Po poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 13»-, 6,50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10„-, . , 5 , - , mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserato sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17 Izhaja vsak dan, izvzerasi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 117. V Ljubljani, v torek 22. maja 1900. Letnik XXVIII. Sinška zadruga in nemški prijatelji. Še ni dolgo odkar so nasprotniki sinške zadruge trdili, da je zadruga umestna, le v drugih rokah bi morala biti; danes je v jčeli nasprotnikovih tudi že zadruga za nič in zaganjajo se vanjo z vso strastjo — a strast jih slepi, in vsakteri pametni človek vidi, da iz liberalskih listov govori le strah za svoj politični obstanek. »Freie otimmen« pišejo dne 16. t. m. »da je sinška zadruga slovensko-na-rodna, da se je ustanovila kot narodno bojno orodje, da zanjo niso bile gospodarske razmere Podjunske doline merodajne, marveč le prizadevanje, oškoditi Velikovec in ustaviti tržni promet v tem nemško-mislečem mestu. Slovenci hočejo velikovško mesto čutno kaznovati, ker noče postati slovensko. Skladišče se ni ustanovilo zavoljo kmetov, marveč da se utrdi klerikalni-slovensko-na-rodni vpliv. Premija bi bila za narodno šču-vanje, če bi se za tako zlorabo gospodarskih naprav za narodno agitacijo dovolil tudi le en vinar podpore. V Velikovcu je sedaj velika razburjenost, Slovenci se ogibajo Nemcev in narodni mir se je spremenil v medsebojno sovraštvo, tako so hoteli zastopniki vere in ljubezni do bližnjega« itd. Tako piše oficijelno glasilo večine našega dež. zbora. Boj proti kmečkim zadrugam in vzlasti proti skladiščem se je vnel na vsi progi, ne samo tukaj, marveč po vsi Avstriji in naša dolžnost je, odiočno vračati vse napade ter pojasniti sebično in zlobne namene, ki jih imajo naši nasprotniki. Kot prvi nasprotnik zadružnih skladišč prišel je na dan borzni list »Wiener Borsen Courier« dne 7. decembra 1899. Pisal je, da so skladišča svojim udom le v škodo, da odbori niso zmožni prodajati blaga in da stroške njihove nezmožnosti plačuje ubogi kmet! Za tem listom prišlo je glasilo, od katerega bi smeli take napade najmanj pričakovati, namreč »Wiener landw. Zeitung« — tedaj kmečko glasilo ! V raznih člankih je očitalo raznim skladiščem, to ni prav in to bi moralo biti drugače, tukaj se žito ne ceni pravilno, tam niso stroji v redu itd. Kdor ni s stvarjo dosti znan, je mogel misliti, glej, prav je, kar piše, kedor pa stvar pozna, je moral zapaziti, kako zlobno je obrekovanje od te strani. Ker se prvim člankom, v kolikor je meni znano, od nikoder ni dostojno odgovorilo, postal je list še pre-drznejši in predlaga v št. 38. od dne 12. t, m., naj država ne daje več zadružnim skladiščem nobene podpore: „die Produčtiv-und Vervvertungsgenossenschaften sind Ge-schaftsunternehmungen, wie alle andere pri-vater Natur. Wenn die Bedingungen zu ihrem Bestande gegeben sind, so werden 6ie auch ohne Beihilfe aus oifentlichen Mitteln prosperiren, wenn jene fehlen, \verden sie trotz dieser untergehen«. — Čudimo se modrosti tega lista ! Sicer ta kmečki prijatelj predlaga, naj se s sredstvi, ki so se sedaj darovala zadrugam, ustanovi osrednji urad na Dunaji, ki bi presojal, kje so zadruge potrebne, in ki bi potem posredoval pri prodaji blaga. Temu predlogu se čudimo še bolj in radi bi poznali uradnike zmožne takemu poklicu. Ob enem čitamo, da se je Wolfovi list »Ostdeutsche Rundschau« zagnal v zadruge in zlasti v nižjeavstrijska skladišča, kojim je očital samo to, kar nam očitajo nemški naši sosedje, in nižjeavstrijski deželni odbor se je moral y popravku od dne 15. maja odločno postaviti po robu zoper tisto pisarenje. Ker nam več časnikov ni prišlo pred oči, ne vemo, ali se ta cgenj kaže tudi še kje drugod, a ti citati zadostujejo, da vsakdo lahko spozna, kako se složno dela zoper kmetijski napredek, in kako je treba, da se tudi kmetje postavijo na noge in branijo svoje koristi. Zdaj pa pojasnimo svoj položaj. Kakšna je zadruga v Sinčivasi ? Gospod posl. Muri je v dež. zboru rekel, da je slovenska, in nasprotniki sklepajo iz tega, da je slov.-narodna, torej narodno bojno orodje. Ko bi mi rekli, da je naša zadruga nemška, bili bi lažniki, kakor tisti, ki trde, da je »Lagerhaus" v Velikovcu nemški, ker mi še vedno ne moremo umeti, kako je mogoče, da rojen Slovenec trdi, da je Nemec Da pa se ne sramujemo reči, da smo Slovenci in bomo vedno ugovarjali odločno, če drug narod misli, da je večji in nas hoče zaradi tega teptati. Bojno orodje nam zadruga ni. Prvi smoter njene ustanovitve je bil gospodarski napredek! Kakor je napredna nova doba zidala povsodi železnice in ni povpraševala po gostilničarjih in voznikih, ki so si kruh služili na starih cestah, tako vodi gospodarski napredek kmeta na nova pota, in da pri tem pridejo v škodo nekateri ljudje, je resnica; tem ne preostaja druzega, nego iti z napredkom in iskati si kruha drugod. Drugi namen je bil seve, kmete veli-kovške okolice oprostiti in odtegniti pogubnemu uplivu velikovške gospode. Vsaj je pri lanskem zborovanji »Bauernbunda« v Velikovcu mestni župan Pintarič predrznil se trditi »dass der in der Bauernschaft neu er-•vvachte deutsche Gedanke bald das Joch des romisohen Schmarotzenthums ab-schiltteln werde«. Na to delajo Velikovčani že dolgo, in že davno predno se je ustanovila naša zadruga, se je govorilo v dobro podučenih krogih, da hočejo Velikovčani pripraviti mestno vojašnico za lutrovsko cerkev, ter si dobiti oznanovalca »nemške« vere. Gospodi je stvar seve prosta, a da bi krščanski slovenski kmet s svojim denarjem plačeval taka prizadevanja, bi bilo vendar več kot nespametno. Če tedaj mi kmete poživljamo: Ne podpirajte več ljudij, ki so strastni sovražniki vere, in strastni sovražniki naše narodnosti, jim s tem nikakega boja nismo napovedali. Mi nismo nikogar najeli, ki bi šel s kamenjem nad liberalno gospodo, kakor so lani Celovčani šli nad duhovnike, mi nismo nikogar najeli, ki bi šel Velikovčanom okna pobijat, kakor se je godilo pred leti naši Narodni šoli v Št. Rupertu ali pri volitvah v Šmohoru in pri raznih zborovanjih v Celovcu, a siti smo hlapčevanja in ne bomo prenehali klicati kmečkemu ljudstvu: Svoji k svojim, zbirajte svoje slabe moči, izvijte se iz pogubnega oklepa. Liberalizem je vsekal krnetu že toliko krvavih ran, da ne vemo, kako jih zaceliti, razderimo zato prej ko slej njegovi pogubni vpliv! To ni boj, marveč obramba svojega doma, svoje rojstne zemlje! A liberalni list pretirava nevarnost naše zadruge; želeli bi, da bi bil njeni pomen res tolik, kakor si domišljujejo naši sovražniki. A naš kmet — oprosti mi bralec — je vsaj deloma podoben pijancu, ki pozna pogubnost svoje strasti, a ne more je pustiti. V kmete seje zajedla pri nas nemška strast, in zadruga bo imela do popolnega uspeha še dolga pota. Velik del našega ljudstva ne spozna, da je treba nekoliko žrtvovati, če hočemo priti do zaželjenega smotra; in če mu nasprotnik ponudi le majhen po-boljšek, pozabil je vse dobre sklepe in nazore. Treba bo vstrajnega dela, in za to prosimo v prvi vrsti domoljubno duhovščino, naj ne drži križema svojih rok! Organizacija se je začela, zdaj ne smemo držati rok križema, da ne bodo enkrat morebiti rogaje se hodili nasprotniki mimo našega zavoda, češ, začeli so, a dokončati niso mogli. Nasprotniki nam tisti dan že prorokujejo, in zdaj še ni čas razodevati vso njihove spletke ki so nam deloma že znane! A lahko rečemo, da nas ni strah! Domoljubna č. duhovščina ve in zna, kako nas more podpirati, brez posebnih žrtev. Vzlasti pa zadružni odbor prosi, naj se kritika prepušča drugim ; kritikovati je lahko, boljše napraviti težje, to pa lahko vsakdo verjame, da bo vodstvo po najboljši vesti ukrenilo vse, kar je zadrugi v prid. Žitnih cen odbor seve ne more delati, te stvari zdaj tukaj no kaže razlagati, ker je preobširna, a če zadruga da, kolikor dado drugi, naj bi prišli vsi k nji, in če se v zadružni prodajalnici kupuje dobro blago tako ceno, kot v Celovcu, naj bi ljudje kupovali kolikor mogoče tam. Zadruga se ne pritožuje, da bi njen razvoj bil prepočasen, a težko pričakujemo trenotka, ko bo bilanca dospela na stopinjo, ko bomo mogli reči, LISTE K, Visoki cilji. Gospod urednik ! V predpustnem času, ko so se poleg balov in maškarad obhajale tudi politične svatbe, poročal sem o znameniti poroki slavne »Zaveze« z mogočnim Janezom Naprednikom in obljubil, da vam o priliki naznanim tudi kaj zanimivega iz zakonskega življenja te dvojice. Trije meseci so komaj pretekli od tistih upov polnih dni, pa je že pri kraji ves čar in ljubezenski termometer je padel pod ničlo. Tretji maj jo bil tisti osodepolni dan, ki je končal »medene tedne« in provzročil hud razpor. »Zaveza« je stopila pred svojega zakonskega družeta z zahtevami moderne dame in ta jo je — ne zmenivši so za njeno laskanje — kratkomalo zavrnil. Saj vam je znano, kako se godi ob takih prizorih, ko zahteva gospa denarja za novo obleko ! Nekaj časa molčanje — potem jadiko-vanje o slabih finančnih razmerah — očitanje pretiranih zahtev, nato vee mirno in tfbo ! Da da vi klerikalci, »zapriseženi sovražniki šolstva in omike« ne bodete pritrdili vsem •J.nlinm nnnnriiiinii t ur«..,,,, u:i„ čakovati, pokazali ste celo pri pokojninskem zakonu več smisla in srca za učiteljstvo, kakor so ga vam prisojali, a da »zakonski mož« ni povzdignil svojega glasu za »ženo sebi poročeno«, to boli in peče. Gospod šef-redakter »Učit. Tovariša« je vzpričo te nehvaležnosti slovesno sklenil, da nikdar več ne bode ščitil s svojimi dežniki in soliičniki liberalnih prvakov. Grozna osveta, zlasti v sedanjih dneh, ko se solnce in dež menjujeta kakor v aprilu! Kaj če bodo morale sedaj liberalne glave biti izpostavljene vsem uimam slabega vremena ? Poetu pa je v grlu zastala navdušena himna o svobodi in mrmral je nekaj o zavrženi ljubezni. V obupu vtegne celo izvršiti, kar je nedavno pel: „Iz ljubezni, iz brezupa kupil sem si danes strupa in ga stresel v čaSo vina«. Vse to je povzročil tretji dan majnika ! Pa tudi posledice, ki jih vtegne imeti v bodočnosti, so še doslej nepregledne. Vsa po-litiška konstelacija se vtegne premeniti. Hud boj napoveduje »Tovariš« celo naši napredni stranki : »Drugi možje bodo sedaj odpirali liberalnemu učiteljstvu vrata v svobodno življenje«. — Člankar K. Svoboda kategorično zahteva, naj liberalni učitelji o pri- 1. j..::u date in vspeh jim je zagotovljen«. V svoji živi fantaziji, ki jo je še nedavno pasel na cejlonskih livadah, si je že naslikal delovanje takih »jungovskih« poslancev in določen program za prihodnje volitve, ki bode gotovo elektrizoval volivce. V duhu gledam prostrano dvorano napolnjeno z občinstvom. Na govorniškem odru stoji K. Svoboda iz zelene Štajerske (pa ne v fraku, tega on sovraži ker: »ljudje v Irakih kmeta ne poznajo«) in beseda mu teče, kakor zgovornemu Ciceronu: »Spoštovani volivci! Nova »species« poslancev se vam danes predstavlja v moji osebi, poslanec najnovejše slovenske stranko »jungovcev«. Jaz prav nič ne dvomim, da me bodete izvolili, kajti narod nima pravice se takšnih poslancev braniti, ampak dolžan jo s e j i h o k 1 e n i t i z vso silo na propast vseh drugih nepoštenih elementov (»Tovariš« št. 13. str. 124). Akoravno pa ste itak dolžni mene izvoliti, vam hočem vendar nekoliko razviti svoj program. V prvi vrsti bom skrbel, da se narodu da največjo dobi o — popolna šola. Jaz nikakor nisem skromen v svojih zahtevah, temuč nadkriljujem v tem vse druge jungovcc, zato sem posebno vreden vašega zaupanja. Ako dunajski soc. dem. zahteval bodem jaz za vsakih 15 otrok posebno šolo, in ako sedanji zakon določa, da bodi v vsakem okraju meščanska šola, stavil bodem jaz predlog, da jih bodi v vsakem okraju pet. Sicer mi vtegne kedo vgovar-jati, da bode to stalo dokaj denarja (navdušeni klici: »Živeli davki!«) in mi predba-civati sebične namene, toda bodite mirni zofisti ! Bog ve koliko nepristranskega delovanja jo vaša duša sposobna? (»Tovariš« 1. c.) — Ker je toraj vaša dolžnost, da me izvolite, zato se že naprej smatram vašim poslancem«. Ali vam je treba praviti, kakšen učinek bode imel tak govor? Ali vam jc treba opisovati burno odobravanje in ploskanje, ki bode sledilo besedam tega zavednega kandidata ? Izvolitev mu je zagotovljena; »napredna« in »klerikalna« stranka pa bodeta izginili brez duha in sluha. Ker so pa ti sijajni politiški vspehi vendar še nekoliko oddaljeni, priporoča za sedaj g. K. Svoboda liberalnemu učiteljstvu strem-ljenje po višji omiki. »Odprite nam pot do znanja, po katerem hrepenimo z vso silo«, tako kriče v »Učit. Tovarišu«. »O verujte, Izrael ni mogel tako hrepeneti v puščavi, da mu pritolče Mojaiif» valut« I« To bi bilo edino dobro, toda dunajska Židinja mora odgovoriti, če more vlada v tem smislu zagotoviti Čehe. Ali so morda Čehi kdaj rekli Nemcem, da so »minderuerthig«, manjšina, na katero se ni treba ozirati? — Zaključek »Neue Fr. Presse« bi bil jedino pravi, a do njega uresničenja morejo pripomoči le Nemci. Dokler se ne uda nemška trmoglavost, je zaman vsak poskus. Minister Rezek in Jugoslovani. Nekako nad strankami stoječi minister za Češko dr. Rezek, s katerim pa neki Mladočehi niso posebno zadovoljni, je v svojem dosedanjem ministrovanju pokazal, da je naklonjen poleg Čehov tudi drugim Slovanom. Z ozirom na to in pa z ozirom na politični položaj je klub ..slovanske kršč.-narodne zveze" v sobotni seji soglasno izrazil dr. Rezeku zaupanje ter naročil načelniku posl. Povšetu, naj ta sklep sporoči ministru, objednem ga pa prosi, naj se ozira in podpira pravične zahteve Jugoslovanov in Ru-sinov, ki v ministerskem svetu nimajo ni-kakega zastopstva, in naj se ne smatra samo za češkega ministra, marveč bode naj tudi branitelj ostalih manjših stiskanih narodov. Minister Rezek je obljubil storiti, karkoli je v njegovi moči. — Koliko bo mogel minister v sedanjih razmerah storiti za Jugoslovane in Rusine, pokazalo se bo v bližnji bodočnosti. Delegaciji pričneta prihodnje dni z resnim delom. V tekočem tednu bodo odseki obeh delegacij zaključili svoje delovanje in že prihodnji petek se prično razprave v plenumu. Saj je pa tudi že skrajni čas, ako se hoče dovršiti delo v določenem terminu, namreč z 31. majem. Običajni delegacijski dineji bodo 29. in 30. maja in zaključek zasedanja bo naslednji dan, ako se v zadnjem hipu kaj druzega ne spremeni. Bkspozej grofa Goluhovskega daje letos izredno mnogo povoda za razne čas-niške razprave v tu- in inozemlju. Saj je pa tudi precej zanimivih odstavkov v sicer precej mrzlem ministrovem govoru, radi katerih ga prijemajo tudi ogerski vladni listi. Pred vsem tudi že treznim politikom pre seda vedno naglašanje trditve, da se v zunanji politiki ni prav nič spremenilo. »Pesti Naplo«, strogo liberalen list, pravi, da to ni res. Rusija in Nemčija si utrjujeta svoje stališče na zunaj, kar bo morda neugodno uplivalo na našo monarhijo. Z besedami »ni se nič zgodilo«, je povedal Goluhovski le, da mi nismo nič storili in sploh nič delali. — Potem pa tiste vedne fraze o miru , ki ga neki zagotavlja trozveza. Vedno rastoča bremena za vojne namene, pravi vladni »Budap. Ilirlap.«, pač ne kažejo, da imamo res tako poroštvo miru. Za ohranjenje takega poroštva vodja zunanje politike ne zasluži posebnega priznanja, tem bolj, ker vsakdo v<5, da je le cesar Viljem tisti, ki vodi in utrjuje trozvezo. Vrhu vsega pa pogrešajo nekateri tudi odkritosti skupne vlade. Mej drugim se grade že tri oklopnice, ne da bi vlada imela v to svrho kako dovoljenje. Dunajske občinske volitve so se pričele danes in boj mej strankami je izredno vroč. Izmej 158 mandatov jih je po-polniti 94, ki so deloma izpraznjeni vsled odstopa židovsko-liberalnih odbornikov, deloma pa, ker je na novo ustanovljen četrti volilni razred z 20 mandati. V prvem razredu je toraj voliti 26, v drugem 46, v tretjem 2 in v četrtem 20 odbornikov. Glavne volitve se vrše danes, 22., potem 25., 28. in 31. maja. Liberalci so v skrajni zadregi sklenili kompromis s socijalnimi demokrati, ki bodo pa bržkone odnesli z volišča največji delež, liberalci bodo pa v nekaterih okrajih še ob to, kar bi si morda sami priborili. S tem židovsko-liberalna klika sama prizna, da se jej majo tla tudi v sedanjih nepremagljivih postojankah in da bodo krščanski socijalci izšli kot sijajni zmagovalci. Zmaga pariških nacijonalcev bo imela po mnenju nekaterih krogov posledice tudi v poslanski zbornici, ki se snide jutri k nadaljnemu zasedanju. Ker je v francoskem parlamentu navada, da mora vlada pri vsakem pričetku parlamentarnega zasedanja dati račun o splošni politiki, jo prav mogoče, da večina ne odobri njenih poročil in strmoglavi ministerstvo. To se je pripetilo že večkrat. A v tem slučaju vladni nasprot- r»ilri no mrtvain r*r\¥r\\ti, "*XV?f»p.. .»in konečno nacijonalci sedaj niti ne marajo kriz, dokler ne poteče razstavno leto. Vlado bodo pustili pri miru, da jih le ne bo izzivala, tem silneje bodo pa nastopili, ko se bo pokazalo, da razstava ni izpolnila vseh nad. Odgovorna bodeta potem Loubet in vlada in poslednja bode morala iti. Prihodnji mož bo bržkone Meline. Kdaj se konča angleško - burska vojska ? Na to vprašanje sedaj pač še nihče ne ve odgovora. Prvotna misel, da bo konec vojske, ko za vihra v Pretoriji angleška zastava, se bržkone ne bo potrdila, ker tudi v tem slučaju bi se Transvalci še dolgo in vspešno lahko borili v severo-vzhodnih gorskih krajih, a Angleži neki nočejo prej mi rovati, dokler ne bodo zajeli vse burskj armade. Za to je pa neki najugodneji sedanji položaj ob reki Vaal, kjer so koncentrirani večinoma vsi transvalski oddelki. Maršal Roberts mora samo zajeti nasprotnika na levi in desni, ga obiti in od zadaj prijeti, pa je zmaga njegova. Pripravljeno za tak napad bi bilo sedaj vse. Robertsova glavna armada je pri Kroonstadtu ; ta prodira naravnost. Na desni strani mora sovražnika obiti general Buller, ki hiti preko Charlestovvna, Standertona, Heidelberga, kjer že lahko napada. Pri Bloemhofu (Ilunter), Kapstadtu (Methuen) in tudi že pri Klerksdorpu je že vse pripravljeno za levi napad. Načrt je toraj lep in tudi izvršljiv, ako bodo Buri čakali, da jih sovražnik zajame na treh straneh. Sicer je pa mogoče, da do te akcije niti ne pride, ako se res kmalu sklene premirje in se prično mirovna pogajanja, katerih baje želi Kriiger. Konec vojske pa vse-kako ni še dogleden. Cerkvena glasba. »Slava Bogu" I. zvezek »Masni napevi" so ravnokar izšli v II. natisu, zložila P. An-gelik Hribar in P. Hugolin Satner. Dobijo se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Partitura velja 1 K 60 h ali (80 kr.) vsak glas pa 30 h ali (15 kr.); po pošti 20 h več. Sedaj se dobijo vsi peteri zvezki »Slava Bogu«. II. zvezek: „Marijine" velja partitura 1 gld.; glasovi izidejo, ako se dobi zadosti naročnikov. III. zvezek : „Obhajilne" partitura in 4 glasovi veljajo 1 gld. 60 kr. IV. zvezek: »Postne, velikonočne, misijonske" partitura in 4 glasovi veljajo 2 gld. V. zvezek : ,.Adventne in božične" partitura in 4 glasovi veljajo 1 gld. 80 kr. VI. zvezek še izide in sicer o praznikih Gospodovih, Marijinih in svetnikih. Opomnimo, da so vsi peteri zvezki »Slava Bogu" potrjeni od preč. knezoško-fijstva ljubljanskega in redovnega predstoj-ništva. »opisi. Iz Št. Vida pri Zatičini. Znano je, kdo da je pisal iz našega kraja zadnji lažnjivi dopis v »Slov. Narod« ; poznamo ga moža, kateri se podpisava s K X r. Ne bi pa spravil takega dopisa on sam skupaj, da mu ni pomagal njegov verni tukajšnji pristaš in jima ni prihitel na pomoč se neki uradnik iz Zatičine. Temu zadnjemu bi pa svetovali, naj se raji briga za svoje lastne afere, katerih ima v obilici in bi bilo bolj potrebno, svoje lastno umazano perilo oprati, nego za par grošev se v druge mirne osebe zaletavati. Ta človek dregnil se je v prvo v šent-vidski vodovod. Da je pa vodovod v Št.Vidu jako potreben, u videva vsakdo, ako le nima oči zavezanih, posebno sta gospoda IIrasky in Putick, katera sta vso stvar natanko pregledala, se za nujnost vodovoda izrazila. Da bi pa bil nas gospod svetnik Vencajz radi posojila za vodovod kaj zapeljal, to jegoro-stasna laž, kakoršno si zamore le jedino hribski K X r v svoji puhli butici izmisliti. Posojilo porabilo se je do naprave vodovoda na tak način, da je cela vas in okolica s tem zadovoljna. Če se je pa gospod svetnik Vencajz potegoval za premestitev zatiškega sodišča v Št. Vid, je le hvalevredno, kar mu tudi njegov najhujši nasprotnik mora v dobro zapisati. Kam da bi se moralo sodišče premestiti, vsakdo lahko razvidi, ako vzame zemljevid v roko; ee-veda tak možicelj, kakor K X r, tega ne more umeti, ker se razume na zemljevid to- že sodišče jedenkrat v Višnjigori in so uradniki komaj čakali, da je bilo sodišče iz Viš-njegore zopet premeščeno. Kar se pa tiče razdelitve »potoka in pašnikov«, so bili vsi sploh zadovoljni, ker so menili, da dobe veliki posestniki večji ali več delov, manjši posestniki manjši del; ker pa temu ni bilo tako, ampak bi imeli vsi jednake pravice, ni bilo to po volji lažnji-vemu dopisniku in je le ta porabil vsa mogoča sredstva, da je provzročil razpor in ne-jedinost. Sedaj pričakujemo od tega lažnjivega dopisovalca le še, kdaj da bode začel takr surove pesmice kovati, kakor jih je pred ve. leti, ko se je namreč z ranjkim gosp. župnikom prepiral in tožaril. Tudi nam pred-baciva, da ne mara vaški odbor volitve razpisati, ker je že deželni odbor po njegovem lažnjivem izreku zapisnik vrnil; mi mu svetujemo, da naj s svojo modrostjo in vsega-vednostjo vsaj toliko Časa počaka, da to stvar res deželni odbor reši. Predbaciva nam tudi ta »četovodja«, da ne delamo samostojno, nego da si za vsako stvar iščemo sveta pri gospodu Vencajzu ! To je laž in K X r je nesramni lažnik, ako to trdi! Udeležil se ni gospod svetnik že nad leto dnij nobene seje in se sploh prav v nobeno reč ne vtika. Da bi bil pa gospod Vencajz pri nas zgubil zaupanje, ni resnično; ako ga pa zgubi pri takih, kakor je K X r in njegovem pristašu, ga to ne bode žalo-stilo. Obratno, prav v dobrem spominu ga bodemo kot našega rojaka in tukajšnjega posestnika vedno ohranili, kajti mnogo denarja, mnogo časa in truda je imel, hoteč povzdigniti Št. Vid, a pri takih razmerah,-kakoršne so pri nas, je vsak napredek nemogoč. Dopisnik pravi, naj se mi sramujemo radi svojih lažij ? Kdaj smo pa pisali kako laž ? Menite, da se bodemo po Vas ravnali ? Res je precej prahu v Št. Vidu Vaše nazadnjaštvo vzdignilo, a prašilo se bode pa še bolj, ako nas prisilite, da Vas opišemo, kakšna oseba da ste in kakšne kozle da ste že obračali po vasi. Sploh pa to zadostuj, ker Vi ne poznate nobene doslednosti, ravno tako tudi »Slovenski Narod« ne, kateri Vaše dopise sprejema in objavlja; kajti jedenkrat pravite, da smo sami bogatini, v drugič vidite, da smo reveži, da se nas Bog usmili, jedenkrat da nimamo vode, a potem jo imamo zopet dovolj. To je zadnji odgovor na vse sebi nasprotujoče dopise v »SI. Nar.« Odbor. Odgovor „Sloven, Narodu4' glede slovenskega književnega jezika. Se nisem dobro odprl ust, da bi izpre-govoril o Levčevem »Pravopisu«, že je »Slovenski Narod« strupeno bevsknil name kakor sopirno kuže in se podvizal nalajati celo vrste - neresnic. Podvreči hoče meni svojo sofistiški izmuzgano trditev, da je slovenski književni jezik iz raznih slovanskih jezikov vmetalno sestavljen, česar jaz nisem izrekel nikjer, niti v pismu niti v besedi. Ravno jaz sem mariveč nasprotno trdil in rekel, da slovenščina (to je naš knjižni jezik) n i taka mešanica, da ne mara takega mešanja, da gani vajena, da ji zlasti slabo de prisiljeno (zapišite si to za uho!) približevanje drugim jezikom. Jas sem pisal: »Nekateri namreč menijo, da knjižni jezik prenaša in pre-bavlja brez nevarnosti hrano, ki je ni vaj en, in mu jo oni nabirajo kakor sraka gnezdo »iz vseh strani slovanske zemlje svete«. P o sili ga hočejo približati hrvaščini, ruščini in svoji slo-vanščini ter pozabljajo, da je naš jezik namenjen v medsebojno porazumevanje najprej nam samim in ne drugim«. »Narod« je iz tega naredil: »Književni naš jezik ni toraj nič druzega, nego mešanica (!) iz hrvaščine, ruščine in tako imenovane slovenske (!!) slovan-ščine, nanešena z vseh strani slovenske (!) zemlje svete — dandanes se pač že vsak c. k. pritljikovec drzne norčevati se iz slovenske zemlje svete. — Knjižni naš jezik je torej mešanica, ki ne služi v medsebojno porazumovanje nam samim, nego drugim«. Kedor more moj stavek tako prebrniti j -avijač in brezvesten ponarejavee, ker v e-i i o m a trdi ravno nasprotno. Jaz sem iudi govoril o »svoji« slovanščini in ne o »tako imenovani slovenski« slovanščini, in sem s tem mislil idealno slovanščino naših silovitih hrvatomanov in rusomanov, pridob-Sjeno iz površnega in neprebavljenega učenja slovanskih jezikov, slovanščino, ki je na celem svetu živa duša ne govori in katera živi samo v možganih teh mož. Človek torej, ki je o knjižnem jeziku našem napravil tisto imenitno definicijo, v katero se »Narod« zaganja, tiči v vredništvu »Slo-snskega Naroda« in ne v moji koži. Njemu AiMj torej »Narod« tudi pove svojo politično predigo in grajo, njemu naj govori o nespametni in v vsakem oziru neresnični pisavi. Toda poglejmo, kako baše »Narod« svojo logično klobaso dalje. Naš jezik toraj ni ni-kaka mešanica iz ruščine, hrvaščine itd., •ergo ga smemo mešati*) »z drugimi slovanskimi jeziki, in če se končno prelije v hrvaščino — nam bo tudi prav!« Ustavi se, bravec, in občuduj to logiko ! Ce se to ne t ravi kozelce prebračati in burke vganjati. ^otem res ne vem, ni kaj so kozelci, ni kaj so burke! »Narod« je hotel svojo meni podvrženo trditev podkrepiti tudi s predgovorom mojih »Narodnih pesmi«. Kje sem jaz tam govoril, da je naš knjižni jezik mešanica iz ruščine in kaj vem vsega, to mi je popolnoma nedoumno; jaz sem vendar govoril le o nedoločenosti oblik, o večnem omahovanju v pisavi. Da je to res veliko, vendar ne more I vjiti nihče, ki le količkaj bere naše časnike; celo pisač, ki je spisal v »Narodu« pamflet, zoper čegar smrad se mi je braniti, bo moral priznati, če skrbno pregleda svoj opus, da je res tako; enkrat piše toraj, in par vrst (gotovo ne p o 1 ure) pozneje že torej! »Narod« mi očita »lokalno primojdu-ševstvo**), ki tiči ma mali in tesno obme-jeni svoji ruši meneč, da sega svet s svojimi potrebami samo do tija, kamor seže kratki (moj) vid«. Iz mojega spisa, upam, bo razvidel, da se precej moti. Njegovo obzorje neha v Zagrebu; moj vid pa sega mnogo dalje »prot' severu«, ker sem mnenja, da ostaneta dva berača, če tudi strneta svoji malhi, še vedno — berača. Seveda tu ne pomaga nobeno približevanje, vsaki ostani pri svojem in uči se pridno, če ne vsth severnih slovanskih jezikov, vsaj tistega, ki je najmogočnejši! Oštel me je »Narod" tudi zavoljo »zloglasnih prevodov v državljanskem zakoniku". ,,Državljanskega zakonika" jaz nisem nikdar prelagal, ampak samo „d rž a v ni zakonik". Da so bili moji prevodi slabi, o tem pač nima „Narodov" pisač sodbe ; moža namreč, ki sam ne zna spregati (zanešen), kateri greši zoper najnavadnejšo ortografijo (pritl/ikovec, toraj) in sintakso (bedarije pro-dajejo se k o t učenost, s e drzne norčevati s e itd.), kateri zamenjuje »državljanski za konik" z »državnim zakonikom", — takega moža pač ne morem šteti za kompetentnega sodnika. Edini med našimi pravniki, katerega sodbi se v tem oziru podvržem. je gospod baron Winkler, kajpada neprijetno ime v »Narodovem" vredništvu. Da je ta o mojih prelogah sodil drugači, smem pač sklepati iz tega, ker me je skušal 1. 1896. pregovoriti, naj n e odstopim od vredništva ^Državnega zakonika". »Narodu" se je primerno zdelo, dati brco tudi pokojnemu Miklošiču, ker piše : „Ob svojem času smo morali požreti marsikatero grenko od strani (sic!) pravega učenjaka Miklošiča, ki je tudi tu in tam svojo učenost uporabljal v to, da je n a s Slovence v nič deva 1". Ta povsem iz trte zvita graja zahteva, da hvaležen učenec Miklošičev vprašam, kje in kedaj je Miklošič to storil ? Dokler »Narod" tega ne pove, ostane v mojih in vsakega poštenega Slovenca očeh navaden obrekovavec. Čudno, ne vem odkod izvirajočo skrb ima »Narod" za moj spis, češ, premalo bravcev bo imel ! Lepo ga prosim, naj si ne dela zategadelj sivih las (če jih še nima); če ne bo bravcev, ne bo škoda njegova, *) M e ž a t i pravimo zato, ker je tukaj prelivanje brez mešanja nemogoče! "*) Krasen izraz, posebno za „Narodove" kritike, kakoršna je bila Zarnikova o Zupančičevih pesmih: — p»; Ju«' . ~ i.. ai« ampak moja! Resnica pa ostane resnica, naj izide v »Rdečem praporju" ali — groza! — v škofovskem »Slovencu" ali v samem »Slov. Narodu« ali v tržaški »Edinosti«. Jaz sem si izbral »Slovenca« ; »Rdeči prapor« je premajhen za moj veliki spis, »Edinost« je že pitala svoje naročnike s pravopisom in »Slov. Narod« je tudi objavil »Jezikoslovno ušico« in — še marsikaj. Ce sta njemu pisala »Jezikoslovno ušico« in — še marsikaj dva cesarska kraljeva, sem si mislil, zakaj bi jaz »c. kr. pritljikovec« ne napisal kaj tudi »Slovencu«, ki edini izmed naših dnevnikov še ni prinesel o pra vopisu nič večega, kolikor vem; imel bo potem vsaj »Narod« priložnost, stikati in računiti. za katero vsoto me je podkupila vlada. Ce bo moj spis bral, bo tudi videl, da se v glavnih stvareh nekam čudno strinjam z nekim necesarskim in nekraljevim frančiškanom. „Narod" se boji, da mu bom njegovo kašo pihal ! Prazen strah! Prav nič me ne mika tako delo; le naj si jo piše „Narod" sam in sam naj jo požlampa, če hoče, vrelo! Tista Tavčarjeva kaša se mi zdi namreč že mnogo let nevžitna : 1. ker je Maruša Re-pulja izgubila v nji vivček, 2. ker je premalo in še to žaltavo zabeljena, in 3. ker je preveč — prismojena! K. Štrekelj. Dnevne noviee. V Ljubljani, 22. maja. Interpelacije. V državnem zboru so dne 18. t. m. vložili interpelacije : Poslanci S p i n č i č in tovariši na naučnega ministra zaradi italijanskega učnega jezika na hrvatski ljudski šoli v Šterni v Istri; posl. S p i n č i č in tovariši na poljedelskega ministra glede razdelitve zadružnega imetja v Pregori pri Podgradu ; posl. Ž i č k a r na pravosodnega ministra glede konfiskacij »Domovine« v Celju in posl. Pogačnik s tovariši na naučnega ministra zaradi imenovanja šol. vodje na ljudski šoli v Trstu. Imenovan je bil namreč neki učitelj, ki ni zmožen ne slovenskega ne italijanskega jezika, dasi do-tično šolo v ulici Fontana poleg 195 otrok nemške narodnosti obiskuje tudi 219 slovenskih in 519 italijanskih otrok. Nadvojvoda Rainer na Rakeku. Včeraj smo prejeli vest, da je nadvojvoda Rainer s spremstvom prišel nadzorovat na Rakek domobrance. Sprejel ga je okrajni glavar. Z Rakeka je nadvojvoda odpotoval v Cerknico. Buren shod v Vevčah. Včeraj ob 6. uri zvečer so poklicali interesovani fak torji stavkujoče delavce na restavracijski vrt v Ve?čah. Hoteli so jih pregovoriti, da bi šli danes zjutraj na delo, češ, da jim že danes povedo pogoje. Delavci pa, kakor smo že včeraj poročali, prav nič ne zaupajo ravnateljstvu in so radi tega bili mnenja, da ravnateljstvo, ako resno misli, lahko takoj pove svoje pogoje. Vladni zastopnik je delavce opozarjal, naj se udajo v toliko, da pridejo danes na delo, ker sicer utegne tovarna počivati dalje časa. Na vprašanje: />Ali ste voljni vstopiti v delo jutri zjutraj ob 6. uri?« je delavstvo soglasno zaklicalo: »Ne, ne ! Izpustite Briclja !« Vladni zastopnik jim je obljuboval, da bode drugo nedeljo shod, na katerem se bode z delavci nadalje obravnavalo. Pravil je delavcem, da so od dela izostali brez odpovedi, in ker je to protizakonito, se delodajalci, predno delavci ne vstopijo zopet v delo, ne morejo ž njimi pogajati. Briclja so po zakonu zaprli — ako pa n i k r i v, ga bodo izpustili. Delavci so pri teh besedah pričeli mrmrati in nakrat se je začul zopet soglasen klic: »Zaprite nas vse! Vsi smo isto storili kot Bricelj. Bricelj je nedolžen!« Ta prizor je bil uprav ganljiv. Delavci so se pokazali odkritosrčne, požrtvovalne prijatelje svojega tovariša. Vladni zastopnik je na to pričel delavcem zatrjevati, da se stvar radi Briclja mora preiskati. Krepko mu je odgovorilo delavstvo: »Zakaj se stvarne preiskuje takoj!« Vladni zastopnik: »Če se bode dokazalo, da je Bricelj nekriv, bode gotovo izpuščen. Radi Briclja vendar no bodete stavkali?« Delavci unisono: »Bomo!« Vladni zastopnik je na to naglasil, da so na tak način, kakor Bricelj, »ne govori z gospodom«. Delavci: »Po- _Laka_noovl/n_i a rchil '>_7.aMovg1 itx glede bolniške blagajne, kar nam gre po zakonu. Nikogar ni psoval. Zakon je tudi za delavca, ne samo za gospoda!« Vladni zastopnik je nato nekaj časa obmolknil, potem pa dejal: »Gospod se pač lahko malo jezijo . . . .« Nadaljnjih besed nismo čuli. Mej delavci in delavkami, ki so bile sosebno neizprosne, je zašumelo in začuli so se klici: »Pojdimo no!« in nakrat so delavci pričeli odhajati. Vladni zastopnik: »Počakajte, počakajte!« Delavci so obstali. Culi smo pro-testujoče glasove, da bi bili pustili delo brez odpovedi. Ravnatelj je deputaciji osmero mož, ki so zastopali vse delavstvo vevške papirnice, dejal: »Ce ni za Vas, pa pustite !« Na te besede tovarniške avtoriteto, katere besede se upoštevajo po smislu, ne po razburjenju, so delavci ustavili delo, torej nikakor brez odpovedi. Vladni komisar : »Vodstvo bode zaprlo tovarno!« Delavci zopet soglasno: »Naj jo!« Ker se nikakor ni hotelo povedati, koliko bode ravnateljstvo glede tormulovanih zahtev delavstva ugodilo, je delavstvo še jedenkrat izjavilo, naj da ravnateljstvo odgovor na njihove zahteve. Nato so delavci in delavke mirno, dostojno zapustili vrt. Orožništvo, katero se pod vodstvom č-etovodje g. Verderberja uprav uzorno vede, ni imelo prilike posredovati. Obžalovali smo včeraj, da še niso izpustili Briclja. Vsekakor bi to pomirjevalno vplivalo na ljudstvo in zaključek včerajšnjega shoda bi bil morda drugačen, nego je bil. V interesu stvari je, da Briclja takoj zaslišijo. Včeraj se ni primeril noben nered, ko so izpustili njegova tovariša. Delavstvo ju je srčno pozdravilo. Kakor je pokazal včerajšnji shod, je vevško delavstvo edino in složno, kar je posledica dolgoletnega izmozgavanja poštenega ljudstva. Delavstvo je pripravljeno vstrajati v stavki in računa pri tem na dejanske simpatije vseh poštenih ljudij brez razlike strank. — Danes je prišlo kakih 30 delavcev iz Vevč k ljubljanskim oblastim s prošnjo, naj izpuste delavca Briclja. Spremljal jih je vrli župan iz Ilrušice g. Ko r bar. Čudno se nam zdi, da se vmešava v stavko župan Plevnik s tem, da nagovarja voznike, naj bi šli vozit. Ker ni mogel pregovoriti dosedanjih voznikov, dal je tovarni na razpolago za prevažanje štiri svoje delavce. Tovarna grozi stavkujočim, da jim jutri da nazaj delavske knjižice. Delavcev tudi ta grožnja ne omaje. Iz Vrhnike. Ker je majnikova veselica to nedeljo tako sijajno vspela, in je bila udeležba tolika, da jih mnogo še prostora ni dobilo, naznanja se tem potom mesto vsakih novih vabil, da se bo veselica šo enkrat ponovila v četrtek, 24. t. m. Začetek ob 7. uri zvečer. Vspored ostane ravno isti in se glasi: 1. Jenko-Farkaš : „N a p r e j zastava Slave" udarja tamburaški zbor. 2. Anton Nedved : „P o z d r a v 1 j a m te, gorenjska stran" mešan zbor. 3. Nagovor g. predsednika. 4. Anton Foerster: „Ave Maria", šestglasen mešan zbor iz opere ,,Gorenjski slavček", 8 spremljevanjem harmonija. 5. Prolog. 6. „Lurška pastarica", igrokaz v petih dejanjih, spisal dr. Robert Weissenhofer. Učiteljske spremembe na Štajerskem. Definitivna učiteljica Albina Sever bode prišla iz Obrajne v Peggau. Menjala je svojo službo z definitivno učiteljico Fran-čiško Sigmund. — Nadučitelji so nastavljeni: Nadučitelj v Št. llju je postal For-tunat Sadu iz Ščavnice. K Sv. Duhu pri Ločah pride nadučitelj Janez Honigmann iz Poljan, v Frankolovo pa učitelj Janez Stukelj iz Svetinj. — Kot učitelji in šolski voditelji: V Topovšče okraj Šoštanj je premeščen nadučitelj Franc Lorber iz Št. Florijana, učitelj Janez Pilih iz Št. Lorenca na šolo v Liboje. Na mestno deško ljudsko šolo v Ptuju je imenovan Janez Wo 1 f iz Ehrenhausena, na ljudsko deško šolo v okoliški ptujski šoli pride Jakob Kopic iz Nove cerkve in Valentin Kajnih iz Vur-berga, na šolo v Vuzenico pride Alojzij Schamp iz Vuhreda, k Sv. Tomažu okraj Ormož je imenovan ondotni učiteljski suplent Peter Loparnik, k Št. Petru pod Sv. Gorami tamošnji provizorični učitelj Anton llonjec, na šolo pri St. Rupertu v Slovenskih Goricah tamošnji provizorični učitelj Jožef Cucek, k šoli na Zidanem Mostu okraj Laško provizorična učiteljica Antonija IV viv nd .Tednrte nri I^iSbem ni šnli V Vuhredu definitivna učiteljica Izabela S ar k od Sv. Barbare v Halozah, na šoli v Podčetrtku učiteljica Henrieta Berlic, na Bi-zeljskem pa tamošnja provizorična učiteljica Klotilda Hiti, na dekliški ljudski šoli pri St. Jurju ob južni železnici tamošnja provizorična učiteljica Amalija Sket, pri Št. Andražu nad Polzelo tamošnja prov. učiteljica Frančiška Tajnik. Celjsko - okoliška ljudska šola. Krajni šolski svet za okolico Celje je kupil za zidanje nove deške šole lep in velik prostor. A kulturr.i Nemci, ki privoščijo po zatrdilu Dobernigovih »Freie Stimmen« Slovencem na Štajerskem in Koroškem polno kulturno izobrazbo, so začeli že nasprotovanje proti udobni šoli, ker ima biti slovenska. Posebno neki gospod pri okrajnem glavarstvu se mnogo usti in jo baje izjavil, da dokler on živi, ne bo stala slovenska šola tam, kjer je sedaj z dragimi žrtvami prostor kupljen. V dosedanjih prema-lih šolskih prostorih bi radi pustili mlado slovensko generacijo še pol stoletja hirati. To so kulturonosci! Ljubljančan Evgen Šušteršič pred celjskimi porotniki. Kakor smo svoj čas poročali, je bil Ljubljančan Evgen Šušteršič dejan v preiskovalni zapor, češ, da je pri svojem nemškem gospodarju Ferjanu v Celju večje denarne svote pokradel. V soboto je stal zaradi tega pred porotniki in je obravnava dognala, da se ima Šušteršič za to prijetnost zahvaliti skoro edino mestnemu uradnemu predstojniku Furstbauerju, ki je mislil, da si komi kakor Šušteršič ne more prištediti v devetih letih 600 gld., katere je imel Šušteršič naložene pri neki hranilnici. Na ovadbo Ferjana ga je dal zapreti. Spričevala so slikala Šušteršiča kot jako solidnega in zanesljivega človeka, zato so ga porotniki v smislu izvajanj zagovornika gosp. dr. Juro Ilrašoveca spoznali nekriv i m in ga je sodni dvor oprostil in mu vrnil skrajšano čast. — Dobrega psihologa se je pokazal Fiirstbauer, ki je v svoji izpovedbi po-vdarjal, da je bil Šušteršič, ko ga je dal na celem zapreti, nekako zmeden. Radovedni smo, kakšen bi bil Fiirstbauer v sličnem slučaju. So li sumili gospodje v Ljubljančanu Šušteršiču — Slovenca! Pozor! Poroča se nam: Po kranjskem okraju, osobito v okolici Trstenik sta približno pred sedmimi dnevi dve sleparski ženski prosjačili kot pogorelki iz vodiške župnije, oziroma občine. Kazali sta neki umazan listič s ponarejenim občinskim pečatom ,,Županija Vodice" in s podpisom župana Ivana Jetereba. To pa je do cela sleparija, zato se občinstvo tamošnjega okraja opozarja, naj strogo pazi na take osebe in jih naznani. Ljubljanski redar v Celju. »Deutsche Wacht« poroča, da je prišel v Celje k orožnim vajam ljubljanski redar, ki se je oglasil s »Tukaj!« Mož se bode moral radi tega zagovarjati, upamo, pa da ne s težko Vestjo. Na Štajarskem se je ustanovilo društvo tiskarskih podjetnikov. Umrl je v Mariboru odvetnik in ob činski svetnik dr. Aleksij Miklautz. S Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da je prišlo že 20 gostov v kopališče, katero je v mnogem oziru popravilo in prenovilo svoje naprave in šetališča. Ljubljanske novice. Povožena je bila danes Marija Trontel, stanujoča na Mestnem trgu št. 11. — Bartlov bicikelj so dobili v Mengšu. —V plakate oblekel se je uslužbenec šišenskega cirkusa in delal tako za podjetje reklamo. Policija jo maškaro aretovala. Iz Kamnika se nam poroča, da je restavracijo tamošnjega zdravilišča zopet prevzel g. I. Friedl, vodstvo pa dr. R. Wa-ckenreiter. Minoli teden si je povodom bir-movanja ogledal zdravilišče presvetli knezo-škof ljubljanski. Tržaške Lahonke so bile te dni silno vznemirjene. Vso njihovo mišljenje se je vrtelo okolu mladega češkega umetnika Ku-belika. Po zadnjem koncertu so hotele iz-proči konje pred Kubelikovim vozom, da bi ga same vleklo pred hotel, a bo možje še ob pravem času to preprečili. Prismojcnost Lahonk nima para. Znamenita cerkvena slavnost v Trnt.u Tržaški Slovenci so v nedeiio v ogromnem številu prišli v cerkev sv. Jakoba k blagoslovljenju zastave tratovščine sv. Cirila in Metoda. S častjo so hoteli spremljati zastavo v cerkev, a zaukazalo se je, da se zaBtava mora zavita preneBti v zakristijo. Odbor bratovščine je dosegel, da razburjena množica ni pričela z izgredi. Tržaško slovenstvo ima pač trnjevo pot, a trpljenje rodi značaje. * * * Ljudsko klanje radi odpeljanega dekleta. V Sunji na Hrvatskem se je zgodilo vsled otmice, slabe navade prisilnega odpeljanja deklice pravo ljudsko klanje. N*.-k Kaludjerski je lazil za Marijo Stjepanovič, lepo hčerko ondotnega premožnega kmeta. Deklica mu je menda ljubav vračala, ali sta riši niso privolili v poroko, zato je Kaludjerski s svojima prijateljema Milanom in Jakobom Djuričem izmislil si »otmico« ter so na nekem plesu Marijo prijeli in jo odpeljali na dom Kaludjerskega. btari Stjepa-novič z dvema sinovoma se je podal k roparju svoje hčere in zahteval nazaj hčerko. Starec in sinova sta pričela streljati v hišo, a tudi iz hiše je prišel odgovor. V tej bitki je bil usmrčen brat Marije, Kaludjerski in njegov prijatelj Milan in je tudi Marijo zadelo v roko. Njen jok ob mrtvih truplih, da je povzročila toliko nesrečo, je bil zaman. O preganjanju kristijanov se zopet poroča iz Pekinga na Kitajskem. Med Pak-tinlu in Pekingom so izgredniki uničili kri-stijanom mnogo premoženja ; 73 kristijanov so živih sežgali. Delavec bogat dedič. Frank E Broocks, mašinist, živeč v Londonu Out. v Ameriki je dobil obvestilo, da je podedoval ogromno posestvo v Kaliforniji, vredno 9,000.000 dolarjev. Njegov stric si je pridobil tako ogromnega premoženja na kali-forniških zlatih polj h. Društva. (Ljudska veselica) povodom otvoritve in blagoslovljenja novetra vodovoda v Polhovem Gradcu bo dne 27. maja 1900. — Vspored: 1. Sprejem gostov na Pristavi ob 2. popoldne. 2. Blagoslovljenje vodovoda. 3. Prosta zabava s tombolo in sviranjem domače godbe. 4. Brizgalnični poskusi s hi-dranti. — O neugodnem vremenu se preloži veselica na poznejši čas. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dnnaj, 22. maja. Prihodnja seja poslanske zbornice bo 6. junija. Na dnevnem redu je kot prva točka bud-getni provizorij. Dnnaj, 22. maja. Parlamentaren položaj je nespremenjen. Cehi so naznanili svoje pogoje, pod katerimi prenehajo z obstrukeijo, pa' ni dosti upanja, da bi jih vlada vsprejela, ker se v tem slučaju boji obstrakcije od strani Nemcev. V tej zadevi je bil cesarski namestnik praški pri cesarju v Budimpešti v avdijenciji. Dnnaj, 22. maja. V seji poljskega kluba je poročal načelnik Javorski o svojem dogovarjanji s češkimi voditelji, da bi ti opustili obstrukeijo. Javorski je naznanil, da dogovori še niso končani ter da se bodo še nadaljevali. Dnnaj, 22. maja. Član gospodske zbornice in bivši minister pl. Plener je obhajal včeraj DOletnico rojstva. Dunaj, 22. maja. Danes sta se vršili dve dopolnilni volitvi za tretji razred v dunajski občinski svet. Dasi skrutinij še ni končan, vendar je udeležba pri volitvi kazala, da so antise-mitski kandidati prodrli z veliko večino. Praga, 22. maja. Glede nadaljevanja obstrukcije so češki poslanci razdvojeni, mej njimi jih je 25 proti ob-strukciji. Vse gibanje za obstrukeijo vodi Kaizl. — Minister Rezek odstopi, ako v prihodnji seji državnega zbora Cehi še nadaljujejo obstrukeijo. Praga, 22. maja. Danes se vrši v Pragi seja mladočeškega izvrševalnega odbora, ki določi stališče stranke za bodoče parlamentarno postopanje. „Narodni Listy" so odločno za obstrukeijo. Tudi nemški listi pravijo, da sprava ni mogoča na podlagi predlogov poljskega kluba in konservativcev. Praga, 22. maja. Poslanec Pacak se bode te dni oženil. Njegova nevesta je vdova z 20.000 letnih dohodkov. Budimpešta, 22. maja. (C. B.) Budgetni odsek avstrijske delegacije je odobril včeraj proračun za Bosno in Hercegovino, o katerem je poročal delegat Vencajz, danes je pa po poročilu delegata Bacquehema odobril proračun zunanjega ministerstva in izrazil zaupanje grofu Goluhovskemu za njegovo mirno politiko in pospeševanje gospodarskih interesov. Nato se je pričela razprava o vojnem ordinariju. Berolin, 22. maja. V sporazumu z zbornico je predsednik lex Heinze odstavil z dnevnega reda in se je pričela razprava o drugem načrtu zakona. Obstrukcija slavi zmago. — Odločitev o nadaljni razpravi o lex Heinze se izvrši pozneje. Lizbona, 22. maja. Uradni list potrjuje, da je transvalska vlada zapoved:) la portugalskemu zastopniku osta-viti Transvaal, a mu je z ozirom na bolezen njegove soproge dovolila odmor. Vojska v Južni Afriki. Maršal Roberts je odposlal v nedeljo daljšo brzojavko londonskemu vojnemu uradu, v kateri mu sporoča o delu zadnjih dnij, a mož pripominja tudi, da še ni prejel obve stila o osvoboditvi Mafekinga, kar je precej čudno, ker so Angleži priborili si to zmago že minuli četrtek. Roberts istotako ne sporoča, kje se nahaja burski general Dewet, ki mu je stavil neko vrsto mirovnih pogojev. Vse te vesti moramo toraj sprejeti s precejšnjo rezervo, dokler se tudi drugostranski ne potrdijo. Potrjuje se pa poročilo, da je Kriiger izrazil željo glede pričetka mirovnih pogajanj Dotično brzojavko je prejel baje C-hamber lain. Kakšen vspeh bo pokazala, se dosedaj še ne ve. London, 22. maja. Iz Pretorije poročajo. daje predsednik Kriiger naznanil zunanjim konzulom, da bodo Buri bra- nili Johannesburg in da on ne prevzame nikake odgovornosti. Kolin, 22. maja. Vesti, da Kriiger ponuja mir brez pogojev, so neosno-vane. Buri so pripravljeni boriti se za svojo svobodo do zadnjega. — Angleška poročila o zajetju Burov pri Mafekingu so pretirana, ker je bil vjet le oddelek burske armade, ki je oblegala Mafeking. London, 22. maja. Roberts brzojavlja iz Kroonstadta 21. t. m.: General Buller poroča, da se bo prodiranje zakasnelo, ker je železnica razdrta. General Rundlej je zasedel Ladybrand. General Methuen je odšel iz Hopstadta ter bo s Hunterom skupno operiral. — Jaz čakam sedaj samo vozov z živežem in streljivom, potem nadaljujem pot. London, 22. maja. Reuterjev urad poroča iz Kroonstadta 20. t. m.: Angleški transport na potu v Lindley so Buri napadli in se je moral ustaviti.— Polkovnik Baden - Powell je imenovan general-majorjem. Umrli no: 19. maja. Samuela ADton, nmir. finančni višji svčtnik, 62 let, Sr. Petra nasip 67, plučnica. 21. maja. Helena Zupančič, metlarja hči, 3 leta, Florjanske ulice 13, plučnica. V bolnišnici: 17. maja. Katarina Fajgel, agenta hči, 1 leto, davica. Iti. maja. Uršula Romšak, kajžarja žena, 35 let, jetika. Cena žitu na dunajski borzi dne 21. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za maj-juni gl. 8 09 do gl. 810 » » jesen . >» 833 » » 8 34 Rž za maj-junij . » 7'42 „ » 744 » » jesen ...» 7 62 » « 7 63 Turšica za maj-junij » 5 88 » » 5-89 » »jul.-avgust »> 5'92 » » 5 93 » » sept.-okt. » 6.04 » » 6.05 Oves za maj-junij . » 5'45 » » 5 47 » » jesen . . » 5 62 » » 5'63 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. ? a Cas opa-zoranja Stanja bfiro-metra t mm. Temperatura po Celziju Vetrori Nobo ee E- T3 s 0% w 0. 211 9. zveč. ,3W2 12 0 sl. jng | jasno 00 22! 7. zjutr |2. popol. 739-4 737-7 7 6 198 brezvetr. sr. jvzh. megla pol oblač. Srednja včerajšnja temperatura ll-2° normale: 14'8° Birmanski botri naj gi ogledajo mojo izložbo novih ar, zlatnine in arobrnlno na Starem trgu št. 10. Tu najdejo lepe, solidno in močno delane WtT ure ~ dokaj oonejo ko period drugej. Knolotno Junitutro, Srebrne ure za gospode, remt. gld. 5 60 in višje » > > dame > » 5 60 » > Zlate ure za dame > > 14 50 > » Nikolnate ure » > 3 50 » Zraven primerni tok in zlate pa srebrne verižice. Prodajam tudi 470 7—1 zlate prstane, srebrne in zla^ uhane, zapestnice, o vratne verižice s križcem, srcem itd. Vao ooaejo ko drugoj. Rudolf Weber , urar v Ljubljani, Stari trg itev. 16. <£JT Poštna naročila ao točno Izvršujejo. V večjo špecerijsko prodajalno na deželi sprejme se 473 3—1 krepak deček, sin poštenih starišev, ki je dovršil vsaj d,,--razreda srednje šole. Prednost imajo taki, lu so kupčije že nekoliko vajeni. Več pove upravništvo »Slovenca«. Vožnjekarte in tovorni listi AMEHIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpn? naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 9 Pojasnila daje : ■S«-«M BL1 cs I «- Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20, ali pa 17 25—18 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Razpis. 451 3-2 Podpisani krajni šolski svet naznanja, da se bode vršila dne 7. junija 1900 od 9. do 12. ure dopoldne v K o š a n i nadrobna oddaja del za zgradbo novega šolskega poslopja. Stroški so proračunjeni na 31 500 K. — Načrti in proračun pregledajo se lahko vsak dan v ljudski šoli v Košani. Zahteva se b°/0 vadij. Z zgradbo bo pričeti spomladi 1901. Zgradbo prevzame lahko tudi jeden sam podjetnik. K r a f n i šolski svet v Košani, dne 15. maja 1900. Fr Fidel. predsednik. Odlikovan h c. lir. (li-žiivno medaljo sea. ure. "3KOE Prva moravska te varna za ure Pr. Bloravus, Brno, Veliki trg 8, izdeluje in razpošilja 367 25—10 Pf are za cerkve, graščine, šole, mestne liiše dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno. I> n n ji j k lv ii fi 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4°/0. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 02 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na IMniujii, I., Herress»asse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. 1> u 31 a. i i© k a £> o r x 97-65 97-25 11586 96-75 Dnč 22. maja. Skupni državni dolg v notah ... Bkupni državni dolg v srebra..... Avstrijska zlata renta 4"/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/, . .......116-— Ogeraka kronska renta 4°/0. 200 .....9140 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1775 — Kreditne delnice, 160 gld................720.50 London vista....................242-40 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri. veli. 118-25 20 mark............23-66 20 frankov (napoleondor).......19 27 Italijanski bankovci.........90-40 C. kr. cekini........................1134 One 21. maja. 3-2° 0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . . 168 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 ^ld. . . 158-- Driavne srečke 1. 1864. 100 gld.....204- 0 4"/„ zadolžnice Rudolfove želoz. po 200 kron . 94-50 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138.25 Dunavske vravnavne srečke 5"/„ . . 252'— Dunavsko vnvnavno posojilo 1. 1878 . 108- — Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/0 . 94-50 Prijoritetne obveznico državne železnice . ■ 412 50 > » južne železnice 3°/0 . 323- — » s južne železnice 5°/„ . 118 25 > » dolenjskih železnic4°/0 . 99 o0 Kreditne srečke, 100 gld...... . 398 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 40-70 Ogerskega » „ » 5 » . 20' — Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13'— Rudolfove srečke, 10 gld.......63-50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld. ...... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anelo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyd n. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 175'2° 183-—<, 178.— 49--286--6300--786--110-— 177 — 520-75 420.— 256- — Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja zs zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantca izvršitev naročil na borzi. Menjarnicita delniška družba „11 13 « C U K" I., UVolIzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojaanlla TUB v vseh gospodarskih in flnsnfinih stvar*:*, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostfifb papirjev in vestni svfcti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {f 1 n v n i c. T^JJ iTriaiateli: Or Ivan