rednem škofijskem postopku za beatifikacijo svojega brata pod prisego izpovedala, da je Janezek ob prvem glasu zvona za angelsko češčenje pred vsemi dragimi najprej pokleknil; dodala je tudi, da je svoj dragoceni kipec Marijin nesel v kak skrit kot v hiši, ga postavil na stol in pred njim zbrano molil. Mati ga je nekoč našla, kako je v skritem kotu v hlevu (nedolžni Janezek) pobožno molil pred tem kipcem. Ko so ob času revolucije morali skrivati svete podobe, je Janezek jemal ta kipec vedno s seboj ter ga skrival v žepu svoje srajce. Ko je bil star sedem let, je začel goniti živinico na pašo. Tam je okrasil drevesno duplino, postavil vanjo Marijin kipec in pred njim molil rožni venec. S svojimi spretnimi prsti je celo napravil iz gline Marijin kipec, ki ga je oče spekel v peči; dolgo časa so ga potem hranili na Vianneyevem rojstnem domu. Na paši je drugim otrokom pridigal in prirejal procesije, med katerimi so .molili rožni venec. Že v štirinajstem letu je v neki hiši v Ecullyju iz rok Cerkvi zvestega duhovnika skrivaj prejel prvo sveto obhajilo; še čez petdeset let je arškim otrokom kazal svoj skromni rožni venček kot spomin na prvo sv. obhajilo. Kmalu po prvem svetem obhajilu je s starejšim bratom delal v vinogradu, pa ga je težko dohajal in se vrnil zvečer domov popolnoma izčrpan. Obiskala pa jih je tisti čas neka redovnica Marijinega obiskanja iz Lyona ter Janezu podarila lep Marijin kip. Vzel ga je s seboj v vinograd, ga pred delom poljubil, potem pa vrgel daleč, kolikor je mogel. Ko je med delom prišel do njega, je kip zopet poljubil in ga vrgel vnovič daleč pred seboj in zopet delal. To je ponavljal ves dan. Zvečer se je vrnil vesel domov, ker je z Marijino pomočjo mogel brata dohajati pri delu. Izjavil je: „Imejte vedno veliko zaupanje v sveto Devico. Danes sem jo zelo klical na pomoč in ona mi je zelo pomagala. Mogel sem dohajati svojega brata in nisem utrujen." To Marijino pomoč je doživljal pri delu osem dni. Skušnja ga je torej naučila, da je treba zaupati v Marijo. Kasneje je tolikokrat ponavljal: „Za uslišanje je zadosti samo to, da se obrneš na Marijo." (8) Arški župnik je pa že od otroških let pa do svoje svete smrti častil zlasti Marijino brezmadežno spočetje. Duhovnik Renard trdi: „Dobri arški župnik je vedno veroval v brezmadežno spočetje svete Device in stanovitno častil v Njej to dragoceno odliko... To je bila vedno njegova pobožnost in njegova vodilna misel." Dobro so nam znana prikazovanja Brezmadežne sv. Katarini Laboure leta 1830 v ulici du Rac v Parizu ter sv. Bernardki lurški v Massabielski votlini leta 1838. Pa Pagnoux prav trdi, da pot Brezmadežne iz Pariza v Lurd vodi preko Arsa. Janeza Marijo Vianneya imenuje kar starejšega brata in predhodnika sv. Bernardke lurške. Pri rednem škofijskem postopku za Vianneyevo razglasitev za blaženega je njegova sestra Marjeta izpovedala, da je že v nežni mladosti imel navado, kadar je slišal biti uro, zmoliti zdravamarijo ter dodati: »Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno spočetje blažene Device Marije, Matere božje." Kot duhovnik je Vianney SKoraj vse življenje imel opravka z grešniki v spovednici, a njegova duša je ostala popolnoma nedotaknjena. Mučile so ga seveda skušnjave proti čistosti. Pa je 3. oktobra 1839 razodel duhovniku Tailhadesu, da je že kot duhovnik napravil zaobljubo, da bo vsak dan molil: »Pozdravljena, Kraljica..." in šestkrat zdihljaj »Hvaljeno bodi vekomaj sveto in brezmadežno spočetje blažene Device Marije, Matere božje. Tako bodi." Brezmadežna ga je rešila skušnjav proti čistosti. S svetim župnikom Balleyem, ki mu je največ pomagal do duhovništva, je kot njegov kaplan v Ecullyju prepisoval molitve v čast Materi božji ter jih razdeljeval med ljudi. Sestavila sta posebni rožni venec v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju, ki so ga kasneje tudi v Arsu dolgo časa molili pred večerno Molitvijo. V skromni arški cerkvici je zgradil stransko kapelo z oltarjem, na katerega je postavil kip Brezmadežne, ki je bil popolnoma tak, kakor se je Marija prikazala 27. novembra 1830 sv. Katarini Laboure. Kapelo je otvoril 6. avgusta 1820. 30. oktobra 1834 je arški župnik prosil lyonskega trgovca Laporta, naj mu preskrbi nov kip Brezmadežne čudodelne svetinje. Katarina Lassagne imenuje ta kip najbrž čudodelen, ker se je pred to podobo Brezmadežne toliko grešnikov spreobrnilo. Tudi v cerkveni ladji je vsak romar lahko videl kip Brezmadežne čudodelne svetinje. Čudodelno svetinjo je dal obesiti tudi na spovednico; med spovedovanjem se je večkrat oziral nanjo. Brezmadežni se je priporočil, preden je ustanovil malo sirotišnico, ki ji je dal zaupljivo ime; Previdnost (Providence). Tam je napravil uto, ki jo je obraščala trta; v to uto je postavil zopet kip Brezmadežne; tako se je uta kmalu spremenila v molilnico. Na zvonik arške župnijske cerkvice je dal napraviti uro. Svoje vernike je navadil, da so ob vsakem udarcu ure počastili brezmadežno Devico Marijo, kar je sam vršil že vse življenje. Kadar je učil krščanski nauk ali pridigal, pa je bila ura, je prenehal ter z vsemi poslušalci pozdravil brezmadežno Mater božjo. Takole so župnik, verniki in romarji molili: „Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno spočetje blažene Device Marije, Matere božje! O Marija, naj vsi narodi slave tvoje sveto 'me, naj vsa zemlja hvali in kliče tvoje brezmadežno Srce!" Vsako soboto je opravil sv. mašo pred oltarjem Brezmadežne čudodelne svetuje; napravil je celo zaobljubo, da bo vsako soboto maševal v čast Brezmadežni, da bi ga tako varovala s svojim vsemogočnim materinskim varstvom. Če sam ni mogel maševati, je opravil kak drug duhovnik sv. mašo pri Marijinem oltarju. Hkrati Pa je vsako soboto zahvaljeval predobrega Boga, da je ustvaril brezmadežno Devico Marijo ter ji dal tako dobro srce do grešnikov. Vsako soboto po maši je molil litanije Matere božje, zdravamarijo in vzklik: „Marija, pribežališče grešnikov, Prosi za nas!" V svojih najtežjih letih priprave na duhovništvo se je spoznal z blaženim ■Marcelinom Champagnatom, ustanoviteljem družbe malih Marijinih bratov (bratov maristov), ter .Janezom Klavdijem Colinom, ustanoviteljem redovniške Marijine-družbe (maristov). Z obema ga je vezalo prisrčno prijateljstvo in velika ljubezen do Marijo. V noči med 4. in 5. septembrom 1853 je hotel oditi iz Arsu ter stopiti v Marijino družbo v samostan Naše Gospe iz Neylierja, kjer so sc novi redovniki Posvečevali zgolj kontemplativnemu življenju. V to Marijino družbo sicer ni mogel stopiti, s srcem pa je bil vedno v njej. Na praznik Brezmadežne leta 1846 se je tej Marijjnj družbi priključil vsaj kot tretjerednik; sprejel ga je bi. Peter Julijan Kymaid. Kmalu nato je ob času kolere dal kovati svetinjice: na prvi strani je bila Podoba Brezmadežne, na vsaki strani ob njej pa lilija, na drugi strani pa napis,, »O Marija, spočeta brez greha, obvaruj nas kuge!" Ko je bil Vianney župnik v Arsu, je poskrbel za celo vrsto ustanovnih maš v čast Brezmadežni in njenemu presvetemu Srcu: dvajset ustanovnih maš Bogu v za-h'alo, da je Marijo obvaroval izvirnega greha, ter v čast Marijinemu brezmadež-ncmu spočetju, da bi varovala otroke pred rojstvom in bi mogli prejeti sveti krst; trideset ustanovnih maš v čast svetemu Srcu Marijinemu, da bi varovalo misijonarje, ki prinašajo milost vere poganskim krajem; dvajset ustanovnih maš prav tako v čast svetemu Srcu Marijinemu, da bi izprosilo duhovnikom belleyske škofije dar vere in svete čistosti. Marija mu je v več primerih skoraj čudežno pomagala do denarja za te ustanovne maše. Ne smemo prezreti Vianneyeve pobožnosti do brezmadežnega Srca Marijinega. Marija je v Fatimi priporočila posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu. Sveti arški župnik je pa že 1. maja 1836 po dolgih osemnajstih letih gorečega širjenja pobožnosti do Brezmadežne med svojimi verniki in romarji vso župnijo in vse njene prebivalce posvetil njenemu brezmadežnemu Srcu. Dobra arška župljanka je podarila lepo rdeče srce, ki so ga položili na pripravljen prostor pred kapelo Brezmadežne. Župnik je stopil na prižnico z belim svilenim trakom v rokah; na njem so bila napisana imena vseh arških družin; župnik je prebral imena na prižnici in ganljivo pridigal ter posvetil svoje vernike brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Med pesmijo: »Pozdravljena, Kraljica," je sveti župnik šel in položil imena vseh v rdeče srce ter ga na zlati verižici obesil Mariji okoli vratu. To resno posvetitev je ime! za tako važno, da je na levo stran Marijinega oltarja dal napraviti napis, da je župnijo posvetil Mariji Devici, spočeti brez greha; drug napis v spomin na to posvetitev pa je poslal na Marijino božjo pot v Fourviere, kamor je sam že tolikokrat romal. Vsaka družina je dobila za spomin podobo Brezmadežne, kamor so družinski poglavarji napisal; posvetitev, župnik pa se je podpisal. Kasneje so se tudi romarji in spovedenci pridruževali tej posvetitvi ter dobivali v spomin podobe Brezmadežne. Duhovnik Toccanier priča, da je župnik večkrat daroval svojo župnijo Mariji Devici, Katarina Lassagnc pa pripoveduje, da je večkrat ponoči svoje farane posvetil Brezmadežni. 17. decembra 1845 je vpisal šestdeset svojih župljanov v nadbratovščino naše Gospe zmag (Notre-Dame des Victoires) za spreobrnjenje grešnikov v Parizu. Ta bratovščina v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu se je močno razširila po vsem svetu. V tej župnijski cerkvi je goreči župnik Desgenettes posvetil svoje župljane Marijinemu brezmadežnemu Srcu ter doživljal čudovita spreobrnjenja grešnikov. Vianneyeva in Desgenettesova župnija sta bili torej med prvimi Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvečenimi župnijami. V obeh je Marijino brezmadežno Srce delilo grešnikom preobilno usmiljenje. Leta 1844 je Vianney dal postaviti na vrh pročelja svoje župnijske cerkvice podobo Marijinega brezmadežnega spočetja, na podstavku pa so bile vklesane besede: Maria sine labe concepta. Želel je, naj bi podobo Marijinega brezmadežnega spočetja povsod izpostavljali v češčenje. Tako so romarji lahko kmalu opazili podobe Brezmadežne na križpotih, nad vhodi v hiše in v stanovanjih po arških družinah. Tako je svetu tako odmaknjena arška vasica postala kar malo mestece Brezmadežne. Ko je bil zgradil zraven sirotišnice (Previdnosti) kapelico, je bila njegova prva misel, naj bi bila posvečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju. Belleyski škof jo je sicer posvetil sv. Družini, a Vianney je izbral tele kipe: v sredi oltarja je Jezus deček, na lev; strani sv. Jožef, na desni pa kip Brezmadežne čudodelne svetinje, ki ima na vratu obešeno rdeče srce, spodaj pa napis: O Marija, brez madeža spočeta. Ni mogoče popisati, kakšno radost je doživel Vianney 8. decembra 1854, ko je božji služabnik Pij IX. razglasil nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju kot versko resnico. Belleyski škof je želel, naj b; za to veliko slovesnost v vsaki župniji postavili Marijin kip. Kipi Brezmadežne pa so arško cerkev že krasili znotraj in zunaj. Zato je sveti župnik napravil načrt za dragocen mašni plašč; bil je bogato vezen z zlatom, na hrbtu pa je imel krasno podobo Brezmadežne; verniki in romarji so kar občudovali to dragoceno umetnino; župnik je hotel, naj se imenuje kar Plašč brezmadežnega spočetja. V krasno okrašeni arški cerkvici je močno utrujeni župnik, oblečen v krasni novi plašč, pel slovesno sveto mašo v čast Brezmadežni. Popoldne po večernicah je vsa župnija šla v procesiji k šolskim bratom, kjer je župnik blagoslovil na vrtu kip Brezmadežne, ki ga je bratom sam podaril. Zvečer je na tisoče in tisoče luči zagorelo po Arsu. Razsvetlili so zvonik, pročelja in stene cerkve in arških hiš. Preden je župnik šel po vasi, je sam slovesno zvonil tako dolgo, da so pritekli ljudje iz sosednjih vasi, ker so mislili, da v Arsu gori. župnik pa se je neskončno srečen sprehajal po razsvetljenem Arsu z drugimi duhovniki in brati. Velike slovesnosti ni mogel zaključiti brez pridige, v kateri je vzkliknil: »Kakšna sreča, kakšna sreča! Vedno sem mislil, da sijaju katoliških resnic manjka ta žarek. To je bila vrzel, ki ni mogla ostati v veri." Sicer pa je bilo v Arsu ob Marijinih praznikih vedno toliko ljudi, da je manjkalo prostora v cerkvi; ljudje so se v velikem številu približali obhajilni mizi; župnik je ob teh dneh tudi zvečer navdušeno pridigal o Marijini svetosti, mogočnosti in ljubezni. Njegova ljubezen do brezmadežne, deviške božje Matere je bila tolika, da je Katarina Lassagne upravičeno rekla, da je ni mogoče popisati. Malo pred razglasitvijo verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju, je vse poslušalstvo kar pretreslo, ko je svoj govor končal z besedami: „če bi mogel sebe prodati, da bi še kako slvar dal sveti Devici, bi se prodal." (9) Že od otroških let je brezmadežno in prečisto Devico in Mater Marijo pobožno častil z molitvijo svetega rožnega venca. Ko je na poti k vojakom ležal bolan v bolnišnici v Roar.ne, so avguštinke brž mogle opaziti, kako pobožno je molil rožni venec.Ko je bil na praznik Gospodovega razglašenja leta 1810 v strašnih borbah glede vojaške službe, je zopet vzel v roke rožni venec. Kasneje je nekaterim osebam v Arsu zaupal: „Morda ga še nikoli nisem molil s tako velikim pogumom." Isti pominja omenjena spomenica škofov septembra 1952: „.. .Procesije so v več ezelah prepovedane. Velike cerkvene slovesnosti, pri katerih se zberejo verniki Cc zuPnij, so izpostavljene vsem mogočim šikanam. Tako so bile predvsem motene ,°ye maše. Darove v naravi, ki jih je novomašnik po stari navadi prejel, je Uprava rzavne bezbednosti (UDB) zaplenila." . ... (7) „Oslobodjenje“, 8. 3. 1952 je obtožilo duhovnike, da so zlorabili v Jugo- vi obstoječo svobodo, ker so trdili, da so bili Kristus in apostoli delavci, in a biva Bog. To pomeni razširjanje verske nestrpnosti. Župnik iz Crikvenice, ki in n 10' 1951 Pridigal o nedeljskem evangeliju: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega n . °gu> kar je božjega," je bil v »Vestniku" 18. 10. ostro napaden. Duhovnik je tod V sl<,atiu in v smislu evangeljskega odstavka poveličeval domovinsko ljubezen, ■ j. — tako nadaljuje list — ta hvala je bila tendenčna, ker je v drugem delu P mige govoril, da so pri državnih zakonih meje v pokorščini ter je Roga in božje Povedi postavil na prvo mesto. Državni pravdnik mesta in škofovske stolice v Djakovem je določil, katerih tvarin duhovnik v svojih pridigah ne sme obdelovati: brezboštvo, zakon kot zakrament in njegovo nerazvezljivost, peto zapoved, Jobovo potrpežljivost, obsojanje zla itd. V nekaterih krajih pomeni pridiga o papeštvu napad zoper edinost naroda in države; pridiga o volku v ovčjem oblačilu zveni kot napad na režim. Mnogi duhovniki so bili obsojeni na tri ali šest mesecev ječe, ker so v svojih pridigah obravnavali tvarino o ponižanem napuhu. — V navedeni spomenici škofov r.a maršala Tita se glasi: „Na enak način je ogrožena svoboda pridiganja. Duhovnikom se očita, če navajajo sv. pismo. Pozitivna razlaga verskih resnic se pojmuje kot napad na varnost države in novega socialnega reda. Duhovnikom je bilo prepovedano podajati verouk v nasprotju z brezboštvom. Duhovniki — tako pravi navodilo vlade v Bosni in Hercegovini — ne smejo uveljaviti svojega vpliva na starše, da bi preprečili brezboštvo otrok. Prišlo je tako daleč, da se je od duhovnika zahtevalo, naj svoje vernike poziva, „da ne bodo hodili v cerkev". ((8) Primerjaj spis: Tajni dokumenti o odnosima Vatikana i Ustaška NDH, Zagreb, Ognjen Priča, str. 144 in dokumentarični odgovor k temu v „La civilta cattolica", 1952, IV, str. 428—435. (9) Objavljeno v „L’Osservatore Romano", 14. 1. 1953. (10) Primerjaj k temu poročilo, ki ga je podal teoretik jugoslovanskega komunizma, Milovan Djilas, na II. plenarnem sestanku centralnega komiteja v ..Komunistu", IV, štev. 'l (1950). (11) Z dekretom 29. 1. 1952 in s podpisom predsednika vlade Ljudske republike Hrvatske je bil teološki fakulteti v Zagrebu odvzet uradni visokošolski značaj. Nekaj dni za tem je izdala enak odlok vlada Ljudske republike Slovenije za teološko fakulteto na ljubljanski univerzi. Ko sta obe fakulteti izgubili državni značaj, sta morali poskrbeti za obstoj iz lastnih sredstev. Komunistična taktika je bila prozorna: Fakultete, ki so odvisne od državnih sredstev, se podrede pogojem, ki jih stavi država. Dejansko je država še naprej subvencionirala ljubljansko fakulteto, čeprav ni v nobeni zvezi z univerzo, ker so njen dekan dr. Stanko Canjkar in nekateri profesorji pospeševali cirilmetodijsko društvo (CMD). Komunistična vlada je s tem dosegla dvoje: Mogla se je ponašati, da podpira katoliško fakulteto izven okvira univerze, in trditi, da ima sebi vdane profesorje. (12) Za zgled različnih po času si sledečih in notranje povezanih preganjanj, ki jih je zgodovina cerkvenega boja v Jugoslaviji tako polna, naj navedemo eno iz leta 1952. Radio in tisk, predvsem, kar je bilo določeno za mladino, sta pripravila sistematično propagando zoper vsako vero, ki sta jo prikazovala kot izključno iznajdbo kapitalizma za izkoriščanje ljudi, kot bedasti misticizem, praznoverje in mračnjaštvo. Govorilo se je na nesramen način'o molitvi, o zakramentih in čudežih, o krščanski ..mitologiji" in o grehih Cerkve. „Oslobodjenje“, organ Ljudske fronte bosansko-hercegovske republike, je pričel napad v številkah z dne 29. in 30. 1.; v začetku februarja so sledili »Pobjeda", organ črnogorske ljudske fronte, „Naprijed“, tednik hrvaške komunistične partije (8. in 15. 2.). »Ljudska pravica" (16. 2.) in v marcu »Nova Makedonija", organ Makedonske fronte. Pridružile so se »Knjižne novine" (literarni list), »Trideset dana" v Beogradu, »Voce del popolo" na Reki in »Svobodna Dalmacija" v Splitu. Vodilni so bili časopisi in sicer ne slučajno, kot pripominja Cavalli v »La Civilta cattolica", 1952, II., str. 135—149, ki so v inozemstvu skoro popolnoma nepoznani. Na ta način so hoteli doseči narod, ne da bi vzbudili pozornost zapadnega sveta, v trenutku, ko so hoteli svet prepričati, da je verski boj legenda, ki so si jo izmislili v Vatikanu. V bistvu ne prinašajo časopisi nič drugega kot opisovanje tega, kar je neki Kangrga v omenjenem »Naprijedu" z vso jasnostjo napisal: »Vero je največja poguba človeštva." Treba jo je pobijati z vsemi sredstvi. V nekaterih deželah se tovrstne gonje ponavljajo večkrat na leto. Meseca april in maj 1952 sta bila v tem pogledu posebno izdatna. Tako »Politika" v Beogradu (5. in 21. 5.), »Ncdeljnc informativne novine" v Beogradu (4.' 5.), »Republika", Beograd, 6. 5.; »Vjestnik", Zagreb, 9. in 18. 5.; »Partijski radnik", list srbskih komunistov (15. 5.); »Borba", Beograd, 27. 5.; »Slovenski poročevalec", Ljubljana, 11. 5. 1952. Novice od povsod JUGOSLAVIJA Bratovščina za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in opravo ubožnih cer-kva v ljubljanski škofiji praznuje letos stoletnico obstoja. Cirilmctodijsko društvo je namesto »Organizacijskega Vestnika" začelo izdajati priročnejši list „10 let CMD“. Iz nekaterih člankov v prvi številki mimogrede diha misel: »Slovenci smo narod in kakšne jugoslovanščine ne mislimo prevzeti." — Nekrolog umrlemu Ivanu Rej-cu> dornberškemu dekanu je napisal Stanko Vrtovec. Omenja njegovo internacijo v Južni Italiji 1931. — Ernest Klančnik se spominja p. Bonaventura Jožefa Toplišeka, bivšega ekonoma trapistov. Ob pogrebu tega je imel slovesni rekvijem opat Pij Novak ob asistenci p. Gabrijela Zemljaka in p. Ignacija Klasinca. Na pogrebu je bilo 15 duhovnikov. CM D je za leto 1959 izdalo stenski koledar v 96.000 izvodih. Bil je popolnoma razprodan. — V drugi številki je nelcro-!°K trapista p. Vincencija Antona Divjaka, ki je umrl pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. — Ivan Greif se spominja zlato-mašnika Alta Ivana, katerega pogreba Se je udeležilo 34 duhovnikov. Pater Roman Tominec OFM je bil obsojen na 6.000 dinarjev kazni ali en mesec zapora. Pregrešil se je na prižnici, kjer je omenil, da bolničarke po bolnišnicah niso tako požrtvovalne, kakor so Ule nekdaj usmiljene sestre. Trije jezuiti obsojeni. Med njimi sta P. Edi Bohm, teološki profesor v Zagrebi in p. štrubelj. Dva sta morala plačati vsak po 10.000 dinarjev, tretji pa je bil obsojen na tri mesece zapora. Na ljudskem misijonu v Mariboru so si upali povedati stvari, ki niso bile po godu komunističnim oblastem. Slomškovo leto. Ob priliki letošnje stoletnice, odkar je škof Anton Martin Slomšek prenesel škofijski sedež lavan- tinske škofije iz št. Andraža v Maribor, je bilo v tej škofiji razglašeno Slomškovo leto. škof dr. Maksimilijan Držečnik je za to stoletnico vernike in duhovnike posebej prosil, naj molijo za duhovniške poklice. G. Jožef Jušič slavi letos diamantno sv. mašo. Doma je iz Ažbe v Beneški Sloveniji in živi sedaj v Kredu pri Kobaridu. G. Jože But, kaplan v Ljutomeru, je postal župni upravitelj isto tam. Na pogrebu g. Franca Majdiča, zlato-mašnika, ki je 25 let deloval kot župnik v Sodražici na Dolenjskem, se je zbralo nad 30 duhovnikov. V cerkvi je imel žalni govor dekan g. Alojzij Dobrovoljc, na pokopališču pa sedanji župnik v Sodražici dr. Stanko Lenič. Okoli 100 duhovnikov se je zbralo na pogrebu g. dekana Andreja Lovreca v Ljutomeru. Kanonik dr. Ostre je v govoru orisal pokojnikov značaj. Mašo je daroval g. kanonik Hrastelj, pogrebne obrede pa je opravil kanonik Meško ob asistenci ljubljanskega prošta dr. Fr. Kimovca. ARGENTINA Pastoralna konferenca duhovnikov ljubljanske škofije v Argentini se je vršila 27. maja v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Udeležilo se je je 31 sobratov. Duhovno misel je imel dekan teološke fakultete v Adrogue dr. Ignacij Lenček: Duhovnik v službi in njegovo osebno življenje. Dr. Lenček je namesto bolnega g. prof. dr. Ivana Ahčina tudi vodil konferenco. Predavanje je imel g. prof. dr. Filip Žakelj: Odkritja v Qum-ranu ob Mrtvem morju. Kazus iz liturgije o binaciji, trinaciji in večernih mašah je rešil g. Rant Jože. Gospoda Janez Malenšek in Štefan Novak sta bila pred kratkim ustoličena kot župnika. Prvi v Villa Caraza, drugi pa v Tristan Suarez. Oba v škofiji Lomas de Zamora. čestitamo! Semenišče in škofov zavod v Adro-gueju. Bogoslovcev v semenišču je letos 13, gojencev v škofovem zavodu pa 23; ljudsko šolo jih obiskuje 9, srednjo šolo pa 14. Duhovne vaje za bogoslovce in duhovnike smo imeli od 8. do 13. marca v domači kapeli Marije Pomagaj; vodil jih je znani stari in izkušeni redovnik Lichius iz Družbe božje Besede. Te mesece so bogoslovci in gojenci mnogo molili in še molijo k božjemu služabniku škofu Frideriku Baragi za ozdravljenje dr. Ivana Ahčina, profesorja in urednika Omnes unum. Vsako leto slovesno obhajamo 31. maja praznik Marije Kraljice oziroma Srednice vseh milosti kot svoj hišni praznik. Letos smo že prejšnji večer imeli slovesne latinske večernice, na praznik pa zjutraj ob 7 sv. mašo s slovenskim petjem, ob 9 pa slovesno peto latinsko sv. mašo. Popoldne smo Srednico vseh milosti počastili s prisrčno akademijo. Bogoslovci in gojenci so pripravili nekaj Marijinih pesmi. Štirje bogoslovci so recitirali misli štirih slovenskih škofov (Barage, Slomška, Jegliča in sedanjega ljubljanskega g. škofa dr. Gregorija Rožmana) o Srednici vseh milosti, eden izmed gospodov bogoslovcev je govoril o veliki pobožnosti arškega župnika Janeza Vianneya do Matere božje, srednješolci pa so se lepo naučili zborno deklamacijo, katero je skrbno priredil njihov prefekt dr. Branko Rozman. Tudi na žrtve brezbožnega komunizma nismo pozabili. 13. junija zvečer nam je o teh žrtvah lepo govoril dr. Tine Debeljak, srednješolci pa so skrbno recitirali nekaj odlomkov iz Debeljakove Črne maše za pobite Slovence. Srednješolci so slovensko šolsko mladež za god sv. Alojzija razveselili z lutkovnimi igricami v župnijski dvorani v Ramos Mejia pod spretnim vodstvom dr. Brankota Rozmana. Predavanja za bogoslovce so se začela po duhovnih vajah in končala 26. junija. 27. junija smo za sklep semestra obhajali vzhodni dan. Liturgijo je opravil dr. Pavle Krajnik, ki je ta semester tudi po dve uri na teden predaval o vzhodnem vpra- šanju in teologiji; letos je pri peti liturgiji sodeloval zbor bogoslovcev, kar je prav ugodno vplivalo. Po maši po vzhodnem obredu je dr. Pavle Krajnik dijakom, bogoslovcem in duhovnikom ob skioptič-nih slikah pojasnjeval zanimivosti ločenega krščanskega Vzhoda. Meseca julija se bogoslovci pripravljajo na semestralne kolokvije; pet pa jih bo delalo diplomski izpit iz pastoralne teologije; novomašnik Langus Janez bo pa končal bogoslovje, 15. avgusta bo prejel mašniško posvečenje; ker je prevzvi-šeni gospod škof dr. Gregorij Rožman moral iz zdravstvenih razlogov potovanje v Argentino odložiti, ga bo posvetil pomožni škof iz Lomas de Zamora msgr. dr. Schell. AVSTRIJA G. Ferdinand Kolednik se je pozdravil in po oddihu pri naših dobrih cistercijanih v Stamsu na Tirolskem odpotoval za nekaj časa iz Avstrije. Pri frančiškanih v Rimu je natisnil v latinščini Jurčičevega Jurija Kozjaka. G. Blaž VVblfel je 23. maja umrl v sanatoriju v Celovcu. Rodil se je v štebnu v Podjuni in postal duhovnik 1. 1911. Ka-planoval je v Tinjah, v Porečah, na Pre-valju in Guštanju. Župnik je bil na Jezerskem, v Apačah, v Gorjah, Št. Vidu v Podjuni, v št. Rupertu pri Velikovcu, Medgorjah in na Brdu v Ziljski dolini-Med zadnjo vojno je bil izseljen. Po povratku je bil do upokojitve župnik v Vogrčah pri Pliberku. V Grazu je umrl p. Pelagij Klemenčič- ČILE Curacautin. V Curacautinu, južnem dolu Čileja, že skoraj deset let goreče pa-stiruje g. Janez Mohar. Pri delu na župniji mu pomagata gg. Andrej Pogačar in France Okoren. G. Pogačar vrši kaplansko službo pri župnijski cerkvi, g. Okoren pa je že skoraj samostojen župnik v Sel-va Oscura, ki je bila podružnica Cura-cautina. Zanimivost njihovega dušnega pastirstva so biblični krožki, ki jih ustanavljajo zlasti po revnih naseljih. Ljudje se zberejo v eni izmed hiš enkrat na te- den, prvi del sestanka je posvečen razlaganju sv. pisma, drugi del pa razgovoru o verskih in socialnih problemih tistega naselja. Začel je ta način pastiro-vanja neki duhovnik v Santiago de Chile in je tako v nekaj letih pokristjanil svojo župnijo. ITALIJA Skupina naših duhovnikov in bogoslovcev v Rimu je imela več bratskih sestankov, na katerih so obravnavali razna aktualna vprašanja n. pr. o bližnjem vesoljnem cerkvenem zboru. Msgr. dr. Fran Močnik v Gorici je 17. marca obhajal srebrno mašo. V maš-nika ga je posvetil škof dr. Alojzij Fo gar. Služboval je najprej na črnem vrhu, potem v Vrtojbi, nakar je prišel za vikarja v goriško stolnico. Med zadnjo vojno in takoj po njej je preživel zelo težke trenutke. Kot apostolskega administra torja so ga komunisti dvakrat izgnali iz Solkana pr; Gorici, ki je po vojni prišel pod Jugoslavijo. Sedaj živi v Gorici kot predsednik Goriške Mohorjeve družbe in odgovorni urednik Katoliškega glasa. Zaslužnemu monsignorju iskreno čestitamo. Ob priliki 60-letnice Marijine družbe v Trstu je vodil duhovne vaje salezijanec g. Cvetko s Koroškega. Na akademiji sta govorila škofijska voditelja Marijinih družb msgr. Jakob Ukmar in msgr. Ivan Omerza. P. Silvin Eiletz 1). J. je v Rimu prejel mašniško posvečenje po vzhodnem obredu. Bolj obširno poročilo drugič. Po petih letih smrti msgr. Ivana Trin-ka so postavili na njegov grob spomenik. Rdeči so ga že zdavnaj hoteli postaviti, Pa se je družina odločila, da ga postavi sama s pomočjo beneško-slovenskih du hovnikov. Načrt zanj je napravil arh. Tone Kralj. Visok je tri metre. Pri Kalistovih katakombah je sedaj g. Štefan Zver, salezijanec, ker je g. dr. Jo že Miklič odšel v Dolino pri Trstu za kaplana. G. Rajko Wang, semeniški duhovnik, je odšel v Rim študirat glasbo. Tri novomašnike ima letos Beneška Slovenija. Posvečeni so bili 28. junija v videmski stolnici: Dolfo Dorbolb, Kopitarjev iz Laz, Jožef Mučič iz Ronca in Emil Batistič iz Pečinjega. Bog blagoslovi vse tri in jih podpiraj na težki du hovniški poti! G. Anton Cuffolo, ki že 40 let deluje v Lazah, obhaja letos 45-letnico mašni-štva. Enak jubilej obhajata tudi g. Peter Černoja v Briščah in g. Peter Hvalica v Dolenjem Barnasu. V Palermo, na Siciliji, delujeta zdaj dva naša redovnika klaretinca (sinova brezm. Srca Marijinega): p. Franc Husu in p. Anton Surina. V Kataniji, na Siciliji, deluje p. Miro slav Štok iz iste družbe. G. Angel Kračina, župnik v št. Lenartu v Benečiji, je tudi v Trstu na prizivnem sodišču dosegel svoje pravice in časnikarji, ki so ga obrekovali, bodo za naprej bolj spoštovali resnico. Msgr. dr. Franc Močnik je v Bologni položil izpit usposobljenosti za profesorja matematike in fizike. Slovenski duhovniki v Trstu so koncem maja v Marijamšču na Opčinah razpravljali o tržaški škofijski sinodi. Duhovska zveza v Gorici je letos izdala šmarnice z naslovom »Marija nas kliče". G. Jože Kunčič, namestnik ravnatelja Marijanišča na Opčinah pri Trstu, je na kvatrno nedeljo po binkoštih govoril na tržaškem radiu o slovenskem semenišču in škofovem zavodu v Adrogue. Dr. Janez Belej in dr. Maks Jezernik, oba v Rimu, sta dobila naslov monsi-gnorja. Prvi je v službi pri Kongregaciji de Propaganda Fide, drugi pa je rektor-asistent zavoda de Propaganda Fide. Čestitamo! P. dr. Vigilij Alt, kapucin, se je iz Rima vrnil v Jugoslavijo. G. Karel Reja, župnik v Rupi, je koncem aprila zatisnil oči v sanatoriju v Gorici. G. Janez špcndal. bivši župnik v Ljubnem, znani Marijini božji poti, je po hudi bolezni na jetrih umrl 4. maja. Pokopali so ga 6. maja v Capui. FRANCIJA Msgr. Stanko Grims je bil aprila precej slab in so ga v bolnišnici komaj spravili pokonci. Zdravnik mu je priporočal dalj.šj popolen počitek. Kako naj si ga izseljenski duhovnik vzame, ako ne pride kdo drug na njegovo mesto za tisti čas ? Med boleznijo mu je deloma pomagal g. Dcjak Tone, deloma pa tudi g. Susman CM. Za 1. maj, ko je bilo romanje Slovencev, se je zbrala tam lepa družba slovenskih sobratov in pariški pomožni škof msgr. Rup. Skrbeti mora za približno 700 slovenskih družin, to je za okoli 5000 duš slovenskih izseljencev. KANADA Božja beseda. Deseti letnik Božje besede, ki ga sedaj ureja g. Franc Sodja, je začel izhajati v mnogo lepši obliki. Prinaša mnogo prav dobrih člankov. Slovenske duhovnike in redovnike posebej opozarjamo na članke pod naslovom: Pred vrati pekla, v katerih nam Branko Bohinc (psevdonim) živo opisuje, kaj so z njim počenjali v ječi slovenski komunisti. Misijon v Montrealu. Med Slovenci v Montrealu sedaj deluje lazarist Časi. Pred veliko nočjo jih je obiskal gospod škof dr. Gregorij Rožman ter imel v kletni cerkvi sv. Ludovika misijon za slovenske vernike; skoraj vse je tudi sam spovedal. Za veliko noč se je k škofovi maši zbralo 500 ljudi. Slovenci v Montrealu in okolici bi radi dobili svojo narodno župnijo. Prav je, da njihove iskrene in upravičene želje podpremo z iskreno molitvijo, ker sami čutimo, kako v tujem morju hitro umrje verska in narodna zavest. Misijon v Torontu. Vodil ga je v župniji Marije Pomagaj g. Karel Wolbang od tihe nedelje do velike noči: pivi teden za žene, drugi teden za može. K uspehu misijona sta mnogo pripomogla požrtvovalno delo in ljubezniva beseda nekaterih apostolskih slovenskih rojakov in rojakinj, ki so tako mnogim pomagali do spovednice. V štirinajstih dneh je bilo razdeljenih blizu 2.400 sv. obhajil. Duhovna obnova v Londonu za Slovence. Vodil jo je od 19. do 21. marca g. Janez Kopač CM; k obhajilu je šlo okoli 100 Slovencev. Duhovna obnova za Slovence tudi v Hamiltonu in okolici. Od cvetne nedelje zvečer do velikega torka zvečer je bil med njimi prav tako g. misijonar Kopač Janez; svete zakramente za veliko noč je prejelo okoli 150 Slovencev in Slovenk. Večna devetdnevnica v čast Brezmadežni čudodelne svetinje. V župniji Marije Pomagaj v Torontu imajo vsako leto tudi šmarnice; letos so jih zaključili z devetdnevnico v čast Brezmadežni čudodelne svetinje; odslej se bo v tej Marijini slovenski župniji vršila „večna devetdnevnica", ki je rodila že toliko čudovitih nadnaravnih sadov po drugih krajih. Nova slovenska župnija Brezmadežne čudodelne svetinje v New Torontu. Novo župnijo in novo župnijsko cerkev je dovolil torontski nadškof kardinal McGui-gan. Na predlog g. misijonarja Kopača Janeza so slovenski verniki soglasno izbrali Brezmadežno čudodelne svetinje za zavetnico nove župnije; kardinal in nadškof je ta predlog odobril. Tako bo v Torontu počasi zrastla nova župnija, ki bo prav tako posvečena Mariji. Nova maša g. Franca Skumavca. Slovesno novo mašo, pri kateri je sodelovalo staro in mlado, je imel 7. junija v cerkvi Marije Pomagaj g. Franc Skumavc, slovenski rojak. O slovesnosti bomo še kaj več poročali. Gospod novomašnik je napisal v majski številki Božje besede zanimiv članek: Zakasneli poklici. ZDRUŽENE DRŽAVE Drugi mednarodni kongres mednarodne zveze Marijinih kongregacij so bo vršil od 20. do 23. avgusta 1959 v Ne-warku, N. Y. Predavanja bodo v petih jezikih (angleški, francoski, italijanski, nemški, španski). Lepo bi bilo, da se vsaj kateri slovenski duhovnik, ki biva v Sev. Ameriki, zborovanja udeleži ter nam o njem poroča. Rev. Anton Anžič, ki je župnikoval v Zeland, N. D., je že pred dlje časom postal dušni pastir v karmeličanskem samostanu v Wahpeton, N. D. Rev. Alojzij Zdolšek je postal župnik v Zeland, N. D. Dr. Alfonzu Čuku, ki predava psihologijo v benediktinskem zavodu Latrole, je v Biljah na Goriškem umrla mati Emilija čuk. Naše sožaljel 6. marca je umrl v St. Johnsu v Minnesoti starosta ameriških slovenskih duhovnikov benediktinec p. Itoman Humar. Dočakal je 94 let. Pred leti je o njem zapisal p. Bernard OEM: „To je zadnji naš misijonar Baragova kova... Z njim bo umrla najveličastnejša doba slovenskega amerikanstva.'* Rojen je bil v Podhruški Pri Kamniku. Ko je bil star 19 let, se je odpravil v misijone v Ameriko. Bil je zadnji Slovenec, ki je govoril indijansko. Letno poročilo Marijine legije v clevelandski nadškofiji: Od 1. januarja do 31. decembra je Marijina legija v Clevelandu opravila tole delo: obiskov pri faranih, Popis faranov itd. 17.913 (9680 ur dela); obiskov pri mlačnih katoličanih S.18S (3.376); urejenih zakonov 775 obiskov (925); pridobivanje pomožnih članov 4.615 (2.434); obiskov bolnikom in onemoglih, zaprtih. 3.022 (3625); bratovščina krščanskega nauka 1.932 obiskov (1.776); otroci vabljeni v katoliške šole 360 obiskov (431); obiskov piri nekatoličanih 6.283 (3815); delo za katoliške ustanove 9.116 obiskov (6767); nekatoliške ustanove 2.907 obiskov (1048); pouk na domovih (n. pr. za gluhoneme) 796 ur; pomoč pri katoliških informacijskih urah 1.560 ur; druga pomoč (pogrebi, botrin-■stva, spremstvo k maši itd.) 7.198 ur; pomoč in nadzorstvo pri raznih drugih organizacijah itd. 2.418 ur. Skupaj je bilo 49.996 obiskov in se je porabilo 46.849 ur dela. — Vidni uspehi tega dela: odraslih krščenih 383; otrok krščenih 310; urejenih zakonov 161; k sv. zakramentom se vrnilo 582; konvertitov 342; za katoliške šole jih pridobili 107; odraslih birmanih 280; birmanih otrok 56. Pri tem delu in ušpehih ima nekaj zaslug tudi slovenski prezidij Marije Pomagaj v župniji sv. Vida v Clevelandu. Izdaja: Konzorcij (Gregor Mali). — Urejuje: uredniški odbor (dr. Ivan Ahčin, Rivadaviu 234, Adrogue FNGR, prov. Buenos Aires, Argentina). — Uprava: Stanko škrbe, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. — Tiska tiskarna Vilko, Castro Bivrros 917, Buenos Aires, Argentina.