ptačonei v gotovM. Leto LXXm., št. 83 a LJubljana, četrtek VL aprila 1940 Cena Din L— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit Trst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din IX—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva aHca št. * Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 31-2« Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg it 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnic^ v Ljubljani »t, tn nx\ Zaoeznisko brodouje pred Kategatom Nemci so v zadnjih dveh dneh izgubili ob norveški obali 9 vojnih ladij, med njimi 6 križark in 2 rušile a, dve križarki in 3 rušilci pa so močno poškodovani LONDON, 11. aprila. (Reuter). Razen poročila o včerajšnji jutrnji pomorski bitki pri Narviku ni izdala angleška admiraliteta še nobenega obvestila o pomorskih bojih, ki se baje vrše ob vsej zapadni in južni norveški obali. Glavni viri za ta poročila so sedaj v Stockholmu. predvsem švedski radio. Delno so poročila še nepotrjena. Snoči je švedski radio ponovno javil, da ie angleška vojska zasedla Bergen in Trondhjem. Glede Bergena je bilo objavljeno, da je prejel poročilo o zasedbi mesta s strani Angležev predsednik norveškega parlamenta Hambro, ki se mudi v Stockholmu. Sporočil mu je vest baje do telefonu poveljnik norveške posadke v Bergenu. O veliki pomorski bitki v Skageraku so prihajala poročila iz Goteborga do ranega jutra. Bitka je trajala včeraj ves dan in še danes zgodaj zjutraj je bilo slišati streljanje. Tudi od tu ni točnejših podatkov, kaj se je prav za prav zgodilo Na švedski obali je boje vsekakor opazovalo več sto ljudi. Poročila se razlikujejo v navajanju izgub, ki so jih imeli Nemci v bitki. Po nekem poročilu so bile. potopljene štiri nemške križarke in dve transportni ladij, po drugem poročilu pa pet transportnih ladij in tri križarke. Tretje poročilo navaja izgubo pet transportnih ladij in štiri križarke. Nemško vojaštvo s potopljenih transportnih ladi se je delno rešilo v rešilnih Čolnih na švedsko obalo. Potrjujejo, da so angleške vojne ladje popolnoma razpršile brodovje nemških transportnih ladij pri prehodu iz Kategata v Skagerak. Ladje so vsekakor vozile vojaštvo na Norveško. Za vest, da so angleške vojne ladje vdrle v Oslofjord, zaenkrat v Londonu še ni potrdila, pač pa javljajo to iz več virov iz Stockholma in vest tam potrjujejo. Ameriške agencije javljajo, da so postavile angleške vojne ladje nemški posadki v Oslu rok do danes opoldne, da mesto zapusti, ker bodo sicer pričele z bombardiranjem. Iz istega vira javljajo, da so nemška letala bombardirala eno izmed norveških obalnih trdnjav v Oslofjordu. katere poveljnik se ni hotel Nemcem predati. Po skromnih cenitvah so Nemci včeraj in predvčerajšnjim izgubili ob norveških obalah 9 vojnih ladij in sicer je bilo potopljenih 6 nemških križark, 2 rušilca in 1 vojna ladja, katere kategorija še ni ugotovljena. Poleg teh so težje poškodovala angleška letala dve križarki, trije nemški rušilci pa so bili poškodovani v pomorski bitki pred Narvikom. To so največje izgube, kar jih je pretrpela nemška mornarica od pomorske bitke pri Jutlandu v svetovni vojni dalje. Pomurska Mika pri Goteborgu Gutcborg, ii. aprila, e. Piebfvalci majh- nega otoka Marstranda, severno od Gote-borga, so opazovali srdito pomorsko bitko, ki ie trajala ves dan in vso noč v Skasre-raku pred vhodom v Kateeat. Na podlaci tega opazovanja hodijo, da je v tcJ bitki sodelovalo na nemški strani 23 ladij, med njimi 11 za prevoz čet in 12 oboroženih vojnih ladij. Borba se je pričela včeraj ob 15. popoldne. Javljajo, da je bilo potopljenih 5 nemških ladli za prevoz čet. Prebivalstvo izjavlja, da se .ie bt^a nawe.i pričela med nemškimi pomožnimi ladjami In angleškimi podmornicami. Pozneje ie uri- bitelo tudi še mnogo drugih anglcšMh ladij. Neki rib č z oteka Hipien, ki je južno od Ska^eraka, ie iziavil. da ie s svoiesa čolna prav dobro opazoval berbo in miDOveduie: Videl sem 12 velikih vojnih ladii. med njimi rušilce in križarke. ki so se bone med seboj. Po mojem mnenju je borba dosegla svoj višek okroe 14. Žal nisem mogel zaradi lastne varnosti več orazo.ati borbe in sem gledal, da č.m r>rei orklem domov. Stockholm. 11. aprila s. (Reuter) Davi Zgodaj se Je pomorska bitka v Kategatn nadaljevala. Po Sedanjih podatkih SO Angleži včeraj napadli s svojim brodovje pri Mar stranci u brodovje. obstoječe iz pribi "*-no 11 nemških transportnih ladij in ve? vojnih ladij. Potopljenih je bilo gotovo vec" nemških vojnih ladij, točno število pa ie ni znano. Znano je Ie, da Je bilo potopljenih sigurno 5 nemških transportnih ladii. Dve nadaljnji, ki sta bili poškodovani Je odvedla švedska kr.žarka v Marstrand. Doslej je znano ime samo ene potopljene transportne ladje, ki je 2600 tomka »Onta-ros«. Bolnišnica v Odtcborgu je premestila skoro vse bolnice, da je napravila prostor za izredno številne nemške ranjence.. Stockholm, 11. aprila AA. (Havas) V Stockholm so prispele vesti, da je končana velika pomorska bitka pri Goteborgu. V teku bitke je angleška es^adra izvršila napad na 10 nemških ladij, od katerih so bile najmanj štiri potop'jene. Na ta način je prenehala negotovost, ki ie vladala glede vprašanja, ah se bosta angleška in francoska mornarica lahko odejstvovali v vodah južne Norveške. Uspeh anelešMh vojnih ladij pri Goteborgu izpopolnjuje uspeh borbe pri Narviku. . Ribiči iz G berg* pripovedujejo, da Je morje oclr.o trupel. Potrjuje se vest. da SO norveške pomorske sile potopile nemško križarke »Emden«. Nemci 'zgubili 40.000 ton brodovja Stockholm, 11 aprila. AA (Reuter) Od začetka ntnttae&a napada na Norveško je bilo po dosedanjih poročilih potopljeno v Oslafjordu 40.000 ton nemškega brodovia. Obrambo Oslofjorda vodilo s trdnjave Oskaborg. Transportna ladja »Arendal«. ki je vozila nemške čete na iužno Norveško, se ie razletela. Menijo, da je zadela ob angleško mino. Kf ižarka »Emden« potopljena London. 11. amila. e. »Daily Fxprcs« poroča iz Stnokholma da *e bila nemlka kri-žarka »Emden« potopljena. Stcckholm. 11. anrila e p0 poročilih ta danskih krogov le v bitki, ki se vod? ori S^ageraku. norveški mi ©noseč »Oiaf Tri-t^ason« potopil nemško kri5arko »Emden«. Zatrjujejo, da je del angleškega brodovia prođrl v Oslofjord. kjer se razvija sedaj srdita bitka. Trdijo, da so izgube med posadko križarke »Emden« zelo velike. Dobiva se vtis. da so zavezniki odločeni nadaljevati z vsemi močmi operacije pri Osla. Po zadnjih poročilih, ki so prispela v Stockholm. so bile v Skageraku potopljene 4 nemške križarke. težko poškodovanih pa Je bilo več ladij, ki so prevažale nemške čete. Te ladje so se hotele zateči v švedske teritorijalne vode, a Jih niso dosegle. Angleži blokiralo Oslofjord LONDON, 11. aprila. AA. (Reuter) V zvezi z vestjo, da se v Skageraku vodi pomorska bitka v dveh krajih poročajo naknadno, da se v severnem delu Oslofjorda vodi borba med nekim nemškim rušileem in angleškimi leta- li. Nemški ruSilec ie bil zadet z Bombo ter se ie potopO. Stockholm, 11. apr s. (Reuter) Pred vojno luko Horten. ki zapira dohod v Oslofjord ter je sedaj v nemških rokah je prišlo včeraj do pomorske bitke med dvema edinicama norveške vojne mornarice in tremi nemškimi vojnimi ladjami Dva norveška minonosca sta potopila pri tem nemško križark o »Emden«. Internacija danskih in norveških ladij L°ndon, 11. aprila, s. (Reuter). Južnoafriška vlada je odredila, da norveške in danske ladje, ki so v južnoafriških lukah. do nadaljnjega ne srnejo zapustiti luk. Ukrep je označen kot začasen in ostane v veljavi samo toliko časa, dokler položaj v Skandinaviji ne bo razjasnjen. Enak ukrep je izdala za vse norveške in danske ladje kanadska vlada. Tri norveške trgovinske ladje tn ena danska so bile zadržane v Hongkongu. Norveška odklanja kapitulacijo pred Ne: čijo Kralj Haakon in njegova vlada pozivata prebivalstvo k odločnemu odporu proti nemškemu vpadu Stockholm, 11. aor. (Reuter) Iz Norveške poročajo, da ie krali Haakon odločno odklonil, da bi priznal Quialingovo vlado v Oslu kot legalno norveško vlado Krali slej ko prej priznava edino Nigardswoltovo vlado. 8 kralfevim odobrenjem ie izdala Ni-Tard5woltova vlada ponoči proglas na norveški narod, v katerem odklanja nemške rahteve no kapitulaciji, ter poziva norveški narod, naj pomaga vladi pri obrambi uprave, ostave ter neodvisnosti Norveške proti nemškemu napada. Proklamacija pravi dalje, da so Nemci z bombami fn drugimi sredstvi napadli Norveško ter jo hočejo uničiti. Ves civilizirani svet bo ta akt nasilja gotovo obsodil. Morda bo a soda Norveške za trenutek temna, nravi proklamacija, toda kmalu bodo 7©oet nastopil5 d?>-ffojl za novo svobodno bodočnost. Proklamacija zaključuje z besedami: 2ivela domovina, živela Norveška! stockholm. 11. aprila. (Havas). O včerajšnjem nzgovani med norveSklm kraljem Haakonom in nemškim pcriam- Rom BrSuerJem poročajo Se naslednje po-cirobnorti; Na proftnjo nemSkega poslanika, samega ga Je »prejel včeraj v avdien- ei kralj Haakon in sicer v Elvenrmu, kjer se je tedaj mudila norveška vlada. Nem- Ponočni nemški letalski napad na Scapa Flow Naimali] 7 nemških letal sestreljenih — Letalske bitke nad norveškim ozemljem in Rokavakim prelsvem London, 11. apr. (Reuter) V teku noti je bilo v letalskih bitkah ob angleških obalah nad Severnim morjem in nad Norveško sestreljenih najmanj 7 nemških letal, najbrže pa celo 14 letal. Štiri letala so bila sestreljena v teku ponovnih bombnih napadov, ki so jih pod vzela nemška letala ponoči na Scapa Flow. Nemška letala so prihajala nad Scapa Flovv ponovno v večjih in manjših skupinah. Metala so bombe ne samo proti angleškim vojnim ladjam, temveč so s bombami in strojnicami napadla tudi mesti Strcmness in Kirkwall na Orkpej-skih otokih. Pri vseh napadih nemška letala niso povzročila nobene Škode na imetju in nobenih človeških žrtev. Edino ena oseba Je bila lažje ranjena. Tri nemška letala so sestrelili protiletalski tonovi četrto pa angleška lovska letala, dve nadslfnji nemški letali sta bili o priliki napadov na Scapa FIow tako močno poškodovani, da se bržkone nista mo*li vrniti v Nemčijo. Nadaljnji dve nemški letali so sestrelila angleška lovska letala tlom Hnrriean. ko so nemška letala Snoči napadla neki konvoj v bližini škotske obale. Bržkone Je bilo ob tej priliki sestreljeno še tretje nemško letalo, vendar na to ie ni potrjeno. Tretja letalska bitka se je rmsvfla and iMMrvcškun ozemljem. Osa inglejki lovski letali m dolge polete sta napadli dva ška bombnika, ki sta se pravkar spuščala no letališče. Eden izmed njija Je bil takoj sestreljen, drogi p* močno poškodovan. Tretje nemško letalo Je bilo najbrže uničeno na letališču samem. Angleški letalci so opazili, da Je bilo v plamenih. Na povratnem poletu sta srečali angleški letali šepet nemško letalo ter ga bržkone prav tako sestrelili. Četrta bitka Je bHa nad Kanalom. Angleška lovska letala so se napletla v bo s nemškim letalom, ki se Je proti morja ter puščalo sa seboj črn dim, tako, da je upravičena domneva, da Je bilo sestreljeno. Angleško letalstvo ▼ vseh teh bitkah preteklo noč ni imelo prav nobenih harah. London, li. aprila, a O snočnjem nasadu na Scapa Flow ne doznavalo ie naslednje podrobnosti: Letalski alarm Je bil ona ob 2121. on Je nciainsat minila pa ah Z» serije so stolu lili grl štiri po angleški lovni Neki letalce Je skočil s padalom is se-Letalca Je rešil angleški stablli hndo al ie dve drugI letali, ki So ški poslanik je v teku govora zahteval v Imenu nem&ke vlade, naj kralj prizna edino Quislingovo vlado kot legalno norveško vlado. Takoj po razg-ovoru je bila sklicana seja norveškega ministrskega sveta, nemški poslanik pa je zopet odpotoval v Oslo. Norveški ministrski svet je sklenil da je nemška zahteva protiustavna in da jo mora zato odkloniti. Ta sklep SO odobrili tudi vsi člani norveškega parlamenta, ki so bili v Elverunu. Vlada je obvestila o svojem sklepu kralja Haako-na, ta pa je zopet poobla til zunanjega ministra Konta, da je sklep telelonično sporočil nemškemu poslaniku. Odpor norveške vojske LONDON, 11. aprila, br. Po poročilih iz Norveške nudijo norveške čete junaški odpor. Zasedle so vse strateško važnejše točke, kjer se sedaj zbirajo močni oddelki. doČim manjši tzviemiški oddelki ovirajo nemške čete pri prodiranju na norveško ozemlie. Nemci se morajo boriti za vsako ped Kemije. Norveške čete so z malimi oddelki zasedle vse fjorde in z obalnih višin napadajo posamezne nemške oddelke. Glavne borhe se vodijo sedaj pri Narviku, kjer so Nemci naleteli na posebno hud odpor. Razen tega grozi nemškim četam, ki se bore na Norveškem, nevarnost, da bodo popolnoma odrezane od svojega zaledja, ker so angleške vojne ladje prodrle v Skagerak in onemogočajo vsako nadaljnjo zvezo z Nemčijo. Aktivno posegajo v borbe tudi angleška letala, ki so zlasti bombardirala nemške postojanke pri Narviku. Tronaje še vedno v posesti Norvežanov. Norveška armada se ne sme podcenjevati. Pešadijci so posebno dobri strelci, vrhu tega pa imajo izborno orožje. Na obalnih hribih z naglico improvizirajo obrambno črto v nameri, da onemogočijo Nemcem vsako prodiranje v notranjost dežele. STOCKHOLM, 11. aprila. AA. (Ha-vas). »Afton bladed« poroča, da se pri Helverunu vodijo srdite bitke, ki se jih udeležujejo tudi nemška letala. Norvežani so po poročilih omenjenega lista popolnoma uničili več nemških oddelkov ter so Nemci izgubili več sto ljudi. Nemci dobivajo ojačenja s tovornimi avtomobili, ki jih spremljajo letala. Stockholm, 11. apr. g. (Reuter) Predsednik norveškega parlamenta Hambro, ki Je prispel snoči v Stockholm, Je sporočil, da Je do Elvernma prodrla včeraj predstrafa 1SS nemških vojakov. ZOSS norveških vojakov Je ne mlkn vojsko zaustavilo, da so krili umik norveške vlade in kraljeve rodbine dalje do notranjosti države. Zadaja poročila pravijo, da Je pri Elds-vollu mnogo bolj Južno od Bverama ie 14 ur v teku huda borba. Nemške Čete pri Nemci niso prodrli v Hamar London, 11 aprila br. Po informacijah agencije Reuter iz Malmoa, sc 80 mili severno od Osla pri Elverunu razvijajo hude borbe med Norvežani in Nemci. V popol-danskih urah ie Nemcem uspelo zavzeti Kronsvik. ki so ga morali oa zvečer zopet evakuirati. Vesti, da so nemške čete prodrle v Hamar. niso potrjene. Angleži zavzeli luko Narvik? STOCKHOLM, 11. aprila, p. Snoči se je zvedelo, da so bile v Bergenu in Trondhiemu izkrcane angleške in francoske čete Gre v glavnem za ono ek-spediciisko armado, ki so jo zavezniki Drinravilj za Domoč Finski. Stockholm, 11. aprila, s. (Hava^). Predsednik norveškega parlamenta flambro ki »e mudi v St bile zanikana, pač pa ni točno, da bi bile po lale angleške vojne ladje nemški posadki v 0»hj kakršenkoli ultimat Ve«t Je nastala najbrže zaradi tega, ker Je norvoško prebivalstvo snoči pričelo v paničnem begu zapuščati mesto, boječ se napada na raeftto. Nemci zanikajo Berlin, 11 aprila, i. (DNB) Kadar so Francozi in Angleži v zadregi ali dožive kak poraz, potem se hitro poslužilo laži. Tako sta ponoči agenciji Reuter in Ha vas javili, da so angleške in francoske čete zavzele Trondhjem in Bergen, ta laž na je trajala samo tri ure. Reuter in Havas sta ob 1.30 zjutrai vest o zasedbi TrončLhiema in Bergena preklicala. Hitlerjev osebni načrt Berlin, 11. aprila, p. Kakor zagotavljajo s poučene nemSKe strani, je načrt sa okupacijo Danske in Norveške sestavil kancelar Hitler sam. Le k Izdelavi podrobnosti je pritegnil na posvetovanje marSala Goringa, generala Brauchitscha in Kelte-la, admirala Roderja in zunanjega ministra Ribbentropa- Hitler je bil polnih 48 ur nepretrgoma za svojo pisalno mizo ht je sestavljal načrte. Islandska vlada prevzela kraljevsko oblast London, 11. aprila, e. Parlament otoka Island, ki je v personalni uniii z Dansko že od 14. stoletja dalie. se ie včerai sestal da prouči noložai Parlament je soglasne sklenil, da vlada začasno tudi prevzame kraljevsko oblast, ker kuli Kristijan v sedanjem trenutku in položaju nima možnosti, da bi jo izvajal. Po vesteh iz nemških virov so angleške čete zasedle cfoalo Islanda. V Londonu teh vesti ne potrjujejo. Madžarska vlada se posvetuje z italijansko Budimpešta 11. aprila, o. (Aas. Preso). Madžarska vlada so eda j posvetuje z italijansko vlado glede stališča, ki naj ga. zavzame napram nemški zahtevi, po kateri naj bi Nemčija prevzela nadzorstvo nad vdam rečnim prometom na Dunavu. Položaj se je se poostril, ker so bOo včeraj na Dunavu iz Se nepojasnjenih vzrokov pognane v zrak tri petrolejke ladje, Jd so vozile petrolej v Nemčijo. Srrsjn 2 sSlOVffNSKl NAROD«, 11. aprila 1MH 5fav. 83 Kočljiv položaj Švedske Vsi rrtervlsti U vpstcUcaal — V ■■■■lili građe protUttđtaka lakloaUim Ssst^holn*, li. apr. 9. (rtavas) S DOffiof'* sko bitko V bližini švedskih teritori jamih vod se se OtHeli odpirati valn. novi bro-blefhi fllede stališča, ki aa bo morala Sved-ska aavzeti V sedenjem konfliktu. Švedski krofi posvečajo tx>«ebfio bozbmosi Vprašanju, kakšno stalilce bo zavzela Nem-čija proti Švedsk. v primeru, če bo Prišla nemška vojska na NorveŠJtem zaradi tno-tiakcije angleško - francoske voiske v nevaren položaj. Za sedaj kaže. da nemška vlada §e nf podrzela konkretnih kbrakdv v Siorkholmu. toda to rte izključuje, đa Neitičtfa v primeru potrebe he bi nenadoma zahtevala od Švedske raznih koncčš'J. zlasti pa uporabe švedskih eelecme. Čeprav to vprašanje še ni postavljeno, izjavljajo v švedskih merodainih krosrih, da je Švedska odločena v primeru potrebe braniti svojo neodvisnost in intrjral-iie*f s vsemi sredstvi. V to svrho so bili potrebni ukrepi že pod vzeti. Rezervisti neprespano prihajalo v vojašnice. D?:an«ko i=o bili vTx>klicani že orav v^i švedski rezervisti pod orozie. Prav tako naglo a?ade v švedskih mestih zaklonišča nroti letalskim napa don; Švedska vlada je v to svr- ho odobrilo fittjen kredit 10 mili Ionov švedskih kroti. Svtdflki paralk p*t*pl)eti v* tttaffraku KODANJ, U. aprili- br. Včeraj popoldne je V Skageraku naletela na mi-no manjša Švedska tovorna ladja, ki se je v nekaj minutah potopila. Sest mornarjev je bilo ubitih. NemikA letala bombardirala ivedaka miti STOCKHOLM, 11. aprila. AA. (Reu-ter). Včeraj so nemška letala bombardirala švedska mesta Dramen, Drovek in Oskarborg, ki je trdnjava ob Oslo-f jordu. Zdi se, da se je pojavil t* nekaterih mestih požar. Več civilfiih oseb je bilo rafiiertih. Davi sr Čuti V Stock-holmu gotovo olajšan.;- zaradi vesti o uspehih, ki jih je dosegla angleška mornarica Prevladuje mnenje, da še bo SvOdska uprla vsakemu napadu. Otranfska ožina zaprta? Italijanska mornarica je položila mine, da zapre Jadransko morje Cirrih. 11. apr z. Po vesteh, ki so dospele ponori iz Rima, se je italijanska vlada odlnril.i zapreti .Jadransko morje z verigo min v Otrantski ožini, italijanski mornarica je ž? dobila tozadevne naredbe. nju Londona jc postavljena sedaj Italija pred težavno odločitev. Po sestanku na Bfenncrju so v Londonu splošno mislili, da se Mussolini ne bo obotavljal ter da bo Italija stopila na stran Nemčije, čim bo na- Ifaiija stoji na stališču, da jc v največjem j stopila □godna prilika, vender pa ie nr*KH interesu Italije in Jugoslavije ne dopuititi. J aQ drugih stvari, ki jih moffl Italija prav da se katerekoli rojne operacije prenesejo tudi v Jadran, jngfrlovenska vlada je o sklepu Italije že otvesčena. Kaj menijo v Londonu London. 11. aprila, e, (Reuter). Bivsl veleposlanik v Berlinu Men<1er**©n je izjavil včer»j v nekem *t>v°ri!, da je «sleer «e-daj jriavmt pozornost *\Pta °brnjena na sever Evropv, da pa se lahko prav v kratkem zgodi, da se ho p°zomo*t obrnila na p»g-nvzhođ Evr°pe. London. M. aprila z V tukajšnjih krogih pričakujejo Z največjo p<'.'orno*;tjo. kakšno stališče bo zav7ela Italija Po mne- tako upoštevati. V Londonu pieVladuje prepričanje, da je prišla nemška akcija za Italijo prezgodaj. Rumunija ne mobilizira BuKareSta, 11. apr. br. V tujini so se razširile vesti, da se v Rumuniji pripravlja splošna mobilizacija. Službeni komunike, ki je bil danes popoldne izdan, odločno demantira te govorice. Komunike pravi, da zaenkrat ni razloga za take Ukrepe. £>o-godki v severni Evropi niso v bicefltef spremenili položaja v Rumuniji, dasi SC rumunska viada in javnost živo Zanimata za mir. italij a hoče soodločati Silen vtis dogodkov na evropskem severu Rim. 11. aprila, o. V italijanski prestolnici ni zabeležili niti enega novega dejstva, da bi v tem delu Evrope nastala kaka sprememba, pri vsem tem pa rie prikrivajo, da bi utegnili dogodki v skandinavskih državah imeti zelo težke posledice tudi na drugih evropskih področjih. V Rimu govore o najrazličnejših možnostih v tem pogledu. Splošno še opaža, da italijanski tisk nič več he fiaglaša želje Italije, naj bi se vojni spopad ne razširil, ker smatrajo, da se je že razširil na severu in da zato nihče ni več siguren, da bi se mogel še lokalizirati. Prav tako v merodalnih rimskih krosih ne zanikajo več možnosti, da bi mogla Italija spremeniti svoje stališče, čeprav na drugi strani naglasa jo. da je Se prezgodaj izvajati v tem pogledu kake konkretne sklepe. »Giomale d' Italia* ;jOSVeča svoj uvodnik novo nastalemu mednarodnemu položaju in piSe med drugim. »Meseca septembra Je bil spopad lokaliziran. Italija takrat še ni bila pripravljena, ker je bila zaradi vojn. ki jih je imela, zadnja štiri leta, dokaj izčrpana. Z j radi tega je takrat zavzel« stališče nevojujoče se države, danes pa je pripravljena in lahko govori bolj odločno. Italija ne more bUi odsotna, kadar se kujejo velike odločitve. Bilo bi absurdno, če bi italijanski narod ne sodeloval pri spremembi evropskejra In morda svetovnega zemljevida.« Te besede so zbudile v vseh krogih ve^ liko pozornost. Iz njih se da jasno sklepati, kakšen ie položaj danes in kakšen bi mogel postati jutri. Po mnenju nevtralnih opazovalcev v Rimu. je stališče Italije predvsem odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov na Norveškem, namreč od vprašanja, ali bo zaveznikom uspelo, da se bi-jejo na severu in ali bo na zaoadni fronti naposled res prišlo do prave vojne, kakor v nekaterih krogih pričakujejo. Razen tega je nadaljnje zadržanje Italije odvisno od gospodarske akcile zaveznikov na Sredozemskem morju in jugovzhodu Evrope. V zver. 5 tem so se začete v Rimu širiti rasne alarmantne vesti, zlasti v 2vezd s pripravami, ki so odrejene v Italijanski voini mornarici, čeprav so bile te priprave napovedane že pred dogodki na Danskem in Norveškem Težko je ugotoviti, v koliko so te vesti točne. Za danes so v Rimu pričakovali prihod rumunskeg3 zunanjega ministra Gafenca. Prve vesti o tem so prispele iz Bukarešte, v romunskem poslaništvu v Rimu pa so izjavili, da nimajo o tem nekakega uradnega sporočila V italijanskih krogih izjavljajo, da je bil obisk Gafenca ie prej dogovorjen, da pa je bil sedaj odložen zaradi novega položaja, ki ie nastal v Severni Evropi. Italijanski krogi naglasa jo. da Smatra tudi Italija za potrebno, da se temeljito prouči novi položaj, ki je velike važnosti tudi za položaj južne Evrope. To ie potrebno že zaradi nezanesljivega stališča Rušile Italija hoče Še počakati, da «e bo videlo, kaj namerava ukreniti Moskva. Pozornost so zbudile vesti iz Stockholma, da so sovjetske čete ponovno medle Fečengo in da korakajo dalje proti zapadu. Večerni rimski listi poročajo nadalje iz Amsterdama, da so tam razširjene alarmantne vesti, po katerih namerava Nemčija okupirati tudi Nizozemsko, da bi tako izpopolnila svojo fronto proti Angliji Obenem se boje. da bo skušala Anglija Nemčijo prehiteti ter preko Nizozemske napasti z boka nemško Siegfriedovo Črto Italijanski listi poročajo, da ima Nizozemska pod orožjem 450.000 mož ter da ie zbrala vse svoje čete ob nemSki meji in v okolici Rotterdama Belgija ima pod orožjem 700 000 mož in ie pripravljena za vsako eventualnost. Rim, 11 aprila, s. (Ass. Press) Senator Farinacci pose v listu »Regime Fascista«, da bi bilo absurdno misliti, da Italija no bo sodelovala pri preosnovi fivrope ali morda vsega sveta Farinacci opozaria na nedeljski govor min. ored?edn ka Musspli-nija ter poudarja, da italijansko stališče nevojujoče se države ne more nomenti istega kakor nevtralnost. V dosedanjih 7 mesecih vojne ie Italija svojo oboroženo silo temeljito ojačila. Milan, 10. aprila, z. »Stampa« smatra, da predstavlja vkorakanje nemške vojske na Dansko in Norveško velik nemški uspeh. Vojna je resna stvar, v kateri ne smejo manjkati dejanja. London in Pariz sta fn> slila, da bosta že s samim polaganjem mirt v norveških vodah prevzela iniciativo, toda Nemcem se je posrećilo, da so tO v 12 urah demantirali. Danes je zopet jasno, da ie iniciativa popolnoma na nemški strani Nemčija si je s tem pridobila silno prednost za nadaljevanje vojne. VVevgandova naloga Pariz. 11. aprila, p. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih je zavezniški vrhovni vojni svet na svoji zadnji sen sprejel vse botrebne sklepe za primer kakršnekoli akcije Nemčije na kakem drugem evropskem področju. General vVevjrand se je z letalom Vrnil v Sirijo z nalogo« da pripravi vse potrebno Za primer, če bi morala zavezniška armada na Bližnjem vzhodu preiti v akcijo. Zavezniški vrhovni vojni svet ie pri svojih sklepih upošteval tudi možnost napada na Belgijo in Nizozemsko. Odrejeni so vsi potrebni ukrepi, da se na tem področju prepreči vsako nresenetenle od Nemčije. Značilno je poročilo acenclje Ha-vas iz Londona, da se bodo kmalu videle posledice zavezniškega protinapada na morju in v zraku in sicer na prost oru ki ne bo omejen samo na ono operacijsko področje, ki ga ie izbrala Nemčija. Kaj pravijo v Ameriki Italija le čaka mm raavoj dogodkov« pri t vida pm fcahtova s\*o|o besedo \T$W Vor/c, 11 aprila br. AmSrHki tisk nad vit pozorno ssslsdujc dogodke v se verni Evropi in nKi najmanj ne prikriva ogordSftja zaradi nemškega vpada na Nbr-vešk©. *Nsw York Times« Ufntavlja, da jo lis glioa iti orgafilftifaaost nemške akcij« na Danskem in Norveškem dokaz, da so morale biti te akcije že dolgo časa pripravljene do Zadnje podrobnosti irt načrti izdelani v >seh podrobnostih Nemška vojska je deloval« kakor ura. Vojno ladje, ki so bile po 500 milj oddaljene od svojih oporišč, s*> se v pravem času znašle na svojem mestu ter dobile v hipu točna navodila za svojo akcijo« Reputacija, kl si jo je nemška armada pridobila z operacijami v Avstriji, Čoski in Poljski, se fe sedaj še ojačila, toda njen učinek je prav nasproten. Nihče rie spremlja teh akcij s simpatijami. N"a nikogar nemške vojne operacije ne vplivajo ugodno. Okupacija Danske in Norveške je morala vsekakor prepričati, da besedi nemške vlade v resnici ni mogoče več verjeti. Nemčija bo morala v bodoče dati res drugačna jamstva, da ji bo SJPS| veriel. 1 V * * v »New lork Herald Tribune« naglasa, da je ameriška javnost obupana zaradi nemške Invazije v Skandinavijo Skandinavske države so bile v Evropi nositeljice idealov, na katere se opira ves družabni siatem Ze-dinjenih držav. Kar se je pripetilo sedaj, se ne more presoditi niti z onim merilom, ki je veljalo za presojo usode, ki je zadela Avstrijo, C©akosk>va*ko in Poljsko. Te tri države so bile tvorbe, ki so nastale po svetovni Vojni in je morda kdo v Evropi res s slabim očesom ^\€>đ»\ nanje, sedaj pa so bile napadene male države, ki so bile v zadnji svetovni vojni nevtralne in ki jim niti najbolj zagrizeni narodni socialist ni mogel ničesar očitati. Učinek, ki ga je napravila okupacija Danske in delov Norveške na ameriški narod, ni mogel biti drugačen, kakor da so se simpatije za danski in norveški narod le še poet u t eri le. »New York Post« pravi v ovojem komentarju, da zapadni zavezniki v nobenem primeru ne bodo smeli dopustiti, da' bi se Nemčija zasidrala na norveški zapadni obali. V tam primeru bi dejansko b* flavtami ie na zapadno fronto V festtlci je Setnčija H\2c Skandinaviji kakor Angliji ifl ji je lslje spraviti sv©Js vojaštvfl ¥ Nor vitko kakor AnglaJem* toda vse kile, da je bila nemška akcija na Norveškem Zasnovana na rtapačftib facuhih. Vojaška organizacija agentov, ki so že delovali v posameznih norveških lukah in ki jim je sedaj prihitelo na pomoč ie pičlo števUo netn^ ških Vojakov, fte bo dosti zalegla, če bo Angležem lc uspelo pretrgati zveae med njo in Nemčijo, Rooseveltova $O£V0-tovanja lFa*m*ngfort, 11. aprila s. (Aao. Preas) Predsednik Roosevelt je sklical v Beti hiši konferenco zaradi določitve stall?ča ameriške vlade v zvezi z dogodki v Skandinaviji. Včeraj sta se oglasila v Beli hiši Šum-ner Welles in upravnik državnih dolgov Jone«. Sprejem poslednjega je veljal vprašanju, kaj se bo sedaj zgodilo s krediti, ki jih je dovolila ameriška vlada Norveška, Švedski in Danski. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo amefi*ka vdada Za Sedaj zavzela stališče čakania. Vse tri severne evropske države so doklej dovoljeno kredite le v prav majhni meri izrabile. Rooseveltovi odloki VVashington, 11. apr. s. (Reuter) V zvezi z novim položajem v Skandinaviji ie podpisal predsednik Roosevelt snoči več odlokov, ki v smislu nevtralnostnega zakona odrejajo naslednje: Prepovedano Is izvažati iz Zedinjenita držav vse dansko in norveško imetje v kakršnikoli obliki. Ameriške ladje in ameriški državljani odslej ne smejo potovati niti v Skandinavijo niti v Dansko, prav tako pa tudi ne k arktičnim obalam Sovjet? ke Rusije. Ameriškim ladjam je prepovedan do te p v sovjetski luki M u rman s k in Arhangelsk. Ves trgovinski in bančni premet s Skandinavijo Je dovoljen samo s posebnim dovoljenjem državne blagajne. Izplačevanje posojil, ki so jih Zedinjene države dovolile Norveški Švedski in Danski, je do nadaljnjega ostavljeno. France Bevk: Partija šaha DomaČa Igra v treh dejanjih je dobro uprizorjena in terana ununala Ljubljana, 11. aprila Knjige imajo svoje usode, pravi latinski preg*ovor. Pri nas imajo čudne usode zlasti izvirna dramatska dela. Bevk je danes naj- plodovitejSi in najpopularnejši slovenski pisatelj, saj je število njegovih romanov, novel in povesti ogromno; čitamo jih Iz knjig ib v najrazličnejsln revijah, pa tudi že zbrani Bevkovi spisi Izhajajo nekaj let. Bevk je torej ugleden avtor pripovedne domače književnosti, ki ima odlično legitimacijo, da stopi s Svojim delom tudi na slovenski oder. Tako bi sodila logika. Pa je vendar ugovarjala »usoda-s. Nelogična, nerazumljiva »usoda«! OkoU dvajsetkrat so že uprizorili ljubljanski igralci pod vodstvom V. Bratine Bevkovo »Partijo iaha« in jo igr-ali po slovenskih mestih bi trgih, mariborsko Narodno gledališče jo je uprizarjalo, a šele Mars je končno odprl vrata tudi ljubljanske drame Bevkovi igri. Pa Be je posrečilo Francetu Bevku, da je zaigral svojo partijo šaha in je dosegel uspeh, ki je — remis. Nič be de, celo največji mojstri dosezajo remise; spoznali smo vendarle zanimivo delo domačega vele-zaslužnega literarnega robotnika, in sam avtor bi se po novi Izkušnji na odru marsičesa naučil za bodoče. To pa je, bi dejal, ena prvih dolžnosti nafiega slovenskega gledališča. 2e marsikdo se je prepričal, da zna pisati povesti In romane, ne pa drame z Isto močjo in naravnostjo. Občutek imam. da je bila »Partija ftaha« prvotno tragično zaključena, da pa jo je Bevk naposled v zadnjem dejanju zaokrenil na humorno, bolj cinično dovtipno stran in dal zato svoji dramatski tvorbi pridevek komedija. Pa je nekdo točno izrekel svojo sodbo, da zaradi komcdljantskega sloga tega zadnjega dejanja vsa igra nikakor ie ni komedija. Celotni vtisk Bevkove igre torej ni enoten, harmoničen, stalno dosleden, In to dejstvo je vzrok, da je bil uspeh le — remis. Res je trikot že zelo obrabljen motiv, ki smo ga gledali neštetokrat, Često v lah- Sovjeti so presenečeni Sovjetska vlada jo v skrbeh zaradi nemškega vpada v Narvik Bern, 11. aprila e. »Neue Ziirchcr Zei-tung«r javlja iz Stockholma, da je sovjetska poslanica v Stockholmu Kolontajeva izjavila Švedskemu zunanjemu ministru, da je tuđi sama Sovjetska Rusija presenečena po zadnjih dogodkih m da se v to stvar sploh ne bo vmešala. Stockholm, 11. aprila AA. (Havas) Po vesteh švedskega tiska so sovjetski vodilni krogi zaskrbljeni zaradi nemške okupacije Narvika, ker Nemci niso smatrati za potrebno obvestiti sovjetske vlade, ki srna tra severno Norveško sa svojo 'nterc»n~> področje. Nemški krofi stoje na drugi itra ni na stališču, da je Sovjetska Rusija dobila dovolj na Finskem in da ne more imeti v teh krajih nobenih nadaljnjih pretcnz'j. Značilno je, da je nemški veleposlanik v Moskvi Ime) e Molotovom razanv^r. ki je trajal štiri ure. Po pisanju %Aftenbladeda« se zbirajo Številne sovjetske četa v severni Rusiji navzlic izjavi vlade, da vo Sovjet ska Rusija ostala nevtralna. Arfct'*na sovjetska mornarica je pod polno paro. Včeraj je samo nekaj riblslc'b Čolnov vršilo promet med Dansko "n MaimSjem Ribiči pripovedujejo, da so Nemci obiti tri Dance Vi se jim niso hoteli pokoriti Včeraj v K odan ju ni izšel noben list Prebivalstvo danske prestolnice Je ze i nem'm o. Nemški vojaki skrbijo n prometni red in s traži jo mostove. Pred bankami se nahajajo ogromne mnofke. Včeraj popoldne je prebivalstvo postalo malo hrabrejse, ko je letelo več letal nad mestom, za katera so smatrali, da so angleška. London, 11. anrila j. (Reuter) V angleških službenih krogih izjavljajo, da doslej niso prejeli nikakih znakov, po katera bi sc moglo soditi, kakšno sta1 išče bo zavzela Sovjetska unija nasproti najnovejšim dogodkom na Norveškem Prav tako ni nobenih znakov, ki bi potrjeval* vesti, da namerava Sovjetska unija i/premeniti svoje sedanje stališče do Finske ter ji predložiti nove zahteve. Uradna sovjetska lajava Moskva, ll. apr. s. (Reuter) Sovjetski radio je davi objavil uradno izjavo o »tališču sovjetske Rusije glede nemške invazije na Dansko in Norveško Izjava pravi, da Sta Anglija in Franci ia hoteli nanos'i Skandinavijo in da 1e bila zato nemška akcija samo nooolnoma logičen odgovor na te namene. Deklaracija tudi nravi, da je bila zavezniška obljuba za pomoč Finski samo pretveza. V angleških političnih krogih k tej Izjavi pripominjajo, da na podlagi Sovjetske politike zadnjih mesecev ni prtila nepričakovana, sSjencm pa agotavlfajo, da se izraža samo teoretično za nemška stvar In ne predvideva nobene aktivne sovjetske pa-▼ kotnejsi in artistično ŠarmantnejSl, ljubeznivo lahkomiselni obliki. Bevk je moralen pisatelj In da Emagati poštenosti, a poraziti nepoštenost. Toda to zmago in ta poraz si je preveč olajšal m tem, da je naslika) tekmeca, moža In ljubimca, za Brno zelo po starem, čisto belo in Cisto črno, torej brez mešanja barv. Tovarnar Peter Dren je neznansko priden, vzgledno soliden, vzorno zaljubljen zakonski mož ln oče. Edo Gale, menda neke vrste agent, pa je postopač, kvartopirec, hazarder in celo po-neverjevalec tujega, tvrdkinega denarja, pa brezvesten ženskar seveda. Erna je žena, ki ji dvorjenje in strastnoat Galetova za trenotek zameglita razsodnost; v svoji srčni mehkobi je celo pripravljena rešiti propalega hišnega prijatelja iz katastrofe in v to svrho žrtvovati vse svoje dragulje. Toda možu ni težko dokazati, đa je GalČ tudi strahopetec in slepar. Dovolj bistra je Srna, da se izlahka odloči za svojega moža in za svojega sinka. Dren pa je končno celo tako presenetljivo blag, da omogoči Galetu poravnati poneverjeno vsoto in mu pošlje 20.000 din. Zelo nedosleden je; česar se je osorno in trdo branil v 2. dejanju, stori v 3. dej. Mar bi bil vrgel Galetu tisti znesek in §e njega povrhu že v 2. dej., pa bi bilo dolgovezno, mučno, mestoma pošastno neusmiljeno, v celoti pa življenjsko težko verjetno ter v bistvu res samo komedijanteko tretje dejanje sploh odveč! Komedija? Ali je hotel Bevk S svojo igro povedati, da mora imeti celo največja hvaležnost svoje meje ? Gale je namreč nekdaj nekje na nepojasnjen način rešil Drenu življenje. Gale za ta svoj čin izkorišča Drenovo denarnico ln izkufla Izkoristiti celo njegovo Seno. Končno je Drenu parazitstva preveč, in naša morala vriska, ko zapodi do kosti in mozga blamlranega in osramočenega »prijatelja« Galeta za vselej lz svoje hiše. Hudo pa se je namrdnil naa estetski čut ob zadnji sceni, ko sinček objema majčico ln očka v sličici za najginljivejso razglednico. Tehnično Ima igra nesomerna tri dejanja, med katerimi je prvo, najkrajše ln obsezajoče le prav par prizorov, najboljSe, a tretje daljše kakor obe prvi dve skupaj. Dejanje pa se odvija živahno in naravno ter je Bevkov dialog gladek, bister ter izdaja njegovo moč. Želeli bi si le več izrazov duševne in srčne Drenove superiornosti hi vobče liričnih postaj resnične poezije ln lepote. Delo preseneča s suho stvarnostjo, ki Je Bevku v pripovednih spisih na srečo tuja. Predstava v dobri režiji hi okusni inscenaciji V. Bratine Je bila v vsakem pogledu prav lepa, gladka in učinkovita. V. Bratina igra Drena krepko in iskreno, mestoma s priletno humornostjo, pa m potrebno energijo; Mira Danilova je prikupna, zbegana, a blaga fena. L. Drenovec je laraven ln značilen ženskar lopov, a Masa Blavčeva zelo realistična zvesta služkinja. Mali Bratina je točno prinesel svoj vzklik. A prizor-ček 1e v Svoji sentimentalnost) samo neslan. Publika je Igralcem izrazila priznanje. 97t. O. SPORT — Repreoentancav Nemčije določena. Za nedeljsko reprezentativno tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo, ki bo odigrana na Dunaju, je nemška reprezentanca že določena. Za Nemčijo nastop jo Raftel, Zolire r, Janes, Schmaus, Habnreltcr, Hoff-stadter, Skoumal, Mock, Lehaer, Hahne-mann, Reitermaver, Blnder, Pesser ln Co-nen. Nekateri Izmed njih so že večkrat nastopili v Zagrebu v svojih klubskih moštvih. — Beograjčani n©Čejo nastopiti na Dunaja, Vsi igrači BSK, določeni za nedeljsko tekmo med Jugoslavijo ln Nemčijo na Dunaju, so odpovedali svoje sodelovanje. Beograjčani bi morali danes prispeti v Za- Igreb ln odpotovati jutri na Dunaj. Iz Beograda so bili aosooant na nedeljsko tekmo proM Kamelji Stonikovia, Duba*. - v -. P, Olisović, Valjarević m Nlkolid. Vsi so odpovedali sodelovanje pod pretvpbo. da se n* čutijo sposobna, d* bi naenepui tekmi proti NemdijL K O L 1 t) A B II Četrtek, ll. aprila: L«On I. Današnje prireditve ilno Matica! fcena «— vrag Kino Moga: Tim Tavlorjeva sreča H. 6el Miao tJhionl Njen Sluga DKiI UNE LKKAKNf Danes: Dr. Plccoli, Tjrrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. S%pod *fta Sproži! se je plaz... >fetf postajama Za- tuka in Ozalj na progi No\x> mesto—Kur-lovac se je pripetila strašna železniška ne sreča. Osebni vlak je med v-oinjo i ž Kar-lovcš proti Novemu mestu zavOžll v plaz skalovja..* Tako nekako se začenja naia domača filmska reportaža o železniški nesreči, stari skoraj že mesec dni. In prikaže se nekaj slik, o katerih pač smemo reči, da v nobenem pogledu niso nafboliSe. Tudi glas, spremljajoč ie slike, bi bil lahko nekoliko živahnejši. Glavno pa niso nedostatki in zaradi njih bt se ne obregnili ob to delo naše domače filmske umetnosti. Važnejše se nam zdi. da bi bi! ie skrajni čas, da ta filmska repovta-ia izgine s sporeda, ker je od železniške nesreče pri Oz!ju minilo skoraj že mesec dni in se nam lahko svet smeje, da jo se vedno prikazujemo na filmskem platnu kot nekaj najnovejšega. Res, sprožil se je plaz naše naglice, ki pa ni vedno dobra. S ftitfi.sfceca vCatna — Kino Matica: Žena vrag. Francoski film, ki ima originalen naslov »La Belic Equipe«% v Zagrebu in Beogradu so ga predvajali z naslovom »Razdor«, v Ljubljani pa je dobil bolj potegljiv naslov »Žena vrag«, dasi mišljena žena v filmu (Viviane Romance) ni nič bolj vražja kot so običajno žene take vrste, kakršno predstavlja ta odlična francoska igrslka Ta žena vrag torej ne umori nikogar in niikomur ne izpijo kri liki vampir, niti nima patoloških mij-njenj, kakr:na je imel Gabin v filmu »Človek zver«, temveč so njeni manevri s:\mo naivni in običajni manevri ljubosumja in mladost rastja. Režiser Julicn Duvivier, e*k-n najboljših francoskih režiserjev se Je genialno poigral z vsakdanjo storijo o lova* riRih, ki zadenejo v loterij* ter začno novo življenje, v katero poscijajo vršje sile v obliki žensk. Končno zmaga tovarištvo med dvema, ki se borita za ženo vratca. V tej vsakdanji storiji pa je polno pristnega It) mojstrsko podanega življenja, saj so glavni igralci same filmske veličine, kakor' Ro- mance, Gabin, Vanel, Aimos, Charpin. — Mojstrsko so prikazanu zlasti štcvSliia na-strojenja. Dva podjetna sleparja Ljubljana, 11. aprUa 32!etni Ferdinand Kocuvan doma 1z okolice Celja, se izdaja za trgovskega zastopnika »Anglo Scott TextiU v Zagrebu Kocuvan se klat) po Sloveniji in lovi na 11-manice najraje krojače. Kot zaatopnik omenjene tvrdke ponuja krojačem na daljše odplačilo manufakturno blago, ki ga naročnik seveda nikdar ne prejme, zahteva pa od njega nekaj denarja na račun in navadno ga tudi d< bi. \Tedavno je os-lcpa-ril već kroja:kih mojstrov in nekatere trgovce v Mariboru, nato pa jc preko Savinjske doline prispel v Kamnik^ kjer je osle-paril krojača Franca Goloba za 1000 din. Preden je odšel iz Kamnika, je zagrešil tam tudi drzno tatvino, potem pa izginil v Ljubljano, Tu sc je naselil v hotelu »Soči«-, sobe pa ni plačal in ostal je dolžan 112 din. Mimogrede je premotili sobarico ter ji izvabil 100 din. V Ljubljani je prav na zvit način ogoljufal krojaškega mojstra Ivana Petrov-čiča za 300 dfn. krojača Ludvika Roškarja pa tudi za nekaj stotakov Kocuvan ie potem, ko so mu postala v Ljubljani tla prevroča, pobegnil na Dolenjsko kjer se je ustavil v Novem mestu. Tudi tam je obi-skaval krojaške mojstre, posrečilo pa sc mu je izmamiti na račun naročenega blaga 250 din samo od mojstra Franca Adama. Srečo je poskušal tudi pri trgovcu Midorfer-ju, ki pa je ptička spoznal in ga zapodil. Kocuvan lovi zdaj žrtve po drugih večjih krajih na deželi. Orožniki na Dolenjskem iščejo se drugega nevarnega sleparja in tatu, ki se najraje zateka v župnišča krade in vlam'ja pa tudi v trgovine in gostilne. Je to Ivan Rozman, star 38 let, po poklicu delavec, doma it okolice Ljutomera Rozman, ki je zagreli več tatvin v okolici Novega mesta, je prišel oni dan v župnišče v Št. Jerneju in na-tvesil župniku, da ga nameravajo oropati. Župnik ga je poslušal in ga celo pogostil, po odhodu pa so ugotovili orožniki, da je Rozman že dolgo iskani vlomilec, ki je nedavno vdrl v župno cerkev v St. Jerneju in jo oplenil, vlomU pa je tudi v trgovino Štefana Bajca. Rozman, ki se mu je zaenkrat posrečilo odnesti pete, jc že večkrat sode«! zaradi cerkvenih tatvin in jc bil šele nedavno odpuščen iz mariborske kaznilnice. Iz Radeč — Prvenstvena nogometna tekma med SK Radeče in SK Krško odpovclnna. V nedeljo bi se morala vršiti med SK Radeče ln SK Krško prvenstvena nogometna tekma v Heastniku. SK Radeče je že Imel Izbrane svoje najboljše nogometaše s katerimi bi slprurno izvojeval zaslužno zrnato. TJvtdevajoč to nujnost je S K Krško odstopil 3 jrole v prid SK Radečam bi s tem priznal svoj poraz. Zaradi tega se napovedana prvenstvena tekma v Hrastniku sploh ni vrfiila. Iz Krškega — Osebna vest. Te dni je napredoval v VTU. položajno skupino davčni uradnik g. Kavčič Franc. Uglednemu sokolskemu delavcu iskreno čestitamo, Sorzna poročila Curih, 11. aprila. Beograd 10, Pariz 8.84, London 15.60, New York 446, Bruselj 75 30, Milan 22.52. Amsterdam 2S6.75 Berlin 178.65, Sofija 5.50, Bukarešta 2.20.' »SI O VEN S KI NAHOD«, eem«, 11. apm» mo. Kako preprečiti nazadovanje tujskega prometa Važni predlogi In sklepi z ankete, ki jo je gfcljcala Tujskoprtmietna sv v Mariboru Maribor, 11. aprila V naši dobi gotovo niso ugodni pogoji za razvoj in uspevanje tujskega prometa. Žt lani so ugotavljali predstavniki pridobitnih, zlasti gostinskih krogov na svojih sestankih ifl zborovanjih, da trpi Maribor zelo zaradi občutnega nazadovanja tujskega prometa Ob priliki obenoga zbora Tujskoprometne zveze v Mariboru smo objavili konkretne številke, ki so izkazale občuten in znaten padec tujskega prometa v naiih krajih. Od izbruha vojnih prilik pa je tujski promet še bolj nazadoval in je danes omejen na minimum. Tudi najbolj poučeni činitelji na tuj9koprometnem področju ne morejo danes točno napovedati, kako bo s tujskim prometom v letošnji sezoni. Vsekakor pa je treba računati 3 potrebo organizacije dotoka domačih turistov, po motnosti tudi turistov iz sosednih nevtralnih držav, predvsem iz Madžarske. V razpravljanju o teh in drugih perečih tuj-skopromctnlh problemih je potekala včeraj šnja popoldanska anketa, ki jo je sklicala Tujskcprometna zveza v Mariboru. Anketo, ki ie bila pri »Orlua, je otvorili m vodil zaslužni predsednik Tujskopro-metne zveze v Mariboru g. inž. V. Šiajmer ki je v uvodu pozdravi' zastopn;ke posameznih organizacij in k >rporacij, ki se bavi jo s tujskim prometr v /istem je g. inž. Siajmer v izčrpnih izv. i u9 ih (/risal težak položaj našega tujskega -ometa. k. je pri naš najvažnejši gospodarski faktor, saj je v preteklem letu obiskalo naše kraje, ki spadajo na področje mariborrl.e Tujsko-pfometne zveze. 01.993 turistov, k 30 ime-•i 347.092 nočnin. Zaradi nastaih političnih sprememb v Avstriji, ki je dala v pre-reklih letih največ turistov, naš tujski promet v zadnjih dveh letih stalno nazaduje. Z nazadovanjem tujskega prometa pa so tudi paaali dohodki Tujakoprometne zveze, ki je doslej črpala štiri petine svojih izdatkov iz dohodkov komercialnega poslovanja zastopstva »Putnika«. Padanje tujskega prometa je imelo kot posledico, da dohodki iz komercialnega poslovanja, kakor n. pr. pri prodaji voznih listkov, valut itd., stalno padajo in so že skoraj dosegli minimum. Zaradi tega tudi Tujskoprometna zveza v Mariboru ne bo v stanju, da izvede projektirani svoj program, temveč bo svojo nalogo mogla opraviti le v skrčenem obsegu. Tujskoprometna zveza je prav za letos nameravala skupno z ljubljansko Tuj- sKoprometno zvezo Izdati kolektivni prospekt Slovenije ter druge važne in nujne edicije, ki pa zahtevajo mnogo denarnih žrtev. Tujskoprometna zveza v Mariboru je imela doslej vsako leto preračunanih ckoli pol milijona din dohodkov, ki so se krili, kakor že omenjeno, do štirih petin .z dohodkov Putnika. Letos je Tujskopromct-ru» zveza v Mariboru vstavila v svoj proračun 380.000 din izdatkov. Od te vsote je le del zasiguran. Tako je zasiguran prispevek banovine v znesku 60.000 din, prispevek zbornice za TOl (gostinski odsek) 30.000 din. Centrala Putnika v Beogradu bo prispevala 20.000 din, članarina bo vrgla 20 tisoč din, okoli 80.000 din bodo prispevale občine, ki pobirajo turistični dinar, razen tega bo predv^d!nctna zveza v Mariboru letos predvi l-inu izdVa le kolektivni prospekt našega Pohorja in Pr«:kmurja. r*ri debati, ki je sledila referatom na^ib p od »ravnikov Tujskoprometne zveze v Mariboru, je spregovoril g. dr. Totn;nšek, ki jc zastopal Turing klub in osrednji odbor SFD v Ljubljani. V svojem govoru ie g. dr. Tomimek pohva'no oceni1 prizadevanje na:e Tujskoprometne zveze zt> dv^g turizma. Magistratni direktor g. Šubic iz Celja je opozarjal na nekatere hibe, ki Še vedno tlačijo naš tujski promet Tak« zahtevajo zastopniki na'ega tujskega prometa že leta in leta uvedbo motornih vlakov Toda ta zahteva je naletela na gluhi ušesa m je ostalo le pri poskusnih vožnja* \ tem po «!cdu je naša banovina uapran drugim banovinam zelo zapostavljena Med drugim ie g. Subic dejal, da bo z novim voznim redom spet uveden nočni brz' vlak na progi Maribor—Ljub'jana Zastopnik Olepše valnega drutva v Ptuju g P-et*>er se je zavzemal za propagiranje na*ih Ha'oz Spregovoril je še zastopnik Tui^tcopromet-nega druStva g. Rejec iz Vitanja, nakar je predsednik g. inž Š^ajmcr zak'jučil tujsko-prometno konferenco. Tomšičevi zemski ostanki na Pobrežju Včeraj ]e bil zrušen prvi slovenski spomenik v Mariboru Maribor. 10. aprila Vsi. ki poznajo globlji pevod, zakaj mora tudi Tomšič izginiti s starega pokopališča, so se čudili vztrajnosti našega boja za pravice mrtvih vobče, posebno pa še za našega Tomšiča. Naša vztrajnost tudi Še v zadnjem času se je opirala zlasti na določeno zagotovitev predstavnika pokopališke lastnice, msgr. Umeka, ki je še pred nekaj dnevi prav ob Tomšičevem grobu na izrecno vprašanje, kako dolgo Se sme Tomšič tU počivati, podal izjavo ,ki Brno jo že ponovno omenili. To zagotovilo stolnega župnika — torej najmerodajnejSega vira — je bilo za nas tem bolj prepričevalno, ker srno kmalu za tem v dokumentih ob priliki sličnih sporov za to pokopališče že pred 40 leti naSli ugotovitev, da so takozv. večni grobovi nedotakljivi. Da tudi Tomšičev grob spada v to vrsto, to se je naalo iz poročila o občnem zboru Matice Slovenske 1.1883. na katerem se je po zaslugi dr. Janka Serneca sklenilo tvedno skrbstvo« Tomšičevega groba poveriti Slovanski čitalnici v Maribora, kateri se je v ta namen Izročila tudi primerna denarna založba bi ki je to častno nalogo tudi prevzela ln jo nekaj let tudi dejansko vršila. To je že zato omembe vredno, ker bi za Tomšičev grob tudi odslej ne bilo treba plačevati najemnine, razen če bi se to prostovoljno storilo. Sele prav zadnje dni pa je stvar postala nekam sumljiva. Čeprav smo bili šele v začetku meseca, strankam podaljšani rok pa poteka šele konec meseca, so kar naenkrat pričeli z živahnim izkopavanjem zem-skih ostankov. Pričeli so pri tistih, ki so bili določeni, da pridejo kot za občino zaslužni možje na občinske stroške v skupno grobnico k frančiškanom na Pobrežje. Med temi se je nahajal tudi naš Tomšič, čeprav zgodovina Slovencev v Mariboru ničesar ne omenja, kakšne zasluge naj ti Imel Tomšič za takrat pod nemškimi gospodarji nahajajočo se mestno občino. To, da je Tomšič Izbojeval koncesijo za slovensko tiskarno v Mariboru, (lz katerega naslova se ima posredno zahvaliti tudi Cirilova tiskarna) je bilo za tedanje mestne gospodarje ba§ nasprotno od zaslug za mestno občino. Danes opoldne so prišli delavci od nemškega kamnoseka in prvi slovenski spomenik v Maribora postavljen od vseh Slovencev pred 65 leti, je bil — zrušen. Jutri v četrtek zjutraj pa sledi izkop in prenos (z Nemci in drugimi vred) v skunno grobnico na frančiškansko pokopališče. Vse se je zgodilo ln se dogaja v za zgodovino Slovencev posebno na obmejnem ozemlju najbolj resnem času — brez vsakega vprašanja in obvestila številnih opravičenih zaintereslrancev. F. P. Mariborske in okoliške novice — člani umetniškega kluba iz Ljubljane bodo nastopili z recitacijami iz svojih del dne 13. t. m. v Ptuju pod okriljem Ljudske univerze in ene 14. t- m. v Mariborskem Narodnem gledališču. Brali bodo Igor Tor kar, Ladislav Kiauta, Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc in Vladimir Bartol. Nastop mladih slovenskih p sateljev zbuja upravičeno pozornost vse narodno zavedne javnosti Maribora in Ptuja, saj bo to redek kulturni dogodek, praznik naše besede. — Proslava Petna Zrlnjskega In Kr*ra Frankopana v soboto 13. t ta. priredijo srednješolski po mladici Jadranske straže pod vodstvom mestnega odbora J S v Mariboru v veliki dvorani Sokolskoga doma & pričetkom ob 18. uri svečano proslavo narocrrvh mučenikov Petra Zrtnjskega ln Krsta Frankopana. Na :poredu so med drugim sledeče točke: prof. K. Stražar, uvodna beseda. >Na Adrijic. »Tamo daleko «, j.Soči« , poje moški zbor prve realne gimnazije. Sledi recitacija ^Za nas Jadran« zborna recitacija dijakov klas ene gimnaz:je. Čajkovski * Elegija* in Schu-bert ><5ebeJica« — gosli Ivan PaU, pri klavirju Milko Pecko. Rajanje. Izvajajo učenke dekl. šole sol. sester. Adamič >Čuvaj domovje«, Ipavec ^Mornarska« in Premrl »Straža ob Adriji« poje zbor II. real. gimnazije. Ciganski ple isvaja Ljudmila Kozniin Juvanec »Spomin na zimski večer« m Hajdrih »Mladini« poje 12 pevcev učiteljcike šole. V Krek »Pogovor z domom«. L;sinski »Pjesma brodara« ln G Ipavec »Pozdrav«, poje meš. zbor Trg. akademije Nova:. »Planula zora«, Sch\vab »Večer na morju« in Hajdrih >Jadransko jnorjee _ peje del moškega zbora klasične gimnazije. Milk »Obmejna« in Sattner »Peča«, pole Dar nka Bernetič CTostinČar »More, naše more« in Pregelj 'Prav lepo v vigred« — poje zbor I deške meščanske šole. Rajanje izvajajo učenke II. real. girnn. Adamič s Nocoj pa je svetla noč« poje Borut Gniužek. Ob zaključku narodna kola, ki jih izvajajo dijakinje klaj ione gimnazije. — Zveza, kulturnih društev v Mar't><>ru bo imela v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne svoj redni letni občni zbor. — Važna nacionalna po tojan^a v Mariboru je Posojlnica v Narodnom domu. Znano je, kakšne zasluge si je pridobilo vodstvo Posojiln ce s pek. dr. F. Ro ino na čelu. ko te ob prevratu f nančno po pr-la generala Maistra. V teku sv^ga obstoja in razvoja se je izkazala Posojiln ca kot močna nac'onalna pa tojanka v obmejnem Mariboru. Na 58. rednem obenem zboru Posojilnice, ki kaže tudi v današnjih časih lep napredek, je bil izvoljen sledeči odbor: pred edin i k je dr. Viktor Kac, podpredsednik dr. L. Boštjane i. odborniki so prof. dr. Anton Dolar, veletrgovci Miloš O set, Rado Lenart in Franjo Ma-jer. V nadzornem odboru so M. Dolenc kot predsednik, nadalje S. Detela, Karol Jar.-čič, dr. Franjo Hojnik, Zdenko Pipu* >n Niko Vrani. — Višek drznosti. V zadnjem času se silno množe tatvine starega železa, katerega cena je zelo poskočila. Ljudje pobirajo staro železo, kjer le morejo, pa ga potem prodajajo. Toda nekaterim je nabiranje starega železa očividno pretežak po-sel n se v zadnjem času dogaja, da 1* raznih dvoriš* kar če« noč izginjajo razne traverze in drugi težki železni predmeti. To se je zlasti dogajalo v naših Studencih. V noči na sredo pa so oči v dno nabiralci starega železa odmontirali železno ograjo na občinskem mostu čez potok med Studenci in Radv**njem, ki jo bodo sedai skušali najbrže prodati kot staro železo. Zadeva je bila javljena orožnikom, ki sedaj poizvedujejo za drznimi tatovi. — Čigavo je kolo? Ob Dravi na Pristanu so nasn k0]0 a evifenčuo številko 2 128835, ki ga dobi Ustnik na policiji. — Težka prometna nesreča se je pripe tla na državni cesti pri Slovenski Bistrici. 391etni delavec Marko Mohorko se je s kolesom peljal po hribu navzdol, pa so mu očividno odpovedale zavore. Mohorko je v velikem loku priletel na tla in obležal nezavesten s poškodbami na glavi in zlom* ljeno levico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — »Vse bom zaklal!« s tem' besedami je grozil v neki gostilni na Glavnem trgu neki moški, k: je bil očividno vinjen. Poklicali so stražn ka, ki je rabijatnega možakarja odvedel na stražnico. Izkazalo se je, da gre za 321etnega Cvetka šveca iz Prebukovja, ki je bil pred dobrim mese cem za dobo 5 let Izgnan iz okoliša mesta Maribora, šveca so zaprli in ga bodo spet izgnali. — Veliko zanimanje se opaža v mariborskih kulturnih krogih za literarni večer ljubljanskih književnikov, ki bo s pričetkom ob 20. v tukajšnjem Narodnem gledališču. Zanikanje je tem večje, ker nova skupina v Mariboru še ni recitirala svojih deL — Cene mesa so se v zadnjem času selo povišale in prodajajo sedaj govedino po 10 do 15 din, teletino po 10 do 17 din, svinjino po 14 do 18 din, slanino po 16 din itd. Nasproti prejšnjim cenam je to vsekakor znatno povišanje, ki bo onemogočilo revnejšim slojem domala vsak nakup mesa, ker sedanje mezde komaj zadoščajo za kruh, mleko, krompir in zelenjavo. V našem listu smo že neštetokrat opozorili, da bi bilo treba v zaščito konzumentov nekaj storiti, vendar pa so vsi speli ostali brezuspešni Na tem trpi sedaj vse delovno ljudstvo, t. j. razen delavcev in nameščencev tudi kmetje ln obrtniki, ki se niso •reboleli posledic sadnje svetovne gospodarske krize, pa je že prišla nova, ki obeta Se hujše posledice, če ne bodo pravočasno podvesti primerni ukrepi, ki bodo preprečili špekulacije in odiranje revnih slojev. (IMA. pol.) — Kavarne so zvišale cene. Nekatere tukajšnje kavarne so glede na naraščajočo draginjo z.išale cene kavi, pa tudi nekaterim dr-igiin predmetom. — Recitacija ki večer priredi v torek 16. t. m. v dvorani Ljudske univerze skupno s tenoristom Slavkom I.nkmanom ljubljanski ležiser Milan đkrbinšek, ki bo med drugim recitiral tele književne umetnine: Prešeren, »Krst pri Savici«; Kosovel, »Balada« in »Rlchepinov rnotlv<; Aškerc, »Brodnik«; Župančič z.b jarska«; Shakespeare, »Biti ali ne biti« in »Gorje, moj greh« (Monolog iz Hamleta); Cankar, »Ctospod stotnik« ln »Skodelica kave«. S. Lukman bo pel izbrane arije in druge pesmi, na klavirju ga bo sprendjal kapel* hik J. Jiranek. — rkradVno bi najdeno. Jos«p Adamič s Tržaške ceste je okoli 9. zvečer sporočil službujočemu sražniku, da mU je nekdo iz Prešernove ulice odpeljal motorno kolo vredno 4000 dn Ukradeno motorno kolo pa je našel stražnik okoli 3. ure sjutraj v Razlagovi ulici. Očividno s' je nekdo motorno kolo izposodil in pustil potem kar na ulici. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu. Gosposka ul ca 12, tel. 28—12, ter Vau-potova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13. — Nov grob. V Orožnovi ulici 7 je preminil vpokojenl poštni zvaničnik Franc Prosnlk star 69 let. žalujočim nase globoko so za je. — Mariborske »ejmske nov'oe. V torek 0. aprila So prignali okoliški kmetje na ♦raMborski živinski sejem skupno 412 komadov, in sicer 7 konj, 11 bikov 102 vola. 280 krav, 12 telet. Cene posameznim kotna 'om so b le sledeče: Poldebele vole so prodaja'i po 5 do 6.50 din. plemenske vole pa po 5.75 do 7, biki za klanje po 4.50 oo 550, klavne krave debele po 4.50 do 5.75. plemenske krave po 4.25 do 5.25. krave za klobasarje po 3 do 4 din molzne krave po 4 do 6. breie krave po 4 do 5, mlado živino pa po 5 do 7 din. teleta po 5.50 do 6.50 <*ln za kg Skupno so prodali okoMški kmetie 276 komadov prignane živine. Mesne cene pa so b le sledeče: volovsko meso tjrve vrste po 10 do 12 volovsko meso druge vrste po 8 do 10 meso bikov, krav in telic po 6 do 12 telečje meso prve vrste po 10 do 12. telečje meso druge vrste po 8 do 10, svinjsko meso sveže po 10 do 14 din Za kg. — PnjaSnilo. K notici pod naslovom OČesn živec«, ki smo jo povzeli po tu- kajšnji »Delavski polit ki<, in ki smo Jo ohlavill v števlJti z dne 13. t. m. nam sporoča g. dr. Ivan Koklič, da on ni izstavil dotičnega zdravniškega spričevala nekemu nozemcu. —Teaenske nevioS. v ponedeljek popoldne smo spremili k večnemu počitku na pobreško pokopališče vrlo s-ovensko in sokolsko mater 641etno Zofijo Kovačičevo iž Sp. Dobrave, ki je preminila po kratki bolezni. Kako priljubljena je b la pokojnica, je dokazal pogreb katerega sc je udeležilo poleg številnih sorodnikov, sosedov in snancev tudi mnogo šolske mladine. Blaga pokojnica je bila, čeprav preprosta Ženica, vzorna žena in mati, ki je dala Vsem štev lnim otrokom pravo nacionalno Vzgojo in so vsi otroci zavedni pripadniki tezenskega Sokola. Težko prizadetemu Očetu in otrokom naše iskreno sožal.ie, blagi pokojnici, vzorni slovenski n sokolski mamici, pa bodi ohranjen svetal spomin. -- Ljudska univerza v Mariboru. V petek 12. aprilu predava dr. Svetozar Ilešić o pol iično-geografskih problemih na jugovzhodu Evrope. — Zanimiva ŠahOvSka tekma. V petek Zvečer ob 20. ae v kavarni »Central« Bre-Čata v nadaljevanju tekmovanj za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske svezr Mariborski šahovski klub in Šahovski klub »Vidmar«. Tekma. k: bo na osmih šahovnicah, obeta Izreden šahovjki dvoboj. —Razpis tekem čez drn in stm. Sokol Maribor I priredi 14. ruprila t. 1. tek čez drn in strn f cross-country) za posameznike ln moštva Start bo ob 10. ur1 dopoldne na letnem telovadi5?u Sokola Maribor I na Koseškega ulici. Dolžina proge Za člane je 4 km. za ftaraščajn'ke 2 km, za članice 1 km. narasčajrtice 1 km. Pravico starta v konkurenci imajo pripadni-kl (ce) BRK J izven konkurence mor*».io tekmovati tudi pripadniki drugih društev oz. organizacij. Prvoplasirani prejmejo diplome. Prijave sprejema br. Katol Ivan, Betnavska cesta 18-IL do vključno 13. aprila. Pri javnine n:! — Huda nesreča. Smrtno nevarne poškodbe je dobil 291etnl Peter Leftvk prt kopanju temeljev v Krekovi ulici. Nesre-čneau Je zlomilo hrbtenico in obe roki. Četrtek. 11 aprila ob 20.: Trideset .sekund ljubezni. Red A. Sprememba repertoarja. Zaradi nenadne popolne ohripelosti gdč. Krajeve se mora premiera »Ane Christie« odložiti. V četrtek se mesto nje Uprizoil komedija »Tri-c^set sekund ljubezni«. Abonma A ostane za premiere že nabavljene vstopnice pa ostnnedo v veljavi za premiero »Ane Chri-stle«. Obrtniki hi vajenski dom v Marlbsru Sno£l Jc Ul Izvoljen pripravljal*** odbor za ustanovitev posebne stavbne zadruge Maribor, 11. apr*la ze več 'et em zbirajo mariborski obrtniki prispevke za poseben sklad, ki js namenjen gradnji obrtn Skega in vajenskega doma. Doslej so bili zbran' že lepi tisočaki, vsakoletni obrtniški ples pa Sluti z ozirom na čii ti dobiček tudi temu namenu. Misel po ebnega vajenskega a orna je tudi stara že več let. preo leti je bil ustanovljen celo poseoen odbor ki naj bi pripravil vse predpogoje ss uresničenje te misli. Odkar pa je umrl zaslužni in neumorni borec za obrtniške pravice Ignac Založnik, je ta m "sel shirala. Načrti da bi '•e uredil vajenski dom v pro torih starega muzeje oz1 roma v prostorih Delavskega azila, so apMvab po vodi V zadnjem času pa je saživela v vrstah tuk. Slovenskega obrtnega društva pobuda, da se združi skcijs za gradnjo obrtniikega *n vajeniškega doma. Banovina je ie Obljubila svojo denarno pomoč, prav tako tudi mestna občina, aj vsebuje tudi novi proračun za 1940-41 zne*«k 20.000 din za zadrugo »Vajeniški iom« ln sicer kot tretji obrok subvencije 200 000 dinarjev ki je bila svoj čas sklenjena Ce je računati še s tem. da bo mestna občina nedvomno odstopiš pripravljajoči se zadrugi primerno zemljišče brezplačno, je račnnati s tem, da je mi e) gradnje obrtniškega oziroma vajeniškega doma prešla v drugo realnejšo fazo V ta namen je bila sklicana noči posebna anketa, ki so se je udeleaib polnoštevil-no predstavu ki našega mariborskega obrtništva. Na tej anketi so razpravljali o podrobnostih ki so v zvezi z ustanovitvijo posebne zadruge »Stavbne zadruge obrtrt'Ski *n vajeniški dom v Mariboru« in o bile v teku debate določene smernice, ki naj v ebujejo pravila novo snujoče se zadruge. Med navzočimi predstavniki je b'lo glede ustanovitve zadruga popolno soglasje ln je l«- Želeti, da ne bi vsa zadeva ter pobuda prešla na enostransko formiranje skupine odločujočih ijudi, ker bi to akciji nedvomno škodovalo. Iz Ptnla — Obupal fe nad življenjem V soboto se je pojavil v Ptuju v nekem prenočišču 69letni državni upokojenec Rudolf Lasnik iz Maribora in si najel sob« Ker ga naslednjega dne dolgo ni btlo na spregled se je to zdelo osebju sumliivo in je vdrlo v sobo Lasmka so našli na oknu obešenega m je bil Že mrtev Na mizi je pustil denar za sobo in pismo naslovljeno na neko damo v Mariboru. Truplo so prepeljali po komisijskem ogledu v mrtvašnico. — Popravilo lesenega mostu v Ptuju čez Dravo zelo počasi napreduje, kar ie zelo velika ovira za promet ki je ravno tu največji. Sedai so pričeli popravljati polovico leve strani. Neki voznik pa je podrl velik križ sredi mosta. — Za častnega člana je Združenje trgovcev izvolilo na svojem zadnjem občnem zboru dolgoletnega predsednika g Lenarta Franca, ki ima velike zasluge za razvoj tr-govstva v Ptuju in okolici. — Tatvina kolesa. Postrežnic Pavli Požene! je nekdo ukradel dam&ko kolo, vredno 1000 din. MALI OGLASI Seseda 00 par. davek posebej Preklici izjave oeseda din l.— davek poseoej £a pismene odgovore gieoe maj m jgiasov ie creoa priroZit-znamko — Popustov za maie oglase oc priznamo RAZn Oglaiuj male oglase Slovenski Narod a a ker so I c e n e i * I! ta- i "I se vedno po starin dfcnan do-oavtja v moderni in solidni ielavt tvtetka »Opravu* Celovška 50 Sprejemajo se aaročlla a U 50 PAK C.N TLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gum orne -Velika zaloga perja po 7 din »J uliju na«. Gosposvetska e 12 irtskanska ul i * L • C ''ti .'Nt -UGOufiArik'A 1 »lTPANAM t5eseOa Mj uat laves pose ne j lXajma.njs> loe^es 3. din OKCHO\a JEDKIA sortiran „• vet učni meo in me oico Jooile □ a ) c RnSTB l/V NA.IFI NRJŠIt »SLOVENSKI NAROD«. četrtek, 11. aprila 1040 Srev. 83 Občni zbor jeseniške podružnice NSZ Velik napredek narodne delavske strokovne organizacije na Jesenicah Jesenice, 9. aprila. Jeseniška podružnica NSZ je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor v dvorani Sokolskoga doma na Jesenicah. Ob 10. je ob navzočnosti številnega članstva otvoril predsednik tov. Tine Zupan občni zbor. pozdravil zastopnika oo.'asti. zastopnika izvršnega odbora NSZ ter vse navzoče članstvo Posebej je pozira vil deiavska veterana tov. šnajderja in Glot>oenika. ki delujeta v podružnici 2e od njene usUinovit-ve. Spomnil se je tudi dveh. v preteklem letu umrlih članov, tov Kralja in Fona. nakar je prešel takoj na dnevni red. Predsednik ie kot prvi obširno poiočal o organizacijskem delu v vseh področjih in vprašanjih delavskega stanu. Da vse to delo in prizadevanje ni bilo brezuspešno. pričajo dejstva. Kot največji uspeh, ki smo ga dosegli ansko leto. je vsekakor popravek kolektivne pogodbe delavstva pri KTD. ki je v mnogoterih točkah zboljšnl položaj delavcev pri navedenem podjetju. Sploh pa je naša podružnica sedaj na Jesenicah vodilna in tudi najbolj iniciativna v vseh vprašanjih in zadevah, ki se tičejo jeseniškega kovinarja. Pa ne samo to, da skrbimo za gmotni položaj našesra delavca, temveč mu nudimo tudi zadosti duševne hrane, ki je potiebna sodobnemu človeku Tako 'mamo svoio knjižnico, v kateri je preko 1300 knjig, dalje čitalnico, prirejamo razna predavanja in vprav sedii smo na zakliuč-ku naše strokovne sole. ki je trajala dva mesca. Vse to je d >kaz n^Sesra nesebičnega dela za zboljšanje s^iotnega položaja, kakor tudi za dvig duševnega nivoja našeošlc pogonske snovi in ladja se je na rnorju ustavila. Poettscher si je pa znal pomagati. Izmed rib ie dal izbrati in jih pometati v posebno posodo morskim psom podobne ribice, ki se imenujejo pasjeglave mačke. Potem je pa jemal po vrsti večje ribe :n dražil z njimi pasjeglavke, da so iele lajati. V angleščini pa je en izraz za lajanje in skorjo. Tako je lahko posadka metala skorjo v peč. Kmalu se je nabral< dovolj pare. da je ladja lahko priplula \* pristanišče. Resni kandidat na mesto prvaka v klubu lažnivcev L R. \Vilson je preživel svojo mladost v gorah. Nekega dnt se ie s svojim vodnikom izgubil in ker ni mogel dovolj glasno klicati (angleško hoUer) je izre-zal iz drevesa grčo (tudi hotler) m jo pustil klicati zase na pomoč Tud' ženske nočejo zaostajati za moškim v lažnivosti. Gospa VVestova iz Texasa je pr povedova-la v klubu, da so imeli doma lepe prašiča, l£na stran je bila debela namer iena tistim, ki imajo radi slanino, po drug' strani pa so bili prašiči suhi za tiste, ki imaio radi pusto meso Pred kurnike so obeša'i doma povečevalno steklo in kure so nesle tako de-beila jajca, da so jih prodajali na ki v in ne po komadih. Uspešno prosvetno delo krškega Sokola „Krog s kredo44 je zaključil bogato zimsko sezono Krško, S. aprila. Zima je za nami in krško sokolsko društvo se lahko brezskrbno z veselim obrazom ozre nazaj in s ponosom reče: »Storili smo več, kakor smo pričakovali.«: Res je to in društvu to v polni meri pripozna-mo ter mu čestitamo k tako plodonosnemu kulturnemu delu v letošnji zimski sezoni. Razen številnih članskih sestankov, družabnih večerov in predavanj, ki so pripomogli k zbližanju članstva in širjenju sokolske ideje, je društvo priredilo 'etos lepo število kulturnih prireditev, ki bodo ostale neizbrisne v spominu članstva Tako je društvo priredilo takoj v začetku sezone posrečeno komedijo »Zakonci stavkajo«, sledila je težko pričakovana otvoritev »sokolske knjižnice«, katero si je zgTadilo članstvo samo z nabiralno akcijo, v januarju smo imeli »razstavo sokolskega tiska«. Takoj v začetku februarja se je vršil v Krškem v Sokolskem domu »župni dramski tečaj«, ob kateri priliki je društvo proslavilo 1501etnico prve slovenske igre z Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Za zaključek pa si je dramski odsek krškega Sokola izbral težko igro »Krog s kredo« v režiji br. Stiplovška. ki jo je društvo pred kratkim uprizorilo. S prireditvijo »Kroga s kredo« pa je dramatski odsek krškega Sokola napravil tak korak naprej, da ga lahko brez skrbi štejemo med najboljše diletantske odre v naši banovini. Kakor sem že omenil, je igro zrežiral akademski slikar br. Stiplovšek, poleg s. škerietove eden glavnih stebrov prosvetnega dela. S svojo odlično režijo je dal igri učinkovitost dejanja in čustvenost in do-umljivost, tako da je bila igra vsem dostopna. Z bogato scenerijo. ki jo je sam izdelal po lastnih načrtih, pa nam je pričaral res pravo kitajsko deželo z vsemi njenimi zanimivostmi. S svojo režijo in inscenacijo je dosegel res lep uspeh, za kar mu posebej čestitamo z željo, da bi s svojo dramatsko družino kaj kmalu spet nastopil. Nežno čutečo kitajsko ženo Haitang je izvrstno podala s. Pucova, ki je s svojo borbo matere za lastnega otroka, ki jo je podala res Čustvujoče, izvabila iz marsikaterega očesa skrito solzo. Bila je vseskozi naravnost odlična ter je ponovno potrdila svoj sloves naše najboljše igralke. Njeno mater Cangovo. ki v borbi za skorjo kruha proda lastno hčer v čajnico, je mojstrski podala s. Janova. Princa Paa in poznejšega kitajskega cesarja je učinkovito podal br. Zalar. ki je s svojo umerjeno in precizno igro. razločno izgovarjavo bil nf-nadkriljiv. Njegova zadnja nastopa pričata, da je Igralec, kakršnih je malo po naših odrih. Haitanginega brata Cang-linga je podal prav dobro br. Kolšek, vendar je mestoma bil nerazumljiv. Kljub temu pa ni v nehvaležni vlogi Cang-linga zaostajal za drugimi. Okrutnega davčnega zakupnika mandarina Ma je dovršeno podal česnik. Njegovo prvo ženo Y-pei je igrala s. Radanovičeva, ki je to pot nastopila prvič v večji vlogi, a je dosegla takoj lep uspeh. Obeta postati ena naših boljših igralk. Ponovno nas je razveselila s svojim nastopom s. Blzjakova, ki po svoji igri raste od predstave do predstave Tako po zunanjosti kakor po igri nas je presenetil br. žabkar v vlogi višjega sodnika Cu-ču. ki je tega lakomneža po denarju odlično podal. Sodnika Cao je dobro igral br. Dvornik, ki pa je bil v nekaterih trenutkih precej neokreten. Zvodnika Ting-Tonga je precej dobro podal br. KukovičiČ. Tako on kakor tudi Dvornik obetata postati še dobra igralca. Pa tudi vsi ostali so podali svoje vlogfe v splošno zadovoljstvo. Posebej pa moram še omeniti br. dr. Tonca. ki je za to priliko skomponiral tri razne kitajske komade ter s tem dal vidnejši poudarek igri Igra je doživela popoln uspeh tn nedelje-no priznanje vsega občinstva, kar priča, da je bila dvorana tudi pri drugi predstavi do zadnjega kotička polna. Društvu izrekamo naše bratske čestitke k takemu dra-matskemu odseku, vsem sodelujočim pa naše iskreno priznanje z željo, da nam tudi v poletnih mescih priredijo spet kak iep večer. Zdravo! 62 ljubezni — Tudi jaz kar drhtim od groze. Ne moreš se poročiti s hčerko tega človeka, dokler ne zvem... Herve se je zdrznil, toda na njegovem obrazu se je zopet pojavila nekakšna hladnokrvnost. — Mati, v kakšne mračne misli in dvome me hočete pahniti. Vem premalo, da bi mogel vedno V naprej presojati bistvo ali vrednost takega priznanja. Toda zagotavljam vas, naj bo Michelinin oče kdorkoli, čeprav bandit, naj bi bil tudi s sramoto oropan vsega, kar mu pripada, naslova, premoženja in časti, to bi ničesar ne spremenilo na moji ljubezni, ničesar na moji odločitvi, da vzamem za ženo dekle, ki se mi je zaobljubilo pred bogom. Madame de Ferneuse je molčala, Herve je mislil, da razume plah pogled, ki ga je mati uprla vanj. _ Ugovarjali mi boste s teorijo dednosti, — je dejal živahno. — Toda ta veda je prav tako nejasna kakor vse druge. Sprejemamo za zakone dozdevne pojave, polne neslutenega, polne protislovij. Miche-lina je cvet stvarstva, pa naj se pretaka po njenih žilah kakršnakoli kri. Atavizem, ki nam včasi prinaša dušo davnega prednika, nas zato varuje neposredne dednosti. Na Gaetaninih ustnah je zopet zaigral komaj viden, nežen nasmeh. — Ah, mamica, — je dejal Herve mirneje, — vi mislite: on ljubi in nikoli ne dopusti ničesar, kar bi ponižalo tisto, ki jo ljubi. No, prav mislite. Najstrašnejše odkritje bi me ne odvrnilo od nje in ne vzbudilo v meni dvoma, da bi ne bila vredna mojega oboževanja tako, kakor jo obožujem. — Najstrašnejše odkritje, — je ponovila grofica. — O, ko bi se ne bilo zgodilo, da bi bil moj sum utemeljen, da bi dobil tudi oblike. Ce bi ti mogla zanesljivo izjaviti, da Michelina ni hči prp vega markiza de Valcora, bi privolila v tvojo poroko, ne da bi te nadlegovala s preizkušnjami. Po teh besedah je Hervejev nemir izginil, Senca ponosa je zastrla ta obraz, ki ga je videla Gaetana vedno tako iskrenega in tako polnega ljubezni Herve je znova povzel besedo in trpkost njegovega glasu je odgovarjala izpremembi v njegovem obraza* — Razumem manj, nego kadarkoli... Govorite mi o ugankah, mati. Nedvomno imate prav. Ljubite me preveč, da hi me brez vzroka mučili. Gaetana se je vzravnala, njen obraz je posinel kakor pepel in grudi so se ji dvignile kakor da komaj zadržuje ihtenje. Sin je napravil kretnjo, ki je prosila, naj ga posluša do konca, potem je pa nadaljeval: — Toda vaše besede sem slišal zelo dobro. Govorili ste mi o preizkušnji kot pogoju moje poroke z Michelino. Pripravljen sem na vse preizkušnje. Povejte mi samo, kaj pričakujete od mene? Gospa de Ferneuse je bila prvi hip po teh besedah v silni zadregi. Njen sin je dvomil, njen sin je trpel. Sin se ji je odtujeval.. ~ Kako priklicati ga nazaj, kako pomiriti ga? Ali bi ne bila resnica boljša od molka? Kaj ko bi mu vse povedala? Toda kaj? Moj bog! -. Mar ni bila najstrašnejša muka odkriti pred to mlado dušo Jagtea greh? Saj bi mu morala obenem priznati: Tista, ki jo hočeš vzeti za ženo, je morda tvoja sestrična ali pa je hči moža, ki je odstranil tvojega pravega očeta, ki ga je nedvomno ubil z lastno roko! Prekruta dvojna možnost! Ne, ta mati ni mogla streti srca svojega sina. Dejala mu je: — Čuj, kaj zahtevam od tebe. Toda to boš razumel Sele pozneje. Za danes vedi samo to, da je najina bodočnost — tvoja kakor moja — pa tudi bodočnost tvoje ljubezni in bodočnost mojega srca, ki ne pričakuje nič drugega, nego pomirjenje, odvisna od uspeha tega, kar boš moral storiti. — Poslušam vas, mati. — V Ameriko od po tu ješ! _— Opustiti svoje delo ? Zapustiti svojo nevesto ? In tiho je pripomnil: — Zapustiti vas! Gaetana je Čutila, kako ji ob vsaki besedi ugaša zaupanje njenega otroka, — To je moja kazen, — je pomislila ta žrtev ljubezni, ki jo je ljubezen doslej gnala v peklo žgoče teme, iz katere so se dvigali spomini in po osveti hrepeneči vzdihi. — Da, Herve, zlati otrok moj, moraš se odloČiti za to žrtev in sicer brez razmišljanja o njeni nujnosti in njenih posledicah. Samo zato, ker te prosim iz slepega zaupanja in vere v svojo nesrečno mater. Te besede so Hervea ganile. — O, moja uboga mati, kakšna strašna usoda vas je zadela? Ali mi nočete tega povedati? Koliko moči bi mi vlile vaše besede! Oklevanje, najskrajnejša borba se je začrtala na izmučenem Gaetaninem obrazu in kakor da se je ustrašila lastne slabosti je vzkliknila: — Obmolkni, obmolkni vendar že! Ti si edini predmet mojih skrbi- Čuj, tam v Ameriki boš moral iskati dokaze ... — Dokaze? ... Kakšne dokaze? — Dokaze glede zločina, ki ga je morda storil mož pod imenom markiz de Valcor. — Zločin ... O, mati moja! — Ta beseda te žalosti, kaj ne? — Zadela me je strašno, toda to ne more ničesar izpremeniti na moji ljubezni do Micheline. A ona, ona!... Bog jo varuj, ona ne sme ničesar zvedeti. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Chrisfo! // Vsi v Ljubljani