Leto LK. Hi m.
V milini, * soboto 29. milo 1926.
Ceno Din 1*50
ItfcaU vsa« **■ P#HUm, Iitmbsi mmšmlfr ta p ranili«. — j do 30 petit i 2 D. do 100 vrst
t J 50 p. večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. —> Popust po dogo-voru- — inseratni davek posebej. — „SI«*«**** Bb—of velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
: Eullava nlien itn v. 3, prltlioln. — Telefon stev. 304. Kanilovn nllcn it. 5, I. nadstropje. — Tnleloa itev. 34.
Poštnina plačana v gotovini.
Budimpešta, Bukarešta,
Varšava
Trije važni dogodki so se odigrali oziroma se še odigravajo v naši bližini. V Madžarski se je zaključil falz:-
Lkatorsk: proces, ki je v svojem pri-Černem stadiju, tekom preiskave, povzročil *irom Evrope ogromno scnza-cijo in obrnil nase pozornost sveta, osobito pozornost Frar;ije in Male an-tante. Ka:;i afera s ponarejanjem frankov jc b:ia izrazito vnanjepolitćne prirode: vsi poglavitni faktorji tega škandaloznega podjetja so iz kadra Pr^bu-iajocih se Madžarov, to je madžarske iredente. Zdaj, ko je z izrektm sodne obsodbe proces popolnoma zaključen, se bo moralo pokazati, kake posledice bo zapustil v meamrodnem svetu; da je naprav'! v evropskem diplomatskem svetu zelo velik vtis, se ne da taj.t1. Želimo, da bi mu sledil oni odziv, kakor ga zasluži, to je. da bi onemogočil vladajočo madžarsko gospodo v civilizira:: cm svetu in povzročil temeljito spremembo v peštanski vladi ter pomagal tudi na Madžarskem na krmilo treznejšim in spravljive;"šim elementom.
Romunske volitve so neposredna senzacija, saj so povzročile s svojim, za vlado presenetljivo ugodnim izidom prav tako pozornost daleč po sveru. Marsikak pol'tik in državnik si želi, da bi imel za svoj delokrog tako hvaležen objekt, kakor so romunski volilci. Potem bi ne bilo treba posebne nove oblike vladavine, ki se ie karakterizirala zelo dobro kot diktatura. Kajti to, kar je izvršil general Averescu, ni prav nič drugega kot posebna forma diktata, ki ga izvaja vlada nad državo. Le da se izvršuje diktat po organizaciji političnih strank, ne oa po posameznih eminentnih osebnostih. Averescu je sicer general, ali ne aktiven in njegova politična karijera nima danes z vojaštvom niti naimanjšega stika.
V ponedeljek se vrši v Varšavi volitev novega rredsednika repub'ike. Maršal Pilsudski je v svojih najnovejših intervjuvih s posebnim zadoščenjem povdarjaL da se mu je posrečilo takoj pričetkom njegovega revo'ucijo-namega nastopa, takoj pn prvih korakih preko zakonske barijere, povrniti zepet na osnovo zakona. Voiaš<i puč se je legaliziral tako: in PilsuJski je sedaj samo vojni minister, a funkero-narji, zoper katere se je puč vprizo-ril, Witos in \Vojchiechowski z drugovi, so se prostovoljno odrekli svojim vrhovnim državnim funkcijam. Tako zelo prostovoljna demisija gosnoi'ov sicer ni bila. ali faktično se je formalno zadostrlo zakonitim predpisom, ko jc parTamentarni predsednik Rita i prevzel mesto šefa drŽave ter sklical Sejm na ponedeljek dopoldne, da izvoli novega predsednika.
Edini kandidat za to mesto, ki prihaja v po^tev. je Pilsudski; korrur je na srcu pomirjen.ie države, mora glasovati zanj. tudi Če mu je politični. o7:roma strankarski nasprotn'V. Ako bi Pilsudski pri volitvah ne dobil vetrne, je neizbežna diktatura. Ostane pa seveda rudi v najugodnejšem shičaju veliko vnr?sanje, če sc more računati s skorajšnjim v ravnovesen jem politične situacije v Poljski, zakai strasti so močno razpaljene in v polemikah se je že rarkrat imenovalo ime Narutowicza, levičarskega predsednika republike, ki jc predlanskim podlegel atentatu. V vsakem slučaju pa je potreben razpust narlamenta ter nove volitve. Ta izhod je vsekakor logičen, potreben pa rudi iz vzroka, da se politična pozornost obrne v prav konkretno smer m da se da strankam, ki so s prčem Pilsudske-ga potisnjene na strr.n, možnost, da se legalnim potom zopet dokopljejo do oblasti. V tem pogledu so skorajšnje volitve zelo dober izhod iz zapletene iiuacijc. Prvo osnovo takšni sanaciji ^a pomeni volitev predsednika.
Velikih in hudih skrbi imajo dovolj Ti drugod no svetu, ne samo pri nas.
^EZOMt POSOJILA URAD-NIŠTVU ODPRAVLJENA
— Beograd. 28. maja. Na podlagi člena I nove?a financ, zakona je odpravljeno
oljevanre trezebref'nlfi posojil, ki jih Je Mej predvideval člen 123. zakona o drvnih uradnikih in us'užbencih.
VPOKOJITVE UČITELJEV
— Beograd, 28. maja. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo večji ukaz o upokojitvi učite!iev in učiteljic, ki so dosegli po zakonu določeno službeno dobo. Prijavljenih je za osnovne šole ogromno število učiteljskih kandidatov.
Današnju sela Narodne shupftine
Proiikorupcijski shodi bodo prepovedani? — Prerekanje v Narodni skupščini. — Ministri se izogibljejo interpelacijam.
— Beograd, 28. maja. V Narodni skupščini komentirajo dr. Koroščeva stremljenja* da si okrepi svoje stališče s protikorupcijsko propagando in z organizacijo protikorupcijskih shodov. Značilno je. da se shoda v Ljubljani ne udeleži Ljuba Jovanovič in da na shod ne pošljejo svojih zastopnikov hrvatski federalisti. Vsi tieznejši parlamentarci naglašajo. da se ne more korupcije uspešno pobijati s takimi shodi. Edini pravilni forum za pobijanje korupcije je Narodna skupščina. V parlamentu je razširjena govorica, da namerava vlada ljubljanski shod prepovedati. Ta vest pa se ne potrjuje.
Današnja plenarna seja skupščine se je pričel zelo kasno. Otvorjena je bila šele ob 10.45 dopoldne. Takoj pričetkom seje se je razvil živahen prepir radi zapisnika med skupščinskim pred-
Opoldne seja še traja in skupščina še ni prišla na pravi dnevni red, to je k volitvi parlamentarne ankete za ko-rupcijske afere.
Neprijetna blamaža g. Puclja-
Beograd, 28. maja. Seja narodne skupščine je mestoma potekla zelo burno in napeto. Poljedelski minister Ivan Pucelj ie doživel zelo neprijetno blamažo.
Pesi. Kosta Aleksič je stavi! nujni predlog, da dovoli vlada prebivalstvu v sremskem in vaiievskem okrožju hitro pomoč, ker so zelo prizadeti po zadnji povod;:/.. Za nujnost so se izrekli mnogi člani skupščine. Vstal je nato minister g. Ivan Pucelj ter izjavil, da odklanja nuinost tega predloga, ker bo pomagal prebivalstvu iz njemu na raz-
l
Po beogradskih in pariških vesteh je dr. Ninčić v Parizu sklenil obrambno in prijateljsko pogodbo s Francijo.
sedn:kom in poslancem Perom M^rko- i Polago danih kreditov. Pri glasovanju
.   fl ■ m m a-. — mmm «—* *— n *-t ZI -   -» " .       . mm       mmn . ' « . » - .« .       S       L* |<a.   » A.
vicem. Trgovinski minister dr. K r a -j a č je nato odgovarjal na napade posl. dr. Zanič a. ki je očita! nepravilno postopanje članov Radićeve rodbine pri nabavi svile v Italiji. Trgovinski minister je zavračal te napade in dokazoval, da se niso izvršile nikake nepravilnosti.
Posl. dr. Zanič je nato predlagal, da nai se vsak teden določita dve seji samo za interpelacije. To je nujno potrebno, ker je že sedaj vloženo toliko število interpelacij, da jih ni mogoče pravočasno rešiti in da postanejo pozneje neaktualne. Ministri sami pa se skušajo izogniti neprilikam in kr tiki s tem. da zavlačujejo odgovore na interpelacije. Aktualna je sedaj interpelacija radi postopanja državnega podtajnika dr. Pemarja na Padičevih shod h v Stari Pazovj in Somboru.
Ministrski predsednik g. Uzunov:č ie odklonil to zahtevo, češ da hoče opozicija z interpelacijami le ovirati in bojkotirati redno delovanje Narodne skupščine. (Ironični medklici.)
pa so radikali in radičsvci kiju j temu glasovali za nujnost. Nastala je Izredno mučna situacija, na strani opozicije pa seveda škodoželjni smeh.
Skupščinski Fredsednik je nato raz* veljavi! izid glasovanja, češ da poslan* c: vlp.dne večine niso razumeli ministra Puclja. ker je govoril slovenski. Vladi* na većina je nato pri ponovnem glaso« vanju res odklonila nujnost predloga. Na ta način je skupščinski predsednik vado rešil iz skrajne neprijetne situ* acije, kajti vlada bi bila prisiljena od* stopiti, če bi ostal minister v manjšini.
Skupščina je nato izvolila anketni odbor, ki ima razpravljati o korupcij* sk:h aferah. V odbor je oilo izvoljenih; 9 radikalov, izrazitih pristašev Nikole Pašića, 4 radićevci, 2 sam. demokrata, 2 davidovićevca. 1 klerikalec, 1 musli* man, 1 zemljoradnik in 1 pristaš Ljube Jovanovića. Odboru je bila odkazana tudi interpelacija radikalov glede drja. Korošca.
Seja je bila ob 12.45 končana.
Radikali nadaljujejo s protiefenziuo
Predložili so Narodni skupščini obširno interpelacijo o znani aferi dr« Korošca« — Napovedujejo interpel. proti muslimanom«
Beograd, 28. maja. V politični in parlamentarni situaciji ni bilo danes ni-kakega značilnejšega pojava. V poslanskih klubih živahno in nervozno razpravljajo o položaju, ki je za sedanjo vlado vse prej nego rožnat. Ni parlamentarnega kluba, ki bi verjel, d^ ie dana možnost stabilizacije režima g. Uzunoviča. Vendar zatrjujejo vladni krogi, da bo vsaj za bližnjo bodočnost razvoj parlamentarnih dogodkov normalen in bo Narodna skupščina delovala do velikih parlamentarnih počitnic, ki se prično najbrže že 20. junija in bodo trajale do pozne jeseni.
V radikalnem klubu so včeraj marljivo zbirali materijal za nove interpelacije, ki jih hočejo radikali predložiti Narodni skupščini o raznih korupcijskih aferah, v katere so zapleteni bivši ne-radikalni ministri V prvi vrsti nameravajo radikali zopet izvleči na dan znano afero dr. Korošca, ko je bil ta minister za prehrano. Dalje zbirajo tudi materijal proti bivfemu trgovinskemu ministru dr. Spahu in muslimanskemu poslancu dr. Hrasnici, katerima očitajo nepravilno postoranje pri prodaji poslopja, v katerem se je nahajalo vrhovno sodiče v Sarajevu. Ta palača je bila prodana neki pivovarni za 230.000 K, dočim je bila vredna baje 5 milijonov dinarjev.
Interpelacijo, naperjeno proti dr. Korošcu, je podpisalo 32 radikalnih poslancev z Dragovičem na čelu; naslovljena je na ministra za socijalno politiko v zadevi raznih naročil in nabav v Ameriki, ki so bile izvedene z odobrenjem dr. Korošca kot bivšega ministra za narodno prehrano. Interpelacija se naslanja na svoječasno obtožbo Ljube Davidoviča. ki je bila objavljena v takratnem glavnem glasilu demokratske stranke, v cDemokratiji'* dne 15. marca 1922 pod naslovom *Afere-.. Ljuba Da-vidovič je takrat očital dr. Korošcu, da je v Ameriki nabavil povsem nepotrebno blago, ki ni bilo v nobeni zvezi s takrat perečo prehrano siromašnega prebivalstva. Nabavile so se na račun ministrstva za prehrano v Ameriki igralne karte, svilene nogavice, stezniki, puder itd. Interpelacija je izzvala posebno pozornost, ker baš v tem trenutku dr. Korošec skupno z Ljubo Da-
vidovičem organizira in pripravlja shode proti korupciji. Interpelacija je zelo obširna in reproducira poročilo anketne komisije, ki je zadevo dr. Korcšca preiskala in ugotovila, za koliko ie bila država pri tem oškodovana. Interpelacija navaja, da je ta komisija konstatirala, da je bila naša država pri teh nabavah oškodovana za 112.740 dolarjev in za 392.832 francoskih frankov. (Po današnjem kurzu bi znašala ta škoda okrog 9 milijonov dinarjev.
Dr. Korošec je skušal globok vtis te interpelacije zmanjšati ter ie izjavil novinarjem: «Jez sem zelo zadovoljen, da pride ta stvar končno pred pravi forum, da se potem vidi. koliko ie na vsem resnice. Niti jaz niti kdo od moje stranke ni bil udeležen pri tem. Opozarjam na to. da je blago prišlo v Beograd, ko nisem bil več minister.*
Kralj poseli v juniju London
London, 28. maja. DiplomatIcnJ so. t rudnik »Westmin»ter Gazette« omenja, da poseti Jugoslovenski kralj Aleksander oficijelno London prihodnji mesec. Ta po set je v zvezi a podpisom trgovinske pogodbe, glede katere se vod?jo sedaj pogajanja med Anglijo In Jugoslavije. Obenem ae prično tudi pogajanja med obema državama glede ureditve jugoslovenskega vojnega dolga Angliji.
— Beograd, 28. maja. Iz Pariza javljajo, da je zunan"i minister dr. Ninčić zadnja dva dneva ime! daljša posvetovanja z ministrskim predsednikom Briandom glede sklenitve in podpisa francosko-jugoslovenske zavezniške pogodbe. Pogajanja so končana in pogodba «je parafirana. Podpis pogodbe se izvrši v na krajšem času. Pogodba je zasnovana na istih načelih kakor pogodba, ki je bila sklenjena med Francijo in Čeho-slovaško.
— Pariz, 28. maja. Današnji listi poročajo, da je definitivno sklenjena zavezniška defenzivna pogodba med Francijo in Jugoslavijo. V nekaj dneh bo podpisana. Listi
vstrajajo na tej vesti, Čeprav izjavlja zunanji minister dr. Ninčić, da še ni sklenjena nikaka pogodba, ki tudi ni potrebna, ker obstoja iskreno prijateljstvo med obema državama že nad 20 let. Na Ouai d* Orsavu izjavljajo, da želi Briand sklenitev zveze t.ied Francijo, Jugoslavijo in Italijo. Parteu bi bila taka zveza zelo simpatična. Italtla nasprotno pa zastopa stališče, č"a se naj sklenejo z vsako državo posebne pogodbe. Zunanji :minister dr. Ninčić odpotuje v nedeljo v Beograd. Sestane se še jutri s Herriotom in danes popoldne z japonskim poslanikom baronom Ischijem.
I
Izzivalna spomenica razorožitveni konferenci. — Protest Male antante. — Ponovna ponudba sporazuma in garancijskega pakta.
— Ženeva, 28. maja. Madžarska vlada ie predložila pripravljalni raz-oiožitveni komisiji obširno spomenico, ki obsega 27 strani velikega formata in je izrazito političnega značaja. Madžarska se pritožuje proti Mali antant\ češ da ogroža svetovni mir in da je nerazmerno mnogo bclj oborožena, kakor njene sosede. V tej spomenici madžarska vlada javno in odkrito povdar-ja, da ne more priznati položaja, ustvarjenega po trianonski mirovni n3£0<foi. Madžarska spomenica rabi pri tem izraze, proti katerim je takoj Mala an-tanta protestirala.
Komisija je o spomenici krarko razpravljala in je zlasti zastopnik kraljevine SHS z argumenti pobijal vse trditve, ki jih vsebuje madžarska spomenica, zlasti trditve, da jugoslovenska vojska cgroža Madžarsko. Preteklo le-
to je grof Apponyi povodom zasedanja Društva narodov svečano izjavil, da Madžarska ne sklene rikakih obrambnih pogodb s svojimi sosedi. Nasprotno pa jugoslovenska vlada tudi dane? predlaga, da se sklene obrambna pogodba, in je pripravljena v obrambo miru take pogodbe skleniti z vsemi sosednimi državami, torej tudi z Madžarske.
Mala an'tanta opozarja na nedavno izjavo zunanjega ministra dr. Beneša in na njegov predlog, ki ga je naslovil na madžarsko vlado, da se enkrat napravi konec napetosti med sosednimi državami in da se sklene obrambna zveza. Mala antanta vstraja pri načelu statusa quo, ustvarjenega po mednarodnih mirovnih pogodbah. Komisija je po končani debati izročila madžarsko spomenico posebni podkomisiji.
Kapitislacija Abd ei Krima
— Pariz, 2S. maja. Kapitulacija Abd el Krima je polna in brezpogojna. Abd el Krima internirajo v bližini Pariza, najbrže v Versaillesu. Kapitulacija Krimova je po-sledica 14 dnevne ostre kombinirane ofenzive francoskih in španskih čet. Ta ofenziva je voditelja Rifov prislila. da je končno položil orožje. Zmaga je tem važnejša, ker je premagan mož. ki je proglasil proti Franciji In Španiji sveto vojno ter je hotel mobilizirati ves mohamedanski svet.
— Pariz, 28. maja Kakor javlja vHa. vas« lz Feza so prepeljali Abd el Krima a spremstvom v Tazo. Brezpogojna kapitulacija Abd el Krima je izredno vplivala na tečaj francoskega franka. Na inozemskih borzah se je frank zopet dvignil za tri do pe»t točk.
Francoski listi izražajo splošno zadovoljstvo, da s« je končala vojna v Maroku. S posebnim zadoščenjem konstatirajo, da je j zmaga v prvi vrsti zasluga francoske ar znade, kar je prišlo do izraza tudi v dej Btvu, da  se je Abd el Krim u d al franec. s kim četara, ne pa španskim.
Divji lov za
JUGOSLAVIJA IN VATIKAN
— Beograd, 28. maja. Po poročilih iz Rima se sestane v kratkem papeškl konzi-stori;. na katerem bo imenovanih več novih kardenaiov. Vesti dalje z vso sigurnostjo poudarjajo, da ne bo imenovan noben htao-sIovensf;i škcf za kardinala, ker Še ni rešeno vprašanje konkordata. Ta vest je te-zvala v vidnih krogih precejšnje nezadovoljstvo.
ANGLEŠKO POSOJILO SUBOTICI
— Beograd. 28. maja. ArdeSka finančna
skupila .'e ponudila mestu Snbctici več milijonsko posojilo proti Sodstotnlm obr:stim In vknjižbi zastavne pravice na občinsko imovino.
Ljubljana, 28. V. 1926.
V eredo opoldne se je nudil pasantom na Rimski cesti itn neposredni okoUci za-nimfv, vrav kinematografski prizor. Policijski agent je rregamjal nekega mlajšega človeka, ki je tekel kar so um dale noge po Rimski costi, nato zavil v Gorupovo ulico In na Mirje, kjer pa ga je agent dohitel m ga aretiraj. Med begom je begunec vr?;€d od sebe neko orodje, s katerim je malo poprejo vlomil v trgovino- g. Fajdige na Valvasorjevem trgu.
Trgovec Fajdiga je v sredo opoldne kakor običrjno zaj>rl lokal ter nato odSel & obedu. Kmalu nato je zaslišala v hiši stanujoča soseda ra. S., da je nekdo stopil v vežo in na tihem odprl stranska vrata trgovine. Gospej se je zdela stvar sumljiva, stopila je k napol odprtim vratom tor opazila nekega mlajšega človeka, ki je je trne! bas posla pri blagajni. Gospa ga jo energično vprašala: Kaj iščete tukaj?.i Neznanec se je naglo okrenil in jo vbral v nagel beg. Gospa je skočila za njim. Slučaj je nanese!, da ie prišel mimo policijski agent T ar in, katerega je gospa opozorila na begunca. Tarin je nato bežečega vlo. mCct na Mirju vjel. Gre za nevarnega, Ze večkrat predkazno»vanega Mirka kate. rega so izročili sodišču.
VEZUV ZAČEL ZNOVA DELOVATI
— Rim, 28. maja. Po poročilih iz Ne-apla je Vezuv včeraj začel delovati. Iu Neaplja je diven pogled na Vezuv. Erup,
cija Vezuva ni nevarna.
VULKANSKA KATASTROFA NA JAPONSKEM
— London, 28. maja. Iz Tokrja jav. Ijajo. da cenijo celokupno vsled erupcij« vulkana Tokaši povzročeno škodo na 8 milijonov 600.000 jenov. Uničenih je 33 mo, stov, 730 hiš, 3 km železnic in 6 km cest Pone'cod je bila lava 7 metrov visoka.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trg: Precej ponudb in povpiaše-vanja. Prodanih 33 vagonov brzojavnih drogov od S do 12 m, zdravi, ravni, obeli en j fco. meja 300 Dih:.
Investicijsko posojilo iz leta 1921 —, 76, 77, Loterijska državna renta za vojno škodo 305, 307, Celjska posojilnica d. d, Celje 193. 195, 195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175, —. Merkantilna banka Kočevje 102, —, Prva hrvatska štedionica Zagreb S65, —, Slavenska banka d. d. Zagreb 50, —, Kreditni zavod za trgovino ir mdustriro Ljuoljana 165, 175, Strojne tovar-ne in livarne d. d. L j. 75, 80, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 285, —, Združene papirnice Vevče, Goricane in Medvode 100, —, Nihag d. d. za ind. in trg. Zagreb 25, 30, Stavbna družba d. d. Ljub-1'ana 55, 65, Šešir tovarna klobukov d. d. Skofja loka 103, —, Zastavni listi Kranjske deželne h* tke 20, 22, Kom. zadolž. Kranjske deželne banke 20, 22.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Curih 10.96135—11.00133. Pra ga 167.775—lfS.775, Pariz lis6.0O—188.09 Nehvork 56.51—56*81, London 275.505—. 276.705, Trst 209.38—210.38. Berlin 13.5367 —13.5667, Dunaj 300.73—804.73.
7odst. invest. po*ojilo 1921 75.50, 2 i?« polodst. drž. rente za ratnu štetu 308 in 1 Četrt — 3 četrt, Ljubljanska kreditna 175— 190, Hrv. eskomptna banka 102—103, Kreditna banka Zagreb 104—105, Hipotekama banka 57—58, Jugobanka 92 in pol — 93 in pol, PraŠtediona 865 — 870. Slavenska banka 5U, Eksploatacija 22, Drava d. d. Osijek 190, Šečerana Osijek 260—270, Isis d. d. 50 in pol. Nihag 28, Gutman 185—220. Slaveks 125—130, Slavonija 28 ki pol — 32 to pol. Trboveljska 280—300, Vevče 100, Agraria 42—43.
INOZEMSKE BORZE.
— Curili: Beograd 9.1125, Pariz 16.800, London 25.1325, Newyork   516.50, Milan
JO 7K.   Hnnal 73. EMC   ts ?°S
59
D$A
Mran 2.
•SLOVENSKI   NAROD, dne 29. maja
št
e v.
IT**
mladinski dan
Naša mladina ie nada lepše bodočnosti našega naroda. Da je ta nada upravičena, bo pokazala mladina v nedeljo
dne 30. t. m. ko priredi svoj
Mladinski dan
in pokaže svoje delo na kulturao-umet-
niškeni polju, ko bo polnošiev ilno v sprevod« manifest rala za vzvišene cilje in idejo Jugoslavenske Matice. Program prireditve »Mladinskega dne« je si L-Jeci: Ob 9-30 dop. v obeli cfedaliscih in v kinu Matici pevske m orkestralne točke, govori, dramatični prizori in deklamacije, pri katerih nastopijo gojenci na šili srednjih, meščanskih in osnovnih Sol. Ob 11.30 obhod vse mladine po mestu. Povorka se bo poslikala Po sledeči ulicah: Sokolsko telovadišče v Tivoliju. Gosposvetska cesta. Dtmatska ce sta. Šelenburgova ulica. Turjaški trte. Hradeckesa most. Pod Trančo. Mestni trs. Stritarjeva ulica. Prešernova ulica. Aleksandrova cesta za Narodni dom. kier se razide. Stariše in občinstvo orosimo, da posetijo prireditve naše mladine, ki hoče na ta dan javno pokazati svoje delo in svojo ljubezen do trpečih bratov.
Spored prireditev mladinskega dne.
Opera:
1. Ciovor — govori  gojenec  111. državne
gimnazije.
1 aj Rvneš: Venec jugo*4ovcn^k.!h pesmj;
b) Zaje: L' boj! — Izvaja orkester go*
jccccv srednje tehnične šole. 3- a) Vojn o vi: Na more!
b) Romanova: Go*pa Sveta. — Dekla« mira učenec I. deske meščanske šole. 4 Adamič:   TroHentica.   Večernica. Alt«
salo. poje gdć.  Oolobova  (žensko uči*
teljišče).
5. Dvofak: Spomin, violin**olo. igra goje* nec Rupel. II. realna gimnazija.
6. a) Gradnik:    "Ujedinjenje*, deklamira
Stunn. žen. rea!. gimnazija:
b) Gruden: Tržaškim bratom, deklamira Penga!. žen«ka realna gimnazija.
c) Gruden:  Vizije, deklamira Juvanec. ženska realna gimnazija.
7 Pavčič: Ciciban, poje Igličcva, III. drž. C ;nna/ija.
S. Čajkovski: Dar.^c ru>>c. igra Mia Kune.
žensk* realna gimnazija. 9. Narodna (Hubad): a) Gor čez izaro;
b) Jaz mam pa konjča belega;
c) Ocvirk: Jabuka. — Vas tri poj* per* •ki zbor srednje tehnttoe iole. 10. Dramatični prizor v -verzih: «Ujedinje« nje. Izvajajo gojenci sred. tehnične sole.
Drama:
1 Govor —govori Hrovat; gojenec II. re* al ne gimnazije.
2 a j Dvorak: Slovanski plesi;
b) Dvorak: Humoreska;
c) Smetana: Prodana nevesta. Orkester državne realke.
3. Grošljesra: Soča joče. deklamira gojen«
ka lice jeke osnovne sole. 4 ča j koraki: Pesem za violin »so*o; igra
Vidma jer. drž. učiteljišče.
5. Narodne pesmi, pojo učenci III deske osnovne iolc.
6- a) Sokolov: Nottumo. solo rs čelo, igra Luhec. II. real. gimnazija: b) Čajkovski: La Shass,  selo za gosli; igra Lipovšek. IL resi. gimnazija. 7. Zupančič: Z vlakom; deklamira Stupica, drž. realka.
Zupančič: Kis: deklamira Petre, držav« na realka.
6. Hladnik: Na tujih tleh; pojeta Elsba«
cher in Rozman, žen. real. gmm. 9. Dramski prizor; igrajo otroci IL deske
osnovne sole. 10. Narodna — Dev: Prišla je vigred;
Narodna — Dev: RiTbce po morju pla* vi jo; poje zbor drž. realke.
Kino Matica:
1. Govor.
2. Humpcrdink: Možic v gozdu: igra na klavir Pristovšek (žen. real. gimnazija).
3. VodopKec:   Pojdimo spat:   deski zbor III. drž. gimnazije. •
4 a) Gregorčič: Oporoka sina matere Sla« ve: deklamira Vrhunc. I. dež. m. šola; b) Komanova: Gospa Sveta; deklamira Podržaj. I. deška meščanska šola.
5. a) Čajkowski: Ruski ples;
b) Bossi:   Sala;   igra  na   klavir Kune, ženska realna gimnazija.
6. a j Ipavec: Kukavica:
h) Adamič: Kaj pa delajo ptički:
c) Zgane: Cm-can; mešani zbor III. drž. gimnazije.
7. Deklamacije učenca III. mestne deske
osnovne šole.
8. Pavčič: Slepec: poje L'ršič. ženska re« aina gimnazija.
9 Bchr: Zvončki: igrata na klavir Jurasek
in Naglic, ženska real. gimnazija. 10. Dr. Schwab: Zlata kanglica. mešani zbor * klavirjem in harmonijem. III. državna gimnazija.
Pokažite mladini svoje simpatije! — Posetite njene prireditve!
Pred volitvami poljskega
prezidenia
V ponedeljek. 31. t. m se bodo vršile na Poljskem volitve prezidenta republike. Vse stranke se pripravljajo na ta odločilni dogodek. V torek so se po-edini parlamentarni klubi posvetov ali o politični Situaciji v zvezi s predstoje-cimi volitvami V kuloarjih so krožile različne vesti o izgledih, ki jih imata dva Klavna kandidata — maršal Pilsud-.*ki in bivši zunanji minister Skrzvnski. Za Pilsudskega bodo glasovale vse le-\ ivarske stranke in skoraj vse narodne manjšine tuko. da bi dobi na svojo stran 259 poslancev in senatorjev. Proti niernu bo glasovalo kompaktno Hft poslancev in senatorjev meščanskih strank.
Ljudska stranka Piast in narodna dela \ k? stranka šc nista odločili. Ti dve stranki imata v parlamentu 87 Klasov. V političnih krosih racunaio. da se bo ljudska siranka v zadnjem hipu razcepila in da bodo glasovali poslanci narodne delavske stranke za Pilsudskeca. Vsekakor je pa od\ isno o J teh dveh strank, kdo bo izvoljen za predsednika poliske republike, še* ljudske stranke VVitos se posvetovanj ne udeležuje, ker |c še vedno na posestvu svojega brata na Poznanjskem. Izdal ie proglas, v katerem pravi, da je bila zakonita vlada nasilno odstranjena in zato poziva kmete, naj nastopilo v enotni fronti proti diktatorju Pilsudskemu.
Vlada, ki jo smatra javnost za prehodno, vsemešćauske stranke pa za nekako diktaturo maršala Pilsudskega. je pred volitvami v stalnem kontaktu z dnevnim tiskom. Zastopnikom tiska izjavlja, da namerava takoj po izvolitvi novega prezidenta odstopiti, da na parlamenta ne  misli  razpustiti. Bartlova
vlada si na vse načine prizadeva skleniti s parlamentarnimi klubi kompromis v tem zmislu, da bi se parlament sam razpustil in glasoval za spremembo ustave v toliko, da bi imel prezident republike v bodoče pravico predlagati vladi razpust parlamenta, če ni dela-zmožen ali če njegov sestav ne odgovarja politični konstelaciji. S temi pogajanji bo izčrpan zakulisni program zadnjega tedna pred volitvami. Težko je reči. kdo bo prezident — Pilsudski ali Skrzvnski. Za enkrat ima še največ šans Pilsudski.
Nova nesreča v planinah
Nevaren padec inž. Hajnriharja.
Kokrška dolina je zahtevala zopet novo žrtev. Ni se še strnila zemlja nad krstami v Binkoštih ponesrečenih turistov, že prihaja nova vest o zopetni veliki nesreči, ki se je zgodila ne daleč od tam in imela hude posledice. Mladi inženjer Janko Hajnrihar je zgradil na posestvu svojega očeta, znanega lesnega industrijalca g. Hajnriharja v Kokri korita (takozvane riže) za spravljanje posekanega lesa z visokih planin v dolino Zgradba se mu je prav dobro posrečila in marsikak gozdarski strokovnjak jo 12 občudoval, posebno radi tega, ker je bila izredno spretno speljana preko strmega pečevja.
Mnogo lesa so spravili po tej umetni drči že gladko v dolino. Tudi včeraj dopoldne so spuščali hlode, od katerih jih je pa nekaj zastalo na najvišji točki, kjer vodi korito preko 40 m visokih pečin. Pri spravljanju je bil navzoč tudi inž. Hajnrihar. Ko so mu javili, kaj se je zgodilo, ni hotel, da da bi se podajali v nevarnost delavci, ampak je šel sam pogledat, kaj ie vzrok zastanku. Spremljal ga je le en delavec, da mu pomaga. Ko sta prišla do
zastalih hlodov, je inžerjeriu spodrsnilo v opoiskem koritu. Padel je, njegov spremljevalec ga je pograbil za suknjič in ga za par Upov zadržal, toda suknjič se Je raztrgal in nesrečnega inže-njerja le vrglo iz korita, da je padel v globoko strujo. Z nevarnimi poškodbami so ga odnesli v dolino in ga nato z rešilnim vozom odpeljali v Ljubljano, kjer so ga oddali v Leonišče.
Vsak, kdor pozna simpatičnega mladega inienjerja, iskreno želi. da ne bi podlegel poškodbam, ampak čimpreje okreval._ _
Srečki Kmetu
Zakaj predaleč mi pogledal v sinj ino
večnosti,
da nisi mogel več nazaj v nas mrak
zemlje —?
Vesolja morje zrl si prozorno pred
seboj,
poglabljal vanj skrivnostni se plavac, in trgal čudovito biserje--.
Ko pa pogledal ti v najgloblje tajne
dno,
si pot nazaj pozabil--.
Bilć je prelepo, kar videl si —. In izzvenel je v zvoke mistične
Tvoj duh, ki čujem jih, ko prisluškujem v noč: vesolje jih v tišini razodeva — Tvoj duh v pesmi večnosti odmeva..
Gustav Strniša.
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - Llobllona
Ustanov. L 1879.
89
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA.
Petek, 28. maja: »Ladja Tenacity». £. Sobota, 29. maja: »Jakob Ruda*. A. Nedelja, 30. maja: Zaprto. Ponedeljek: 31. maja: «John Gabriel Bork« man». D.
OPERA. Petek, 28. maja: «Wally». C. Sobota, 29. maja: « Večni mornar*. F. Nedelja, 30. maja: Ob 15. «Netopir». Z« d*
njikrat v sezoni. Ljudska predstava po
znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 31. maja; Zaprto.
Catalanijsva opera *WaHy«. Po preteku skoro poldrugega meseca ee poje danes zvečer v open ponovno melodična opera »W«J1y« v sledeči zasedbi glavnih vlog: Waily — CaJeta. WaJrter — Ribičeva, Hagenbaeh — Kovač, Geiiner — Mitrovič in Strommlnger — Rumpel. Ostali ulogi pojeta Potučkova in Zupan. To opero je pel naš operni ansambel tudi na 6voji oper. ni turneji in sicer v Sarajevu. Dubrovniku, kakor tudi v Splitu.. Povsod i je hvalila kritika kakor tudi publika izredno drama-tičnost dejanja samega, kakor tudi lepoto Wolf.Ferarrijeve glasbe Posebno pa je ugajala scenarija, delo gledališkega slikarja g. Vaclavs Skružnega. Prepričani smo. da bo nocojšnja predstava le Se utrdila sloveč, katerega uživa to delo, tudi v Ljubljani. Predstava se vrsi sa abonente re. da C.
Razstava slikarja Smodlak« v Južni
Ameriki. Časopisi iz Chile v Južni Ame* riki poročajo, da je priredil v San ti agu v Valparaisu splitski slikar Trto Smodlaka razstavo s Luk, ki je vzbudile splošno pozornost naših jugoslovanskih kolonij m tamošnjega domačega prebivalstva. Listi po-svesajo dolge stolpce poročilom o tej ras-stavi in hvalijo velike slikarske talente Smodlake. Splitski slikar priredi enako razstavo tudi t Bnenos Airesu in nato tudi v domovini. Materijalni uspeh raastave je ugoden.
Sport
Motociklistične tekne v Mariboru
V nedeljo 30. t. m. priredi maribssski Motoklub prve krošnje dirke na znanem dirkališču ▼ Teznu. Sloves teh dirk je pre* segel že meje naše države in vzbudil zani* manje tudi t inozemstvu, zlasti v Avstriji in ▼ Italiji. Iz Avstrije se je prijavilo že več tekmovalcev, avtomobilski klub pa pošlje poleg tega k dirkam ie večjo deputaci-
io z avtomobili in motornimi kolesu Vse-:akor je to znak, na znajo tudi v inozemstvu ceniti velik pomen vsakoletnih mari* borskih dirk.
Da so prijavili svojo udeležbo tudi vsi večji klubi iz Jugoslavije, je pač samoob* sebi umevno. Startali bodo zopet naši naj* boljši motorni dirkači, ki so že pri doseda* njih dirkah vzbujali splošno zadivljenje gle* dalcev. Izmed dosedanjih prijav omenjamo nekatere najbolj zanimive. Prijavili so se med drugim: gg. Geiss iz Pforzheima v Nemčiji na D. K. W„ Kopač iz Ljubljane na B. S. A., Kunej, Štrban in Hraščan iz Zagreba, prva dva na Zenitu, zadnji na Motoguzziju, dva dunajska dirkača na Su* peT*Hendersonu. Ziserl iz Gradca na Nevv« lmpcrialu, Zalokar iz Ljubljane na Monet Goyonu ter znani mariborski dirkači Babic (B. S. A.), Baumann (Sunbean), Divjak (Puch), Sonnenschein (Rudge).
Mariborski Motoklub je uredil vse po* trebno, da olajša občinstvu dohod na dirka* lisce. Od 13. naprej bo vozil z Glavnega trga avtobus, ob ool 14. pa bo najbrže pe* Ijal na Tezno tudi posebni vlak. Vstopnina na dirkališče znaša 15 Din. za dijake in w-jske 10 Din, avtomobili in vozovi plačajo stojnino 30 Din. Člani Motokluba Maribor imajo proti legitimaciji prost dohod. Na dirkališču bo preskrbljeno za cenena okrep* čila- Klub je storil vse, da omogoči obisk te res mednarodne prireditve najširšem slo* jem občinstva.
V nedeljo dopoldne se zberejo avtorao« bilisti in motociklisti ob pol 11. na Trgu Svo* bode, od koder prirede nato propagandno vožnjo po mestu.
— Stanje prvenstva v Pragi. Slavij a vo* di x prvenstveni tabeli s 35 točkami iz 19 tekem. Razmerje golov znaša 103 : 21. Spar* ta je v 19 tekmah dosegla 34 točk in raz* merje golov, 87 : 21. Na tretjem mestu je Viktorija 2ižkovt ki ie v 19 tekmah dosegla 32 točk in diferenco 78 : 24. Slavija ima od* igrati še tri tekme proti Vršovicam, Vikto* riji Žižkov in Cechie Karlin. Vsekakor ima najlepše izglede, da si pribori prvenstvo, zlasti ker je svojo najtežjo tekmo proti Sparti že obsolvirala.
— MTK v Ljubljani. Ako ne nastopijo nenadne ovire, bomo imeli prihodnji teden v Ljubljani zopet nogometno moštvo med* narodnega slovesa. MTK, eden najodličnej? ših budimpeštanskih klubov se udeleži ju« bilejnega turnirja subotiške Bačke in pride nato bržčas tudi v Ljubljano, kjer bo igral najbrže na Tekrvo z Ilirijo. Ako se pogajanja ugodno zaključijo, se bo naši športni publiki nudil zopet izreden užitek, ker spada MTK v isto «klaso» kakor dunajski Amaterji.
— Češkoslovaška : Italija. Dne 3. juni* ja se vrši v Milanu lahkoatlctični turnir med Češkoslovaško in Italijo. Češkoslovaška postavi sledeče moštvo: 100 m Vvkoupil, Jahn; 400 m \Vimmer, Vvkoupil; 800 in 1500 metrov Sind'er, Strnište; 5000 m Vohralik. Nedobitv; 110 m z zaprekami Jandera, Lip* čik; 4 X 100 m Vvkoupil, Jahn, \Vimmer, Svoboda, skok v vis in dalj Jandera, Ma* chan: skok s palico Ivo, Novv; krogla Ivo, Chmelik; disk in kopje Svoboda, Chmelik.
— Angleški nogometni profesijonali na Dunaju, V sredo igral angleški profesi* jonalni klub Arsenal svojo zadnjo tekmo na Dunaju, topot proti kombiniranemu mo* štvu Rapid*Amateure. Tekom tekme jc pri* šlo do burnih prizorov. Publika je protesti* rala proti surovemu igranju Angležev, ki so tolkli po dunajskih igralcih. Angleži so radi tega par minut pred polčasom odsto* pili. Po odmoru so sicer zopet nadaljevali
tekmo, toda proti koncu je zopet prišlo do burnih incidentov. Občinstvo je vdrlo na igrišče in policija je le s trudom obvarovala Angleže pred dejanskim napadom. — Mo* rali so skozi ^-j-^t špalir razjarjenega občin* st a, ki jih je kar križem psovalo. Tekma je končala z rezultatom 1 : 0 za Dunajčane.
žBetežnica
KOLEDAR.
Danes: Petek, 2s. maja 1926; katoličani: Lev, Janomir: pravoslavni: 15. maja, P ah o. mije; muslimani: 16. zilkida 1344; iidje: 15. * vana 5686.
Jutri: Sobota, 29. maja 1926; katoličani; Veljko, Dana; privoslavni 16. maja: Jevrem. Teodor; muslimani* 17. zilkida 1344; židje; 16. šivana 56S6.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: drama «Ladia Tenaciry», opera «\VaIIy».
/vino .I« lica: «Jahač v oblakih»; Ljub* Ijanski dvor: «Charh Chaplin kot vojnik»r* Kino Ideal: «Rosenkavalicr».
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Gledišče: drama «Jakob Ruda»; opera «Večni mornar»-
Kino Matica: «Jahač v oblakih**; Ljub» Ijanski dvor: «Charley Chaplin kot vojnik*; A'ino Ideal: «PepeInica».
DEŽURNE LEKARNE.
Petek: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go* sposvetska cesta.
Sobota: Trnkoczv. Mestni tr£, Raraor, Miklošičeva cesta.
Solnce zaide danes ob 19.35, vzide jutri ob 4.19 in zaide ob 19.36.
Mesec vzide danes ob 20.43 in zaide ju* tri ob 5.10.
Sokol
Povratek naših zmagovalcev v Lyonu
Vsem bratom in sestram!
Naša zmagovalna vrsta se vrača iz Lvona. Njen prihod ie najavljen za soboto, dne 29. t. m. ob   16. popoldne
(glavni kolodvor).
K sprejemu se zberemo vsi v krojih pred Narodnim domom ob 15. Od tam odkorakamo s sokolsko konjenico in vo jaško godbo na čelu na kolodvor.
Po sprejemu se razvije s kolodvora po mestu sprevod po poti: Miklošičeva Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Šentjakobski trg, Cojzova. Emonska, Vegsova, Kongresni trg (zahodni del) Šelenburgova. Aleksandrova. Narodni dom.
Zvečer ob pol 21. bo pozdravni večer v restavraciji »Zvezda«.
V nedeljo bo ob pol 11. dopoldne javni nastop naših zmagovalcev na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola (Tivoli).
Poživljamo vse brate in sestre, da se sprejema (v krojih), pozdravnega in telovadnega nastopa polnoštevilno udeleže! Vabimo vso Ljubljano in okolico, naj se nam pridruži v iskrenem navdušenju in izkaže Sokolom-zmagovalcem svojo zahvalo in priznanje, ki so si ju prislužili v težki in trdi borbi v Lvonu za čast in slavo naše domovine in nepremagljivost sokolske ideje!
Bratska društva od meje do Ljubljane so dolžna, da prirede bratske pozdrave naši vrsti na svojih postajah.
Naj žive naši Sokoli-zmagovalci! Naj živi jugoslovensko Sokolstvo!
Zdravo!
Starešinstvo JSS.
Podpirajte Društvo slepih!
v,PEPELNICA <
z Eduard von \Vinterstein. Ernst Riickert, Carl Auen, Bernd Aldor, \Vilhelm Diegel=
mann. Sibill More!, Lia Eibenschiitz
od sobote dalje v kino „Ideal".
Jack London:
119
Roman treh src
Francis je zmajal z glavo.
— Meni se pa ne zdi, — se je zlagal. — Imam namreč sredstva, o kateri se mojim borznim prijateljem niti ne sanja. To borzno gospodo sem hotel samo uspavati s prijetno zavestjo, da so me spravili že na rob propada. V resnici eni pa še tako močan, da lahko postavim vso borzo na Klavo. Seveda ostane vse to med nama, dragi Re-gan. Z moiim očetom sta bila prijatelja. Svetujem vam, da začnete takoj kupovati. Tako ugodne prilike za dobre kupčije ne boste nikoli več imeli.
— Jutri bo zame odločilni dan. — se je nasmehnil Francis in segel prijatelju v roko. — Z doma poidem že ob osmih.
— Torej pridem ob osmih, — je dejal Charlcv Tipperv in se prisrčno poslovil od Francisa. — Ta čas pa izrabim vsako najmanjšo priliko, da pridem do denarja. Približno sem si že sestavil načrt in upam, da se mi posreči pregovoriti očeta. Na svidenje torej in nikar si preveč ne beli glave! Še je čas, da te rešimo.
Istega dne popoldne je imel Francis drug važen setanek. Ko se je vrnil v pisarno svojega agenta, mu je Bascom povedal,   da je telefoniral
Regan, ki bi rad govoril s Francisom, ker mu mora povedati zelo zanimive novice.
— Nemudoma se odpeljem k Rezano, — je dejal Francis in vzel klobuk. Oči so se mu zasvetile in Bascom je opazil, da pričakuje Francis pomoči od Regana. — Regan je bil najboljši prijatelj mojega očeta in ce je sploh še mogoča rešitev iz te zagate, me reši on.
— Nikar se preveč ne zanašajte, — je zmajal Bascom z slavo in umolknil, kakor da si ne upa povedati nečesa, kar je imel na jeziku. — Telefoniral sem mu tik pred va&m povratkom iz Paname. Bil sem popolnoma odkritosrčen. Povedal sem mu. da vas ni rn da je položaj vaših podjetij zelo kritičen. Vprašal sem ga kar naravnost, da li bi se mogei v slučaju potrebe zanesti nanj. In on se je začel zvijati Saj veste, vsak človek se začne izgovarjati, če prosite na posodo. Toda meni se je zdelo, da tiči za Reonovimi izgovori nekaj drugega. Ne, bojim se reči, da je to sovraštvo. Vendar sem pa dobil vtis... Kako bi vam dejal? Nu, skratka, zdelo se mi je da niti s prstom ne bo ganil videč, kako gre vse vase imetje k vragu,
— Neumnost! — se je zakrohotal Francis. — Z mojim očetom sta bila preveč prijatelja, da bi me pustil propasti.
— Ste>li kdaj -slišali o aferi Cosmopolitan E Ra;!w'ays Merger? — je vprašal Bascom z zba- { čilnim naglasom. ■
Francis je naglo prikimal in odgovoril:
— Toda to je bilo takrat, ko sem bil še otrok. Slišal sem samo praviti, da se je nekaj zgodilo, to je vse. Kar na dan z besedo! Pojasnite mi, kaj je bfto s to afero. Povejte, kaj mislite!
— To bi bila predolga povest. Poslušajte moj nasvet! Nikar ne pokažite Reganu svojih kart. Naj stori on to prvi in če ima kak predlog, naj pride z njim na dan brez vaše prošnje. Seveda se lahko motim, vendar vam pa previdnost ne more ftko-dovatL
Čez pol ure je bil Francis v Reganovem kabinetu. Francisov položaj je bil tako obupen, da se je moral na vso moč premagovati, da je govoril o svojih podjetjih tako, kakor mu je svetoval Bascom. Vendar se je pa znal obvladati tako, da si je pomagal celo z zvijačo.
— Dokaj globoko si zabredel, a? — je spregovoril Regan.
— O, ne, moji zobje so še vedno na površju, — je odgovoril Francis malomarno. — Se vedno diham, a kmalu začnem celo prežvekovati in požirati.
Regan ni takoj odgovoril. Mesto odgovora je prečrtal na brzojavnem traku daljšo brzojavko.
— Zdi se mi, da si začel metati na borzo Tam-pico Nafto v prevelikih norčijah.
mmm Jo ^O^Zj flpf-ira |g MgfijJC kakor 50tn. _
je dejal Francis. Tisti hip je prvič pomislil, da ima Bascom morda vendar le prav.
— Naj bo že kakor koli, eno je gotovo in to si lahko tudi sam opazil, da borza Tampico Nafto požira, obenem pa padajo njene delnice, — a to je zelo zanimiv pojav, — je nadaljeval Regan smeje.
— Na borzi je mnogo zanimivih pojavov. — je omenil Francis mirno. — Ko se pa gospodje bc*r-zijanci nažro, jih začne ščipati po trebuhe rako, da se valjajo po tleh. Nekdo se bo p**.> mora! žrtvovati, da odstrani ta srrup iz njihovih ti ? t uho v ■ Zdi se mi, da bodo drago plačali to kft-::pepvj. r| predno bo končana.
— Nikar ne pozabi, dragi dečko, da jc .* kocki vse tvoje imetje. Zanimal sem se za to bilk« že pred tvojim povratkom. Tampico Nafta je tvoj* zadnja nada.
— Kakšna pa so ta tvoja rezervna sredstva? Francis je skomignil z rameni.
— To ostane tajno, dokler se gospodje bor-zijancl ne nažro.
— Baharija! — je vzkliknil Regan navdušeno. — Kar je res, je res, živce imaš očetove. Pa mi dokaži, da se ne bahaš.
Regan je čakal, da mu Francis odgovori In naenkrat so Francisovi živci popustili. Ni se mogej
36
78
4A
stev. iiy.
•SLOVENSKI   NAROD* dne 29. maja 1926.
Stran 3.
Veliki OFICIRSKA
„PEPELNICA"
2 Eduard von \Vinterstein, Erost Riickert, Cari Auen, Bernd Aldor, \Vilhelm Diegcl*
mann, Sibill Morel, Lia Eibenschiitz
od sobote doljo v kino „Ideal".
Dnevne vesti.
V LiubtianL dne 28 maja 1926
— Kraljevska dvojica   na Ohridskem
Jezeru. Kralj in kraljica sta 26. in 27. t. m. ostala v staroslavnem samostanu Sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. Ogledovala sta si samostan, njegove naprave in zgodovinske zanimivosti ter krasno okolico. V sredo je bil ves dan dež. ki je šele proti večeru ponehal, nakar sta se kralj in kralsca z motornim čolnom odpeljala v Sveti Zahum, m al romantičen zaliv med Sv. Naumom in Ghildom, Kraljevska dvo'ica se e dolgo časa razgovarjala z ohridskimi ribiči, ki žive edino od ribolova. V Sv. Naum so pripluli ribiči s svojimi primitivnimi ladjami in čolni Kralj se je zelo interesiral za način ribolova in življenjske razmere ohridskih ribičev. Ko se je kralj približal nekemu ribiškemu čolnu, ga je pozdravil mlad ribrij, češ da ga pozna še iz vojaške službe. Bil je takrat na Bledu, kjer je stal poleti na straiži v gradiču Suvobcr. Krali je mladeži ribiča vprašal, katero jezero se mu bolj dopade, Blejsko ali Ohridsko. Ribič je odgovoril: »Lepo je Blejsko jezero, toda meni se bolj dopade Ohridsko: na Bledu ni rib.«
- Nagrobni spomenik jugoslovenskih vojakov v Olomucu. Cehoslovaškoj-ugoslo-venska Lisa v OIo.tjucu je sklenila, da postavi v Olomucu veličasten mavzolej, v katerem naj bi se shranili posmrtni ostanki vseh jugosJovenskih vojakov in interni-rancev. ki so za časa svetovne _ vojne umrli na Moravskem in v SlerirL Število :ch narodnih m učenik ov znaša okrog 1350. Mavzolej postavio Cehcslovaki na lastne >: reške in so Olomučani sami že zbrali veliko vsoto. Tudi čehoslovaško ministrstvo narodne obrambe je naklonilo v to svrho 20.000 Kč. Mavzolej bo pravo umetniško arhitektonsko delo in bo stal pol milijona K& Z gradnjo so že pričeli in jo upajo dokončati že na Vidovdan 28. junija. Svečanosti bodo prisostvovali tudi jugoslovenski Sokoli, ki bodo takrat potovali v Prago. Naše tninistrstvo ver je prejelo vabila mesu Olomuca. da se udeleži svečanosti tudi jugoslovenska vlada.
— Nov ravnatelj državne žrebčarne v Dušanovo. Za ravnatelja državne žrebčar-ne v Dušanov u pri S koplju je imenovan upravnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani Ignacij Šlajpah.
— Glavni prosvetni svet. Prosvetni minister je imenoval za novega člana glavnega prosvetnega sveta Aleksandra Marica, ki je doslej nadorrtestoval načelnika oddelka za ljudske šole.
— Novi Šefi glavne kontrole. V glavni kontroli so Imenovani: za načelnika sodne-za oddelka Petar Andrejevič. za šefa odseka v sodnem oddelka tajnik A. Popovič in za tajnika sodnega oddelka odvetnik Dra-gOMtr Dior djevi č.
— Enoten kataster za celo državo. V Beogradu se je včeraj   pričela konfereca
. )vn;akov \z cele države, med temi tudi delegatov iz Ljubljane in Zagreba, ki razpravljajo o zakonskem načrtu glede enotnega katastra za celo državo. Konferenco je sklical direktor katastra Nedel-ko-
— Kongres »Jadranske Straže«. Glavni odbor »Jadranske Straže« ie sklenil, da se bo vršila X in 4. junija v Beogradu konferenca delegatov vseh krajevnih odborov. Na tej konferenci bo določen dnevni red n^eza velikega kongresa »Jadranske štra-/č*. ki bo jeseni v Splitu.
Položaj monopolskih delavcev. Centralno tajništvo delavskih zbornic je roverHo svojega člana, da preišče položaj, v katerem se nahaja monopolsko delavstvo. Ta je pregledal tobačne tovarne v Zagrebu, LJubljani. Senju, Banjaiuki, Travniku. Mostaru. Sarajevu ki Nišu in se seči?! nahaja v Osijeku, odkoder odpotuje ▼ Vinkovce. O svojem potovanju bo delegat
obširen referat, nakar- se bo o po-j monopo!skega delavstva razpravlja-o na širši konferenci strokovnjakov in de-!egatov monopolske ga delavstva.
Novi zakon o mestnih občinah. Pred t-ini>troni za izenačenje zakonov se naha-a novi načrt zakona o mestnih občinah, ki e bil izdelan že pred priličnim časom. Dr. Stškic* izroči ta zakonski načrt posebni komisiji notranjega ministrstva, ki le izdelala že fudi načrt splošnega občinskega zakona. Oba zakonska načrta bosta tvorila 17) za sestanek ministrskih odposlancev s predstavniki občinskih samouprav, ki se bo vršil v najkrajšem času.
Prav Urlk o trošarini na pivo. V 49. številki Uradnega lista z dne 26. maja 1926 e :-T-eT novi pravilnik o trošarini na pivo. Prav inik obse*a 30 velikih strani, je .©remljen s slikami kontrolnega aparata, leetava Erhardt is Schau ter so mu pride-orazei, ki se nanašajo na njegovo . Posamezne kose prodaja uprava ;ega lista, dokler za!oga ne pode, po 8 Din.
— Srečko Kosovel t.   V Toma j u na
Krasu je včeraj preminul g. Srečko Koso-.and- phil. na ljubljanski univerzi, sta- k-wnaj 22 let Pokojnega so povojne razmere, kakor marsikaterega primorskega rmladinca, \rgle v Ljubljano, kjer se je j
* začel udejstvovati na literarnem polju, dosegajoč prav lepe uspehe. Sodeloval je pri na.šrih ikerarnih revijah, pisal pogosto feljtone v naše dnevno časopisje. Rodi *e je L 1904. v Sežani. Po končani realki le stopil na ljubljansko univerzo, kjer je
študiral filozofijo in sftal letos pred zaključkom študijev. S svojim tihim, skromnim značajem si je pridobil širok krog prijateljev. Obetal je veliko. Zavratna bolezen je že srednješolskemu študentu zrahljala zdravje, tako da je moral pozneje iskati leka po gorskih zdraviliščih. V zadnjem čas« je bolezen popustila in se je zdelo, da bo okreval. Letos pomladi je odšel na rojstni dom v Tomaj, kjer ga je zavra/ttro ugrabila nepričakovana smrt. Pogreb bo v Tamaju v soboto, 29. k. m. ob 4. pop. Lahka mu kraška zemljica, ki jo je ljubil s krvavečim srcem!
— Smrtna kosa. Uglednemu ljubljanskemu trgovcu g. Antonu Staculu je ugrabila smrt danes zjutraj soprogo go. Rozo S t a c u 1. Pokojna je bila znana kot izredno simpatična in plemenita dama. Pogreb bo v nedeljo ob štirih popoldne iz Selenbur-gove ulice 4. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno snžaljc!
— Tajen komunističen list v Sarajevo. Na klopi v sarajevskem parku je policija našla zaboj časopisa »Mladi boljševik«. List je Šapirografiran in je izhajal že dve leti. Peča se z vsemi vprašanji zunanje in notranje pohitike v boljševiškem pravcu. Na listu stoji, da se tiskarna nahaja »v podzemlju«, uredništvo pa v »ilegalnosti«. Policija zasleduje zadevo in išče krivce.
— Kolo jugoslovenskih sester t Kranj« priredi dvotedenski tečaj za slikanje na svi!o (batik slikanje). Vzorce ima na ogled in daje vse potrebne informacije društvena tajnica gdč. učiteljica Bizjakov a vsak dan od 4. do 5. ure popoldne v Pungerški šoli, 8. razred. Številnih prijav pričakuje odbor.
— Beogradski konjač in pes angleškega poslanika. Beogradski konjač bi kmalu te dni izzval dipiomatični incident. Konjač je v torek prišel na dvorišče angleškega poslaništva in s silo odvedcl poslaiiikovega psa, ki ni imel predpisane pasje znamke. Psa je vrgel v svoj voziček ter ga odpeljal na svoj dom, da z njim postopa, kakor določajo konjaški predpisi. Angleški poslanik ie protestiral pri zunanjem ministrstvu radi kršenja eksteritoriialnosti, protestiral pa tudi proti temu, da je njegoveega psička kar meni nič tebi nič vzela bresrčna roka konjačeva. Konjač je izjavil, da takoj poslaniku vrne psička, kakor hitro mu plačajo predpisano občinsko takso v znesku 30 D v srebru. Angleški poslanik je nato plačal takso in psička dobil zopet domov. Diplomatski psiček pa je moral radi tega vendar skoraj ves dan prebiti med plebejskimi psički. Bo sve. če ne bo zdaj še sam protestiral protf takemu ponižanju.
— Zlatnike so našli v milu »Gazela«: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Katarina Langerholz, Pevno št. 2 pri Škofii loki (Jos. Deisinger, Škofja loka); Marija Kamer. Vode pri Slo-venigradcu (Ivan Rojnik, Slovenjgradec); Mica Petek. Placarovec   pri   Ptuu (Franc
Mi,
Sv.  Marjeta pri  Moška ničih); Ivan
Pečnik, Loke št. 227 pri Trbovljah (Delavski dom Trbovlje); Katarina Ristić, Pakrac (Jakob Stra-uss, Pakrac); B. Vidatič, Zagreb. Kamenita ul. 2 (S. Podkraskv, Zagreb). Miio Mihalič, občina Bariiovič (D. Zebič. Belavić pri Karlovcu); Vladimir Miškič. Šestine pri Zagrebu (Vilim Šenauer, Šestine); Dora Sraiduhar, Sisak (Ivan Maurer, Sisak).
— V Izkaz darov Podpornemu društva
siepih se je vrinila tiskovna pomota. Mestna občina Maribor je darovala 1000 Din in ne HM) Din, kakor jc bilo to pomotoma javljeno.
— Boj zagrebške   policije   z žeparf.
Včeraj s»mo poročali, da je zagrebški policiji uspelo razkrinkati in prijeti več nevarnih železniških žeparjev, ki so v zadnjem času izvedli več drznih tatvin. Detektivi so celo tolpo izsledili v gostiln- pri Ribar-skem otoku in jo pozvali, da se vda. Mesto tega so se žeparji pognali v beg. Dvema se je posrečilo uteči. trije pa so se zbali, ker sta agenta streljala in so se vdali. Aretiram" so bili Franjo Bilič, Peter šaban in Ahmet 2ica. Pri njih so našli še 26.000 D gotovine. Priznali so, da so opienili trgovca Antona Klančnika iz Loke pri Preserjih v Sloveniji. Med vožnjo Nova Gradiška — Sunja so mu odvzeli listnico s 65.000 Din. Nadalje sta bila aretirana še žeparja Matija Čos in Matija Rubič. Policija je vse izročila sodišču.
Iz Ljubljane
—I   ljubljanskim  hišnim posestnikom.
V soboto 29. m. ob 16. popoldne se vrne naša z zmago venčana sokolska vrsta rz Lvona v Ljubljano. Starešinstvo JS6 ji pripravlja svečan sprejem na kolodvoru. Mestna občina razobesi v proslavo zmage naših Sokolov na svojih poslopjih trobojni-ce. zato vabim spoštovane hišne posestnike ljubljanske, da store isto. Zmaga, ki so jo priborili Sokoli, jc zanesla v široki svet ime slovensko ter je prinesla ugled naši ožji in širši domovini. Zato čast našim rojakom zmagovalcem! Živelo ugoslovensko sokolsko delo! — Za gerentski svet ljubljanski: predsednik dr. Dinko Pnc 1. r.
—li Kaj je z javnimi stranišči? Pišejo nam: Ljubljansko mesto trna Sest okrajev (brez Spodnje Šiške in predmestij) in 54 tisoč prebivalcev, za vse pa samo 8 javnih stranišč! Včasih smo imeli v mestu za vsa-
kim vogalom in v vsaki stranski ulici žele-zenpteoar. Te »nemodernec institucije so potem odpraviti, novih pa še danes po preteku tolikih let nimamo. Pet let se že obljubljati javni straniSča pred glavnim kolodvorom in poleg kavarne »Europa«, načrti so že izdelani, ne izvrše sa pa ne. Higijena in estetika zahtevata, da se temu zlu že enkrat odpomore!
—rj Csrtm del« na Mestnem trmi. Od vodnjaka do Vidmarjevc hiše s starimi kroglami tlakovani del trga so te dni razkopali in bodo ta trikot tlakovali s kamenitim! kockami. V Karol Kotnikov! utici je navo-ženin par voz kamenitih plošč in podobnega materijala za hodnike.
—1J ReaJrtfvirasi je poštni uradnik Mačja Meden, ki je nazadnje služboval na ljubljanski kolodvorski pošti. Danes odide na svoje novo službeno mesto v Beograd, kler bo uradoval pri tamkajšnji kolodvorski pošti.
—lj Petkov živilski trg- Danes dopoldne je bilo posebno živahno   na postnem
živilskem trgu, kjer so se drenjali kupoval-ci in kupovalke že okrog osmih na ribjem trgu. Na ponudbo so bili lepi žabji kraki Po dinarju, slabši po 75 in po 50 par. Morskih in drugih uvoženih rib ni bilo na trgu, zato pa je bilo vse polno domačih. Lepe, srednje velike postrvi so se dobile po 15 do 17 Din. klini po 20 Din za kilogram. Druge ribe kakor črnooke, krasni liniji, ščuke in menki pa so bile cenjene po velikosti. Okoli 11. so cene ribam in žabam nekoliko padle. Tudi mleka in mlečnih izdelkov je bilo na trgu izredno dosti. Pripeljale so jih okoličanske prodajalke na svojih vozičkih, na katerih so imeli tudi druge domače pridelke kakor novi krompir, salato, zelenjavo in celo že domače šparglje, ki pa so bili seveda mnogo manjši od uvoženih goriških. — Dalje so se dobile kumare, novi krompir (6 Din kg), kolerabe, grah in pa še sveže zelje in nova repa. Neka ženska je prinesla celo že veliko košaro krasnih domačih jagod, ki jih Je prodajala po 5 Din za kavno škodeheo ali po 30 Din za kilogram. — Tržno nadzorstvo je odkazalo poseben oddelek za razne domače mlečne in pa mlevne izdelke. Pester je bil zopet pogled na cvetlični trg, ki se ie pogrezal v jnor.u zelenja in cvetja. Izredno mnogo je bilo šmarnic, vrtnic, travniških in vrtnih nageljčkov, narcis, kovačnika, kresnic, potocnic, zlatic, krasnih aster itd. itd. Neka ženska med cvetličarkamf je imela tudi že nekaj jurčkov in lisičk, ki jih je kljub visoki ceni prav hritro prodala.
—lj Klub ljubiteljev jamarjev priredi v nedeljo 30. t. m. popoldne ob 3. poskusno tekmo s te vrste Psi na roparice, lisice in jazbece v umetno napravljenih rovih na posestvu g. dr. Iv. Lovrenčiča na Vrhniki. Lastnike psov jazbečarjev, terjerjev in jamarjev vseh vrst kakor tudi one. ki se za to zanimajo, vabimo na to zanimivo prireditev. K tekmi bodo za sedaj pripuščeni psi tudi brez rodovnika; sicer pa opozarjanja lastnike teh vrst psov, da jih čim prej prijavijo klubu za vpis v rodovno knjigo J. R. J. Vlak odhaja iz Ljubljane na Vrhniko ob 13.25. 566-n
—lj Občni zbor k. o. SDS na Viču se vrši v soboto dne 29. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Sokolskega doma na Viču. Poroča delegat centrale g. dr. St. Rape. Vabimo vse somišljenike k sigurni udeležbi. Odbor.
565-n
—lj Sokol ▼ štepanji vasi uprizori v nedeljo 30. t. m. v društveni telovadnici pri bratu Soržu trideiarrko »Maks v škripcih«. Režira g. Kosmač. Začetek ob 20. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje smeha odbor.
—lj Telovadni odsek društva »Atena vabi člane z družinami na majniški izlet na Rožnik v soboto 29. t. m. Zbirališče ob tričetrt na 3. popoldne pred žensko realno gimnazi.io na Bleiwe:sovi cesti. Če bo slabo vreme, se vrši izlet teden pozneje.
lj J. A. D. »Triglav« sklicuje za soboto dne 29. maja cb 20. obvezni članski sestanek v društveni sobi. Predmet: Počitniška ekskurzija. Sestanek je za članstvo strogo obvzen. Vljudno vabljeni gg. Starejšien.
— Otroške oblekce: Kristofic - Bučar!
lj Truplo mlade samomorilke potegnjeno iz vode. Včeraj pcpoldne so potegnili iz Pice trupio mlade, jedva 20 letne Ane Orčarjeve, ki je dopoldne skočila v vodo. Na lice mesta je odšla policijska komisrija, obstoječa iz zd»ravn:ka dr. Avranrovića hi uradnika dr. Fakina. Po ogledu komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Čajanka I
Zahtevajte povsod najizdatnejše čajne me« sanice «ČAJANKA». — Glavna zaloga pri tvrdki Fran Kovač v Ljubljani, Hrenova uli* ca 19. 1412
I? Celja.
—c Izlet na Sijeme pri Zagrebu. Savinjska podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 13. junija skupen izlet na Sljeme pri Zagrebu, da poseti bratsko hrvatsko planinsko i društvo »Slieme«. Udeležencem le zago- \ tov r ena polovična vožnja. Skupen odhod j iz Celia dne 13. junija z brzovlakom ob 2.2$. Na Sijeme je iz Zagreba 3 ure hoda. Tura je jako lepa m bo zanimala že radi tega, ker bo za nas nekaj novega. Na Sljemenu je krasen planinski dom z lepim razgledom. Cel dan nam bo na razpolago; , za razvedrilo in akrepčilo bodo skrbeli hrvatski planinci. Naša dolžnost je. da se odzovemo v čim večjem številu prijaznemu vabilu naših planinskih bratov, ki vedno posečaio tudi naše planine. Udeležbo na zletu ie treba prijaviti do 5. junija g. Vr-tovcu v drogeriji »Sani ta s« ali pa v pisarni tujsko-prometnega društva v Prvi hrvatski štedionici
—c Tragična sanrt V Paški vasi pri Celju si je prereza! žile na roki Martin Primožič, 501etni kolar iz Celja. Mož, ki je bil živčno bolan, se je v Paški vasi lečil, vendar pa s slabim uspehom. Našli so ga mrtvega v neki gošči s prerezanimi žilami na roki Pokojni ie zapustil ženo in hčerko v veliki bedi. «•
LUCIANO ALBERTINI
CIRKUS BISSI
IVA OE PUT«
I
Smrtne žioljenske tragedije
Žalostna rodbinska žaloigra v Zagorju ob Savi. — Tragična smrt mladega vojaka. — Orožnik se ubil z bombo* — Samomor
iz nesrečne ljubezni.
V Zagorju ob Savi se je v sredo ponoči odigrala strašna rodbinska drama. Ivana Trebušak, žena mizarja Lovra Trebušaka, je utrrla svojega 43 letnega moža. nato njegovo truplo polila s petrolejem in ga zažgala.
Mizar Lovro Trebušak, oče petih ottok. je bil udan alkoholu in posledica so bili stalni rodbinski prepiri. Poleg tega je bil Trebušak silno čudne in perverzne nravi. Ženo je vpričo otrok trpinčil in jo večkrat krvavo pretepeL Na binkoštni ponedeljek se je ta žalostna slika ponoviia, nato pa je Trebušak vzel ženi 2000 Din ter odšel popiva*. Se le v sredo zvečer se je popolnoma pijan vrnil domov. Razgrajal je po hiši in zopet navalil na ženo, ki je v obupu zagrabila za sekiro in udarila moža po davi. da se je zgrudil mrtev na tla. Ko je videla, kaj je storila, je vzela steklenico petroleja, polila truplo in ga zažgala. Na krik otrok, ki so se zbudili ter bili priča groznega dogodka, so prihiteli sosedje. Prizor, ki so ga videli, je bil strašen. Trebušak je gorel, kakor živa baklja, žena pa je v blaznem strahu zrla nanj. Sosedje so ogenj pogasili, vendar je bila vsaka pomoč prepozna, ker je bil Trebušak že mrtev. Nesrečna žena se je polagoma zavedla, izbruhnila je v krčevit jok in nato sama odšla na orožniško postajo, kjer je piijavila svoje dejanje.
Med drugim ie izpovedala, da je bil njen umorjen mož zadnje čase vedno zmeden. Nagovarjal jo je, da bi šla ž njim in da bi skupno napadla rudniškega ravnatelja Loško t a. Hotel je, da se žena preobleče v moško obleko, da je ne bi nihče spoznal. Drugič zopet je pripovedoval, da bo g. Loskota ustrelil sam, od nje pa je samo zahteval, da ga ne sme izdati. Sploh je govoril zelo zmedeno in je bil vsak hip drugih nazorov.
Po zaslišanju je bila Trebušakova prepeljana v Litijo ter izročena tamošnjemu okrajnemu sodišču. Otroci Tre-bušakovih so bili izročeni v varstvo materinemu branu. Tako so na mah izgubili na tragičen način očeta in mater.
Vi
V torek opolnoči se je v poslopju novosadske finančne direkcije zgodil tragičen dogodek. V pritličju poslopja se nahaja na prilično 50 m dolgem hodniku vojaška straža.   Uprava poslopja
tega hodnika iz neznanega vzroka ponoči ni razsvetljevala, radi česar je bilo čuječemu vojaku službovanje zelo otežkočeno. V torek ponoči okoli 23. ie bil na straž' vojak Adam Bclaži, doma iz Bečkereka. Okoli polnoči je opazil, da so se steklena vrata na hodnik odfHa in se bližala neka senca. Zaklical »c «Stoj!», ker pa ni bilo odziva, se je bal. da hoče kdo napasti blagajno, in je ustrelil. Z glasnim krikom se je neznanec zgrudil na tla. Ko je pri hitel Belaži k njemu, je spoznal svojega tovariša vojaka Ivana Stei-bla. Na njegov klic so prihiteli še drugi vojaki in težko ranjenega Steibla prepeljali v bolnico, kjer je umrl, ne da bi se zavedet Kaj je Steibei hotel, še ni znano, verjetno pa je, da je nameraval Belaži j a na straži nekoliko po-srtrašfti. Vsekakor bi tega dejanja ne poplačal s smrtjo, če bi bil hodnik razsvetljen. Belaži je bil zaerderat izročerj v vojaške zapore.
V mali gostilni Lajoša Farkasa v Somboru si je na strašen način končal te dni življenje orožnik Trtfun Kalali i ć. Okoli 11. dopoldne je sedel v gostilni. Nenadoma pa je izza pasu potegnil vojaško bonibo in jo prižgal. Sledila je strahovita detonacija. V gostilni je nastala splošna panika. Ko so si gostje nekoliko opomogli od strahu, so opazili, da je bomba strahovito raz-mesarila orožnika, ki je ležal v mla-kuži krvi na tleh. K sreč ini bil poškodovan nihče od drugih gostov. Katanić je nedavno pobegnil iz Strumice In je bil po tiralici zasledovan radi dezer-tiranja in tatvine. V gostilni ga je nekdo spoznal in mu svetoval, naj se sam javi žandarmeriji. Katanić pa se je bal posledic svojega dejanja in ie sklenil, da raje izvrši samomor.
•
V Sarajevu se je radi nesrečne ljubezni ustrelil 24-Ietni Dobrivoje B e r-b a k o v i č. Ustrelil se je vpričo svoje ljubice v glavo ter je eno uro kasneje v bolnici preminul. Zapustil je tri pisma, v katerih se je poslovil od svoje zaročenke, proseč jo, da mu oprosti, ker jo je oklevetal pri njenem šefu, v drugem pismu se je poslovil od sorodnikov, v tretjem pa napisal svojo oporoko.
Najlepši kras
Na letošnjem kongresu francoskih ko* smetikov je imel predsednik Henri de la Combe zanimiv govor o kulturi las, ki pa nam je žal znan samo mestoma. — On pravi med ostalim: «Mislim na divno de* hteče lase, naravno valovite, kot tekoče zla* to, mislim na temne, polne in mamljivo mehke kodrčke, lahke kot dih, na ta naj* lepš: kras žcne.»
«Zakaj se oko tako redko naslaja na tem? Svilenkasti otroški laski, ki jih tako radi božamo in poljubljamo, hitro, le pre* hitro izgube svoj sijaj, postanejo medli, krhki, redki in bolni! — Zakaj se izgube tako naglo, zakaj se tako redko ohranijo tja v pozno starost? Ker se nenadomestljiv va vrednost zdravih las pogosto tako malo ceni. ker se še zmeraj posvečuje tako malo pozornosti, da se ohrani in pravilno neguje ta najlepši kras.»
Negovati lase se ne pravi poskušati eno sredstvo za drugim. — Proč z znanostjo pri umivanju glave! Ne pitajmo svojih bližnjih z recepti. Da, dobro je, če je človek po* učen v takih in enakih stvareh, vendar je z% domačo potrebo najvažnejše vedeti, ka* teri sistem negovanja glave in las najbolje umiva in ščiti, obvaruje in olepšuje.
2e davno so spoznal, da se eksperiment ti z lasmi bridko maščujejo. — Že zmaguje klic: Nazaj v priprost os t! V resnici nego* vanje las ni nič drugem kot najbolj primer« no i«mivanje las. — To ni nikak luksus, temveč zahteva higijene, kot topla kopelj, kot naravno negovanje polti. — To je po* trebno. da lasje postanejo zdravo čisti in negovano lepi. — Kaka radost pa je tudi redno umivanje glave s Shampoonom, ki se nalik Elida Shampoon izdeluje iz špecijal* nega mila. — Najodličnejša lastnost tega mila p« je ravno v tem, da je absolutno ne« škodljivo in prosto sode.
Kako prijetno to umivanje osveži živ* čevje v glavi in celokupni človeški organi* zem, — Človek se čuti prerojenega, če po krepki masaži blago in toplo roseča voda
izmije bujno peno, ki odnese vse nezaželje* no! — Zdravi in naravno negovani lasje so privlačni in okusni. — To je najlepši kras, to je «krona ženske lepote*, to je uspeh umivanja z Elida Shampoonom!
Iz Maribora
—in Ruska gimnazija v Hrasto v cu pri
Mariboru priredi pod okriljem Mariborske Ljudske univerze dne 11. junija v Narodnem domu veleinteresantno svojevrstno prireditev. Uprizori se igrokaz »Car Sultan« v 4. dejanjih po znameniti Puškinovi pravljici Čudoviti dogodki se vrše v srednjem veku na carskem dvoru, katerega življenje in običaje nam slika igra. Vse osebe bodo nastopil ev pristnih ruskih kostimih takratnega časa, carski prestol, kozarčki, čaše itd. vse lastni izdelki vrlih ruskih gimnazijcev in giitrinazijk po motivih srednjega veka. Razvijajoče se dejanje pa je vse pravljično lepo prepleteno z narodnimi ruskimi pesmimi, z ruskimi plesi ter z gruzinskfcni, kitajskimi in ciganskimi plesi inozemskih sužnjev. To bo torej pravi ruski večer v vsej svoji opojni lepoti in noben prijatelj Rusov ne sme manjkati. Ves čisti donos gre v prid bedni ruski deci. Predprodaja vstopnic je od 1. junija naprej pri ge. Z. BriŠnik in g. Hoieriu.
—m Smrtna kosa. V torek dne 25. t. m. je po daljši bolezni preminul bivši državni pravnik in kazenski zagovornik Josip Zorzi, član starešinske zveze akad. društva »Triglav«. Blag mu spomin!
—m Fordova karavana v Maribora V četrtek ponoči je Prispel v Maribor prvi oddelek Fordove karavane. Karavana je že včeraj odrinila proti Čakovcu. V Mariboru je vladalo za avtomobile veliko zanimanje.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Samo še danes se predvaja    fenom enalnr Mrrsko delo
o m nožen i orkester po4 vodstvom kapelnika g, RvneSa — Predstave ott
no! 5-, 7. In 9. uri
Kino IdeaL
7518
Str
tu
•SEOVENSKI   NAROD, dne 29. maja 1926.
stev. 119
Prti* ▼ Ljubljani l
PrvSč v Ljabliaall
Jahač v obdakih
In ba| za srca lepe aUll|eaar*s.~
Napete scene v zraku. — Zasledovanje salonskih banditov v aeroplanu — Boj v zraku. — Ljubezen in nje trnjeva pot — Zmaga pravice. Film je poln senzacij, razkošnosti in ljubezni. Lepi igralci. — Izvrstna
režija. — - Napeti momenti. Fr e Is ta ve tečna ab: 4, pal S., pel S. im a. ni Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. Prednaznanilo: Lym de Patti.
I ELITNI KINO MATICA, vodilni kino t Ljubljani. TeL 124. :
i
Gospodarstvo
Vprašanje novega meničnega in čekovnega zakona
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je sklicala včeraj anketo o predlogih glede načrta novega meničnega in Čekovnega zakona. Kakor znano, se je obr-nHa komisija za sestavo obeh osnutkov pri pravosodnem ministrstvu na vse gospodarske korporacije s prošnjo, na i se izjavijo o vseh varnejših vprašanjih t^h osnutkov. Tako Je sklicala anketo tudi naša zbornica ra trgovino, obrt in industrijo, da zavzame v imeni: slovenskih gospedarskili krogov stališče napram obema zakonskima osnutkoma.
Ank«.:<>. ki so se je udeležili zastopiuki denarnih zavodov in notarske zbornice, da£e univerzitetni prof. dr. Milan škerlj, višji sodni svetnik g. Sterle in drugi rairt-teresirani čimielji, je otvoril zoornični predsednik g. Jelačin -m-,1., nakar ie prevzel vodstvo ankete zbornični rajnik g. dr. Ivan Pless. Po diskusiji, v kateri je govoril o pravni plati obeli načrtov univ. prof. Jr. Skerlj kot član mimsterijalne kemisije v Ueogradn, je anketa zavzela svoje stališče, in sicer:
1. Glede meničnega zakona: da pri vprašanju, alt ni nevarno dovoliti funkcionarju, ki vloži protest, da izroči protest kot pogoj za regres osebi, ki mu je izročila menico v svrho protesta tudi če ta oseba ni legitimiran.; na podlagi menice ali na kak drug način, ni tolike nevarnosti, da bi morala biti v zakonu posebna določba; anketa se :e izjavila za nadomestni (surogativni) protest, poudarjajoč, da, ie ureditev odvisna od oblike tega protesta; v zaltcn lahko pridejo po'eg predpisov občedržavljanske-ga, trgovinskega in ekse'cjtlvnega zakona v svrbo zastavne in retencii,fke pravice še posebni predpis; anketa se je izjavila proti vsaki omejitvi menične sposobnosti; glede ptečtta menično vsote po dospel« sti, toda prej *:e<ro postane sk ep o amortizaciji pravomoče.:, proti kavcMi odnosno zalogu pri sodišču je anketa mnenja, naj c ,;ane pri starem; glede roka od objave do vstopa v vcliavo. za katerega zahteva zakon 1 leto, so naši gospodarski krogi mnenja, da zadostuje 3 do 6 mesečn rok; osvoj tev *>re-sLmpciie, da so pri predrugačenju menice dani podpisi na menico pred oredrugače-r;em, po mnenju ankete stvarne ni ui« me-Ijcna hi zato naj veija pravno, da odgovarja k> dotični za tisto, kar so faktično podpirali.
2. Glede čekovnega zakona: na vprašanje, kakšen ne.; bo sistem čekovnega zakona glede na uvrstitev njegovih norm. ki veljajo tudi za ček, je anketa odgovorila, naj se vrnejo vsi menični predpisi, ki veljajo za ček, v celoti na odgovarjajoča mesta Čekovnega zakona: načrt je osvojil pravdno nacco, da mora biti kraj plr.čHa označen, dočim doslej ni bilo treba navesti pla-čiinega kraja; ček naj .'e pre.^ntira v izplačilo v času. ki ga določa zakou na kraju plaćanja; rokj za prezentacijo so: če c ček izstavljen v državi — 10 dni. če je izstavljen v kateri drugi evropski državi 15 dni. če ie izstavljen v izvenevropskih državah, in sicer na obali Sredozemskega odnosno Črnga morja ali na prilegajočih otokih — 30 dni. Če ie izstavljen v izvenevrop-
skih državah po 2 meseca; poleg čeka za obračun je treba po mnenju ankete uvesti ti*di prečrtani ali krosiram' ček. ki naj se uporablja fakultativno; anketa je mnenja, naj ostane v veljavi poleg regresa čekovnega zakona tudi možnost, da lastnik čeka vrne ček in zahteva od trasama ali od neposrednega indosama izplačilo na podlagi pravnega razmerja, iz katerega ie ček nastal, za vlotžStev protesta radi nep!ačanja zadostuje zadnji dan; zastaralni rok naj se Podaljša od 3 i a 6 mesecev; pravilno je načelo, da bo za prejudicirani zastarani ček mogoča samo obogatirvena tožba proti trasantu; o zasti.vni in retencijski pravici pri čekovnih zahtevkih velja isto kakor pri menici; za edika.ni rok za amortizacijo zadostuje dosedanja do!a 30 dni; po mnenju ajnkete je trasant, ki je mogel ček pravnoveljavno preklicati, pa tega ni storil tako, da more trasant še plačati ček, odgovoren zn škodo in naj nosi tudi posledice.
Vs-j te sklepe predloži Zbornica pra-vosofn^mu ministrstvu, da jih upošteva pri končni redakcij: obeh zakonskih osnutkov.
—g Za carine prost izvoz sinovih kož. Udruženje beogradskih mesarjev je poslalo finančnemu ministru obširno spomenico, v kateri pravi, da ^o nove carinske tarife one« mo£- čile izvoz surovih kož. Izvozna carina znaš- 7—S Din, oocim je prodajna cena doma 10—13 Din, tako da predstavlja iz* vozna carina okrog 60 % prodajne vredno; sti. Zato je zače! izvoz žive živine napre=> dovati. Spomenica zahteva, naj minister oprosti izvozne carine vsaj tiste nasoljene in posušene kože, ki leže v skladiščih. Proti tej zahtevi je nastopila beogradska indu= strijska zbornica, ki pravi, da bi bil to hud i.darcc za usnjeno industrijo.
—g Sakup soli v Turčiji. Ker turške oblasti zadnje čase ovirajo prevoz soli, ki jo kupuje naša uprava monopolov v Smirni, bo razpravljal upravni odbor monopolske uprave na eni prihodnjih sej o eventualnem razveljavljenju pogodbe o nakupu soli v Turčiji.
—g Sestanek tarifnega odbora. Pod predsedstvom V. Jovanovića se jc vršila v sredo seja tarifnega odbora, na kateri se je razpravljalo o sklepih, ki jih je spre jela i omorsku sekcija na Sušaku. Vsi gospodar* ski krogi pričakujejo, da bo prometno mi* liistrstvo znižalo železniške tarife. Kljub te* mu jc pa prometno minstrstvo mnenja, da zdaj še ne more znižati tarifa, ker je to odvisno od količine blagovnega prometa.
—g« Ureditev trgovinskih od nošo jev med Jugoslavijo in Turčijo. Naš konzulat v Ca* rigradu je poslal zunanjemu ministrstvu ob* širen referat, v katerem utemeljuje potre* bo, da se čim prej urede trgovinski odno* raji med obema državama. V februarju je Turčija zvišala carinske tarife za vse one države, s katerimi ni sklenila trgovinske po* godbe. Zato naš uvoz v Turčijo stalno na* zaduje. tako da je zdaj po količini in vred« nosti že minimalen. Ker je uvedla Turčija prohibitivne carine, je uvoz naše moke iz* ključen. Poleg tega !x> Turčija kmalu pre* skrbi jena z domačim ž:tom. tako da ji ga ne bo treba uvažati. V Turčijo bi lahko iz* vazali les, cement, papir in živino. Zato je pa treba čim prej urediti trgovinske od* noša je.
PO—bCCX» cbTMtfl*.
Mestni  pogrebni zaroti.
Baskeftae epreaUleal satanski velefilm
STRAST
v katerem igra glavno vlogo srčkana
vsem dobro znana iz imenitne veseloigre „Ljubi m kanje v ga
niziji", pomeni višek elegance, sijaja in razkos.a.
To in ono
V torek dopoldne je odletelo iz Prage v Pariz prvo letalo, s katerim je bil otvorjen letošnji redni zračni promet mednarodne letalske družbe na proti Prasa—Pariz. S prvim aerop.a-nom sta potovala dva pomika, ki sta prispela z eroplanoni z Dunaja v Pra-£0. Pilot je vzel s seboj pismo češkoslovaškega ministra javnih del naslovljeno na francoskega podtajnika za avilatiko Laureata Evnaca.
Kitajski trgovci z belim blagom
Po budimpeštanskih ulicah so v zadnjem času krošnjarili številni Kitajci, ki prodajajo galanterijsko in dra-joiljarsko blago. Ti Kitajci so nastopali najraje v lokalih, kjer občujejo mlada dekleta, demirnondke in ostali pokvarjeni svet. Na eni strani so računali na dober zaslužek, po drugi strani pa so lahko izvrševali še svoj drugi poklic. O tem poklicu je budtpeštanska policija ugotovila, da nese Kitajcem mnogo več, kakor dragnijarska drobnarija. Policija se je začela zanimati za gospode iz rumene Kitajske in je ugotovila, da žive razkošno in da plavajo v denarju. Za poskus je izvedla pri nekaterih hišne preiskave in zasačila vse polno fotografij lepih žen. Policija je uvidela, da ima pred sabo dobro organizirano bando mednarodnih trgovcev z belimi sužnjami, ki pošilja svoje žrtve na daljni vzhod, da jih prodaja v beznice tamkajšnjih pristanišč. Radi tega je budimpeštanska policija odredila splošno racijo na kitajske trgovce ter jih v par dneh ponovila do 1000. Oni. ki jim bodo mosrli dokazati, da so trgovali z dekleti, pridejo pred sodišče, ostale bodo vse izgnali.
Zagonetka smrti Mohameda VI:
O smrii in prenosu zemskih ostankov zadnjega turškega sultana Mohameda VI. iz San Rema v Damask smo že poročali. Sultanova smrt je zagonetna tem bolj, ker je izvršil nekaj dni poprej samomor njegov7 osebni zdravnik Tehad oaša. Tehad paša je stanoval v Noblovi vili, ki se nahaja v neposredni bližini Magnolijeve vile, v kateri je bil nastanjen s svojim skromnim spremstvom Mohamed VI. Nekega dne so našli zdravnika s prestreljeno glavo. Pri njegovem truplu je ležalo pismo, v katerem se Tehad paša poslavlja oč sveta in navaja kot vzrok samomora večno bojazen pred atentatom. Tehad paša je imel fiksno idejo, da ga agenti Kemal paše preganjajo. Kmalu so se razširile po San Remu govorice, da ne gre za samomor, temveč za umor. Sam sultan je baje zanove-dal, naj ustrele njegovega zdravnika in sicer zalo, ker drži skrivaj s predsednikom turške republike Kemalom, ki je bil največji sovražnik pokojnega sultana.
Sultan pa Tehadove smrti ni zakrivil. Oblasti so seveda uvedle preiskavo in to je zelo vplivalo na sultanovo zdravje. Bolehal je že več let in zato ni verjetno, da bi bil umrl nasilne smrti. Njegovi pristaši So kljub temu prepričani, da ga ie dal umoriti odnosno zastrupiti Kemal paša. Mohamed VI. je zapustil .ri žene. Najstarejša je stara 60, najmlajša pa 18 let. Najmlajša, ki je bil zadnja leta deležna vse njegove ljubezni, je hotela po sultanovi smrti izvršiti samomor, kar so pa pravočasno preprečili.
Zdi se, da So delale zadnjemu turškemu suftanu težke preglavice tudi gmotne razmere. Zadnji poglavar vseh mohamedanskih vernikov ni imel niti toliko denarja, da bi poravnal dolgove. Žive! je večinoma od daril, ki so mu jih dajali razni bogataši in člani drugih vladarskih rodbin. Po smrti je posebna komisija pregledala njegovo zapu-
ščino, v kateri o gotovini ali vrednostnih papirjih ni bilo duha ne sluha. Sultanova rodbina je osltala torej brez sredstev. Italijanska vlada je obljubila, da bo skrbela za njo. Pa tudi od an-gorske vlade pričakujejo sultanovi sorodniki toliko takta, da ne bo dovolila, da bi se turško ime v inozemstvu diskreditiralo.
Ogromne poplave v Rusiji
Med najbolj strašne poplave spada brez dvoma poplava Volge, največje reke v rTvropi. Zadnja večja poplava te reke je bila 1. 1899; povzročila je Širom Rusije silne poškodoe in neznansko gorje prebivalstvu na obeh obalah. Še večja katastrofa je doletela prebivalstvo letos. Da si katastrofo ko-likortoliko predočimo, zadostuje, da navedemo, da je Volga te dni pri mestu Saratovu narastla za 14 (štirinajst!) metrov nad normalno višino. Voda je odnesla cele naselbine, da ^ela mesta. Več sto ljudi je utonilo, nad 20.000 ljudi je brez strehe in je prišlo ob vse imetje. Iz vseh krajev ob Volgi poročajo tudi o ogromni škodi na poljih. Mostovi so odplavljeni, tovarne uničene. Poplave je povzročilo pomladno kopnenje snega v Uralu.
Novi uspehi moderne avijatike
Iz Prage poročajo o ;>oletu kapiča-na Stanovskega, ki se je napotil v torek v spremstvu mehanika Simka v Maroko. Prvo euapo Praga—Barcelona je Stanovski srečno preletel. Letel je nad južno Nemčijo in dalje ob Donavi proti švicarski meji, ki jo je preletel pri Bodeaskem jezeru. Pot preko Švice ga je vodila nad Curichom, Bernom. Locarnom k Ženevskemu jezeru, kjer je preletel švicarsko-francosko mejo. V Franciji je letel nad dolino Rhone proti Sredozemskemuu morju. Cim je letalo zapustilo Nemčijo, ie postal polet zelo te laven, ker je bila v Švici is Francji gosta megla tako, da sta morala letalca na vojaškem aerodromu v Istresu pri Mrseillu pristati. Pot od Prage do Istresa meri 1100 km. Stanovskv je letel s hitrostjo 160 km na uro. Iz Istresa je poletel proti Barceloni s hitrostjo 174 km na uro. I/ Barcelone namerava poleteti v Rabat v Maroku.
Na berlinskem aerodromu v Tenr-pelhofu je pristal v torek z angleškim aeroplanom arn.riški novinar John Goldstroin. ki hoče znižati svetovni rekord v potovanju okrog sveta na 30 dni. Ob dveh popoldne je starual v Loiulonr. kamor je priletel iz PIy-moutha. Iz Newyorl a, kjer je začel pot okrog sveta, je rrispel z brzoparni-kr,m «MiWretaaia». Iz Berlina je poletel naravnost v Moskvo, kjer mu di letalska druž" a \ero» na razpolago posebno letalu s katerim ho:e Gold-strom c ;hifeti ekspresni vlak, ki je odšel iz Moskve proti Vladivostoku že v ponedeljek.
Francoski letalec kapitan Pelletier d* Oisy, l:i jc startal v ponedeljek v Farizu ir< hotel poleteti drugič na Japonsko, je moral pristaiti v Varšavi, dasi se je hotel prvotno spustiti šele v Moskvi. Polet preko Nemčije sta ovirala gosta megla in dež tako. da se je Pelletier precej zakasnil.
so najbolje In najcerej?e kajti trpežnost enega para nogavic z žigom  in znamko (rdečo, modro ali zlato)
i
J r
je Ista kot trpežnost Štirih drugih parov.     93-« J
EDDite In vmi&ti al
0 srečnem zakonu
O srečnem zakonu imamo v literaturi manj del kot o nesrečnem. Vzrok bo pač ta, da je nesrečnih zakonov neprimerno več kot srečnih in zato razpravljajo socijologi večinoma samo o nesrečnih. A bilo bi potrebno, da se pisatelji in socijologi lotijo tudi drugega problema, ki sicer ni tako privlačen, ktr zakonska sreča ne potrebuje reklame, vendar pa važen tem bolj, ker živimo v času. ko so srečni zakoni vedno bolj redki in ko družba ne ceni več pomena rodbine in domačega ogniišča.
Za srečen zakon je potrebna v prvi vrsn ljubezen. Sch-\penhauer sicer trdi, da je ljubezen tisto sredstvo, s ka-t;rim združi narava dva človeka, da skrbita za potomstvo, da pa ne prinese individualne sreče. Po Schopenliauer-jevem mnenju imajo ljudje, ki jili jc izbrala usoda, že eo ipso vse pogoje za srečen zakon. Ustvarjeni so take, da se njihove duševne funkcije harmcnično izpopolnjujejo. Če sla dva Človeka že po naravi ustvarjena za skupno življenje, ;e samo še stvar nj;me inteligence in volje, da sklenetn srečen zakon. Miadi zakonci se morajo najbolj varova ;i takozvanoga udomačen ja, ki ie pogosto krivo, da postane njuno življenje vulgarno. Dva človeka, ki ju je združila ljubezen, tvorita v človeški družbi celoto, nekak mikrokozem v ma-krokozmu, ki se mora ravnati pn zakonih sknpnosti. Največji sovražnik tega mikrokozma je sebičnost in preveč razvita individualnost, ki je dokaz nezadostne inteligence in volje.
Inteligenten Človek ve, da v erotični spremembi ni sreče. Slučajna ljubezen ali flirt ne more človeka trajro zadovoljiti. Zakonca nikoli nc doživi ta trenutka, ko bi lahko rekla, da se popolnoma poznata. Važen moment v zakonu je izpolnitev časa izven ljubezni. Mož in žena morata imeti izves'tno delo, kateremu posvetita ta čas. Srečen zakon je izključen tam. kjer se mož ali žena dolgočasi. Najvažnejše je torej prav korigirati naravo, ki je dala ljudem vse pogoje za skupno življenje, prepustila pa njihovi inteligenci in volji način istega.
X Luther na potovanju okrog sveta. B:v» ši nemški državni kancelar Luther, ki je odtsopil ter napravil mesto Marxu, se na* merava odpočlti na ta. način, da nastopi daljše potovanje okrog sveta. Šele po tem potovanju se bo odloČil za ta ali oni poi klic, a se bo najbrž posvetil odvetništvu.
X Izgon Kitajcev iz Madisrske. Budina peštanska policija je sklenila izgnati 70(X Kitajcev iz madžarskega ozemlja. Povod za izgon je dalo dejstvo, da so se Kitajci zad« nje čase, izgnani iz različnih dežel, zbirali v madžarski državi, kj^r so si nakopičili sumljiva premoženja. Del teh Kitajcev je bil tudi direktno v službi moskovskih bolja žcvikov in njih naloga je bila razširjati lc* take, ki so pridobivali ljudi za komunizem. Pri nekaterih Kitajcili pa so se našle tudi ženske fotografije, ki kažejo na to, da se ti ljudje pečajo tudi s trgovino z dekleti.
Trom?ete
26-S
Staral naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov, da je njegova srčnoljubljtaa, dobra soproga, mati, stara mati, sestra, tašča, teta, gospa
Roža Stacul
v petek dne 28. t. m. po dolgi težki bolezni, previđena s tolažili sv« vere, mirno v Gospoda zaspala.
Pc^reb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu«
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 31. maja ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Lj«Mja«l, dne 28. maja 1926. »
Stari
mejo pijo.
vse pUh!s4tr*-
mtnte. telov. rogove hitro in precizno ropravlja tvrdka
Alfonz Breznik,
LJUBLJANA, Mestni tr r 3 (poleg migistr inštrumenti »e vza* v zamena ali pa ku»
«Ilirifa»,
Kralja Petra trg 8, tele. fon 230. — Premog, drva, koks, cement. 53/T
Klavirje
harmonije na obroke in posod i svetovno najboljše: ^temway, Holzel, Bosendorfer, Fdrster, Stlngl original etc dobite le v veliki zalogi in Izberi strokovnjaka in bivšega učitelja Glasbene Matice
Pozor, čitilje!
Preda se takoi prvovrsten livarni stroj Pfa f. Naslov pove uprava Slov. Naroda. if26
V mestihj trgih in več! h -rajih fšderao
LfttfrSfaaM, S
(poleg magistrata)
tma
97-T
Ma ben lakfcl
ali , :azna soba za pisarno «e ibče za takoj po mogočnosti v centremu mesta. Ponudbe rod .TAKO 1/4 4-na upravo Slo/ Narod1628
Gosposka vila
v Gradcu, ob vznožju .Rosen-berg*. 20 minut cd g'avnega trga, stanovanje 9 sob, z se mi pri tik-linami, z velikim, lepim vrtom (5000m2), centralna kurjava. SE PRODA. — Vprašan a na: GRAZ, Kdiblergasse o2. 1.559
SUapnSIn
-Sisak —
araatruU meoga tMiterc. lica paril lat
zastopnike
za prodajo brezkonkurenčnega, vsakemu trgovcu, obrtniku in privatniku neobhodno potrebnega, v vseh kulti:rn*h državah patentiranega predmeta. Ag Inim osebam zasiguran velik postranski zaslužek. Pogo] splošno znanstvo in takoj vnlačlrvi kapital 600 D.n. — Oferte na upravo Slov. Naroda pod .NUJNO 1627*
un
Him za sta
22-T
•srao m pari staj blaž&. — Cjtafd frai&s
NAJBOLJŠI BRilSKi BLAGO«?
specijalni predmeti braz konkurence
blata la gospode In dame, zajamčeno  Iz  čiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackeho ttida 12.
Viorcl gratis In franko. 16 Ista tndl privatna. M
Darujte za sokolski Tabor!
Urejuje;
mm Z*\ «Naxodno tiskamo*; Fran Jcserfek. — Za inaeratni del lista: Oton Christot     Val v IJubljani.
>