Junakinja.                                  In. tukaj je bilo videti pretresljiv prizor:
(M. Špalkova.)                              V nizkem hlevu je sedela gos na jajcih;
'                                            oblaki  dima so jo zakrivali  njeni  okolici.
Bil je tih zimski nedeljski popoldan. V        Nekdo je v naglici izpehnil vratca, žival
gospodarskem poslopju je začelo goreti, m     bi  bila iziahka  pobegnila,   ampak  tega  ni
nenavaden  svit je ožanl vso vas.  Od za*     storila. Ostala je v gnezdu. S krčevito raz*
pada je pihal silen veter, ki je ogenj kma»     petimi   perutmi   je   varovala   svoja   mila
lu jako razširil. Prihiteli so gasilci. Zamr«     jajca. Tudi gnezdo je že tlelo. Ampak gos
zli nbnik je dal le malo vode.  Ljudje so     se ni geniia. Samo glavo je v mukah pove*
begah  kakor  iz  uma  semtertja,  goved  je     gaia boij jn bolj
mukala    perutnina   se   je   vsa   preplašena        Kadar   pa  je   ogenj   ponehal,   je  gospo*
razkropila  po polju.  Milo tarnanje je ve*     dinja   sUoma   odnesla   gos.   Jajca   so   bila
calo grozm pnzor.                                          vsa spečena. Ali uboga žival je kakor vr*
Oteli so divjemu ognju eno streho med     toglava  silila  nazaj  v prazno gnezdo...
dvema   gorečima   hišama,   samo   hlevi   so        Naslednje   jutro   je   junakinja   poginila.
zgoteli.                                                                                                     Josip  Gruden.
46