Gozdarski vestnik, letnik 63 • številka 91 Vol. 63 • No. 9 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 354 ZNANSTVENE RAZPRAVE 355 STROKOVNE RAZPRAVE 365 373 389 394 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 398 402 403 406 STROKOVNO IZRAZJE 408 Franc PERKO Marjana PUCKO, Gregor BOŽIC, Hajka KRAIGHER Razvoj molekularne baze podatkov za smreko in možnost razlikovanja treh provenienc na podlagi molekularnih markerjev Development of mo/ecu/ar database for Norway spruce and the possibility of distinguishing three provenances on the basis of mo/ecu/ar markers P. SIMONCIC, M. CATER, A. BREZNIKAR, M. ZUPANIC Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih Lado KUTNAR, Mihej URBANCIC, Primož SIMONCIC Atlas gozdnih tal Slovenije-6. del Forest Soil Atlas of Slovenia -Part VI Milan ŠINKO Financiranje gradnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 1990 z vidika denacionalizacije gozdov Dušan MLINŠEK Slovensko gozdarstvo v preizkusni dobi vzdržljivosti na poti razvijanja stroke: »Gozdarstvo -vrhunska kultura nove cloveške družbe« Jurij DIACI Mens sana in corpore sano in silva sana ali pogled na strokovno delo prof. dr. dr. h.c. Dušana Mlinška ob osemdesetletnici Mitja ZUPANCIC Srecanje z dr. Maksom Wrabe~em Igor DAKSKOBLER Nekaj misli ob 1 OG-obletnici rojstva slovenskega fitocenologa dr. Maksa Wraberjav Eva CEC, Sebastijan BAJC Programi EU Leonardo da Vinci in Sokrates-Comenius na SGLŠ Postojna Marjan LIPOGLAVŠEK Uvodnik Ko se malo zazremo v zgodovino, spoznamo številne osebe, ki so spreminjale raz­vojne tokove v družbah. Seveda te poti niso bile vedno in povsod pozitivne. Pa si danes priklicimo v spomin le nekaj strokovnjakov in njihovih pozitiv­nih razvojnih usmeritev v gozdarstvu. Razmere gozdarstvu pogosto niso bile naklonjene, kljub temu so se našli ljudje, ki so imeli vizijo uprto dalec v pri­hodnost in so se lotili dela, za katerega mogoce niti niso upali pomisliti, da bo tako pomembno zaznamovalo prihodnost slovenskega gozdarstva. Poglejmo si jih nekaj. Lani je minilo 100 let od rojstva enega od utemeljiteljev slovenske fitoceno­logije dr. Vlada Tregubova, v tej številki Gozdarskega vestnika se spominjamo 100-letnice rojstva, drugega velikega slovenskega fitocenologa dr. Maksa Wra­berja. Letos je minilo 110 let od rojstva utemeljitelja sodobnega urejanja gozdov v Sloveniji dr. Rudolfa Pip ana. Kar nekaj mož je pomembnih (Sevnik, Pipan, Tregubov, Wraber, Žumer), da so se že v prvih letih po drugi svetovni vojni v Sloveniji uveljavila sodobna izhodišca za gospodarjenje z gozdovi: -Obracunali so z nemško gozdarsko šolo: prepovedana je bila secnja na golo, osvojena je bila usmeritev gojenja naravnih in mešanih gozdov, prebiralni gozd je bil sprejet kot glavna oblika gospodarjenja; -monokulture smreke je treba spremeniti v mešane godove; -z gozdnogospodarskimi nacrti je potrebno zajeti vse gozdove; -kontrolna metoda je bila sprejeta kot idejna podlaga v urejanje gozdov, uveljavljena je bila polna premerba sestoj ev in predpisano vodenje evidence o gospodarjenju z gozdovi; -sprejeta je bila usmeritev da se poleg tradicionalnih nacrtov gospodarskih enot izdelajo tudi obmocni gozdnogospodarski nacrti ter republiški gozdnogo­spodarski nacrt; -izreden poudarek je bil dan fitocenološkim raziskavam, karti ran ju gozdnih združb ter uporabi teh raziskav pri gospodarjenju z gozdovi, kar je izredno pri­spevalo k razvoju ekološke miselnosti. V tistih težkih povojnih casih, ko je primanjkovalo vsega, je bil ustanovljen Gozdarski inštitut Slovenije (1947), dve leti pozneje pa še Gozdarski oddelek pri Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Temu prvemu pionirskemu delu je na podrocju gojenja gozdov sledil prof. dr. Dušan Mlinšek. Njegovo delo se ni poznalo Je doma, po njegovi zaslugi je postalo slovensko gozdarstvo mednarodno prepoznavno. Tudi na podrocju pridobivanja ]esa je slovensko gozdarstvo dosegal o lepe rezultate. Ko smo se letos zopet srecevali z vodnimi ujmami se spomnimo še nekoga: pred 120 leti se je rodil vzornik slovenskih hudournicarjev Alojzij Štrancar. Še in še bi lahko naštevali, zaslužnih mož, ki so vsak v svojem casu opravili pomembno deJo je bilo še veliko. V sak cas prinaša nove izzive, možnosti, težave, probleme, vsak cas zahteva strokovnjake, ki so temu kos, ki imajo vizijo, ki se zapišejo v narodovo zgodo­vino. Gozdarstvo se je znašlo v novih razmerah, pred novimi izzivi, novimi pro­blemi in le upamo lahko, da so se (se bodo) našli ljudje na pravem mestu, ki jim bodo kos. Mag. Franc PERKO Znanstvena razprava --------------------------~~ GDK: 165:174.1 Picea abies (083.8) (063) Razvoj molekularne baze podatkov za smreko in možnost razlikovanja treh provenienc na podlagi molekularnih markerjev Development L~f mo/endar database for Nor way spru.ce and the possibility of distinguishing three provenances on the basis of molentlar nwrkers Marjana PUCKO\ Gregor BOŽIC2 , Hojka KRAIGHER3 Izvlecek: Pucko, M., Božic, G., Kraigher, H.: Razvoj molekularne baze podatkov za smreko in možnost razlikovanja treh provenienc na podlagi molekulam ih markerjev. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 9. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, ci t. Lit. 26. Prevod v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. Predstavljen je zacetek razvoja molekularnih baz podatkov na primeru smreke s pomocjo STS in EST molekulam ih marker jev. Analizirali smo 3 provenience smreke (Leskov grm, Hrušica, Konacnik). Markerji so se izkazali kot potencialno primerni za razlikovanje proveniencnih obmocij vendar bi bilo potrebno z molekularnin1i analizami raziskati vecje število vzorcev, da bi lahko potrdili obstojeco razmejitev proveniencnib obmocij na osnovi ekoloških kriterijev. Za boljšo moc razlikovanja med posameznimi proveniencami in identifikacijo posameznikov ter ucinkovito kontrolo nad pridobivanjem gozdnega reproduk­cijskega materiala bo potrebna nadgradnja baze z bolj polimorfniroi markerji. Kljucne besede: smreka, Picea abies L. (Karst.), gozdni reprodukcijski material, molekularni markerji, molekularna baza podatkov Abstract: Pucko, M., Božic, G., Kraigher, H.: Development of molecula.r database for Nor way spruce and the possibility of distinguishing three provenances on the basis of molecular markers. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 9. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 26. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The introductory development of molecular databases with STS and EST DNA marker s is presented on the example of 3 prov­enances ofNorway spruce (Leskov grm, Hrušica, Konacnik). The selected DNA markers proved to be potentially suitable for the discrirnination of provenance regions. However, analyses of more samples are needed throughout Slovenia to confirm the existing ecologically based delineation of provenance regions. Expanding the database with the use of more polymorphic markers is necessary to increase the capability of discriminating between different provenances and individuals. Keywords: Norway spruce, Picen nbies L. (Karst.), forest reproductive material, molecular markers, molecular database UVOD INTRODUCTION Krajevna populacija je množica osebkov iste drevesne vrste v nekem ekološko enotnem pros­toru, ki s cvetenjem in semenenjem oblikujejo genetsko svojevrstnost kot rezultat prilagajanja danemu okolju. V gozdnem semenarstvu moramo upoštevati krajevne populacije z njihovo genetsko svojevrstnostjo, da se lahko izognemo napacnemu izboru porekla semena za dano rastišce. Zato je seme potrebno pridobivati iz ustreznih semenskih virov. Genetska variabilnost omogoca populaciji ekološko prilagodljivost na spremenjene razmere okolja in je tako pogoj za preživetje. Pri nabiranju semena je zato potrebno zajeti dovolj veliko genet­sko variabilnost, kar zahteva nabiranje semena na vecjem številu dreves in na vecji gozdni površini. Velja splošna smernica, da naj bi se seme nabi­ralo z najmanj 25 semenskih dreves, ki so med seboj zadosti oddaljena in domnevno nesorodna (SCHMIDT 2000). Število dreves, s katerih naj bi se seme pridobivalo v Sloveniji, je na podlagi strokovne ocene navedeno v odlocbi za odobritev gozdnega semenskega objekta, izdani na podlagi Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002), Pravilnika o seznamu drevesnih vrst in 1 M.P. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 2 Dr. G. B. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana 3 Doc. dr. H.K. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana Pucko , M ., Božic , G., Kraigher, H.: Razvoj molekulam~ baze podatkov za smreko . umetnih križancev (2002), Pravilnika o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kate­gorijah "znano poreklo" in ''izbran" ter o seznamu gozdnih semenskih objektov (2003) in Pravilnika o dolocitvi proveniencnih obmocij (2003). Na podlagi Pravilnika o potrdilih in glavnih spricevalih za gozdni reprodukcijski material (2004) mora odgovorna strokovna oseba dobavitelja, ki spremlja pridobivanje reprodukcijskega materiala v gozdnem semenskem objektu, dnevno posredovati pooblašceni osebi za nadzor (Gozdarski inštitut Slovenije -GIS) vzorec semenskega materiala od vsakega drevesa, s katerega se je semenski material pridobil in sicer za vrste iz rodu Picea po 1 storž na drevo. Ti vzorci postanejo del slovenske gozdne genske banke in so kot referencni vzorci namenjeni za potrebe molekularne identifikac0e gozdnega reprodukcijskega materiala (GRL\1), sledljivosti GRM in genetske analize populacij. Podatki o DNA zapisu posameznih osebkov so shranjeni v molekularni bazi podatkov, katere skrbnik je GIS. Genetski markerji, kamor uvršcamo tudi mole­kularne ali DNA markerje, so dedni polimorfni znaki, ki neposredno odražajo spremembe v zaporedju DNA na nuk.Jeotidni ravni ali posredno na ravni genske ekspresije (SCHUBERT et al. 2001). DNA markerji niso podvrženi vplivom okolja, so potencialno številcno neomejeni in predstavljajo objektivno mero variacije. Poleg možnosti identifikacije posameznikov omogocajo tudi vpogled v genetsko strukturo posameznih populacij in so pomembno orodje za preucevanje genetske diverzitete, migracijskih poti in odnosov med osebki znotraj in med populacijami. Hkrati omogocajo oceniti, ali je dolocena mešanica semena (partija), pridobljena iz odobrenega gozdnega semenskega objekta, tudi z genetskega Preglednica 1: Izvor in kratek opis vzorcev Table 1: Ori gin and short description of the sam ples vidika (nevarnost inbridinga) primerna za setev ali sadnjo v gozdovih. Zadosti polimorfni molekularni markerji omogocajo na podlagi pridobljenih referencnih vzorcev s posameznih semenskih dreves identifi­kacijo vira semena in števila dreves, ki prispevajo seme v posamezno partijo. Kot najboljši markerji za identifikacijo in analizo starševstva so se izkazali mikrosateliti (tandemske ponovitve DNA krajše od 150 bp z enoto ponovitve 1 do 6 bp). Obstajajo študije za hraste (DOW 1 ASHLEY 1996, LEXER etal.1999),jelko (CREMERetal. 2003) inkosta­njeve kultivarje (BOTTA et al2004). Za smreko (Picea abies L. (Karst.)) je prišlo do pospešenega razvoja mikrosatelitov v zadnjih letih (SCOTTI et al. 2002a, SCOTTI et al. 2002b, BESNARD et al. 2003), vendar le-ti še niso bili uporabljeni za analize naravnih populacij smreke. V Sloveniji smo se poizkusno odlocili za sistem izgradnje molekularne baze podatkov z STS (»sequence tag site« -kratka zaporedja DNA, ki so lahko prepoznavna in se nahajajo le na enem mestu v genomu) in EST (»expressed sequence tag«-poli­morfizem izraženega kodirajocega genomskega zaporedja) markerji, ki so manj polimorfni od mikrosatelitov, vendar je njihova analiza eno­stavnejša in ekonomsko ugodnejša. 2 METODE 2 METHODS Analizirali smo 3 provenience smreke, ki so pri­padale izbranim gozdnim semenskim objektom na Mašunu (Leskov grm), Hrušici (Hrušica) in Pohorju (Konacnik). Za ekstrakcijo DNA iz klice posameznega semena, ki je pripadal dolocenemu drevesu, Provenienca Leskov grm Hrušica Konacnik Identifikacijska številka semenskega objekta 6.0131 6.0137 2.0173 Proveniencno obmocje Dinarsko Dinarsko Pohorsko Nadmorska višina 850-900 750-800 850-900 Izvor neavtohton (2. generacija) avtohton neznan Velikost vzorca 57 30 39 GozdV 63 (2005) 9 __l 0,8 ~ 0,7 -· -·---------------····-· · ··--· ~·-·· · ------- ... -----------­__ ___ " ____ __ _______ __ _ g 0,5 0,) > 0,4 ~ ~ 0,3 lL 0,2 O, 1 -r- O . -n Ll A1 1A21 A3 8817 -ro­ 111 Leskov grm o Hrušica 1--D Konacnik 1~ 1! ~ 1 ' A1 A2 . A1 A2 1 1 A1 1 ; A2; A1 A2 8851 SB58 8b70 PA0055 ~ 0,6 -+-------....,_ _ _ _ _ -------------------------------------~ Grafikon 1: Prikaz frekvence alelov na posameznem genskem lok usu za provenience smreke Leskov grm, Hrušica in Konacnik Gmp!J 1: Alle/e frequencies on individual gene loci for Norway spruce provenances Leskov grm, Hrušica and Konacnik vrednost Pm velikostnega reda 10·7 (PAETKAU et al. 1995). Verjetnost identitete, dobljena s STS in EST markerji za preucevane populacije smreke v Sloveniji je previsoka, da bi lahko omogocila individualno identifikacijo osebkov. 3.2 Genetske analize provenienc 3.2 Genetic analyses of provenances Alelna ali genska frekvenca je mera pogostnosti dolocenega alela v populaciji. Od analiziranih lokusov se je za najbolj informativnega izkazal lokus Sbl7, kjer smo v provenienci Konacnik zasledili alel A3, ki ni bil prisoten v ostalih dveh proveniencah (grafikon 1). Ob predpostavki, da je populacija v Hardy-Weinbergovem (HW) ravnotežju, smo pri provenienci Leskov grm, ki jo predstavlja vzorec velikosti 57, z verjetnostjo 0,95 zasledili vse al ele, ki se v populaciji pojavljajo s frekvenco vecjo ali enako 0,05, pri provenienci Hrušica s frekvenco vecjo ali enako 0,09, pri pro­venienci Konacnik pa 0,07. Sklepamo lahko, da je alel A3 znacilen za provenienco Konacnik. Da bi to potrdili, bi bilo potrebno analizirati še nekaj provenienc iz istega proveniencnega obmocja. V primeru, da se alel A3 ne bi pojavil v nobeni od ostalih provenienc, bi bil nedvoumen kazalec za provenienco Konacnik. Na podlagi frekvenc genotipov smo izracunali gensko diverziteto oziroma pricakovano heterozigot­nost (H1) glede na HW ravnotežje in jo primerjali z opaženo oziroma dejansko heterozigoznostjo (H), 0 ki predstavlja število heterozigotovvvzorcu. Genska diverziteta pove, koliko variacije obstaja v populaciji in kako je le-ta razporejena. Opažena genska diver­ziteta H0 je bila najmanjša za lokus Sb70 (med 0,15 za provenienco Leskov grm in 0,28 za provenienco Konacnik) in najvecja za lokus Sb17 (0,44 za prove­nienci Leskov grm in Hrušica in 0,51 za provenienco Konacnik), ki je tudi najbolj informativen. Preglednica 3: Prikaz koeficientov inbridinga (F15) na petih genskih lokusih in skupaj za 3 vzorcene provenience smreke Table 3: Inbreeding coeficient (F1J at 5 gene laci and combined for 3 sampled Norway spruce provenances Leskov grm Hrušica Konacnik SB17 0,218 -0,448 -0,418 SB51 0,313 -0,273 0,199 SB58 0,007 -0,478 -0,022 Sb70 -0,078 -0,115 -0,188 PAOOSS -0,233 -0,132 -0,239 Skupaj 0,052 -0,308 -0,145 GozdV 63 (2005) 9 ____ _ _ _ Pu~~~ · M., Božic , G., Kraigher, H.: Razvoj molekularne baze podatkov za smreko __ 0,9 ~-----------­ 0,8 > o 0,7 ---!---1 '1-­ a. ~ c 0,6 - Q) O) 0,5­- - ---­ ro g 0,4 -'-­ Q) > ~ 0,3 -- Q) L... u.. 0,2 t­ 0,1 ~­ 1-----------, 1'1----------· • Leskov grm 1­ O Hrušica 1-----------­ 1--­ O Konacnik H 1--­f--11 1----· -k, 0,0 1 11 12 b 133 i 11 112 : 22 11 112122 ~ 11 112,22 11 , 12,22 SB17 SB51 SB58 Sb70 PA0055 Grafikon 2: Prikaz frekvenc genotipov na posamezneih genskih lokusih za provenience smreke Leskov grm, Hrušica in Konacnik. Gra ph 2. Genotype frequency on individual gene loci Jor Nor way spruce provenances Leskov grm, Hrušica and Kona cnik Fisherjev eksaktni test, s katerim smo testirali nicelno hipotezo o nakljucnem združevanju gamet (HW ravnotežje), je pokazal, da vzorcena provenienca Konacnik odstopa od HW ravno­težja (p = 0,005), kar je posledica prisotnosti alela A3 na lokusu Sb17. Alel A3 se je pojavil le v enem osebku in sicer v homozigotnem stanju. Zaradi unikatnosti homozigota z alelom A3 smo identifikacijo tega osebka ponovili in dobili enak rezultat. Za ostale lokuse nicelne hipoteze pri tveganju 0,05 nismo mogli zavrniti. Odstop od HW ravnotežja je bil znacilen tudi za lokus Sb51 pri provenienci Leskov grm (p :::: 0,024), vendar hipoteze o nakljucnem združevanju gamet ne moremo zavrniti (p = 0,247) ob upoštevanju rezultatov vseh štirih lokusov. Na podlagi heterozigotnosti smo izracunali F­statistiko, ki je statisticno orodje za oceno variacije v frekvencah genov. F1s ali koeficient inbridinga ocenjuje variacija v posameznikih relativno na variacij o v subpopulacijah. V primeru pozitivne vrednosti gre za pomanjkanje heterozigotov, kar nakazuje na oploditev med sorodniki. Koeficient inbridinga je povezan z medsebojno razdaljo dreves, s katerih se seme nabira, saj verjetnost, da so drevesa sorodna, pada z vecanj em razdalje med semenskimi drevesi. Ce je v semenskem sestoju in/ ali v semenski mešan ici prisoten vecj i primanjkljaj heterozigotov (inbriding), je potrebno pretehtati, ali je tak sestoj sploh primeren za semenski objekt in ali je partija primerna za nadaljnjo uporabo semena v gozdarstvu. Na podlagi analize petih lokusov skupaj vidimo, da je za semenska drevesa za provenienci Hru­šica in Konacnik prisoten presežek (F< O), za 15 provenienco Leskov grm pa manjši primanjkljaj heterozigotov (F1s > O). Ker je primanjkljaj hete­rozigotov blizu vrednosti O, je seme nabrana iz semenskih dreves primerno za nadaljnjo uporabo GRM. V primeru velikega F1s lahko posumimo, da je bilo seme nabrana z dreves, ki rastejo eden ob drugem (npr. šopi), ne pa z dreves, ki so med seboj oddaljena za 1 do 2 drevesni višini, kar velja za splošno smerni co pri pridobivanju GRM. 3.3 Razlikovanje posameznikov in provenienc 3.3 Differentiation of individuals and provenances Razlike med proveniencami smo kvantificirali z merilom genetske razdalje, ki povzame frek­vence alelov v skupno mero diferenciacije za pare _______ Pucko , M .. Božic , G .• l Hrušica) in provenienco Konacnik s pohorskega proveniencnega obmocja . Genetska razdalja, izracunana na podlagi upo­rabljenih molekularnih markerjev, ni zadosti informativna, da bi na podlagi le te mogli trditi, da neznani vzorec izhaja iz provenience Leskov grm ali Hrušica, omogoca pa ugotovitev, da vzorec izvira iz dinarskega ali pohorskega pro­veniencnega obmocja. Drevo, dobljene z uporabo UPGMA metode, prikaže rezultate v bolj pregledni graficni obliki (slika 2). Jasno locimo dva grozda za dinarsko in pohorsko proveniencno obmocje, medtem ko locitev med proveniencama Leskov grm in Hrušica ni zadosti jasna. 4 DISKUSIJA 4 DISCUSSION Molekularne baze podatkov omogocajo spremljavo genetske variabilnosti znotraj in med razlicnimi populacijami v casu in prostoru. Z uporabo zadosti polimorfnili in informativnih marker jev so dober pripomocek pri nadzoru pridobivanja GRM. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo se odlocili za izgradnjo molekularne baze podatkov z uporabo STS in EST markerjev, ki jih za izgradnjo baze podatkov uporabljajo tudi na Bavarskem. Ti markerji omogocajo neposredno primerljivost genetske variabilnosti populacij in GRM, kar je potrebno v primeru proste trgovine z GRM. _ ______ ___M., Božic , __za_____ __ Pucko . G., Kraigher. H.: Razvojmolekulamebazepodatkov__smreko.. . _ ___ _ Na podlagi ugotovitev analize treh populacij s sedmimi markerji smo ugotovili, da je pet markerjev potencialno primernih za osnovanje molekularne baze podatkov, v katero je potrebno vkljuciti dodatne DNA markerje, kot so mikro­sateliti, ter nove EST in STS markerje za doseganje vecje locljivosti posameznikov in provenienc. Pomemben kazalec primernosti izbire semen­skih dreves je koeficient inbridinga, ki v primeru pozitivne vrednosti nakazuje na oploditev med sorodniki. Inbriding lahko povzroci znatno zmanj­šanje rastnosti prizadetih osebkov. Pri smreki so ugotovili, da parjenje med sorodstveno bolj oddaljenimi osebki zmanjša prirastek volumna debla za 7%, parjenje med bližnjimi sorodniki pa za 28% (ERIKSSON 1 EKBERG 2001). Zato je izbira semenskih dreves z zadostno medsebojno razdaljo nujna, pregled z genetskimi markerji pa nam omogoci potrditev primernosti semenskega materiala za uporabo v gozdarstvu. Za kvantifikacij o razlik med proveniencami 1 populacijami se je dobro izkazala genetska raz­dalja. BOŽIC et al. (2003) so na podlagi analize genetskih razdalj z izoencimskimi genskimi markerji pri smreki ugotovili, da je potrebno populacije osrednjega dinarskega fitogeograf­skega obmocja locevati od populacij alpskega fitogeografskega obmocja. Na podlagi analize 3 provenienc iz dveh proveniencnih obmocij smo z DNA markerji ugotovili, da se populacija iz pohorskega obmocja jasno loci od populacij iz dinarskega obmocja. Rezultati obeh raziskav tudi potrjujejo primernost razdelitve Slovenije na proveniencna obmocja oziroma delitev na dinarsko in nedinarsko (alpsko, pohorsko) obmocje. Za ostala proveniencna obmocja trenutno še ni na voljo podobnih genetskih raziskav. S simulacijo smo pokazali, da lahko dolo­ceno partijo semena uvrstimo v proveniencno obmocje, ne moremo pa lociti dveh partij, ki pripadata dvema proveniencama znotraj istega proveniencnega obmocja. DNA markerji, ki bi omogocili analizo dodatnih lokusov, bi povecali moc razlikovanja med posameznimi provenien­cami. Zato bomo izgradnjo baze nadaljevali z uporabo novih EST markerjev in mikrosatelitov, ki naj bi zaradi vecje polimorfnosti omogocili tudi identifikacijo posameznih osebkov in tako nepo­sreden nadzor nad številom dreves, ki prispevajo seme v posamezno partijo. Zaradi ohranjanja prilagoditvenega potenciala populacij gozdnih drevesnih vrst v prihodnosti je nujno zagotoviti široko genetsko osnovo GRM:. Molekularne baze omogocajo oceno genetske variabilnosti v naravnih populacijah in sprem­ljavo primernosti GRM za nadaljnjo uporabo v gozdarstvu. Za popolno ucinkovitost trenutne baze molekularnih podatkov pa je le-to potrebno razširiti z uporabo dodatnih DNA markerjev in analizo vecjega števila populacij. 5 POVZETEK Molekularne baze podatkov omogocajo spremljavo genetske variabilnosti znotraj in med razlicnimi populacijami v casu in prostoru. Z uporabo zadosti polimorfnih in informativnih markerjev so dober pripomocek pri nadzoru pridobivanja GRM. Na GIS smo se odlocili za izgradnjo molekularne baze podatkov z uporabo STS in EST markerjev. Genetski profil osebkov je bil dolocen s PCR­RFLP z vizualizacijo na agaroznem gelu s pari primerjev Sbl7, SbSl, Sb58, Sb70 in PAOOSS v kombinaciji z restrikcijskimi encimi Alui, Afal, Haeiii in Dra I. Referencne vzorce, ki predstavljajo posamezno provenienco, smo opisali z genetskimi kazalci (frekvenca alelov, frekvenca genotipov, verjetnost identitete P10, odklon od HW ravnotežja, genska diverziteta, fiksacijski indeks F15, genetska razdalja). S slucajnostnimi števili smo simulirali vzorce, ki naj bi pripadali partiji semena in s pomocjo genetskih razdalj ugotavljali pripadnost vzorcev partij referencnim vzorcem. Za najbolj informativnega se je izkazallokus Sbl7. Odklon od HW ravnotežja je bil priso­ten v provenienci Konacnik zaradi prisotnosti homozigota z unikatnim alelom. Presežek hete­rozigotov je bil opažen pri proveniencah Hrušica in Konacnik, majhen deficit pa pri provenienci Leskov grm. Genetska razdalja med dinarskima proveniencama je bila manjša kot med njima in pohorsko provenienco. S pomocjo simulira­nih vzorcev treh provenienc smo ugotovili, da lahko vzorec iz partije povežemo z dinarskim ali pohorskim proveniencnim obmocjem ne pa s provenienco samo. Pucko. M .. Božic. G., Kraigher, H. : Razvoj molekularne baze podatkov za smreko ... Zaradi ohranjanja prilagoditvenega potenciala populacij gozdnih drevesnih vrst v prihodnosti je nujno zagotoviti široko genetsko osnovo GRL\1. Molekularne baze omogocajo oceno genetske variabilnosti v naravnih populacijah in sprem­ljavo primernosti GRM za nadaljnjo uporabo v gozdarstvu. Za popolno ucinkovitost trenutne baze molekularnih podatkov pa je le-to potrebno razširiti z uporabo dodatnih DNA markerjev in analizo vecjega števila populacij. SUMMARY Molecular databases enable the monitoring of gene­tie variability within and among different popu­lations in time and space. The use of informative polymorphic marke rs is a good tool for controlling forest reproductive material (FRM) acquisition. At the Slovenian Forestry Institute we decided to establish a molecular database for Norway spruce with the use of STS and EST markers. PCR-RFLP (Sbl7, Sb5l, Sb58, Sb70 and PA0055 in combination with restriction enzymes Alui, Afal, Haeiii in Dral) with agarose gel elec­trophoresis was used to determine the genetic profile of individuals in the reference samples. Allele and genotype frequencies, probability of identi ty, deviations from Hardy-Weinberg (HW) equilibrium, gene diversity, Fand genetic distan­ 15 ces were calculated. With the help of random numbers seedlot samples were simulated to see whether genetic distances could be used to link the seedlot sample to the reference samples and thus determine their origin. Sb 17 turn ed out to be most informative of the examined loci. Deviations from the HW equilibrium were present in the Konacnik pro­venance due to one homozygote with a unique allele. An excess ofheterozygotes was present in the Hrušica and Konacnik samples, while' a small deficit was no ted for the Leskov grm sample. The genetic distance for samples belonging to the same provenance region was smaller than the genetic distance of these two samples from the Pohorje provenance region sample. Simulations showed that seedlot samples could be linked to the Dinaric or to the Pohorje provenance region but not to an individual provenance -based on the data from five loci. GozdV 63 (2005) 9 A broad genetic base of FRM is necessary to safeguard the adaptation potentia1 of a spe­des. Molecular databases enable evaluation of genetic variability in natural populations and suitability of FRM. For our database to become fully operational, additional polymorphic loci and a large number of populations shall need to be examined. 7 VIRI 7 REFERENCES BESNARD, G. 1 ACERE, V 1 FAIVRE-RAMPANT, P. 1 FAVRE, J. M. 1 JEANDROZ, S., 2003. A set of cross­spccies amplifying microsatellite markers developed from DNA sequence databanks in Picea (Pinaceae).­Molecular Ecology Notes, 3, s. 380-383. BOTTA, R. 1 TORELLO MARIONI, D. 1 BOUNOUS, G., 2004. Molecular markers and certification. -V: Proceedings from the Workshop Biotechnologia Foresta!, Global biotechnology forum, Concepcion, Chile, 2.-5. 3. 2004, s. 63-73 BOŽIC, G. 1 KONNERT, M. 1 ZUPANCIC, M. 1 KRAIGHER, H., 2003. Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71, s. 19-40 CREMER, E. 1 LIEPELT, K. 1 ZIEGENHAGEN, B. 1 HUSSENDORFER, E., 2003. Microsatellite and isozyme markers for seed source identification .in silver fir.-Forest Genetics, 10, 3, s. 165-170. DOW, B.D. 1 ASHLEY, M.V., 1996. Microsatellite analysis of seed dispersal and paren ta ge of saplings in bur o ak, Quercus macrocarpa.-Mol Ecol, 5, s. 615-627 GREGORIOUS, H.R., 1980. The probability oflosing an allele when diploid genotypes are sampled. Biometrics 36:632-652 ERIKSSON, G. 1 EKBERG, I., 2001. An Introduction to Forest Genetics. Uppsala, SLU Repro, 166 s. GOUDET, J., 2002. Fstat, verzija 2.9.3.2. URL: http:// wwv;2.unil.ch/izea/softwares/fstat.html KONNERT, M. 2004. Molekularne baze na Bavarskem, ASP Teisendorf, Teisendorf, Nemcija (1.4.2004) LEXER, C. 1 HEINZE, B. 1 STEINKELLNER, H. 1 KAMPFER, S. 1 ZIEGENHAGEN, B. 1 GLOSSL, J., 1999. Micro satellite analysis of maternal half-sib families of Quercus rob ur, pedunculate o ak: detection of seed contaminations and inference of the seed parents from the offspring.-Theor Appl Genet, 99, s. 185-191. MILLER, M.P., 1997. Tools for population genetic analysis. Department ofBiological Sciences, Northern Arizona University, Flagstaff, Arizona (verzija 1.3). ___ ____ Pucko, M .. Božic. G., Kraigher, H.: Razvoj molekularne baze podatkov .za smreko .. . __ _ NEl, M., 1972. Genetic distance between populations. -Am. Nat. 106:283-292 PAETKAU, D. 1 CALVERT, W 1 STIRLING, I. 1 STROBECK, C., 1995. Microsatellite analysis of population structure in Canadian polar bears.­Molecular Ecology, 4, s. 347-354. PERRY, D. J. 1 BOUSQUET, J., 1998. Sequence-Tagged­Site (STS) Markers of Arbitrary Genes: Development, Characterisation and Analysis of Linkage in Black Spruce.-Gene tie s, 149, s. 1089-1098. Pravilnik o dolocitvi proveniencnih obmocij.-Ur.l. RS. 72/2003. Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" in "izbran': ter o seznamu gozdnih semenskih objektov.-Ur.l. RS 91/2003. Pravilnik o potrdilih in glavnih spricevalih za gozdni reprodukcijski material.-Ur.l. RS 19/2004. Pravilnik o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev.­Ur.l. RS 83/2002. RAYMOND, M. 1 ROUSSET, F., 1995. GENEPOP: population genetics software for exact tests and ecumenicism. J. Heredity, 86:248-249 (verzija 3.4) SCHMIDT, L., 2000. Genetic implications of seed handling.-ln: Guide to Handling of Tropical and Subtropical Forest Seed, Danina Forest Seed Centre. s. 511 SCHUBERT, R. 1 MUELLER-STARCK. G. 1 RIEGEL, R., 200 l . Development of EST-PCR markers and monitoring their intrapopulational genetic variation in Picea abies (L.) Karst.-Theor Appl Genet, 103, s. 1223-1231. SCOTTI, I. 1 MAGNI, F. 1 PAGLIA, G./ MORGANTE, M., 2002b. Trinucleotide microsatellites in Norway spruce (Picea abies): their features and the development of molecular markers.-Theor Appl Genet, 106, s. 40-50. SCOTTI, l. 1 PAGLIA, G. 1 MAGNI, F. 1 MORGANTE, M., 2002a. Efficient development of dinucleotide microsatellite markers in Norway spruce (Picea abies Karst.) through dot-blot selection.-Theor Appl Ge net, 104, s. 1035-l 041. WEIR, B.S. 1 COCKERHAM, C.C., 1984. Estimating F-statistics for the analysis of population structure. Evolution 38:1358-1370 WRIGHT, S. 1978. Evolution and the Genetics of Populations. Vol. 4: VariabHity within and among Natural Populations. Chicago: University of Chicago Press Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu.-Ur.l. RS 58/2002, 45/2004. Strokovna raz_rrava . ~-........ --~-----------------­ GDK: 945.4:2 (063) Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih Zgošcena informacija o rezultatih raziskovalne naloge »Vnašanje listavcev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi -SUSTMAN« P. SIMONCIC\ M. CATER2 , A. BREZNIKAR3, M. ZUPANIC4 Izvlecek: Simoncic, P., Cater, M., Breznikar, A., Zupanic, M.: Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 9. V slovenšcini Raziskovalna naloga »Vnašanje listavcev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi« je bila vkljucena v akcijo 5 (Key Action 5): Trajnostno kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo ter celovit razvoj podeželja in gorskih predelov -5.3.1 Mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi. Premena s podsadnjo in setvijo, in ne s secnjo na golo, izpolnjuje merila za trajnostno gospodarjenje z gozdom in zadovoljuje družbene zahteve po dobro premišljenih nacinih gospodarjenja, zaradi katerih dojema javnost gospodarjenje z gozdovi pozitivno. Veliki goloseki v Evropi z izjemo Slovenije so eden poglavitnih razlogov za to, da je sedanji nacin gozdnega gospodarjenja slabo sprejet v javnosti. Znanje o znacilnostih izkorišcanja svetlobe, modelu rasti in sencozdržnosti ciljnih listna tih vrst ter ugotovitve o konkurenci med podsajenimi listavci in odraslimi smrekami bodo pri gospodarjenju z gozdom omogocile postopno premene cistih smrekovih sestoj ev brez golosekov. Tehnološki rezultat projekta na podrocju gej enja gozdov bo pomembno prispeval k evropskemu gozdarstvu. Kljucne besede: monokulture smreke, bukev, podsadnja SUSTMAN Cilj raziskovalnega projekta SUSTMAN je bil razvoj in poglabljanje znanj o preme ni smrekovih mono­kultur s podsadnjo listavcev kot gozdno gojitvenem ukrepu. Naloga je bila sprejeta v petem okvirnem programu EU in je potekala tri leta, od l. 2002 do 2005. V projektu so sodelovali raziskovalci s podrocij : gozdne ekologije, fiziologije, gojenja gozdov in gozdarji praktiki iz Avstrije, Ceške, Nemcije , Slovenije (Gozdarski inštitut in Zavod za gozdove Slovenije) in Švedske. Ena pomembnih nalog je bila prenos znanja v prakso; s tem name­nom so bile napisane gozdno gojitvene smernice za podsadnjo listavcev v smrekovih sestoj ih. V pri­spevku je predstavljen povzetek smernic, ki bodo v celoti objavljene v posebni izdaji strokovnih in znanstvenih del s podrocja gozdarstva. IZHODIŠCA Po oceni se v Evropi nahaja 6 -7 milijonov hektarov cistih smrekovih sestojev (Picea abies) zunaj svojega naravnega are ala (slika 2). Na 4-5 milijonih hektarov gre za rastišca, kjer v naravnih združbah prevladujejo listavci ali mešani sestoji. Nekdanji mešani gozdovi so bili v preteklosti zaradi kmetijske rabe, steljarjenja in potrebe po kurivu prekomerno izkorišcani. V casu industrializac0e se je zaradi vecje/ga izsekavanja? secnje povecala potreba po lesu, kar je povzrocilo množicno sajenje smreke. V zadnjih 200 letih je bila smreka potis­njena v ospredje 1 pospeševana 1 zaradi velikih prirastkov, preprostega pogozdovanja in redcenj ter manjše ogroženosti s strani rastlin o jede divjadi. Na velikih površinah gozdna te krajine zahodne in osrednje Evrope so tako prevladovali nasadi ciste smreke, ki so bili oz. so ogroženi zaradi vetrolo­mov, napadov žuželk in ostalih "škodljivcev", suše in posredno degradacije gozdnih tal. Klimatske spremembe z narašcajoco verjetnostjo nastopov ekstremnih vremenskih dogodkov, kot npr. neurij, povecujejo ranljivost smrekovih sestoj ev. Zaradi zmanjšane oz. spremenjene biotske raznolikosti ter spremenjenega okolja in krajine, je naklonjenost 1 dr. P. S. Gozdarski inštitut Slovenije 2dr. M. c. Gozdarski inštitut Slovenije 5 mag. A. B. Zavod za gozdove Slovenije 4 M. Z. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije S i moncic , P .. cater,M . , Breznikar. A., Zupanic . Slika 2. Potencialno naravna razširjenost smreke v Evropi (crtkano). Risba: Tove Vollbrecht, povzeto po Schmidt-Vogt 1987. javnosti za nadaljnje snovanje smrekovih gozdov manjša. Iz ekonomskih, okoljskih in socialnih razlogov predstavlja obnova nekdanjih mešanih sestoj ev korak v smeri trajnostnega gospodarjenja. Eden od nacinov je postopna prem ena smrekovij v vrstno mešane sestoje, ki jo lahko izvedemo na vec nacinov -npr. s podsadnjo bukovih sadik (Fagus sylvatica), ki so ga v zadnjih desetletjih mocneje vzpodbujali v vecjem delu zahodne Evrope. M.: Ekološke in g 120 cm dolžine) so uporabne, ko gre za vecjo nevarnost objedanja ali kadar je konkurenca pritalne vegetacije premocna. Puljenke lahko predstavljajo poceni in vitalen sadni material, ce izpolnjujejo osnovne genetske zahteve in ce zado­stimo osnovnim pogojem pri izkopu, transportu in skladišcenju ter sadnji. Transport in previdno ravnanje s sadikami so kljucni za nadaljnji uspeh. Pomembna je tudi pravocasna oskrba in dostava ter zašcita pred izsušitvi jo med transportiranjem in skladišcenjem. Izogibamo se obrezovanju korenin -za lažjo sadnjo je dopustno zmerno obrezovanje daljših stranskih korenin, ce to znatno ne zmanjša koreninske mase. Sajenje v zasek je primerno za vecino sadik in sadnega materiala ( < 80 cm Sika 5. Smrekov sestoj na Pohorju potreben podsadnje. Pritalna vegetacija otežuje naravno obnovo višine). Na pešcenih tleh z vecjimi sadikami (60 -120 cm višine), se je pokazalo na osnovi meritev preživetja in razvoja korenin kot uspešnejše sajenje s polkrožno sadilno motiko. Višje sadike (> 120 cm dolžine) sadimo v jamice. Setev semena je metoda obnove z majhnimi stroški. Uspešna je pri npr. hrastih po goloseku, na opušcenih kmetijskih tleh in v preredcenih sestoj ih hrastov ali borov. Glavno oviro predstavljajo ptice in glodavci, ki se s tovrstnim semenjem in mladimi klicami hranijo. V razmerah, kjer je prisotno tudi naravno mladje lahko pricakujemo vec škode s strani glodavcev. Razvite so bile tehnike setve bukve pod smrekovirn sestojem, ki zmanjšajo stroške v primerjavi z obnovo s sadnjo na 50 -70 %, rezultat pa je gost pomladek, ki lahko zagotovi ustrezno kakovost prihodnjega sestaja. Ne glede na dejstva o uspešnosti setve, je v praksi bolj pri­ljubljena obnova s sadnjo. Poglavitna slabost setve je poleg že omenjenih biotskih in abiotskih dejavni­kov tudi pomanjkanje izkušenj. Rezultati poskusov s setv~o in prakticne izkušnje kažejo, da je lahko setev uspešna ob zagotovitvi osnovnih pogojev. Potrebno je uporabljati le seme visoke kakovosti (kalivost nad 70 %) in zadostne kolicine (30-60 kg /ha neto površine, kjer sejemo). Za uspešno rast sadik mora znašati odprtost maticnega se stoja do 70 % polne zarasti. Priporocljiva je setev spomladi med aprilom in sredino maja. Zelišcni sloj in plast humusa mora biti odstranjena. Za zašcito pred pticami morajo biti semena popolnoma prekrita. Setev ni priporocljiva tam, kjer pricakujemo bujno pritalno vegetacijo ali obilno naravno pomlajevanje Slika 6. Ograjena ploskev nad Mislinjskim grabnom z uspešno pomladitvijo z bukvijo smreke. Pogosto je potrebno ograjevanje tako pri setvi, kot sadnji za zašcito pred divjimi prašici, zajci in kopitarji. V nasadih kjer je poudarjena proizvodnja lesa, je želena gostota sadik odvisna od drevesne vrste in ciljne lesne zaloge. Nanjo vpliva prisotnost pionirskih drevesnih vrst, kot tudi trajanje in stopnja zaprtosti maticnega sestaja. Raziskave kažejo, da je hitrost cišcenja vej v nasadih bukve z zacetno gostoto 6.000-7.000 sadik/ha primer- Slika 7. Uspešna podsadnja bukve na Pohorju Simoncic , P., Cater. M .. Breznikar. A .. Zupan ic . M.: Ekološke in gozdnogojitvene osnove ... ljiva s hitrostjo cišcenja vej v primeru naravnega pomladka velike gostote. Izjemno majhne gostote sadnje upocasnijo proces cišcenja vej in zmanjšajo kakovost. Uporaba višjih sadik in primes pionir­skih vrst v daljšem obdobju pod zastorom opravici zmerno zmanjšanje gostote sadik. Ce naš cilj ni visokokakovosten les, lahko število sadik znatno zmanjšamo. Primes smreke je v vecini listnatih nasadov pod maticnim smrekovim sestojem ekonomsko zelo dobrodošla, zato je primerna tudi dolocena kolicina naravno pomlaj ene smreke na rastišcih, kjer je ta stabilna. V primeru, da vitalno smrekovo mladje že obstaja v casu uvajanja listavcev, lahko le to postane resna konkurenca listavcem, zato je potrebno uravnavanje zmesi ali prostorsko locevanje vrst s previdno uravnava svetlobe in pocasnim odpiranjem s secnjami. Preprostih poti za prerneno smrekovih sestojev ni mogoce predpisati. Tudi v podobnih razmerah obstajajo številne gozdnogojitvene možnosti. Doloceni gojitveni cilji kot sta proizvodnja lesa in obnova naravnih gozdnih združb zahtevajo posebne gojitvene pristope. V procesu obnove se lahko spremeni raven potrebnih vhodnih sredstev; velik vložek pri pripravi tal lahko npr. vpliva na manjši vložek pri sadnji in vzgoji sadik. Uspeh premene je v veliki meri odvisen od natancne opredelitve ciljev in uskladitve posameznih kora­kov v procesu obnove. URAVNAVA SKLEPA KROŠENJ> KAKOVOST SADIK IN NACIN SECNJE IN SPRAVILA Pri dolocanju nacina poseganja v maticni sestoj s secnjo je zelo važna presoja stabilnosti smre­kovega sestaja, ki ga spreminjamo. Najpomemb- ---.­ 1 Dolžina poganjka ro ~ ro Ol o o.. ro -~ 5 >(/) Slika 8. Razmerje med dolžino in višino narašca z odklonom debelne osi od navpic nice in je dober kazalnik nagnjenosti sadik. nejša je pri tem mehanska stabilnost, saj nanjo vpliva vsak poseg s secnjo. Ostali dejavniki, ki jo ogrožajo, posebno podlubniki, so omejeni na sušnejša rastišca in leta z vecjimi temperaturami od povprecnih in so zato manj pomembni. Ocena stabilnosti v gozdu ni vedno enostavna. Nekateri sestoji še kažejo posledice prejšnjih škod, zato Preglednica l. Relativna intenziteta svetlobe (PFD rel.) na gozdnih tleh 100-letnega smrekovega sestaja v povezavi s temelj nico, sklepom krošenj in stopnjo odprtosti Opis Temeljnica (m2/ha) Zastrto st (%) Relativna intenziteta svetlobe== PFD rel. (%) Stopnja odprtosti (%) Zaprt sklep 45 90 3 o Gost 40 80 5 o sklep 35 60 8 0,04 30 53 12 0,11 Presvetljen sklep 25 40 17 0,21 20 30 25 0,36 15 18 38 0,60 _____ Si m_o_nc_·i_c.P· · Cater.M., Breznikar. A .. Zupanic. M.: Ekološke in gozdnogojitvene ______ . ___ _ ____~osnove.. __ lahko stopnjo stabilnosti in stanje koreninskega sistema ocenimo ucinkoviteje. Poškodovane, že razgrajene dele sestaja lahko predvidimo za obnovo s sadnjo bukve ali javorja (pasivna pod­sadnja). Aktivna podsadnja se zacenja z namer­nimi posegi v naticni sestoj v obliki svetlitvenih secenj. Pasivna podsadnja je velikokrat edina možnost na rastišcih, kjer je ogrožena stojnost sestoj ev. V primeru stabilnih maticnih sestoj ev lahko uporabljamo razlicne nacine svetlitvenih secenj od zastornih, skupinsko postopnih secenj, secenj v progah do ponekod v Evropi tudi golo­secnega nacina gospodarjenja. V praksi se vsi omenjeni nacini redko uporabljajo dosledno, pogosteje gre za dolocen vzorec v casovno-pros­torski kombinaciji izvedbe poseka. Kot primer, lahko zacnemo z zastornimi secnjami, ki jim sledijo skupinsko postopni nacini, koncni posek pa izvedemo s hitro napredujocimi secnjami v pasovih. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki ga doloca nacin secnje je intenziteta svetlobe na gozdnih tleh. Za predstavo o intenziteti svetlobe znotraj smrekovih sestojev povzema preglednica 1 nekaj podatkov za skupinsko postopni nacin secnje v smrekovih sestojih. Številna opazovanja v praksi kažejo, da gostota krošenj maticnega sestaja vpliva na obliko rasti sadik pod njim. Pomembni parametri, kot raz­poreditev in debelina vej, število poganjkov, oblika krošenj, cišcenje vej in obseg secenj ter poškodbe pri spravilu niso bili vkljuceni v analizo in znanstveno utemeljeni v procesu podsadnje. Primer (slika 8) kaže vpliv gostote smrekovega sestaja na odklon debelne osi podsajenih bukev: oblika debla, izražena v razmerju med dolžino in višino poganjka kaže, da pride do kolenaste oblike pod tesnim zastorom in povsem ravne rasti pod manjšo zastrtostjo. Stopnja nagnjenosti sadik narašca z vecanjem sklenjenosti maticnega sestaja oz. z upadom dotoka svetlobe. Razmerje ni linearno, ce upade intenziteta svetlobe pod 10% ali celo 15%, pride do vse vecjega odklona osi zadnjega debelnega poganjka glede na navpicnico . Mejna vrednost se nahaja med 10 in 15 %jakosti svetlobe na gozdnih tleh . Nacini secnje, za katere je znacilno postopno odstranjevanje maticnega sestaja v daljšem casovnem obdobju, zahtevajo stalne posege v sestoj in pome­nijo stalen vpliv na gozdna tla zaradi vpliva težke mehanizacije. Zaradi majhne koncentracije secenj se stroški proizvodnje lesa nenehno povecujejo. Bukove sadike lahko uspevajo pod povsem zaprtim sklepom krošenj, vendar naj intenziteta svetlobe ne bo manjša od 10-15% v daljšem casovnem obdo­bju, saj pride sicer do deformacije debel. Naravno pomlajevanje znatno ovira gosta pritalna vegetacija, posebno trave, zato ga je potrebno vzpodbuditi v razmeroma zgodnji fazi celotnega procesa obnove sestaja. Ko je mladje oblikovano (približno 4-6 let po vzniku) potrebuje smrekovo mladje za ustrezno višinsko rast veliko vec svetlobe (vec kot 30%), v primerjavi z bukovim mladjem. Tekmovalnost med vrstama omilimo z oblikovanjem skupinic ene vrste, katerih premer naj znaša najmanj 20 m. VIRI: http:/ /www.sustman.de/ Avtorja fotografij: Matjaž Cater in Primož Simoncic Atlas gozdnih td Slovenije GDK: 114:(253) Atlas gozdnih tal Slovenije -6. del Forest S oil Atlas of Slovenia -Part VI Lado KUTNAR*, Mihej URBANCIC*, Primož SIMONCIC* Izvlecek: Kutnar, L., Urbancic, M., Simoncic, P.: Atlas gozdnih tal-6. del. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 9. V slovenšcini, z i.zvleckom v anglešcini, cit.lit. 5. Prevod v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. V šestem delu Atlasa je prikazan kljuc za dolocevanje talnih tipov slovenske razvrstitve gozdnih tal. Obravnava11e so rastline kot nakazovald talnih in drugih rastišcnih razmer. Z demonstracijskimi rastlinskimi vrstami sta prikazani EUenbergova fitoindikacijska metoda in Koširjeva metoda vrednotenja rastišcnih dejavnikov z rastlinskimi nakazovalci. Atlas je namenjen tako gozdarjem kot raziskovalcem in lastnikom gozdov, da bi bolje poznali lastnosti, pomen in razširjenost gozdnih tal. Kljucne besede: razvrstitev tal, kljuc talnih tipov, rastlinski nakazovalec, fitoindikacijska metoda Abstract: Kutnar, L., Urbancic, M., Simoncic, P.: Forest S oil Atlas of Slovenia-Part Vl Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 9. In Slov­ene, with abstract in English, lit. quot. 5. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The sixth part of the Atlas gi ves the key for s oil type de.fini ti on relating to the Slovenian forest s oil classification. Plants as indica­tors of soil and other site conditions are discussed.The Ellenberg phytoindication method and the Košir method of site facto rs evaluation with plant indicators are shown with the use of demonstration plants. The Atlas is design ed for foresters, forest owners and researchers and will gi ve them a better understanding of the properties, importance and distribution of forest soils. Key words: so il classification, key to s oil types, plant as indicator, phytoindication method 8 KLJUC ZA DOLOCEVANJE TALNIH TIPOV SLOVENSKE RAZVRSTITVE GOZDNIH *Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SloveniJa Atlas gozdnih tal Slovenije ----------------~~--------------------~------ Nadaljevanje s prejšnje strani RAZRED A VTOMORFNIR TAL V tleh zastaja ali/in se dalj casa zadržuje Tla imajo antropogeni P horizont Edini vir preskrbe z vodo in s hranili so podtalnica ali/in padavinska ali/in poplavna ali/in zlivna voda Tla so nastala na recenlnih nanosih vodotokov Nerazvita obrecna tla Tla imajo dobro razvit humozni horizont A Tla imajo nad 30 cm debel šotni T Za tla je znacilen horizont psevdoglejni g horizont Šotna tla visokega baJja Tla so oglej ena zaradi zastajanja podtalnice. oglejena v spodnjem (zaradi podialnice) in v površinskem delu (zaradi ustajanja popi avne vode). Atlas gozdnih tal Slovenije 9 RASTLINE KOT NAKAZOVALCI TALNIH IN DRUGIH RASTIŠCNIH RAZMER Ob delu gozdarja v gozdu lahko že dobro opazova­nje in poznavanje rastlinskih vrst daje pomembne informacije o rastišcnih razmerah in delovanju celotnega gozdnega ekosistema. Gozdna tla se med seboj razlikujejo po kemijskih in fizikalnih lastnostih. Hkrati pa se med seboj razlikujejo tudi po tem, kakšne rastline in rastlinske združbe jih porašcajo. Med lastnostmi tal in rastjem obstajajo bolj ali manj tesne povezave. Pojavljanje rastlin na dolocenem mestu je lahko dober nakazovalec lastnosti tal ali znacilnosti rastišca na sploh. Rastline, ki posredno s svojim pojavljanjem na dolocenem mestu kažejo na dolocene lastnosti okolja, imenujemo indikatorji (rastlinski bioindikatorji, fitoindikatorji, rastlinski nakazovalci). S pomocjo bioindikatorjev lahko razmeroma hitro in enostavno ocenimo stanje v okolju, ne da bi instrumentalne merili dejavnike okolja. Vecjo informacijsko vrednost imajo rastline z ožjo ekološko nišo, ki se pojavljajo na ožjem obmocju dolocenega dejavnika (npr. v zelo sušnih, zelo vlažnih razmerah, na izrazito kislih, s hranili revnih tleh). Vrste, ki rastejo izkljucno ali pretežno na rastišcih s tlem.i svojevrstnih morfoloških, fizi­kalnih, kemicnih, bioloških, vodno -zracnih in drugih lastnosti, imenujemo vezane rastline. Takim vrstam lahko pripišemo vecjo nakazovalno vlogo glede na dolocen dejavnik oz. rastišce. Rastline pri talne plasti gozda (zelišca, grmi) so praviloma boljši indikator razmer in sprememb v dolocenem ekosistemu kot vrste drevesne plasti, saj reagirajo relativno hitro na spremenjene okoljske dejavnike (s spremembami v vrstni sestavi ali deležu posameznih vrst). Na pojavljanje rastlinskih vrst poleg abiotskih dejavnikov rastišca (maticne podlage, tal, podnebja, reliefa in casa) vplivajo tudi zapleteni medsebojni odnosi med rastlinami in z drugimi organizmi. Zaradi tega nam bolj zanesljivo informacijo o stanju okolja (npr. o lastnostih rastišc in tal) daje celotna skupina rastlin (tudi drugih organizmov), ki se hkrati pojavljajo na dolocenem mestu. Celo­tne populacije in rastlinske združbe (ali združbe organizmov) praviloma veliko bolje odražajo vse dejavnike okolja kot posamezne vrste, saj se rastišcni dejavniki v njih odsevajo kot integrirana celota. Skupina vrst veliko bolje nakazuje dejavnike okolja (rastišcne razmere) kot prevladujoca ali katera koli druga posamezna rastlinska vrsta. Ce najdemo skupaj vec rastlinskih vrst s podobnimi indikacijskimilastnostmi, lahko z veliko gotovostjo sklepamo o rastišcnih razmerah v gozdu. Rastlinska komponenta gozdnega ekosistema, ki jo oznacujemo kot rastlinsko združbo ali fi to-cenozo, praviloma predstavlja vecino biomase tega ekosistema. Zaradi tega je gozdna fitocenoza pomemben vir informacij o dogajanjih v gozdu, še posebej o dejavnikih, ki so vplivali na nj1en nastanek in/ali njen razvoj. Vegetacijska sestava nosi pomembne informacije o gozdnih tleh in procesih v gozdnih biocenozah (eko­sistemih). Na osnovi vegetacije sklepamo na doloceno vrsto rastišca in prevladujoce okoljske dejavnike. Pri tem so nam v pomoc razlicne metode vrednotenja gozdnih fitocenoz in njihovih rastišc, ki temeljijo na ocenah ekološkega znacaja rastlinskih vrst. Osnovo za tovrstne metode predstavlja ekološko vrednotenje vsake posamezne vrste, ki naseljuje doloceno rastišce. Rezultat vrednotenja je v rangih oz. številkah izražen odziv (vedenje, reagiranje) rastline glede na razlicne dejavnike okolja. S temi vrednostmi je oznacena ekološka niša posamezne vrste glede na obravnavane okoljske dejavnike. Števila, ki izražajo ekološko naravnanost vsake posamezne rastline, so t. i. ekološke indikacijske (indikativne, nakaz ovalne) vrednosti. Prvi, ki je opredelil odzivanje rastlin na relativni skali, je bil Iversen. Leta 1936 je dolocil indikacijske vrednosti rastlin glede na slanost (ELLENBERG et al. 1991). Z indikacijskimi vrednostmi rastlin se je kas­neje v evropskem prostoru ukvarjalo mnogo avtorjev: npr. Ambros ( Ceškoslovaška), Ellenberg s sodelavci (Nemcija), Ehrendorfer (Avstrija), Karrer (Avstrija), Landolt (Švica), So6 (Madžar­ska), Z6lyomi s sodelavci (Madžarska). Pri nas je indikacijske vrednosti rastlin ocenjeval Živko Košir (1992). Avtorji fitoindikacijskih metod ocenjujejo odzivnost rastlin na rastišcne dejavnike s števili oz. lestvicami, ki izražajo njihovo vecjo ali manjšo navezanost na dolocene razmere (svetloba, toplota, vlažnost, kolicina snovi in drugi). Indikacijske (indikativne) vrednosti rastlin predstavljajo kratke oznake ekološkega odzivanja vrst. To je opredelitev rastišca posamezne rastline ob upoštevanju vpliva konkurentov. Ker se v arealu razširjenosti dolocene vrste pojavljajo razlicni konkurenti, se v tem obmocju spreminja tudi njeno odzivanje na rastišcne razmere (ELLEN­BERG et al. 1991). Vendar pa imajo fitoindikacijske metode ali metode ekološkega vrednotenja gozdnih fitocenoz in dejavnikov njihovih rastišc (npr. tal) tudi svoje pomanjkljivosti (KUTNAR 1997). Vse tovrstne metode so geografsko omejene, kar izhaja iz dejstva, da se fitoindikacijska vloga posamezne Slika 1: Goli lepen (Adenostyles glabra) se pojavlja na rendzinah in rjavih pokarbonatnih tleh v visokogorskih in subalpinskih gozdovih (foto: L. Kutnar) Slika 3: Navadni kopitnik (Asarum europaeum) raste pretežno na dobro rodovitnih, evtricnih tleh, ki so se razvila .na karbonatnih kamninah (foto: L. Kutnar) Slika 2: Navadna snudljivka oz. svinjska laknica (Aposeris foetida) je nezahtevna rastlina, ki se pojavlja v zelo razlicnih gozdovih. Ker se obilno pojavlja na zarašcenih pašniških površinah, je bila izbrana za znacilnico drugotnega smre­kovja (Aposerido-Piceetum) (foto: L. Kutnar} Slika 4: Rebrenjaca (Blechnum spicant) je znacilnica za zelo Slika 5: Velecvetni cober ( Calamintha grandiflora) se pojav­kisloljubne bukove gozdove (Blechno-Fagetum) na svežih, lja od gorskega do subalpinskega pasu na svežih, s humusom districnih tleh (foto: L. Kutnar) bogatih, evtricnih tleh (foto: L. Kutnar} Slika 6: Navadno kalužnico (Caltha palustris) najdemo na bregovih vodotokov in na zamocvirjenih tleh (foto: L. Kutnar) Slika 7: Deveterolistna konopnica ( Cardamine enneaphyl­Slika 8: Damasonijevo (belo) naglavko ( Cephalanthera los) raste predvsem v gorskem svetu, na svežih, humoznih, damasonium) najdemo na slabše razvitih, sušnejših tleh evtricnih tleh s karbonatno maticno podlago (foto: L. na apnencu (foto: L. Kutnar) Kutnar) Atlas gozdnih tal Slovenije rastline razlikuje znotraj obmocja (areala) njene razširjenosti. Poleg tega pa iste rastline v okviru istega geografskega obmocja lahko naseljujejo razlicne substrate (maticne podlage), kar je lahko povezano tudi z drugacnimi dejavniki okolja (orografske in topografske znacilnosti, tla, mikro in mezoklima) in s tem tudi z drugacno rastlinsko kombinacijo. Zaradi tega se moramo pri uporabi teh metod dobro seznaniti, v katerem geografskem obmocju so nastale oz. za kakšno obmocje je zanesljivost vecja. Poleg tega moramo vedeti, pod kakšnimi pogoji so metode dovolj zanesljive oz. ali so kakšne druge omejitve pri uporabi fitoindikacij­skih metod. Pri tem se moramo dobro seznaniti tudi, na kakšen nacin so definirane indikacijske (nakazovalne) vrednosti rastlin (npr. ali lestvice jasno odražajo gradient vrednosti narašcanje dolocenega dejavnika, ali je lestvica indikacijskih vrednosti kako drugace zasnovana). FITOINDIKACIJSKE METODE IN EKOLOŠKA OZNAKA RASTLINSKIH VRST V tem poglavju sta predstavljeni dve razlicni metodi ekološkega vrednotenja vrst. Prva, ki je vse­splošno najbolj poznana in najveckrat uporabljena fitoindikacijska metoda v svetu, je Ellenbergova metoda (ELLENBERG et al. 1991). Nastala je v zahodnem delu Srednje Evrope. Ellenbergova metoda ocenjevanja indikatorskih vrednosti rastlin glede na posamezni dejavnik daje vpogled v vedenje (reagiranje na posamezne dejavnike okolja) rastlinskih vrst (das Verhalten der Arten) in tudi v povprecne ekološke razmere v združbi. Povprecne razmere v združbi predstavlja povprecje fitoindikacijskih vrednosti za vse rastline glede na dolocen dejavnik. Koširjeva metoda (KOŠIR 1992) je nastala na osnovi dolgoletnih izkušenj avtorja pri prouce­vanja gozdne vegetacije in rastišc v Sloveniji. Že leta 1975 je Košir predhodno predstavil metodo vrednotenja rastišc gozdnih združb po znacaju vegetacije (gozdne združbe) v povezavi z dru­gimi dejavniki (substrat, orografija, kompleks klimatskih dejavnikov, talne razmere). Koširjevi metodi (1975, 1992) sta bolj gozdarsko aplikativno usmerjeni, saj vredno tita rastišcne dejavnike tako za oceno ekoloških razmer v združbi kot za oc~no kvalitete rastišc. Ellenbergova metoda (ELLENBERG et al. 1991) zajema 2.726 vrst praprotnic in semenk (brez vrst rodu Rubus). V vrednotenje so vkljucene rastlin­ske vrste tako gozdnih kot negozdnih fitocenoz, vkljucno z vegetacijo agrarnih kultur, vodnih in halogenih fitocenoz ipd. V posebnem poglavju je opredeljenih kar 216 vrst robid (Rubus sp.) . Poleg tega pa je ocenjeno ekološko odzivanje številnih mahov iz 279 rodov in lišajev iz 148 rodov. Metoda obravnava ekološke zahteve posa­meznih rastlin. RastHnske VTste so po Ellenbergu opredeljene glede na naslednje ekološke dejavnike: svetlobne razmere (L), toplotne razmere (T), kon­tinentaJnost (K), vlažnostne razmere (F), reakcijo tal (R), dušik v tleh (N), slanost tal (S) in odpornost na težke kovine (B,b). Poleg tega je opredeljena tudi življenjska oblika rastline (Leb.) in obstojnost listov (B) ter fitosociološka pripadnost rastline (Soz. Verh.). Ellenberg (ELLENBERG et al. 1991) opredeljuje rastline tudi glede na pogostnost in njihovo ogroženost (Haufigk.). Ekološka reakcija rastlinskih vrst je ovredno­tena v devetstopenjski lestvici. Stopnja 1 pomeni najmanjšo in stopnja 9 najvecjo mero dolocenega dejavnika. Lestvica za talno vlago je podaljšana na 12 stopenj (dodatne 3 stopnje za vodne ras­tline). V predstavitveni preglednici so zajeti nasled­nji ekološki dejavniki: Atlas gozdnih tal Slovenije 1) SVETLOBNE RAZMERE (L = Lichtzahl) (v odnosu na relativno inteziteto svetlobe v poletnem casu) Indikadjska Svetlobne razmere rednost vrste povsem sen c nih leg (pogosto spre­ jemajo manj kot 1 %, redko vec kot 30 % polne dnevne svetlobe) 2 rastline med 1 in 3 sencne vrste 4 rastline med 3 in S 5 polsencne vrste (sprejemajo vec kot 10%, toda le izjemoma v polni dnevni svetlobi) 6 rastline med S in 7 7 polsvetlobne vrste 8 rastline med 7 in 9 9 vrste svetlobnih razmer (redko manj kot SO% Eolne dnevne svetlobe) 2) TOPLOTNE RAZMERE (T = Temperaturzahl) (glede na vegetacijske cone in višinske pasove) Indikacij s­ka vrednost Toplotne razmere samo v mrzli klimi (borealni, arkticni ali alpinski pas) 2 rastline med 1 in 3 3 vecinoma v hladni klimi (montanski ali subalpinski pas) 4 rastline med 3 in 5 5 rastline zmerno toplega obmocja (vecinoma v submontanskem pasu Sr. Evrope) 6 rastline med 5 in 7 7 vecinoma v topli klimi (vec ali manj redko v severnem delu Sr. Evrope) 8 rastline med 7 in 9 9 samo v zelo topli klimi (mediteranske vrste) 3) KONTINENTALNOST (K = Kontinenta­litatszahl) (v skladu s stopnjami kontinentalnosti s posebnim pou­darkom na temperaturnem minimumu in maksimumu) Indikacijska Kontinentalnost vrednost euoceanske vrste (dotika Sr. Evropo le na skrajnem zahodu) 2 oceanske vrste 3 med 2 in 4 4 suboceanske vrste (vecinoma v celotni Sr. Evropi) 5 med4in5 6 subkontinentalne vrste (vecinoma v vzhod­nem delu Sr. Evrope) 7 med 6 in 8 8 kontinentalne vrste (dotika le vzhodni del Sr. Evrope) 9 euk.ontinentalne vrste (le na posameznih mestih Sr. Evrope) 4) VLAŽNOST (F = Feuchtzahl) (pojavljanje v odnosu na vlažnost tal ali nivo vode) Indikacij ska Vlažnostne razmere vrednost ------~--------~~~~------~ na ekstremno suhih tleh (npr. na golih skalah) 2 med 1 in 3 na suhih tleh 4 med3 in S s na svežih tleh 6 med S in 7 7 .na vlažnih tleh, ki se ne osušijo 8 med 7 in 9 9 na mokrih tleh (pogosto slabo zracna tla) 10 na obcasno poplavljenih tleh ll vodne rastline, ki imajo liste vecinoma v kontaktu z atmosferskim zrakom 12 podvodne rastline, ki so vecino casa v celoti pod vodo S) REAKCIJA TAL (R = Reaktionszahl) (pojavljanje v odnosu na kislost tal) Indikacijska Reakcija tal vrednost samo na zelo kislih tleh 2 med lin 3 3 vecinoma na kislih tleh 4 med 3 in 5 s vecinoma na slabo kislih tleh 6 med 5 in 7 7 vecinoma na nevtralnih tleh, vendar tudi na kislih in alkalnih tleh 8 med 7 in 9 9 samo na nevtralnih ali alkalnih tleh 6) DUŠIK V TLEH (N = Stickstoffzahl) (pojavljanje v odnosu na preskrbo tal z dušikom) Indikacij ska vrednost Preskrbljenost z dušikom samo na tleh z zelo malo mineralnega dušika 2 med 1 in 3 3 vecinoma na tleh z malo dušika 4 med 3 in 5 s v tleh s povprecno vsebnostjo dušika 6 med 5 in 7 7 vecinoma na tleh bogatih z roineralnim dušikom 8 indikator za dušik 9 samo v tleh bogatih z mineralnim dušikom (indikatorji onesnaženja) Slika 9: Navadni ruj (Cotinus coggygria.) je znacilna vrsta Slika 10: Navadna ciklama (Cyclamen purpr~rascens) porašca grmišc in svetlih gozdov skalnatega Krasa (foto: L. Kut­sveža, hum ozna, evtricna tla, ki so se razvila na dolomitu in nar) tudi na drugih karbonatnih kamninah (foto: L. Kutnar) Slika 11: Navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas) raste Slika 12: Mocvirski tulipan ali mocvirska logarica (Fritil­v vlagoljubnih gozdovih na tleh pretežno koluvialnega laria meleagris) je zavarovana vrsta, ki živi na vlažnih do znacaja (foto: L. Kutnar) mocvirnih rastišcih (foto: L. Kutnar) Slika 13: Navadno tevje (Hacquetia epipactis) je znacilnica Slika 14: Navadni jetrnik (Hepatica nobilis) porašca pred­predgorskih bukovih gozdov (Hacquetio-Fagetum), ki vsem sveža, dobro rodovitna, humozna, evtricna tla na porašcajo predvsem rendzine in rjava pokarbonatna tla na apnencu (foto: L. Kutnar) dolomitih in tudi apnencih (foto: L. Kutnar) Slika 15: Brezklaso lisicje (Huperzija se/ago) porasca Slika 16: Velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) je predvsem humozna, districna tla v iglastih gozdovih (foto: znacilnica gorskih bukovih gozdov (Lamio ~Fagetum), ki L. Kutnar) porašcajo predvsem rendzine in rjava pokarbonatna tla na apnencih in dolomitih (foto: L. Kutnar) Atlas gozdnih tal $loven-je Preglednica 1: Indikacijske vrednosti po Ellenbergu et al. (1991) za demonstracijske rastlinske vrste ? -rastlina ni bila ovrednotena; x-rastlina se pojavlja v zelo razlicnih razmerah glede na dolocen dejavnik (rastlina ni indikator specificnih razmer, je indiferentna glede na doloceni dejavnik, npr. se pojavlja na sušnih in vlažnih tleh) Izbrane (demonstracijske) vrste uvršcajo Ellen­tulipan. Relativno mrzlo klimo pa nakazuje mah berg s sodelavci ( 1991) vecinoma med sencne lasasti kapicar. do polsencne vrste. Po njihovi oceni se v izrazito Med izbranimi rastlinami prevladujejo subo­svetlobnih razmerah pojavljata le jesenska vresa ceanske vrste, ki jih obicajno najdemo v celotni in mocvirski tulipan. Srednji Evropi. Vecina izbranih vrst se pojavlja v zelo razlicnih Vecina izbranih vrst nakazuje povprecne toplotnih razmerah (so zanje indiferentne). V bolj vlažnostne razmere. Na izrazito mokrih tleh topli kli.mi se najpogosteje pojavlja mocvirski se pojavlja navadna kalužnica in v povpre­ Atlas gozdnih tal Slovenije cju malo manj mohih tleh mocvirski tulipan. Indikatorji zelo kislih tal so jesenska vresa, rebrenjaca, brusnica in lasasti kapi car. Karbonatna tla s pretežno nevtralnimi reakcij ami pa nakazuje navadna ciklama. Najbolj izraziti indikatorji velike vsebnosti dušika v tleh so crni bezeg, veh~a kopriva in trpežna srebrenka. Na praviloma z rastlinam dostopnim dušikom revnih tleh pa se pojavljata jesenska vresa in brusnica. Metoda vrednotenja rastišcnih dejavnikov in relativne kvalitete rastišca po Koširju (1992) zajema 486 praprotnic in semenk ter 52 mahovnih vrst. Metoda oz. seznam rastlin je bi[ kasneje še dopolnjen in sedaj vkljucuje 761 rastlinskih vrst od tega 94 mahov in lišaj ev. V oceno so vkljucene pretežno rastlinske vrste naših najbolj razširjenih gozdn.ih združb. Številne rastline so ocenjene loceno po razlicnih rastlinskih kombinacijah, glede na razlicne maticne substrate, tako da imamo na voljo precej vecje število valorizacij ( ovrednotenj) rastlinskih vrst (trenutno je vkljucenih kar 1.668 valorizacij rastlin s po šestimi ocenami za izbrane dejavnike). Kvaliteta rastišca rastlinske vrste ni ocenjena po povprecnih rastišcnih razmerah v fitocenozi, temvec po razmerah v sinuzijah, kjer se optimalno uveljavljajo. Ker so podobne sinuzije lahko skupne vec razlicnim fitocenozam, se tudi indikatorski pomen rastlinske vrste razširja na širši krog fitocenoz in gozdnih združb. Po drugi strani pa se ista rastlinska vrsta lahko pojavlja v razlicnih ekoloških razmerah tj. v razlicnih gozdnih združ­bah oz. v sestavi razlicnih rastlinskih kombinacij. Ker so valorizacijski koeficienti za rastlinsko vrsto ocenjeni po dejanskih rastišcih dejavnikih, se lahko ekološka oznaka za isto rastline na raz­licnih rastišcih (npr. zaradi razlicnega maticnega substrata) precej razlikujejo. Valorizacija gozdnih rastišc temelji na povezavi indikatorskega pomena rastlinskih vrst in kvalitete rastišc, ki jih naseljujejo. Za neposredno delo z gozdom moramo poznati za vsak gozdni sestoj ali gozdno fitocenozo njihove (njene) potenciale in znacElnosti, ki so pomembne za ohranjanje stabilnosti in optimalno izkorišcanje njenega rastišcnega potenciala. S pomocjo metode vrednotenja po Koširju (1992) obravnavamo realno vegetacijo. Celotna rastlinska kombinacija fitocenoze se pri vred­notenju uveljavi z upoštevanjem individualnega indikatorskega pomena rastline in njenega deleža (njene pokrovnosti in številcnosti) v fitocenozi. Pri valorizaciji fitocenoze dobimo odgo­vor o: -izrazitosti posameznih dejavnikov v fi.to­cenozi (iz deleža rastlinskih vrst po ekološkem pomenu) -s frekvencno krivuljo, ki opredeljuje ekološko (ne)homogenost fitocenoze, -ekološki spekter združbe po ekoloških sku­pinah rastlinskih vrst, -pripadnost rastlinskih vrst fitocenološkemu sistemu in -relativno boniteteto rastišca (z rastišcnim koeficientom Rk je ocenjena (lesno) proizvodna sposobnost rastišca). Da bi dosegel povezavo med indikatorskim pomenom rastlinskih vrst in kvaliteto rastišc, je Košir (1992) vrednosti ekoloških dejavnikov raz­vrstil v kvalitetne stopnje in te z valorizacijskimi koeficienti (Vk, VIs, ... ,Vk) povezal v relativne 16 odnose od najboljših proti najslabšim rastišcem oz. s stališca ekološke stabilnosti rastišca od opti­malnih proti ekstremnim rastišcem. Z dolocitvijo kvalitetnih stopenj za ekološke parametre je opre­delil številne možne kombinacije, ki nakazujejo kvaliteto rastišca rastlinskih vrst in preko njihove znacilne rastlinske kombinacije na kvaliteto rastišc fitocenoze. V sem tem kombinacijam med dejavniki in njihovimi kvalitetnimi stopnjami je skupno, da boljša kvalitetna stopnja v okviru vsakega dejav­nika pomeni boljše rastišcne razmere v pogledu njegove proizvodne sposobnosti in obratno, slabša stopnja pomeni slabše rastišce. Seštevek vseh šestih rastišcnih dejavnikov (petrografski substrat, kislost tal in oblika humusa, globina tal, skeletnost oz. kamenitost, stopnja vlažnosti rastišca, lokalne klimatske znacilnosti) nam daje relativno kvaliteto rastišca (Rk) za posa­mezno rastlinsko vrsto. Za potrebe vrednotenja relativne bonitete rastišca fitocenoze se preko rastišcnega koeficienta rastlinske vrste (Rk) (tj . po indikativnem pomenu rastlinske vrste) povezujejo v obliki tehtanega povprecja v rastišcni koeficient (Rk) fitocenoze. Zaradi obsežnosti obdelave valorizacij~kih koeficientov je bila izdelana tudi racunalniška aplikacija, ki omogoca lažjo, optimalnejšo upo­rabo te metode. Razclenitev ekoloških dejavnikov po kvalitet­nih razredih po Koširju (1992) je naslednja: (Glej stran 386) Slika 17: Beli mah (Leucobryum glaucum) je vezan na zelo kisla, districna tla k.isloljubnih listnatih in iglastih gozdov ter resav (foto: L. Kutnar) Slika 18: Brinolistni lisicjak (Lycopodium annotinum) na­jdemo predvsem v kisloljubnih gorskih in visokogorskih gozdovih (foto: L. Kutnar) RASTIŠCNI KOEFICIENT RASTLINSKE VRSTE Z rastišcnim koeficientom izrazimo relativno kvaliteto rastišca vsake rastlinske vrste. Rastišcni koeficient je seštevek valorizacijskih koeficientov vseh šestih rastišcnih dejavnikov. Seštevki se gibljejo od 6 do 66 (za mahove 4 do 46). Rastline rastišc Slika 19: Spomladanska torilnica ( Omphalodes verna) je Slika 20: Lasasti kapicar (Polytrichum formosum) praviloma znaciinica dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Omphalodo­raste v obliki blazinic na vlažnih, districnih tleh (foto: L. Fagetum) (foto: L. Kutnar) Kutnar) Slika 21: Šotni mahovi (Sphagnum sp.) rastejo na razlicnih barjih in v vlažnejših gozdovih (foto: L. Kutnar) z najvecjo proizvodno sposobnostjo (rastišcni koeficient 17) imajo seštevek od 6 -8 (mahovi in lišaji od 4 -6). Tako rastišcni koeficient pada do O. Tej vrednosti pa ustreza seštevek od 60 -66 (mahovi in lišaji od 43 -46). Rastišcni koeficient celotne fitocenoze je teh­tana srednja vrednost rastišcnih koeficientov za posamezne rastline, pri cemer je utež koefici- Slika 22: Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je zimzeleni grmic, ki porašca zelo kisla, districna tla (foto: L. Kutnar) ent pokrovne vrednosti posameznih rastlinskih vrst. Koeficient pokrovne vrednosti po van der Maarel-u predstavlja modifikacije pokrovne vrednosti, ki jo obicajno ocenjujmo po metodi Braun-Blanqueta. Najvec valorizacijskih koeficientov izbranih vrst kaže na nevtralno-alkalna tla (valorizacijska vrednost 5). Nakazovalke izrazito kislih tal (pH je lahko celo pod 3,5) so po Koširjevi oceni (1992) rebrenjaca, jesenska vresa in brusnica. Vecina izbranih vrst najpogosteje raste na sred­nje globokih tleh (30-60 cm). Na zelo plitvih tleh (pod 15 cm) se obicajno pojavlja trpežna srebrenka. Trpežna srebrenka je tudi rastlina skeletnih, peš­cenih tal z vec kot 75% deležem skeleta. Ta vrsta obicajno nakazuje veliko skeletnost tal na razlicnih maticnih podlagah (K ali S). Velik delež skeleta v tleh obicajno nakazuje tudi navadna kalužnica in navadni kopitnik (S). Zelo globoka tla (nad 100 cm) z zelo malo skeleta (pod 1 %) obicajno porašca rebrenjaca (K, NS) in jesenska vresa (K). Na zelo mokrih rastišcih se pojavlja navadna kalužnica. Nekoliko manj mokra tla obicajno porašca mocvirski tulipan. Velika vecina izbranih vrst porašca zmerno sveža do sveža tla. Zmerno suha rastišca pa pogosteje naseljujejo (po KOŠIR 1992) damasonijeva naglavka, brusnica, jesenska vresa (S) in lasasti kapicar (S). Atlas gozdnih tal Slovenije ----------------~------------------------~ 1) PETROGRAFSKI SUBSTRAT 4) SKELETNOST OZ. KAMENITOST K valit. stop. Kamnina oz. preperina Valoriz. koef. (V 1) bogati in nevtralni silikati (delež lahko preperljivih mineralov je vecji od 7%) II mešani substrati, aluviji, deluvialne 5 ilovice silikatnega zaledja ipd. III kisli silikati (delež preperljivih mineralov je od 3 -7%) 7 IV apnenci, laporni apnenci in apneni laporji (nad 50% CaC03 ) in dolomitizirane oblike teh kamnin 9 v dolomiti, dolomitni peski in kisli sterilni silikati z deležem zemljoal­kalij, ki je pod 3 % 11 VI organska podlaga (šota, lubje, odmrli lesni ostanki, štori, .. . ) 13 2) KISLOST TAL IN OBLIKA HUMUSA K valit. V alo ri z. Kislost in oblika humusa stop. koef. (V2) zmerno kisla (pH ok. 5), sprsteni­nasta prhnina do boljša prhnina n slabo kisla (pH pod 6), sprstenina (slabša) 3 JII nevtralno-alka/na (pH = 6,5 ali vec), sprstenina 5 TV kislo (pH nad 4,5), prhnina slabše biološko neugodne oblike; prašnata prhnina (v nižjih legah) ali s surovim humusom (v višjih legah) 9 v zelo kislo do kislo (pH pod 3,5), surov humus 13 3) GLOBINA TAL-SOLUM K valit. Valoriz. Globina tal-solum stop. kocf. (V3) nad 1 OO cm -zelo globoka 1 II 60 -l OO cm -globoka 3 lll 30 -60 cm -srednje globoka 5 IV 15-30 cm-plitva 7 v pod 15 cm -zelo plitva 9 Kvalit. Delež skele ta v tleh (pros-Valoriz. stop. tor ski) koef. (V4) zelo slabo kamenito oz. pešceno (pod 1%) II slabo skeletne oz. pešceno (1 -10%) 3 .III srednje katnenito oz. pešceno 5 (lO-30%) IV mocno kamenito oz. pešceno 7 (30-SO%) v zelo mocno kamenito oz. 9 pešceno (50-75%) VI skeletna tla, pesek (nad 75%) ll S) STOPNJA VLAŽNOSTI RASTIŠCA K valit. stop. VIII v II Vlažnostne razmere zelo suho -suho (toplo) zmerno .suho (toplo) zmerno sveže -sveže Ekološka sl..-up. la Ib Il Valoriz. koef. (V5) 13 7 3 zmerno sveže -zmerno vlažno III IV VI po bocno zelo vlažno menjajoce zelo vlažno in zmerno mokro IV v 5 9 VII mokro VI 11 6) LOKALNO KLIMATSKE ZNACILNOSTI K valit. Lokalno klimatske znacilnosti Valoriz. stop. koef. (V 6) višja zracna vlaga, umerjeno to- plo, pogostejša megla v poletni vegetacijski periodi; ravnina do spodnje gorske stopnje: -hladne lege 3 -tople lege II sredogorje do montanske stopnje: -hladne vlažne lege, jarki ipd. 5 7 -tople ali sušne in drenažne lege, grebenske lege III hladne klima višjih nadmorskih 9 višin (altimontanska, subalpins­ ka stopnja, mrazišca) Atlas gozdnih tal Slovenije Preglednica 2: Valorizacijski koeficienti po Koširju ( 1992) za demonstracijske rastlinske vrste * -Vrsta ni bila ovrednotena pred objavo metode v l. 1992, ovrednotena in vnesena v banko podatkov je bila ob pripravi tega prispevka. Oznaka substrata: NS -silikatne kamnine z velikim deležem lahko preperljivih silikatov; S -silikatne kamnine z manjšim deležem lahko preperljivili silikatov; K-S-mešani substrati, naplavine; K-karbonatna podlaga; K9 -karbonatna podlaga v visokogorski stopnji; D -dolomit; O -organska podlaga. Atlas gozdnih tal Slovenije Za vecino izbranih vrst je znacil11o pojavljanje v hladnih, vlažnih legah v sredogorju. Po Koširjevi oceni najvecjo proizvodno sposo­bnost rastišca med izbranimi vrstami nakazujejo navadni kopi tnik (NS), rebrenjaca (NS) in navadna glistovnica (NS). Najmanjše rastišcne koeficiente pa je ocenil za brusnice in jesensko vreso (S). Ellenbergova (1991) in Koširjjeva ( 1992) metoda sta deloma primerljivi v pogledu izbora ekoloških dejavnikov (npr. vlažnost, reakcija tal) za vrednotenje indikacijskega pomena rastlinskih vrst. Pod dolocenimi pogoji dajeta metodi pri­merljive rezultate in se lahko v veliki meri tudi dopolnjujeta. VIRI: ELLENBERGER, H. 1 WEBER, E. H. 1 DULL 1 WITRH, V. 1 WERNER, W 1 PAULISSEN, D. , 1991 . Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. -Scripta Geobotanica, 18, Erich Goltze Kg, Gottingen, 248 s. KOŠIR, Ž., 1975. Gozdarstvo : vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno-proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.-Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Podrocje za prostorsko planiranje, Ljubljana, 133 s. KOŠIR, Ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc in ekološkega znacaja fitocenoz. -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 58 s. KUTNAR, L., 1997. Primerjava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišc na primeru Landolta (1977), Ellenberga et al. (1991) in Koširja (1992).-Magistrsko delo, BF Oddelek za biologijo, Ljubljana, 125 s. LANDOLT, E., 1977. Okologische Zeigerwerte zur Schweizer Flora. -Geobotanischen Institut der Eidg. Techn. Hochschule, 64 Heft, Zurich, 208 s. Zahvala Zahvaljujemo se VISJemu predavatelju mag. Tomažu Prusu za recenzije vseh dosedanjih šestih delov Atlasa gozdnih tal in ili·. Živku Koširju za pomembna vsebinska dopolnila prispevka. ~~­ ~~:..· Strokovna razprava ·----­ -------'---= GDK: 383.676.12: "1974-1990":921 (063) Financiranje gradnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 1990 z vidika denacionalizacije gozdov Milan ŠINK01 Izvlecek: V denacionalizaciji gozdov so pomembni tudi zahtevki koncesionarjev za placilo povecane vrednosti gozdov zaradi gradnje gozdnih cest v prejšnjem sistemu. V prispevku je opredeljeno merilo za upravicenost do nadomestila za vecvrednost gozdov. Na podlagi opisa sistema financiranja gozdnih cest v obdobju po nacionalizaciji gozdov trdimo, da so zahtevki sedanjih koncesionarjev po nadomestilu za morebitno povecano vrednost gozdov neutemeljeni. Kljucne besede: denacionalizacija, gozd, gozdne ceste 1 UVOD Kot kriterij upravicnosti je uporabljen nacin prevzemanja bremen za naložbe v gozdne ceste. Denacionalizacijski postopek vracanja po drugi Kot upravicen je opredeljen tisti del terjatve, svetovni vojni nacionaliziranih gozdov poteka ki se nanaša na samostojne poslovne odlocitve že petnajsto leto, kar se zdi, da presega vse družbenih podjetij v tistem casu (Temeljnih orga­razumne roke v okviru pravne države. S pri­nizacij združenega dela-TOZD v gozdarstvu in spevkom želim podati uvid v tematiko z vidika lesarstvu)in z njimi povezanimi. žrtvovanji, ne pa upravicenosti terjatev do povecane vrednosti delež, ki so ga morali TOZD vložiti v gozdne ceste gozdov z vidika nekdanjega sistema finan­zaradi sistemskih predpisov. Zato bo predstavljen ciranja gradnje gozdnih cest in prispevati k sistem financiranja gozdnih cest v obravnavanem osvetlitve tematike. Predmet prispevka je zato obdobju in vloga posameznih virov financiranja predstavitev financiranja gradnje gozdnih cest v ter pomen zakonskih predpisov pri zagotavljanju Sloveniji v obdobju, ko so z družbenimi gozdovi sredstev za naložbe v gozdne ceste in na tej podlagi gospodarile gozdnogospodarske organizacije opredeljena morebitna upravicenost do odškod­in so gozdovi sedaj predmet denacionalizacije. nine zaradi povecane vrednosti gozdov. Zakon o denacionalizaciji (1991) v 25. clenu doloca postopek vracanja nepremicnine z 2 CASOVNI PREGLED vidika spremembe njene vrednosti. V primeru FINANCIRANJA GRADNJE bistvenega povecanja vrednosti nepremicnine GOZDNIH CEST V OBDOBJU zakon predvideva možnost, da se za razliko v 1951-1990 vrednosti placa odškodnina. Ob uresnicevanju dolocil o placilu povecane vrednosti nepremic­V gozdarstvu je bilo po letu 1951 uveljavljeno nine se pojavljata dve vprašanji ln sicer, ali je nacelo samofinanciranja, kar pomeni, da je moralo nastopilo bistveno povecanje vrednosti in kdo gozdarstvo samo zagotavljati sredstva za repro­je upravicen do terjatve na racun povecane dukcij o predvsem s prodajo gozdnih lesnih proiz­vrednosti. Ugotavljanje morebitnega bistvenega vodov. Država po letu 1951 ni bila vec pomemben povecanja vrednosti gozdov zaradi gozdnih cest vir sredstev za vlaganja v gozdove (WINKLER et ni predmet prispevka. Z upoštevanjem sistema al. 1988:26). Manjše zneske je dobilo gozdarstvo financiranja vlaganj v Sloveniji v gozdne ceste iz republiškega proracuna v letih 1970-73, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega bila porabljena za gozdno biološko reprodukcijo. stoletja, bo v nadaljevanju prikazano, da kon­Leta 1951 so bili ustanovljeni in se kasneje veckrat cesionarji niso upraviceni do odškodnine za celotno morebitno povecano vrednost gozdov 1 Mag. M. S. uni. dipl. inž. gozd., ekon., milan.sinko@bf. zaradi naložb v gozdne ceste. uni-lj.si. GozdV 63 (2005) 9 389 Šinko. M.: Financiranje gradnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 199_0_ .. _· ____ _ preoblikovali gozdni skladi za obnovo gozdov, v katere so morali lastniki gozdov vplacevati delež od prodajne cene gozdnih sortimentov za razlicne vrste vlaganj v gozdove. Sredstva so se oblikovala administrativno in prilagajala razmeram na trgu. Od leta 1963 se je iz skladov financirala tudi grad­nja gozdnih prometnic. Leta 1965 je republiški zakon o gozdovih proglasil družbene gozdove za osnovna sredstva gozdnogospodarskih organizacij in je bilo treba zanje obracunavati amortizacijo v odstotkih od ugotovljene vrednosti gozdov. Zakon o gozdovih iz leta 197 4 je ukinil gozdne sklade (l. 1975) in uzakonil nove vire za finan­ciranje razširjene gozdne reprodukcije, med katero je bila uvršcena tudi gradnja gozdnih cest. Zakon je dolocil obvezen prispevek porab­nikov lesa za razširjeno gozdno reprodukcijo in obveznost ugotavljanja dela dohodka TOZD, ki je rezultat izjemnih naravnih in proizvodnih pogojev (rente) in je bil namenjen za razširjeno gozdno reprodukcijo v obmocju in združevanje na ravni SlS za gozdarstvo Slovenije. Gozdarstvu je bil povrnjen tudi del prispevka za gorivo, ki so ga gozdnogospodarske organizacije placevale za financiranje javnih cest in je bil zajet v ceni goriva. V financiranje reprodukcije so vkljuceni tudi porabniki lesa, ki so najprej placevali 1 % od nabavne cene gozdnih sortimentov za združevanje na ravni SlS za gozdarstvo Slovenije (WINKLER et al. 1988: 29), od leta 1976 do 1980 pa so porab­niki placevali 2,5 %. Sredstva nad minimalno stopnjo so bila namenjena za gradnjo gozdnih cest na gozdnogospodarskih obmocjih, kjer so bila ustvarjena. V srednjerocnem obdobju 1981­1985 je bil prispevek 1 %, razen na obmocjih, kjer so se dogovorili za višjega. Obseg sredstev se je dolocil s planskimi akti Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo obmocja (WINKLER 1986: 114). Zaradi monopolnega položaja gozd­negospodarskih organizacij pri prodaji gozdnih sortimentov lesni industriji, ki se je izražala z obvezno prodajo lesa tudi iz zasebnih gozdov preko gozdarskih podjetij ter uravnavanje porabe lesa znotraj gozdnogospodarskih obmocij, so bila gozdarska podjetja v pogajalskih prednostih pri dolocanju pogojev prodaje Gradnja in vzdrževanje gozdnih cest je bila od leta 1985 dolocena kot dejavnost s posebnim družbenim interesom, ker se gozdnim cestam ni pripisoval zgolj gospodarski pomen povezan s pridobivanjem gozdnih proizvodov, ampak tudi pomen za razvoja gorskih kmetij, turizem in rekreacij o (lovstvo). Status posebnega družbenega interesa je pomenil tudi to, da je imela država vecje pristojnosti pri dolocanju pogojev in nacinu opravljanja posameznih dejavnosti v gozdarstvu. V gozdarstvu je bilo posebej pomembno gozd­nogospodarsko nacrtovanje) kije bilo podlaga za gospodarjenje z gozdovi. Zakon o gozdovih iz leta 1974 je dolocal, da se gozdnogospodarska obmocja razvijajo tako, da se za vse gozdove med drugim zagotavlja .. .'programiranje gozdnih prometnic ter oblikovanje in usmerjanje sredstev za nacrtno in usklajeno odpiranje gozdov z god nimi prometni­cami' ( cl.11). Gozdnogospodarski nacrti obmocij so morali vsebovati tudi ekonomske financne programe, s katerimi se ustvarijo razpoložljiva in potrebna sredstva za izboljšanje biološkega stanja gozdov, njihove tehnicne opremljenosti in gradnje gozdnih prometnih zvez (cl. 35). Tudi Zakon o gozdovih iz leta 1985 je dolocal ( cl30 ), da nacrti vsebujejo strokovne-tehnicne pogoje in nacine varstva, gojenja in izkorišcanja gozdov ter odpiranje gozdov z gozdnimi promet­nicami. V sebi na gozdnogospodarskih nacrtov se je odražala tudi v ekonomskem planiranju. Delavci TOZD pri odlocanju za vlaganja v gozdne ceste niso upoštevali zgolj ekonomskih kriterijev, ki so pri investicijskem odlocanju o gradnji gozdnih cest pomenili 70 odstotkov, ostalih 30 odstotkov je bilo neekonomskih kri­terijev (KAVCIC et al. 1989: 34). To pomeni, da nekatere ceste ne bi bile zgrajene, ce bi obveljal samo gospodarski interes TOZD. Nacrtovana secnja, je bila v gozdnogopodarskih organizacijah po anketi leta 1989 najpomembnejši dejavnik za gradnjo gozdnih cest v samo dveh organizacijah. Prevladovanje neekonomskih meril za graditev gozdnih cest je bilo po mnenju gozdnogospo­darskih organizacij dokaz, da ceste niso bile ekonomske naložbe (KAVCIC et al. 1989:37). Sklepamo lahko, da zato delavci TOZD pretežno niso imeli spodbud za vlaganja v gozdne ceste na racun osebnih dohodkov. Podobno sliko pokaže raven sprejemanja meril za odlocanje o gradnji gozdnih cest. Merila so bila sprejeta predvsem _ ___ Šinko , t0 ·: Finan~ i~nj~g~dnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 1990 Preglednica l: Viri in nosilci vlaganj v gozdne ceste leta 1985 (Vir: WINKLER et al. 1988:30) Viri sredstev Zavezanec Združevanje sredstev del izjemnega dohodka %prodajne cene gozdnih sortimen­tov (renta) cisti dohodek TOZD gozdarstva Porabniki lesa TOK* gozdarstva Obmocne SrS za gozdarstvo; v manjši meri SlS za gozdarstvo Slovenije Povracilo za ceste, ki je vsebovano v ceni goriva srs za ceste SIS za gozdarstvo Slovenije Amortizacija TOZD/TOK gozdarstva Cisti dohodek -del za razširitev materialne osnove dela Krediti TOZD/TOK gozdarstva preko poslovnih bank w TOK -Temeljna organizacija kooperantov-organizacijska oblika združevanja zasebnih lastnikov gozdov v prejšnjem sistemu na ravni gozdnogospodarskih organizacij ( 6 gg o) Zakon o gozdovih iz leta 1985 je opredelil nove in v treh gozdnogospodarskih organizacijah na vire in nosilce gozdne reprodukcije na podrocju ravni TOZD in TOK-ov. To pomeni, da so imeli gozdnih cest, ki so predstavljeni v preglednici l. V delavci pri odlocanju posredno vlogo (KAVCIC nekdanjem družbeno-ekonomskem sistemu se je et al. 1989: 34). gradnja gozdnih cest financirala iz razlicnih virov Sistem financiranja odpiranja gozdov z goznimi in ne samo virov povezanih z organizacijami, iz cestami po Zakonu o gozdovih iz leta 1985 katerih se je oblikoval koncesionar. Preglednica 2: Viri sredstev za naložbe v gozdne ceste v Sloveniji v % od skupaj vloženih sredstev za gradnjo gozdnih cest (Vir: POTOCNIK et al. 1991:205) Leto Skupaj mio din % Lastna sredstva GGO SlS za gozdarstvo Sredstva porabnikov lesa Krediti bank Druga sredstva 1976 111 100 68 15 7 10 1977 138 100 39 12 7 32 10 1978 156 100 39 8 15 30 8 1979 193 100 35 7 13 20 25 1980 207 100 35 11 17 20 17 1981 458 100 40 7 20 16 17 1982 693 100 47 7 30 7 9 1983 833 100 58 8 26 6 2 1984 1149 100 49 5 33 4 9 1985 1752 100 50 5 40 2 3 1986 3228 100 61 13 24 7 s 1987 4971 100 68 3 21 4 4 1988 14193 100 68 2 16 2 12 1989 131276 100 81 14 1 4 1990 36 100 85 s 3 7 Sinko, M.: Financiranje gradnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do_1_99_0_._-· ___ _ V strukturi virov sredstev za naložbe v gozdne ceste so bila poleg 'lastnih sredstev' gozdnih gospodarstev tudi sredstva Samoupravne interesne skupnosti (SIS) za gozdarstvo, sredstva porabnikov lesa, krediti bank in druga sredstva (preglednica 1). V Sloveniji je bil v obdobju najvecjega fizicnega obsega gradnje gozdnih cest (1976-1985) delež 'lastnih sredstev' gozdnih gospodarstev od 35 do 68 odstotkov vrednosti naložb v gozdne ceste in se je lahko precej razlikoval med posameznimi leti in med gozdnimi gospodarstvi (preglednica 2). Delež lastnih sredstev gozdarskih podjetij se je poveceval, vendar se je zmanjševala kolicina zgra­jenih gozdnih cest. Z zmanjševanjem sistemskih virov za gradnjo gozdnih cest, se je zmanjševala gradnja gozdnih cest. Leta 1990 so gozdarska pod­jetja v gradnjo investirala 85 %lastnih sredstev za gradnjo 82 kilometrov cest, medtem ko se je leta 1981 zgradilo 409 kilometrov cest in je bil delež sredstev gozdnih gospodarstev 40 odstotkov. Pomemben delež sredstev za naložbe v gozdne ceste je pomenilo tudi 'združevanje sredstev' TOZD porabnikov lesa, ki so na podlagi samo­upravnih sporazumov za oskrbo z lesom prispe­vali od sedem do štirideset odstotkov vrednosti naložb v gozdne ceste. Na prvi pogled se zdi, da so koncesionarji zato upraviceni do odškodnine za povecano vrednost najvec do deleža, ki so ga sami zagotovili (t.i. 'lastna sredstva'). Višina 'lastnih sredstev' v veliki meri ni bila posledica zgolj poslovnih odlocitev TOZD, ki so gospo­darili z družbenimi gozdovi. Poleg predpisane amortizacije je bil vir sredstev za vlaganja v gozdne ceste tudi tisti del dohodka TOZD, ki je bil rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka (npr. nadpovprecno ugodne naravne razmere). Ta del dohodka se je združeval na razlicnih ravneh (obmocje, republika) tudi za gradnjo gozdnih cest in je bil predpisan v gozdni zakonodaji iz let 197 4 in 1985. Delež dohodka iz izjemnih ugodnosti v strukturi sredstev za gradnjo gozdnih cest je bil razlicen med gozdnogospodarskimi organi­zacijami in v nekaterih ga ni bilo zaslediti, saj je bil izracunan na podlagi stvarnih prodajnih cen in stroškov. To pomeni, da gozdnogospodarske organizacije niso imele spodbud za racionalizacije stroškov, ampak cim vecjo porabo (KAVCIC et al. 1989: 27) in zato za cim manjše odstopanje od republiškega povprecja. Zaradi sistema oblikovanja osebnih dohodkov v gozdarstvu v casu samoupravnega socializma, pa delavci zaradi nacina oblikovanja lastnih sredstev niso bili prikrajšani pri placah in verjetno tudi ne zaradi morebitnega odplacevanja bancnih kreditov, ki so bili najeti za naložbe v gozdne ceste. Krediti so se odplacevali iz celotnega pri­hodka, kar je sicer vplivalo tudi na višino cistega dohodka, ki je vir za osebne dohodke, vendar je obseg cistega dohodka v gozdarstvu praviloma zagotavljal ustrezne osebne dohodke. TOZD so za gradnjo gozdnih cest uporabili lastna sredstva, ki so bila sestavljena iz amortiza­cije in akumulacije. Z zakonom je bila predpisana minimalna stopnja amortizacije, ki je ni bilo mogoce porabiti za osebne dohodke. Minimalna amortizacija se je odštela od celotnega prihodka in s tem res zmanjšala dohodek, ki je bil poleg tudi vir za osebne dohodke (v cistem dohodku), vendar delavci na to niso imeli vpliva zaradi zakonskega predpisovanja zneska minimalne amortizacije. Akumulacija je v nekaterih gozdnogospodar­skih organizacijah pomenila pomemben delež sredstev za gradnjo gozdnih cest, vendar je imela država velik vpliv tudi na oblikovanje akumulacije in osebnih dohodkov, ki so se tudi razporejali iz cistega dohodka. Mehanizmi vplivanja so bili družbeni dogovori in panožni samoupravni sporazumi (ŠINKO 1984:18). Akumulacije so sestavljali: del dohodka za amortizacijo nad zakonsko pre pisano stopnjo, del cistega dohodka za poslovni sklad, del cistega dohodka iz izjemnih ugodnosti in del cistega dohodka za rezervni sklad. Akumulacija se ni dolocila vnaprej, ampak se je najprej dolocil del za osebne dohodke po osnovah in merilih dolocenih v samoupravnih splošnih aktih. Zakon o združenem delu je poznal (cl. 152) tudi minimalno akumulacije (sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela), ki je bila dolocena s samo upravnim sporazumom. Dobicka podjetja niso mogla porabiti za place, zato njegova razporeditev za druge namene ni prizadela delavcev. Za fmanciranje gradnje gozdnih cest so TOZD vlagali tudi lastna-sredstva, ki so bila posledica ____ S_in_k_o:_ M.: Financiranje gradnje gozdnih cest v SR Sloveniji v obdobju od leta 1974 do 1990 _. _ avtonomne poslovne odlocitve TOZD in se nanašajo na del cistega dohodka (zdaj dobicka), ki so ga delavci namenili za razširitev materialne osnove dela. ZAKLJUCEK Sistem financiranja gradenj gozdnih cest v sedem­desetih in osemdesetih letih preteklega stoletja je bil kompleksen, zaradi cesar ni mogoce dolociti enega upravicenca pri morebitni odškodnini za povecano vrednost gozdov v postopku denacio­nalizacije. V preglednicah navedeni podatki se nanašajo na slovensko povprecje, zato je treba za pravicen pristop pri vsakem izracunu morebitne odškodnine iz naslova vlaganj v gozdne ceste upoštevati strukturo virov sredstev za financi­ranje gradnje. Z upoštevanjem sistema financiranja vlaganj v Sloveniji v gozdne ceste v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je mogoce ugotoviti, da koncesionarji, ki terjajo odškodnino za povecano vrednost gozdov, niso upraviceni do odškodnine za celotno morebitno povecano vrednost gozdov zaradi naložb v gozdne ceste. Delež lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij in obseg gradnje gozdnih cest se je casovno spreminjal, zato bi bilo treba izracunati morebitno upraviceno terjatev na racun povecane vrednosti gozda zaradi gradnje gozdnih cest za vsako izgrajene gozdno cesto posebej. Upraviceni delež morebitne odškodnine se nanaša samo na del cistega dohodka (zdaj dobicka), ki so ga delavci namenili za razširitev materialne osnove dela in bi imeli zaradi tega nižje osebne dohodke. Problematika pravnega nasledstva organizacij, ki so v preteklosti sofinancirale gradnjo gozdnih cest, onemogoca dolocitev drugih upravicencev do vecvrednosti gozdov. Država se kot sofinancer gradnje gozdnih cest v zadnjem obdobju prejšnjega sistema ni pojavljala. Poseben problem, ki v prispevku ni obdelan, je tudi nedorecenost metodologije izracuna pove­cane vrednosti gozdov, saj zakonodaja povezana z denacionalizacijo ne opredeli casovnih izhodišc GozdV 63 (2005) 9 za dolocanje izhodišcnih vrednosti pri izracunu razlike dveh vrednosti (zacetne in koncne). Vred­nost gozdov je namrec dinamicna kategorija, ki je odvisna od vrste ekonomskih in tudi zakonskih dejavnikov, ki so se v skoraj polstoletnem obdo­bju korenito spreminjali in vplivali na vrednost gozdov v dolocenem trenutku. Vendar je po mojem mnenju problematika dolocanja povecane vrednosti drugotnega pomena, saj ob upoštevanju kriterijev upravicenosti, do samega izracuna, verjetno sploh ne bo prišlo. 4 VIRI KAVCIC, S., in ostali. 1989. Strokovne podlage za oblikovanje gozdarske zakonodaje. Strokovna in znanstvena dela, št. 102. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 360 s. KAVCIC, S., POGACNIK, J., DOBRE, A., REBULA, E., DUKIC, T., OTRIN, Z. 1989, Merjenje gospodarske zmogljiovsti gozdnogospodarskih obmocij v RS Sloveniji. Strokovna in znastvena dela, št. 103. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 218 s. POTOCNIK, I., ŠINKO, M., WINKLER, I. 1991. Ekonomska narava naložb v gozdne ceste. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, s. 199-234. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo. 1985. Dolgorocni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana. ŠINKO, M. 1984. Akumulativna in reproduktivna sposobnost gozdnogospodarskih organizacij v SR Sloveniji v srednjerocnem obdobju 1976-80. diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 55 s. WINKLER, I. 1986. Ekonomika gozdarstva. Študijsko gradivo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 253 s. WINKLER, I. 1992. Ekonomika gozdarstva. študijsko gradivo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 321 s. WINKLER, I. in ostali 1988. Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo. Strokovna in znanstvena dela. Št. 98. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 187 s. Opomba Prispevek je izdelan na osnovi izvedenskega mnenja o problematiki denacionalizacije gozdov, ki je bilo pripravljeneno za gospo Elizabete Ortner Bom, Tržic, stranko v postopku denacionalizacije gozdov. Mnenje avtorja je zgolj osebno in ne izraža nujno tudi stališce delodajalca. -~·--·.~ Al . ·• ... , .J-.. Strokovna razprava -:;~ ~~-J ..... GDK: 902+901+0 (063) Slovensko gozdarstvo v preizkusni dobi vzdržljivosti na poti razvijanja stroke: »Gozdarstvo -vrhunska kultura nove cloveške družbe« Prof. dr. dr. h.c. Dušan MLINŠEK UVODNA INFORMACIJA, KOT DEL TEMELJNE IZOBRAZBE CLOVEŠTVA Narava na zemeljski obli nenehno ustvarja »mem­brane« za uspešen, varcen razvoj življenja. Pri tem nastajajo življenjski konstrukti , kot so: celine, oceani, itn., z razlicnimi možnostmi za uspešnost »življenja«. Na celinah so to gozdovi, prerije, savane, pušcave, vodovja, itn.; naravnim razmeram primerno za uspešen razvoj življenja. Gledano ekološko: pri tem je gozdni ekosistem eden od vrhunskih kon­struktov za uspešno in »bogato življenje«. Zato ga je clovek nenehno izkorišcal in uniceval. Kjer so bile za to možnosti, je narava z gozdom prekrila velike pokrajine. Celo vso celino, npr. v Evropi, delih Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike, kjer so to omogocale ekološke razmere (podnebni, vodni režim itn.). Razmeram primerno se je raz­vijalo življenje, še posebno clovek s svojim prvim kapitalom -živino. Clovek je, razen redkih izjem, uniceval naravne stvaritve, kot so gozdovi, savane, prerije itn .... vse v nasprotju z naravnimi težnjami. Ker je bil gozd kapitalsko najzanimivejši, ga je clovek s svojim pocetjem najbolj prizadel in povzrocal najrazlicnejše katastrofe: od pušcav do industrijsko obdelovan ih agrarnih površin, kar vse motece deluje na življenje na zemeljski obli. Tako je dandanes na evropski celini le še 30% gozda, namesto pretežni del celine. Povsem je porušeno naravno razmerje na relaciji rastlinski: živalski svet. V naravnih razmerah je delež živalske komponente (skupaj s clovekom) le nekaj promil. Sedaj pa prevladuje razmnožen clovek z dodatno umetno razmnoženim govedom na eni strani in »raznaravljen« rastlinski svet (izumetni­ceni ostanki gozda in npr. koruzna polja) na drugi. Umetna tvorba, ki spreminja okolje, »raznaravlja« podnebne razmere, mo tece deluje na vodni režim in »bolno-zdravi« s kemijskimi pripomocki unicena tla ter življenje na sploh. V se to so preprosta dejstva, ki jih nocemo videti in dojemati zaradi »vsemogocne clovekove domišljavosti«. Omenjeno unicevanje narave se nadaljuje. Katastrofe, ki nastajajo na vsej zgodovinski poti clovekovega razvoja pa se je poskušalo in se poskuša blažiti s porajanjem »Verstev«, z raz­vijanjem kulture (beri: laži-kulture), kar naj bi prispevalo k reševanju vedno hujšega okolje­varstvenega problema -unicevanje narave in ogrožanje življenja. Toda vse neuspešno. Kajti porajajoca se verstva skupaj s clovekovo kulturo so le blažilni obliž, beri: droga, na clovekovo psiho in zanjo, ce se je in ko se je narava odlocila, da iznici moteco tvorbo -cloveka. Varstvo življenjskega okolja postaja z mocnim razmnoževanjemcloveškega bitja, z njegovo naravi povsem tujo ekonomijo vse vecji problem, ki krici k temeljnemu ozavešcanju cloveštva. 2 VARSTVO OKOLJA BREZ ŠPEKULACIJ POSTAJA NAŠA TEMELJNA NALOGA. V DELU Z GOZDOM PA NASTAJA STREZNITEV; PA OSTANIMO PRI SLOVENIJI Skozi vso zgodovino unicevan slovenski gozd, na sticišcu Sredozemlja, Alp, Panonije, v specificno razlicnih življenjskih razmerah, je gozdarsko stroko streznil, da je treba v temeljih prenehati z uniceva­njem naravnega okolja in zaceti naravi prijazno, beri: »sonaravne pot« gledanja in ravnanja z gozdom kot dominantno naravno tvorbo v Sloveniji. Povojni sprehod skozi gozdove v Sloveniji je namrec deloval zastrašujoce. Zacnimo na vzhodu: prekmurski steljniki, kjer so v gozdu še vedno vidne izcrpane in opušcene njive (ogoni), porasle s skromnim rdecim borom. Nadalje pohabljen kmecki gozd vse od Slovenskih goric pa na zahod Slovenije. Vmes naletimo na ))agrikulturni gozd« Mlinšek, D.: Slovensko gozdarstvo v preizkusni dobi vzdržljivosti na poti razvijanja stroke: »Gozdarstvo -vrhunska kultura ... smrekovih monokultur na izcrpani zemlji Pohorja. Sicer je po vecini povsod pohabljen kmecki gozd v vecini predelov Slovenije. In še pesniško opevan brezov gozd na notranjskih izcrpanih tleh. Golo­seki širom gorskega prostora. »Kraška pušcava«, pokrita z grmovjem in s kulisami crnega bora itn. V se s simbolom živinskega terce ta: koza, ovca, krava itn. Ta prikaz je dokumentiran s: l. povojno inventarizacijo vseh gozdov (1950-52); 2. z uvajanje kontrolne metode (v vseh goz­dovih, med drugim polna premerba), zacenši s prvim desetletjem 1952-62. Kako spremenjena pa je slovenska gozdnata krajina danes, da jo obcuduje vsa Evropa in koliko truda je bilo potrebno, predvsem pa moralne oza­vešcenosti; beg od industrijske in agri kulturne eks­ploatacije narave. Predvsem pa ekološka reforma in ozavešcen ekološki ter discipliniran zasuk v kontaktiranju in naravi prijaznem usmerjanju našega gozda. TODA ROPARSKE NEVARNOSTI ŠE NI KONEC (STROKA SE JE BO ZNEBILA LE PO POTI VECJE INTERDISCIPLINARNOSTI) Vendar pa bi bilo naivno misliti, da smo se znebili vseh nevarnosti, ki ponovno ogrožajo naravo in njen gozd. Ves kaže, da se z naglica ponovno približuje tehnokratski polom, ko bosta narava in še posebno njen gozd ponovno zelo prizadeta. Nic novega, toda velika sramota in dokaz poli­ticne nesposobnosti. Ta nevarnost je nenehno v iznakaženi cloveški družbi in je tudi usodna. Zato moramo biti nenehno pripravljeni z nada­ljevanjem krepitve naravi prijaznega gozda in okolja nasploh. S sonaravnim gozdarstvom, ki ga oznacuje celostni profil, zmoremo delno nado­mestiti tudi gozdu odtujene agrarna pohabljene, pa tudi poseljene površine, ki so v naravi tujki. S so naravnim gozdarstvom namrec lahko nadome­stimo del izkrcenega gozda. To še posebno velja pri slovenski bogati oblikovanosti pokrajine gozd : negozd. V naši deželi je dolžina gozdnega roba domala dolžina ekvatorja. Polifunkcionalnost gozda pa je treba še nadalje krepiti in uveljavljati krajinarstvo s pomocjo nege gozdov. Povedanemu primerno je treba razvijati raz- GozdV 63 (2005) 9 iskovalno delo v gozdarstvu, ko mora imeti mocan jnterdisciplinarni-beri: celostni-znacaj glede na veliko poli funkcionalno vlogo gozda kot ekosistema. Velika odgovornost gozdarske stroke po pet­desetih letih uspešnega dela mora bib skrb, da ne bi ponovno nastala moteca depresija, ki bi iznicila dosežene uspehe. Z drugimi besedami: ne zaprav­ljajmo doseženega. Glejmo perspektivno! Poli­funkcionalno gozdarstvo z diktatom: pospešuj mo celostno in cim bolj »krajinsko kulturne<< ucinke gozdnega ekosistema. Slovenski prispevek z gozdom za zdravo okolje z vsemi atributi, kot so npr.: krepitev in ohranjanje tal, ozracja, H 0 režima itn. 2 Pri tem ne gre za pospeševanje »bolne vojaške discipline«, temvec za kulturo po poti etike in temu primerne vzgoje, odgovornosti. In samo po tej poti lahko ustvarjamo pravo kulturo z ohranjevanjem narave glede velike preobremenjenosti zemeljske oble s cloveškimi in živalskimi proteini. Iz vsega povedanega sledi ugotovitev: ne odnehajmo. Nocemo in ne smemo nazaj, temvec razvijajmo našo lastno pravo kulturo sozvocja z naravo. Tranzicija ravnanja z gozdom je za nami. Sedaj pa mora biti naša skrb, da ne bi ponovno nastala depresija. Srecni smo lahko, da nam je vsaj delno uspel pobeg od divje ekonomije. Ne odne­haj mo! Imamo dokaze, da ne smemo odnehati. Skrbno se ukvarjajmo z nadaljnjo perspektivo. Dojemimo, kaj nam pomeni domovina z našim okoljem. 4 ETIKA Z NARAVO IN Z NJENIM GOZDOM KOT DIKTAT Postavljeni smo pred kompleksne eticne pro­bleme, ki bremenijo »raznaravljeno« družbo. Ukrepajmo tako, da ucinki našega delovanja ne bodo unicujoce vplivali na eksistenco življenja kot življenja; vkljucno cloveka. Ce temu ne bomo sledili, grozi strahoten konec. Zavedati se moramo moralne odgovornosti stroke; ne glede na politicno drušcina! Z drugimi besedami: Etika z naravo in z njenim gozdom kot diktat! Kajti divjanje tehnike in vedno vecja ogroženost okolja terja: zdrav in cim vitalnejši gozd kot protiutež podivjani ekonomiji. Ker pa ne vemo, kaj prinaša naš cas, je treba z gozdom, z njegovo naravo rav­nati cim naravneje. Z drugimi besedami: treba je Mllnsek O Slovensko gozdarstvo v preizkus ni dobi vzdržljivosti na poti razvijanja strok~~ »Gozdarstvo -vrhunska kultura ... krepiti njegovo polifunkcionalnost; beri: še vecja Glej mo objektivno v prihodnost, ki bo vedno odgovornost gozdarja ter družbe. hujša. Krize se vracajo. Zato bodimo pripravljeni; Jedro razmišljanja: gozdarstvo -znanost in ne le lokalno, temvec še posebno globalno. Vedno prakso nadaljevati z veliko odgovornostjo. Kajti vec je ))golega« na zemeljski obli. Naravni gozd gozd je širom sveta vse bolj unicen. In vendar pa je polifunkcionalen in pomeni protiutež unic­je Slovenija izjema. Zato je nujno nadaljevati po evanju narave. Uporabimo to spoznanje! zastavljeni poti in tovrstno podporo tudi zahtevati s strani javnosti in politike: razvijanje in pospeše-5 GOZDAR-RAZISKOVALEC vanje ravnanja z gozdom kot resnicna kultura. GOZDNIH GLOBIN IN REŠEVALEC CLOVEŠTVA Kratka dodatna razlaga napisanemu: V Evropi so gozdovi prevec izkrceni in agrarno prizadeti. Kmetijski prostor postaja vse bolj de na­turiran in izcrpan, na meji}} pušcave«. Nadalje kot primer.:Nemcija je v zadnjih desetletjih povecala porabo vode od 50 1 na 200 1 na osebo. Poraba primarne energije se je od 19. stoletja do danes povecala za 20-krat. Splošna poraba vsega se povsod skokovito nadaljuje! In kje so rezerve? Ni jih! Torej dve nasprotujoci si težnji: potrošnja -rezerve. Gozd pa je edini uravnavalec režima HO, cistilec zraka, življenjski rezervoar z enkratno 2 funkcijo gozdnega roba. Temu sledi vprašanje: Kako in do kam pospeše­vati znanost, ne da bi minirali meje življenjskega okolja. Tega vprašanja tehnika in znanost ne zna ta reševati sami, potrebno je skupno reševanje. Naša stroka pa mora povedati kako; to, kar smo že poka­zali z našim delom. In sedaj nadaljuj mo kot vzornik drugim. Pogoj pri tem je celostno dojemanje (kot smo v gozdarstvu prisiljeni poceti): >}Naravoslovje in dušeslovje-viribus unitis!<< Opomba: Ali nimamo doma že dovolj stoletij opozoril, npr. >>kraško opozorilo<< in kam nas pripelje unicevanje gozdov! Nadalje: povecanje prebivalstva; povecanje porabništva in unicevanje okolja, še posebno gozdov. Rešitev je mogoce iskati: • v celostnem izobraževanju, • v vkljucevanju ekoloških temeljev, • v dojemanju odgovornosti, =vse kot vrhunska etika in morala!! Ugotavljamo bistvo: l. Krepitev zavor pri unicevanju okolja. 2. Proucimo gozdarski cudež Slovenije. 3. Nadaljujmo po vzoru gozdarstva na vseh podrocjih clovekove aktivnosti; to kot diktat! Težišce naše orientacije je brezpogojno celostno razmišljanje. Ce je temu tako, potem je nujno, da postavimo ZDRAVJE ŽIVLJENJA na oltar in temu podrejajmo naše delo in življenje. Pouk o tem si pridobimo v naravnem gozdu z vrednotami, npr.: ekološki režim, les, ekološka moc, razsežnost gozda, neprizadeta tla, cista voda itn. Neprizadeto ozracje, }>odlicno bivalno okolje« itn. Vis a vis koruznim in podobnim spackom. Da bi vse to in podobno uspešno dojeli, je treba razumeti naravo z vsemi njenimi nepred­vidljivostmi. Narava je ustvarila in ustvarja svoje dolgo trajajoce iznajdbe, ki jih ni mogoce dojeti zgolj z znanjem, temvec predvsem z modrostjo. Temu in še posebno nepredvidljivosti narave pa bomo dorasli zgolj po kognitivni poti, postopoma, brez naglice, s skromno rabo energije, z neneh­nim opazovanjem in tipanjem. Ugotavljamo pa, da temu ni dorasel sedanji, problematicno šolan prebivalec. Eden od uspešnih pripomockov pri tem je uvajanje gozdne pedagogike odA doŽ s splošno vrednostjo. Le-tu so vgrajene temeljne fizikalne zakonitosti (postopnost, zaviralnost, pre­verjenost, pocasnost, dolgorocnost, trajnostnost) in po tej poti racionalna raba energije. Po tej poti spoznavamo razsežnosti narav­nega gozdnega ekosistema. Naj naštejem nekatere: dolga življenjska doba, postopna obnova, individualno življenje s trajno velikimi kolicinami biosubstance (kar pa ne pomeni }>vampelnov«), skromno razmerje rastlinska substanca : živalska substancav korist prve, polifunkcionalnost (ne unifunkcionalnost), poizkus (težnja) k trajnostnemu funkcionira­nju, krepitev samodejnega ohranjanja, krepitev življenjskih dejavnikov itn. Ob tovrstnem funkcioniranja ekosistema v naravi postopoma tudi dojemamo težnjo k sozvocju Mlinsek, D.: Slovensko gozdarstvo v preizkusni dobi vzdržljivosti na poti razvijanja stroke: »Gozdarstvo -vrhunska kultura ... med lokalnim in globalnim, kot enkratni patent narave, ki terja posebno razmišljanje, je nenadkri­ljiv in ki mu moramo namenja ti posebno pozornost ter mu slediti. Pri spoznavanju narave gozda postaja tovrstna usmerjenost kažipot vsemu ustvarjal nemu pocetju cloveškega rodu v prihodnosti. Hkrati pa še razmišljanje (tu in sedaj): odkrivanje novih nalog gozdarske vede (znanosti, vedenja .. . ). Torej ne le tehnologija, temvec znanost in njena uporaba na vseh podrocjih prave clovekove ustvarjalnosti ( = kultura vzpostavljanja stikov z naravo in njenimi ekosistemi). Gozdni ekosistem in samoohranjanje njegovega življenja ter uspešne eksistence; njegovega funkcioni­ranja (trajnost; skromna raba energije; biodiverznost in njene znacilnosti; pospeševanje drugih ekosiste­mov; krepitev polifunkcionalnosti itn.). Torej: • dojemimo • uporabljajmo to • polivalentno vedo na zemeljski obli z gozdom kot Zemljino ustvarjalno konico. Razvojna pot slovenskega gozdarstva in reali­ zacija njenega gozda opozarja na prikazano pot, ki pomeni univerzo v univerzi Povedano pomeni: l. Perfektuiranje zastavljene EKO POTI. 2. Univerzo v univerzi, kot vzgojni in izobraževalni »ekokatekizem«. 3. Filozofsko kreiranje znanosti. 4. Porajanje in perfektuiranje gozdarstva kot filozofske in tehnološke podlage na clovekovi razvojni poti celostnega individuuma na naši obli. Opomba: Razumljivo -s svetišcem >>GOZD« Torej: prihodnja pot gozdarstva ne kot tehnolo­gija, temvec kot: EKOSISTEMSKA NADGRANJA OZIROMA FILOZOFIJA. In za zakljucek še nekaj ugotovitev in opo­zoril: Sedanja podoba gozdnate pokrajine v Sloveniji ni sama po sebi umevna. Lahko bi bila tudi taka kot pred 50-timi leti; ali pa še slabša. Da ni tako, se moramo zahvaliti temeljnemu zasuku, kije nastal po koncanih povojnih >>plan­skih letih« in vsemu, kar je temu sledilo: sedanje stanje ter podoba slovenskega gozda. To je težko dojemljiv enkratni »kapital«, ki pa je laiku razu­mljiv sam po sebi. In vendar pomeni po stoletjih ropanja v naših gozdovih temeljit zasuk, slovensko gozdarstvo z njegovim gozdom pa predhodnika novega, naravi prijaznega odnosa do nje in kot vzornika drugim strokam, da ne govorimo npr. o kmetijstvu, ki ga ta obrat še caka. Torej nadaljuj mo z metodo investiranja za pri­hodnost, ki grozi in prinaša »ekokatastrofe«, ki se jih sploh ne zavedamo. Pri tem pa je gozd eden od rešiteljev, grajen na nacelu trajnosti, ki se je v gozdarstvu rodil že leta 1715. Vendar je njegovo uresnicevanje onemogocala divja ekonomija. Srecujemo se z mnogonamenskim gozdom, ki bo dajal les visoke kakovosti, pa tudi visoko­kakovostne in vse pomembnejše druge okoljske dobrine. Prihaja cas, ko bo visokokakovosten les iskan kot dragocena surovina. Minulih 50 let v Sloveniji pomeni velik, vendar težko doumljiv prispevek. Pri delu z gozdom pomeni vsaka zdrava investicija za prihodnost dragocenost; napaka pa veliko škodo. 50 let vlaganja v gozd po poti biološke amor­tizacije pomeni za slovenski gozd veliko krepitev polifunkcionalnosti, ki pa je laik ne dojema. Zato pozabimo na kratkorocne AE (beri agro­ekonomijo) in podobno ter spoštuj mo modrost nacela trajnosti; torej sonaravnost vsega naravi prijaznega in krepko obracunajmo s ponovnim poizkusom ropanja in špekulacijami, ki od nekdaj spremljajo poseganje v gozd in se ponovno pojavljajo kot »lopovi na pohodu« tudi pri nas. Nadaljujmo z zdravo, naravi prijazno potjo, ki jo pri nas obcuduje vsa Evropa, ki se tega zaveda, in se odloca za podobne nove korake. Naj navedem le enega od njih. Švicarji in Nemci so se odlocili, da bodo glede na revitalizacijo naravnejšega vodnega režima pri njih vrnili vso vodo s kanaliziranih potokov in rek v nekdanje naravne tokove. Pri Švicarjih znaša ta dolžina 26.000 km, pri Nemcih pa je 2-do 3-krat daljša kot pri Švicarjih (podatek iz nemškega tednika Die Zeit). Opomba: Depresija v evropskem gozdarstvu se ponavlja. Kako jo prepreciti? Beri: Zapisano v besedilu in prikazano v slovenskem gozdu. ----:~ Kaari in izobraževanje i ·-· ­ -~'-· 1 GDK: 99 (092) (063) Mens sana in corpore sano in silva sana ali pogled na strokovno delo prof. dr. dr. h.c. Dušana Mlinška ob osemdesetletnici Jurij DIACI* Ko me je urednik Gozdarskega vestnika mag. Perko pred casom poprosil, da bi napisal pregled strokovnega dela profesorja Mlinška ob njegovi osem desetletnici, sem se znašel v precejšnji zadregi. Ni preprosto pisati o osebnosti, ki je najbolj znacilno zaznamovala gojenje gozdov v Sloveniji. Nenazadnje obsega njegova bibliografija v separatoteki Katedre za gojenje gozdov vec kot 200 zadetkov, pri cemer zelo verjetno ni popolna. Drugi razlog za zadrego je dejstvo, da nisem njegov sodobnik, saj sem stro­kovno pot zacel precej kasneje in zato pri vecini pomembnih dogodkov nisem bil navzoc. Ker bi bil moj pregled na celotno delovanje prof. Mlinška nujno nepopoln, se v nadaljevanju osredotocam le na pet izbranih, vidnejših dosežkov in jih osvetljujem skozi prizmo razgovorov z njim, obstojecih pisnih virov in odmevnosti, ki jih imajo na sodobno gojenje gozdov. Po moji presoji mednje sodijo: (1) spro­šcena tehnika gojenja gozdov in detajlno gojitveno nacrtovanje, (2) gozdni rezervati, (3) povezava strokovnega, pedagoškega in raziskovalnega dela, ( 4) mednarodna razpoznavnost slovenskega goje­nja gozdov in Slovenije ter (5) uveljavljanje nacela Mens sana in corpore sano in silva sana (zdrav duh v zdravem telesu v zdravem gozdu). SPROŠCENA TEHNIKA GO JENJA GOZDOV IN DETAJLNO GOJITVENO NACRTOVANJE Razvojna pot sprošcene tehnike gojenja gozdov (STG) vodi kronološko preko izpopolnjenega prebiralnega (PG) in skupinsko postopnega gospo­darjenja (SPG). Prof. Mlinšek se je s prakso prebi­ralnega gospodarjenja najprej srecal na Dolenjskem v Podturnu, kjer se je seznanil s problemi jelovo­bukovih gozdov. Kasneje, med službovanjem na Koroškem, je spoznal kmecke prebiralne gozdove na po dravskem Pohorju in jih monografsko obdelal v svoji disertaciji (MLINŠEK 1959). Zavzemal se je za prehod iz kmeckega na izpopolnjen o prebi­ralno gospodarjenje na osnovi nege in organiziral seminar iz gojenja gozdov (MLINŠEK 1963). V tem obdobju se je veliko posvecal raznovrstnim gojitvenim problemom v Sloveniji, ki jih ni bilo mogoce reševati v okviru takrat ustaljenih gojit­venih sistemov, npr.: gospodarjenju s crno jelšo in rdecim borom v Prekmurju, degradiranem, drobnolastniškem gozdu, neusklajenem razmerju med vegetacijo in rastlinojedi, pomanjkljivi nego­vanosti, propadanju gozdov itd. (MLINŠEK 1955, 1964, 1965a). Najvecji strokovni izziv v zgodnji 50. letih so prof. Mlinšku pomenili nasadi smreke na Pohorju. Poglobil se je v vzroke neuspešne kampanje sadnje plemenitih listavcev v nasade, ki jo je sprožilo takratno ministrstvo za gozdove. Leta 1954 je izdelal obsežen ureditveni nacrt za Mislinjske gozdove, ki vsebuje prve zametke sprošcene tehnike gojenja gozdov oz. njegovega kognitivnega pristopa (kontrolna metoda, uvajanje izbiralnega redcenja in podaljšanje proizvodnih dob, podsadnja listavcev z zašcito pred velikimi rastlin oj edi, rastišcem prilagojen pristop, postopna posredna premena). Zanimivo je, da sta primerljive elaborate v istem obdobju izdelala Knez (1955) za nazarsko obmocje in Miklavžic (1958) za Pohorje. Vendar so sev praksi udejanili in do danes ohranili le objekti v Mislinji, ki so vedno znova cilj domacih in tujih ekskurzij. K temu so prispevali profesor­jeva pregovorna prepricljivost, vztrajnost, osebno zavzemanje na terenu, zelo verjetno pa tudi smisel za kombiniranje izkorišcanja nasadov in prevzgoje v ekološkem in ekonomskem smislu. Drugo obdobje razvoja STG zaznamujejo pri­zadevanja prof. Mlinš ka za nadomešcanje pre bi­ralnega gospodarjenja v neprimernih rastišcnih in sestoj nih razmerah s skupinsko postopnim gospo­darjenjem (SPG). Velik vpliv na prof. Mlinška je v tem obdobju imel Leibundgut (1958), ki je bil po IL svetovni vojni FAO izvedenec za podrocje ~prof. dr.; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, el. naslov: jurij.diaci@bf.uni-lj.si Prof dr. dr. h.c. Dušan Mlinšek Jugoslavije. Pod vtisom prevladujocega SPG (nem. der verfeinerte schweizerische Femelschlag) v Švici je prof. Mlinšek leta 1960 organiziral tudi prvi republiški seminar na temo SPG in gojitvenega nacrtovanja v Sloveniji in sicer v Dobrni. Za tretje obdobje razvoja STG je znacilno izpo­polnjevanje PG in SPG ter iskanje manjkajocega sistema gojenja gozdov, s katerim bi lahko pokrili vso gojitvene problematiko, vkljucno s prej naštetimi posebnostmi, ki jih ni mogoce reševati v okviru PG in STG. V tem obdobju so velik vtis na Mlinška naredile raziskave pragozdov v Sloveniji in Bosni (npr. 1967a, 1967b ), ki so njegovo prepricanje o raznolikosti sesto­jev, rastišc in razvojne dinamike naravnih gozdov še okrepile. V stiku z drugimi gojitelji alpskih držav (LEIBUNDGUT 1948, KOSTLER 1950) je prišlo je do razvoja sprošcene tehnike go jenja gozdov (STG), ki je dopušcala malopovršinsko prepletanje razlicnih sestoj nih zgradb, povezovanje sistemov PG in SPG ter nudila vse možnosti za nadaljnji razvoj gojitvenih sistemov na osnovi novih spoznanj o gozdu, družbi in razvoju tehnike. Prof. Mlinšek ( 1965b, 1966a, 1968a) je STG jedrnato defmiral kot svobodno oblikovanje gozda ob gospodarnem spoštovanju naravne individualnosti in sodobnih principov nege. V kontrolni metodi, ki jo je kot urejevalec GozdV 63 (2005) 9 dobro poznal, pod vplivom Pipana pa tudi uvajal v prakso, je našel idealen pripomocek za preverjanje uspešnosti STG in omejevanje napacno razumljene gojitvene svobode. Najpomembnejši instrument kon­trole za sonaravne sisteme je predstavljalo detajlno gozdnogojitveno nacrtovanje, ki se je v casu razvoja STG že uspešno uveljavljalo v praksi. S knjigo Sprošcena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege je prof. Mlinšek ( 1968) zaokrožil znanje o gojitvenih sistemih, dodal PG in SPG manjkajoci clen, sisteme razmejil, jim z gojitve­nim nacrtovanjem zagotovil orodje za analizo, odlocanje in kontrolo ter zaokroženo znanje o gojenju gozdov ponudil v uporabo. Knjiga tudi danes ostaja temeljno delo na podrocju gojenja gozdov v Sloveniji. S casovnim odmikam 40.let lahko ugotovimo, da so se tehnike v praksi dobro uveljavile. Nekoliko manj v gozdnogospodarskem nacrtovanju, ki STG kot sistema ne izkazuje. Reševanje novih izzivov, ki jih gozdarstvu nala­gajo družba in spremembe naravnega okolja, od upoštevanja oz. snovanja habitatov ogroženih in redkih vrst do uvajanja novih tehnologij secnje in spravila, so uresnicljivi predvsem v okviru STG. 2 GOZDNI REZERVATI Sonaravne gojenje v alpskem prostoru je zgodaj poudarjalo pomen ohranjanja in proucevanja narav­nih gozdov, vendar se v zahodni in srednji Evropi vecji pragozdovi niso ohranili. Glavni pobudnik ideje gozdnih rezervatov Leibundgut, je v Švici uspel zavarovati nekaj ohranjenih gospodarskih gozdov in jih prepustiti naravnemu razvoju, da bi tako nastali pragozdovi bodocnost (LEIBUNDGUT 1957, 1959). Tudi na prof. Mlinška so pragozdovi v Sloveniji že med službovanjem na Dolenjskem naredili velik vtis. Ta se je po prihodu na Oddelek za gozdarstvo in z zacetkom sistematicnih raziskav v Pecki ter v bosanskih pragozdovih le še poglobil. Sredi 70. let je prof. Mlinšek pricel s skupino gozdar­skih strokovnjakov in ob podpori takratnih gozdnih gospodarstev oblikovati mrežo gozdnih rezervatov v Sloveniji (MLINŠEK 1975, 1978a, 1978b). Rezultat projekta je obsegal vzpostavljeno mrežo 173. gozdnih rezervatov s skupno površino 9.040 ha ter navodila za dolgorocne raziskave in vzdrževanje gozdnih rezervatov (MLINŠEK et al. 1980). Postavljen je bil temelj sistematicnim raziskavam, ki so sledile izobraževanje v naslednjih desetletjih. Z današnje perspektive izjemen projekt je dobil posnemovalce drugod po Evropi šele koncem prejšnjega stoletja. Ob snovanju mreže gozdnih rezervatov je prevladoval raziskovalni namen, danes stopajo v ospredje naravovarstveni poudarki, kar ponekod vodi do trenj med gozdarji in naravovarstveniki. V Sloveniji so v mrežo gozdnih rezervatov vkljuceni tudi degradirani gozdovi in rastišca, na primer steljniki, nasadi smreke, grmišca, gozdna pogo­rišca. Namen takšnih objektov je proucevanje sukcesijskega razvoja vegetacije in proucevanje naravne revitalizacije degradiranih ekosistemov. Gozdni rezervati so pomembni tudi za populari­zacijo gozdarstva in izobraževanje. Do danes je mreža narasla na 186 gozdnih rezervatov s skupno površino 10.420 ha, kar pomeni približno 1 o/o površine gozdov v Sloveniji. V zadnjem casu gozdni rezervati še posebej pridobivajo na pomenu v slovenskem nacionalnem parku, krajinskih in regijskih parkih, saj gre za otoke izjemno ohranjene narave. Zal je bilo nekaj rezervatov opušcenih zaradi denacionalizacije, poleg tega današnji pravni status še ni povsem dorecen. POVEZOVANJE STROKOVNEGA, PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA Celovit sistem gojenja gozdov, ki ga je utemeljil prof. Mlinšek je nastal z združevanjem prakticnih izkušenj in znanstvenih spoznanj. Praksi ni ostal dolžan, zato je takoj po prevzemu profesure za gojenje gozdov pricel s seminarji za prakso, kjer je posredoval in preverjal novosti ter hkrati poglab­ljal svoje prakticne izkušnje in spoznanja. Prvemu republiškemu seminarju na Dobrni, so sledili vsa­koletni republiški in državni seminarji iz gojenja gozdov: npr. 1961 -Nova gozdnogojitvena pota v gozdnem gospodarstvu Slovenije (Kolovec), 1962 -Intenzivno prebiralno gospodarjenje in gojitveni problemi v prebiraJnem gozdu (Lovrenc na Pohorju), 1963 -Sodobne metode gospodarjenja z gozdovi listavcev (Idrija), itd. (prim. MLINŠEK 1966b, 1967c). Preko seminarjev se je starejša generacija gozdarjev seznanjala z novimi pogledi na gozd in pripravljena sprejemala mlajše kolege s popolnej šim znanjem (MLINŠEK 1968b, 1985). Organiziranost seminarjev z vedno novo tematiko in novimi orga­nizacijskimi prijemi je bogatila strokovni horizont gozdarju praktiku, pedagogom, obiskovalcem iz tujine in javnosti. Hkrati se je mreža šolskih in študijskih objektov po Sloveniji širila in izpopolnje­vala (MLINŠEK in DIA CI 2000). Pretok informacij med prakso, raziskovalnim in pedagoškim delom je zaživel v popolnosti. Veliko pred casom je tudi spoznal pomen dela z mladino in širšo javnostjo in ju dodal k trikotniku pretoka informacij, tako je nastal tetraeder udejstvovanja gozdarske stroke (MLINŠEK 1995). Tudi sam se pogosto pojavlja v medijih in zavzeto zagovarja gozdarsko stroko, nenazadnje mu je slednje dobro uspevalo tudi v stroki ne najbolj naklonjenih casih. 4 MEDNARODNA RAZPOZNAVNOST Verjetno profesorja Mlinška najbolj poznamo po mednarodnem delovanju, ki obsega od vodenja in snovanja novih IUFRO sekcij, divizije in celotne IUFRO strukture, do organizacije odmevnega svetovnega IUFRO kongresa v Ljubljani in usta­novitve PRO-SILVAE, mednarodne organizacije za sonaravno gojenje gozdov. Redni obiski tujih predavateljev, izpopolnjevanja študentov, številne ekskurzije in delavnice za znanstvenike in gozdarje iz tujine, ki se vrstijo skozi desetletja, pomembno prispevajo k aktualnosti in privlacnosti študija gojen ja gozdov ter k mednarodni uveljavitvi slo­venskega koncepta sonaravnega gojenja gozdov. Tudi danes nam ime profesorja Mlinška odpira vrata Univerz in raziskovalnih institucij po svetu in v Evropi. O odlicnosti njegovega znanstvenega dela prica podatek, da ima v bazi Web of Science, kar nekaj objav in ducate citatov, ob seveda še kakšni rezervi zaradi napake v bazi pri navajanju avtorja ali šumnikih. Pri tem je potrebno poudariti, da baza vkljucuje pretežno znanstvena dela v angleškem jeziku, sonaravne gozdarstvo pa se je do pred desetle~ em razvij alo izkljucno v alpskem prostoru, torej izven anglosaksonskega vplivnega in govornega podrocja. O pravi odmevnosti raziskovalnega dela najbolj pricajo citati v ucbenikih gojenja gozdov v Evropi in svetu ter številna uvodna vabljena pre­davanja na znanstvenih in strokovnih srecanjih. 5 MENS SANA IN CORPORE SANO IN SILVA SANA Ceprav naj bi bil prvi del zgornjega ci tata iztrgan iz celote in napacno interpretiran, se je v naši kulturi usidral kot rek, ki opozarja na skladnost in vitalnost duha in telesa. Slednje po besedah prof. Mlinška ni uresnicljivo brez sozvocja z gozdom, oziroma širšim okoljem. Verjetno je v tem tudi vzrok, da je v zadnjem desetletju svoje delovanje razširil izven meja gozdarstva. Iskanje zahtevnega ravnotežja je vselej preverjal tudi na sebi, zato nam je bil in ostaja vzornik. Pri tem napo ja vecne mladosti nikoli ni ljubosumno skrival, temvec je recept zanj vedno znova priprav~ en potrpežljivo razlagati. 6 NAMESTO ZAKLJUCKA ­CESTITKA Izbor petih po ud arkov iz delovanja prof. Mlinška ni predstavljen po prioritetah in je seveda subjek­tiven. Vecji poudarek bi si zaslužilo profesorjevo pedagoško udejstvovanje in razvoj predmeta gojenje gozdov, vendar sta oba podrobno zajeta v Spomin­skem zborniku Oddelka za gozdarstvo (WINKLER 2000). Prav takoj e malo prostora namenjeno pro­fesorjevemu delovanju izven gozdarske stroke. Zato pa si lahko vsak sam najde svojih pet pomembnih ali najljubših dosežkov, ki jih v bogatem opusu pro­fesorja Mlinška ne manjka. Ob visokem jubileju smo le preleteli del slavljenceve dolgoletne strokovne dejavnosti in se vprašali, ce njegove dosežke danes pravilno nadgrajujemo in upoštevamo, vse skupaj predvsem z namenom, da mu iskreno cestitamo, zaželimo nadaljnje uresnicevanje poslanstva in še mnogo iskrivih srecanj. 7 LITERATURA KNEZ, A., 1955. Ureditveni nacrt za gopodarski enoti Gornji Grad I in Luce r. Gozdno gospodarstvo Nazarje. KOSTLER, J., 1950. Waldbau-Grundriss und Einfi.ihrung als Leitfaden zu Vorlesungen iiber Bestandesdiagnose und Waldtherapie. Paul Parey Berlin und Hamburg. LEIBUNDGUT, H., 1948. Grundzi.ige der schweizerischen Waldbaulehre. Schweiz. Z. Forstwes. 9/10, s. 7. LEIBUNDGUT, H., 1957. Waldreservate in der Schweiz. Schweiz. Z. Forstwes. 7/8, s 4. LEIBUNDGUT, H., 1958. Waldbauseminar 1957 in Jugoslawien i.iber Femelschlagbetrieb. FAO, Rome, s. 31-36. LEIBUNDGUT, H., 1959. Uber Zweck und Methodik der Struktur-und Zuwachsanalyse von Urwaldern. Schweiz. Z. Forstwes. 3, s. 111-124. MIKLAVŽIC, J., 1958. Melioracija smrekovih monokultur na Pohorju na gozdno-ekoloških in gojitveno-te.hnicnih osnovah. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 281 s. MLINŠEK, D. 1 ACCETTO, M./ ANKO, B. 1 PISKERNIK, M. /ROBIC, D. 1 SMOLEJ, I. 1 ZUPANCIC, M., 1980. Gozdni rezervati v Sloveniji. BF-IGLG, Ljubljana, 414 s. MLINŠEK, D./ O lACI, J., 2000. Gojenje gozdov. V: Winkler, I. 1 Malnar, J. (ur.): Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva. BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 35 -37. MLINŠEK, D., 1955. Gozd kot splošni ekonomski problem Prekmurja. Nova proizvodnja 3, s. 19. MLINŠEK, D., 1959. Untersuchungen uber den Zustand und die Pflege der Bauernwalder in Pohorsko Podravje (Slowenien). CP Celjski tisk, Celje, 83 s. MLINŠEK, D., 1963. Gradivo za republiški seminar o prebiralnem gozdu, Lovrenc na Pohorju, mscr. MLINŠEK, D., 1964. Sušenje jelke v Sloveniji-prvi izsledki. Gozdarski vestnik, 6, s. 145-159. MLINŠEK, D., 1965a. Betrachtungen i.iber den Waldbau und seine Stellung in der Forstwirtschaft Sloweniens. Schweiz. Z. Forstwes. 116, 9, s. 753-758. MLINŠEK, D., l965b. Uvajanje sodobnih metod za intenzivno gojenje prirodnih gozdov. Gozdarski vestnik 1/2, s. 1-9. MLINŠEK, D., 1966a. Slobodna tehnika gajenja šuma (u šumama Jugoslavije). Šumarstvo, 11-12, s. 3-10. MLINŠEK, D., 1966b. Gozdnogojitveni problemi in naloge v gorskih smrekovih gozdovih. Gozdarski vestnik, 24, 9 -lO, s. 257-270 MLINŠEK, D., 1967a. Pomlajevanje in nekatere razvojne znacilnosti bukovega in jelovega mladovja v pragozdu na Rogu. Zbornik Biotehniške fakultete 15, s. 7-32. MLINŠEK, D., l967b. Rast in sposobnost reagiranja pragozdne bukve. Zbornik Biotehniške fakultete 15, s. 63-79. MLINŠEK, D., 1967c. Gojenje gozdov in medparcelno gospodarjenje v drobnoposestniškem gozdu. Gozdarski vestnik 9-10, s. 265-272. MLINŠEK, D., l968a. Sprošcena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. MLINŠEK, D., 1968b. Potujoci seminar iz gojenja gozdov -Seminar «Pregled in kriticna ocena gozdnogojitvenih uspehov ter prognoza razvoja gozdno-gojitvene dejavnosti v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 9-10, s. 257-261. MLINŠEK, D., 1975. O novih gozdnih in pragozdnih rezerva tih v Sloveniji. Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s. 77-82. MLINŠEK, D., 1978a. Brauchen wir Urwald? AFZ 24, s. 684-685. MLINŠEK, D., 1978b. Urwaldreste Lernbeispiele waldbaulicher Behandlung. Ber. ANL 2, s. 67-69. MLINŠEK, D., 1985. Prenašanje znanja na seminarjih v gozdarstvu. VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana, s. 43. MLINŠEK, D,, 1995. Forest Information Systems throughout History and in the Future. Ca ring for the Forest: Research ina Changing World. Tampere, Finland, IUFRO XX World Congress, s. 429-430. WINKLER, l. 1 MALNAR, J. (ur.), 2000. Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 149 s. --·.-~·~ .· • y .. .. ....... _____ _ . . ~ .. .._·,~·~ . Kadri in izobraževanje Srecanje z dr. Maksom Wraberjem (1905-1972) Moje prvo srecanje z dr. Maksom Wraberjem je bilo leta 1942, ko sem se vpisal v l. razred III. državne moške gimnazije za Bežigradom v Ljubljani. Pouceval je prirodopis (biologijo) in matematiko. To je bil srednješolski profesor z dok­toratom. Seveda takrat nisem vedel, da je deloval tudi na ljubljanski Univerzi na bo tani cnem inšti­tutu in predaval tehniške botaniko na kemijskem oddelku. Profesor Maks Wraber je vzbujal s svojim akademskim naslovom vsesplošno spoštovanje. S svojo pokoncno postavo, z bogato crnolaso glavo in mocnimi obrvmi, strumnim korakom in dosledno redoljubnostjo je vzbujal pri nas, posebno pri prvošolckih strah. Od ravnateljstva gimnazije je bil dolocen za reditelja prvo-in drugošolcev med glavnim odmorom; s svojo strogostjo je dosegel popoln red. Tu moram opozoriti, da je bil profesor Maks Wraber strog, dosleden in pravicen ucitelj in vzgojitelj, kije zahteval znanje. Profesor Maks Wraber je bil osebnost, ki je dala pecat gimnaziji. O njem smo govorili vsi osnovnošolci, ki smo se pripravljali za vpis na III. državno gimnazijo. Ne skrivam naših dvojnih obcutij med spoštovanjem jn strahom. Drugo moje srecanje z dr. Maksom Wraberjem je bilo dvajset ]et pozneje, leta 1962. Sicer sem o njem slišal že na fakulteti deset let prej, da je eden izmed treh tedanjih fitocenologov. Leta 1955 sem pricel kot zacetnik pomagati pri fitocenoloških raziskavah ob mentorju dr. Vladu Tregubovu. Ob svojem odhodu v Iran za eksperta FAO me je priporocil dr. Maksu Wraberju, ki je tedaj iskal asistenta na Inštitutu za biologijo Slovenske aka­demije znanosti in umetnosti, kjer je služboval. Po pravici povedano, sem se prijavljat na to asistentsko mesto z mešanimi obcutki. Pred seboj sem videl strogega srednješolskega profesorja izpred dvajset let. Srecanje pa je bilo popolnoma drugacno. Oba sva se, vsak na svoj nacin izbrusila v življenju, ker sva imela za seboj dolocene življenjske izkušnje. Srecanje je bilo prijetno in za mene nova izkušnja s tretjim slovenskim fitocenologom, s katerim sem sodeloval najdalj, 10 let do njegove prerane smrti. Pred tem sem sodeloval, kot že receno, z dr. Vladom Tregubovom (1955-1961) in nekaj let s prof. dr. Gabrijelom Tomažicem (1956-1958). Moje sodelovanje z dr. Maksom Wraberjem se je zacelo v drugi polovici leta 1962, ko je konceval eno izmed svojih najboljših fitocenoloških del o gozdu smreke in gozdne bekice v slovenskih Vzhodnih. Alpah. To delo uvršcamo med klasicna dela ob Tomažicevih rdeceborovih gozdovih. V desetih letih sodelovanja sem bil prica mnogim uspehom dr. Maksa Wraberja doma in v tujini. Dr. Maks Wraber je bil že od leta 1946 plodovit pisec fitocenoloških, ekoloških, fitogeografskih, gozdarskih, naravovarstvenih in drugih bioloških razprav. Sam sem bil prica uspešnih razprav o še drugih smrekovih gozdovih, med njimi naj omenim gozd o smreki in golem lepenu, rdece­borovih gozdovih v obrobju slovenskega predpa­nonskega sveta, o belogabrovih gozdovih Slovenije na karbonatni, nekarbonatni geološki podlagi in o obcasno poplavljenih. To so gozdovi belega gabra in prehlajenke, belega gabra in belkaste bekice ter belega gabra in doba. Pripravljati je zacel obširno študijo o bukovih gozdovih Slovenije. Za zacetek je pripravil študiji o kislem gozdu bukve in belkaste bekice in toploljubnem celinskem gozdu bukve in gabrovca. Kot sinteza njegovih raziskovanj je bila fitogeografska delitev Slovenije. Precej se je posvecal teoriji vegetacijskega kartiranja. Izdal je pregledno karto gozdnih združb Slovenskega primorja. Osebno sem vesel, da sem pri teh delih sodeloval, zlasti pri pripravi fitocenoloških tabel. Mnogo sem se naucil ob Wraberjevem delu in rad se spominjam razprav z njim, v katerih mi je odkrival posebnosti in zanimivosti vegetacijske problematike Slovenije. Ob teoreticnih razpravah je posvecal skrb pri izdelavi operativnih elaboratov za gojenje in ure­janje gozdov na osnovi vegetacijskih in ekoloških raziskav. S slovenskimi gozdarskimi strokovnjaki je sodeloval po vsej Sloveniji. Elaborate je pripravljal v zacetku sam, nato s sodelavci Markom Accettom, Milanom Prešernom, Ivom Puncerjem, Mitjem Zupancicem in Vinkom Žagarjem. To je nekaj utrinkov iz desetletnega sodelova­njain moje poglobljene ucne dobe z dr. Maksom Wraberjem. Ne morem pa iti mimo plodnega --.;~~· ~ ·. Kadri in izobraževanje ~":_~~.-. ~-------'­ obdobja po drugi svetovni vojni, ko je sodeloval z dr. Vladom Tregubovom. Skupaj sta preucevala bukove gozdove Pokljuke, Pohorja, Snežnika, kjer so najprej nastali elaborati in pozneje raz­prave. Kasneje sta si hote ali nehote razdelila ta obmocja, kjer se je dr. Maks Wraber posvetil Pohorju, Osrednji in Vzhodni Sloveniji ter šir­šemu obmocju Slovenskega primorja. Nastale so študije o gozdovih jelke in okroglolistne lakote ter jelke in trokrpega mahu na nekarbonatnih kamninah Slovenije. Na ekstremnih rastišcih predalpsko-alpskega sveta je opisal termofilno grmišcno združbo gabrovca in žarkaste košeni­cice. Zacete so bile študije o primorskem gozdu bukve in jesenske vilovine, gabrovca in jesenske vilovine, kot posebna geografska varianta hrvaške razlicice, ter submediteranskega gozda hrastov na jerovici ipd. Kot terenski delavec in dober poznavalec slovenske vegetacije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je izdal prvi seznam gozdnih združb Slovenije s kratkim opisom in sinsisternatskim pregledom. To delo je osnova za nadaljnje raz­iskave slovenske gozdne vegetacije. S tržaški mi, avstrijskimi in kasneje hrvaškimi kolegi je bil med soustanovitelji Vzhodnoalpsko­dinarskega društva za preucevanje vegetacije. Uspelo mu je na tedanjem Inštitutu za biolo­gijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanoviti fitocenološko skupino za preucevanje vegetacije, ki je še danes vodilna na tem podrocju. Bil je med ustanovitelji tedanjega zveznega pro­jekta Vegetacijska karta Jugoslavije, ki je povezoval fitocenologe tedanje Jugoslavije. Sam je do smrti vodil ta projekt v Sloveniji. Udeleževal se je mnogih mednarodnih in domacih prireditev, najbolj sta mu bili pri srcu zborovanji Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preucevanje vegetacije in Mednarodno združenje za preucevanje vegetacije (IVAS). Bil je njun aktivni clan in funkcionar. Zavzemal se je za varstvo narave in je bil clan in funkcionar CIPRA in Zavoda za varstvo narave Slovenije. Dr. Maks Wraber je bil vsestransko razgledan clovek. Poznan je bil po svoji disciplini, dosled­nosti in kriticnosti do svojega dela. Take vrline je zahteval tudi od svojih sodelavcev. Zbral je veliko gradiva, ki ga je želel obdelati, ko je šel v pokoj, da bi v miru razmišljal in pisal o slovenski vegetaciji, ki je bila njegova najljubša življenjska tema. Žal tega dela ni mogel uresniciti, umrl je v življenjskem obdobju, ko je sam in ko smo tudi drugi pricakovali najvec o sintezi njegovega bogatega znanstvenega dela. Akademik dr. Mitja ZUPANCIC Nekaj misli ob 100-obletnici rojstva slovenskega fitocenologa dr. Maksa Wraberja 16. septembra je minilo 100 let od rojstva pomembnega slovenskega znanstvenika, (goz­darskega) biologa, botanika in fitocenologa, izrednega clana SAZU dr. Maksa Wraberja {16. 9. 1905 Spodnja Kapla na Kozjaku-14. 5. 1972 Ljubljana). Slovenski botaniki so se te obletnice spomnili tudi tako, da so ji 16. in 17. septem­bra 2005 posvetili dvodnevni simpozij Flora in vegetacija Slovenije in sosednjih obmocij 2005 (simpozij sta priredila Botanicno društvo Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti). Na njem so dejavno, z referati in posterji, sodelovali tudi gozdarji. GozdV 63 (2005) 9 O življenju in delu dr. Maksa Wraberja, ki je bil tudi castni clan Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije (sedanje Zveze gozdarskih društev Slovenije), je kmalu po njegovi smrti v Gozdarskem vestniku tehtne pisal tedanji odgovorni urednik Milan Ciglar (GV 30 /5-6, 1972, s. 187-189). Kas­neje, l. 1978, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izdala obsežen Spominski zbornik Maksa Wraberja 1905-1972 (uredil ga je pokojnikov sin Tone Wraber). V tem zborniku je življenje in delo Maksa Wraberja predstavil Mitja Zupancic, ki je tudi zbral njegovo celotno biblio­ 4 03 grafi jo (s. 9-21) in prispeval geslo v Enciklopediji Slovenije ( 15. knjiga, 2001, s. 6-7). Geslo o Maksu Wraberju v Slovenskem biografskem leksikonu (14. zvezek, 1986, s. 721-722) je napisala Metka Pavcic. Nekatera vsaj splošno manj znana dejstva iz ocetovega življenja (povojni krivicni skoraj enoletni zapor in drugi pritiski tedanjih oblasti) je v obširnem intervjuju za Novo revijo (pripravil ga je Drago Bajt, Nova revija, št. 155, 1995, s. 76 -90) razkril sin, prof. dr. Tone Wraber. Nedavno koncani simpozij je s plenarnimi referati Toneta Wraberja, Mitje Zupancica, Sandra Pignattija, Dušana Mlinška in Staneta Peterlina prinesel še nova spoznanja o življenju, delu in pomenu Maksa Wraberja, enega izmed treh pionir­jev in utemeljiteljev fitocenologije na Slovenskem (poleg Gabrijela Tomažica in Vlada Tregubova), soustanovitelja mednarodnega Vzhodnoalpsko­dinarskega društva za preucevanje vegetacije (skupaj z Erwinom Aichingerjem in Sandram Pignattijem), mednarodno uveljavljenega in tudi danes pogosto citiranega znanstvenika. Kako tesno in dejavno je bil Maks Wraber pove­zan z gozdovi in gozdarstvom, lahko preberemo iz Ciglarjevega spominskega zapisa -imenuje ga prvi slovenski gozdarski biolog. Kako živ je spomin na to njegovo povezanost še danes, pa nam potrjuje zapis, ki ga je v Gozdarskem vest­niku nedavno prispeval Janko Žigon (GV 63/4, 2005, s. 230). Nekaj let je bil sodelavec Gozdar­skega inštituta Slovenije, prav tako je deloval na tedanji Sekciji za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani, gozdarski fitocenologiji in njeni prakticni uporabi pri gojen ju gozdov in gozdno­gospodarskem nacrtovanju pa je ostal zvest tudi po zaposlitvi na tedanjem Inštitutu za biologijo SAZU, vse do svoje prezgodnje smrti. Njegova dela, kot so npr. Fitocenologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov (1949), Gojenje gozdov v luci genetike (1950), O gozdnogo­spodarskem in kulturnoznanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov (1952), Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega krasa in Glavne vegetacijske združbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske raz­mere in melioracijske možnosti (oboje iz 1954), Domaci kostanj v Sloveniji (1955), Fitocenološka razclenitev gozdne vegetacije v Sloveniji (1960), nadalje opisi novih jelovih združb ( 1958, 1959), nove združbe gabrovca in omelike (1961), novih smrekovih združb (1962, 1963, 1964, 1966), toploljubnega gozda bukve in crnega gabra (1966), razprave o ekološki in sinsistematski clen itvi hrastovih in belogabrovih gozdov v Slo­veniji (1969), o fitogeografski clenitvi Slovenije (1969), o zgornji gozdni meji (1970) in številne druge objave doma in v tujini (tam v glavnem v nemškem jeziku), so klasicna fitocenološka literatura. Ta dela so fitocenologi naslednjih rodov (Košir, Zupancic, Marincek, Puncer, Robic, Accetto idr., po svoji metodi tudi Piskernik) sicer v marsicem dopolnili in nadgradili, a po njih še danes posegamo in jih prebiramo ter uporab­ljamo ne samo fitocenologi, temvec marsikdaj tudi gozdarji praktiki. Kako temeljito je poznal slovenske gozdove, kaže skoraj 100 elaboratov, od katerih jih je Maks Wraber vecino napisal prav za potrebe in po naro­cilu tedanjih Gozdnih gospodarstev. To so celoviti prikazi gozdne vegetacije posameznih gozdnogo­spodarskih enot, vcasih tudi širših obmocij, kjer pa niso zbrani zgolj opisi rastja in rastlinstva, temvec tudi smernice, napotki, navodila za gojenje in obnovo gozdnih sestojevna ugotovljenih rastišcih. Maks Wraber je skrbno pisal terenske zapisnike in ti terenski zvezki so ohranjeni (zdaj jih hrani njegov sin Tone v Polhovem Gradcu). V njih so s citljivo, zanj znacilno drobno pisavo natancni opisi kdaj, kako in s kom si je ogledal gozdove posamezne gospodarske enote (kako približno so ti obiski potekali, je veren Žigonov opis v letošnji cetrti številki GV). Navadno se je Maks Wraber mudil v enoti po cel teden, imel je spremljevalca ali spremljevalce (revirni gozdar, vodja urejanja, vodja obrata) in skupno so si ogledali kar najvecji del enote. Delali so po cele dneve, od ponedeljka do sobote. V znacilnih tipih je Maks Wraber naredil fitocenološke po pise, kadar ga je spremljala pedologinja Marija Kodric, so vzporedno opravljali tudi opise taL Iz teh terenskih zvezkov se tudi tisti, ki Maksa Wraberja v živo nismo poznali in mlajši rodovi, lahko prepricamo, kako pronicljiv opazovalec narave je bil, kako skrbno si je zapisoval krajevne posebnosti, domaca imena in domaco uporabo rastlin, zanimive floristicne najdbe ipd. Dragocenost so tako elaborati, ki so nastali na podlagi teh terenskih zvezkov in ki so v glavnem ponatisnjeni v starejših gozdno-gospodarskih nacrtih kot tudi ti terenski zapisniki, z opisi in fitocenološkimi popisi, z natancnimi nahajališci -še posebej, ker nam omogocajo primerjavo stanja gozdov dolocene gospodarske enote pred 30, 40 oz. 50 leti. Maksa Wraberja osebno nisem poznal, umrl je že, ko sem zakljuceval osnovno šolo. Najbrž sem med študijem gozdarstva o njem marsikaj slišal (vsaj pri botaniki, fitocenologiji in gojenju gozdov), ato sem v glavnem pozabil. Zares sem pomen tega moža spoznal, ko sem kot mlad inženir zacel delati pri urejanju gozdov -najprej, ko sem prebiral njegov elaborat o gozdnih združbah visokokraške enote Podkraj-Nanos (kjer je opozarjal gozdarje, kako usodne za gozd so lahko prekomerne secnje na teh zelo skalnatih terenih) in pozneje, ko sem stran za stranjo sledil njegovim potem in opisom gozdov v meni domaci gozdnogospodarski enoti Baška grapa (elaborata za to enoto ni vec utegnil izdelati). Kaj vse je videl in zapisal, kar sem jaz kot domacin spregledal. Precej let pozneje mi je v roke prišel njegov elaborat Bovška hidrocentrala v luci varstva narave in pokrajine (Ljubljana, 1965). Kako tehtno in odlocno je takrat ugledni znanstvenik zastavil svoje ime za ohranitev reke Soce, ene najlepših alpskih in evropskih rek. Na to njegovo pogumno dejanje in utemeljeno zoperstavljanje takratnim unicuj ocim nacrtom elektro energetikov me lahko spomni vsaka pot na Bovško. Na Maksa Wraberja pomislim tudi, ko obišcem Kras. Teme­lje poznavanja gozdne vegetacije te zanimive in enkratne pokrajine (ki se je v zadnjih petdesetih letih zelo spremenila) dolgujemo prav njemu. Prav takoj e prvi oz. eden prvih opisoval cev naših toplo­ljubnih bukovih združb, tako tistih v primorskem kot onih v notranjem delu Slovenije. Maksu Wraberju je bil cas, ko se je lahko v celoti posvetil svoji življenjski poklicni izbiri, odmerjen zelo skopo, komaj kaj vec kot dobrih dvajset let. V tem casu je, zelo delaven in zelo sposoben, naredil ogromno, se mocno uveljavil v tujini, postal avtoriteta (a ostal, kot razberemo iz spominskih zapisov, cloveško skromen, pošten in pravicen). Vendar bi najbrž, ceprav bi imel na razpolago vso racunalniško tehnologijo, katero uporabljamo današnji rodovi fitocenologov, v tem skopo odmerjenem casu težko obdelal vso bogato gradivo, ki ga je, neutrudni terenski delavec, zbral (in ki je v surovi obliki ohranjeno v terenskih zvezkih) in uresnicil vse zamisli, ki so se mu ob tem porajale. Kar nekaj je njegovih clankov, ki so šele napoved obsežnih razprav, ki pa jih zaradi prezgodnje smrti nikoli ni uspel napisati. V tem -v razpoložljivem casu in racunalniški tehnolo­giji -smo sedanji fitocenologi mlajšega ali manj mladega rodu gotovo v veliki prednosti. Najbrž pa Maksa Wraberja ne ))dohajamo« po dejanskem poznavanju terena, in zagotovo lahko zapišemo, da fitocenologija (in mi z njo) pri gozdarjih sedanjega casa še zdalec nima (nimamo) takšnega ugleda in pomena, kot ga je imela v Wraberjevem casu (in kot ga je imel Maks Wraber sam). Dr. Igor DAKSKOBLER in izobraževanje ~~------------------------ Programi EU Leonardo da Vinci in Sokrates -Comenius na SGLŠ Postojna Z vstopom Slovenije v EU so se dijakom in uciteljem slovenskih šol ponudile priložnosti sodelovanja v programih EU kot sta Leonardo da Vinci Mobility in Sokrates Comenius. Z izmenjavo ljudi in idej lahko evropsko sodelo­vanje pripomore k dvigu splošne kakovosti ucnih metod in pripomockov in k razvoju primernejših nacinov soocanja z novimi izzivi pri ucenju. Projekti mobilnosti so projekti v okviru programa Leonardo da Vinci. Namenjeni so spodbujanju in krepitvi poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja posameznika v tujini. V projektih lahko sodelujejo vsi, ki se želijo usposabljati za svoj poklic na kateremkoli podrocju. Glede na ciljno skupino udeležencev locimo dve vrsti aktivnosti: namestitve in izmenjave. Namestitve so namenjene vsem, ki se izobražujejo in usposabljajo, izmenjave pa so namenjene posameznikom, ki so odgovorni za usposabljanje. Namen projektov mobilnosti je, da udeleženci pridobivajo nova poklicna in strokovna znanja in spretnosti, izboljšajo svojo zaposljivost in konkurencnost na trgu dela, izboljšajo jezikovna znanja in spretnosti, spoznajo nov nacin dela, tuje obicaje, kulturo in delijo svoje izkušnje in znanja s kolegi v tujini. Program Socrates nima za cilj poenote­nja izobraževalnih sistemov, ampak skuša v cim vecji meri izkoristiti njihovo raznolikost v razlicnih državah. Podpira mednarodno sodelovanje kot sredstvo za iskanje izvirnih rešitev, ki so primerne za dolocene razmere. Poznavanje drugih držav, jezikov in nacinov živ­ljenja postaja vse bolj potrebna izobraževalna in poklicna pridobitev. Mobilnost in projekti izme­njav so zato zelo pomembna lastnost Socratesa. Program hkrati daje evropsko razsežnost ucenju tako doma kot v tujini. V ta celostni pristop spa­dajo skupni razvoj kurikulumov, šolski projekti, izmenjave uciteljev in univerzitetnega osebja, uporaba racunalniško podprtih metod ucenja na daljavo in evropsko mrežno povezovanje med izobraževalnimi ustanovami. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna se je v projekte mobilnosti Leonardo da Vinci vkljucila leta 2003 na povabilo mednarodne mreže šol Mulfor, ki trenutno združuje kmetijske in gozdarske šole iz 12 držav Evropske unije. Letos junija sta se zakljucila dva projekta mobilnosti: program Mulfor Skills je bil namenjen dijakom in pridobivanju prakticnih izkušenj z delom v tujini, drugi Mulfor ProG pa je bil namenjen uciteljem. V dveletnem obdobju so tri skupine dijakov-skupaj 13 dijakov in dva spremljevalca obiskali Finsko, Ceško in Avstrijo. V saka namestitev je trajala tri tedne. Na Finskem so med drugim gradili leseno hišo, si ogledali tovan o Pioner, urejali rekreativne površine, pripravljali delovišce za strojno secnjo in si ogledali informatiziran nacin nacrtovanja gospodarjenja z gozdom za lastnike. Na Ceškem so se seznanili s posledicami katastrofalnih poplav na gozdne površine, delali pri sanaciji in obnovi teh gozdnih površin. V Avstriji so pomagali last­niku gozda pri strojni secnji, si ogledali sodobne obrate za primerno predelavo lesa in se udeležili enotedenskega tecaja za uporabo strojne secnje v gozdu. Izmenjave uciteljev so imele tri glavne poudarke: lovstvo, sonaravne gospodarjenje z gozdom in izobraževalne sisteme. Naši ucitelji in strokovni sodelavci ( 15 udeležencev v štirih skupinah) so obiskali Madžarsko, Finsko, Švedsko in Avstrijo. Na Madžarskem so spoznavali sona­ravo gospodarjenje, na Finskem in Švedskem so spoznali organiziranost lovstva, nacine lova, vrste in nacine izobraževanja za lovce in gozdarje, v Avstriji so se udeležili usposabljanja za uporabo strojne secnje pri gospodarjenju z gozdovi. Pri nas smo v tem casu sprejeli dijake iz Ceške, Finske, Nizozemske in Švedske (14udeležencevza tri tedne) in Španije (2 udeleženki za pet tednov). Prav tako smo s sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi pri nas seznanili udeležence iz Švedske ( 4 udeleženci za en teden). Po dogovoru s partnerskimi šolami (Haus-und Landwirtschaftliche Schulen Offenburg, Au:l3en­stelle Forstliches Ausbildungszentrum Mattenhof in Land-und forstwirtschaftliche Fashschule Stainz, Erzherzog Johann-Schule) smo v zacetku šolskega leta 2003/04 zaceli sodelovati v projektu SOKRATES Comenius 1 (šolska partnerstva) s Kadri in izobraževanje ----~----------------~--~~~~ skupnim naslovom "ucinkovito osnovanje in nega gozdnih sestoj ev v posameznih deželah:' Program SOKRATES Comenius 1 je namenjen dijakom. Cilj je, da si sodelujoci ucenci v projektu izmenjajo nekaj strokovnih ter osebnih pogledov na temo projekta in okolja, v katerem živijo. Sodelujoci partnerji imamo nalogo, da pred­stavimo nacine gospodarjenja z gozdom po posameznih obmocjih, predvsem redcenja ter pomen naravnega pomlajevanja za osnovanje novih sestojev. Za doseganje zastavljenih ciljev smo v casu od 3.7-8.7.2004 v Postojni in Stainzu (Avstrija) organizirali izmenjavo dijakov vseh partnerskih šol, sodelovalo je 58 dijakov ter 11 uciteljev. Na tem srecanju so si tako dijaki kot tudi ucitelji izmenjali ugotovitve in na novo pridobljena znanja o obnovi ter negi gozda v mlajših razvojnih fazah. Omenjeni programi pomenijo razširitev izobra­ževalne ponudbe šole. Ucitelji, strokovni sodelavci in dijaki se lahko izobražujejo tudi za podrocja, za katera pri nas nimamo niti ustreznih progra­mov niti ustrezne opreme. Hkrati imajo prilož­nost primerjave naših formalnih in neformalnih izobraževalnih programov s programi v drugih državah, ocenjevanja in moderacije programov ter priprave novih programov in nacinov izobraževa­nja za razlicne ciljne skupine. Mobilnost omogo c a udeležencem boljšo strokovno usposobljenost in jim dviga poklicno samozavest. Skupaj z izobraževalnim centrom Gmunden v Avstiji (usposabljanje za uporabo strojne secnje) je v pripravi ponudba izobraževanja tudi za Slovence. V okviru projekta so nastali prevodi nekaterih strokovnih gradiv s tega usposabljanja v slovenšcino. SGLŠ Postojna lahko zagotovi pre­vaj alca za vsako skupino udeležencev iz Slovenije. V Gmundnu se je namrec mogoce izobraževati le v nemškem ali angleškem jeziku, ucna gradiva pa so pisana v nemšcini. Izmenjave in namestitve se bodo izvajale tudi v prihodnjem dveletnem obdobju. ZGS bo naš domaci partner pri izmenjavah, BTŠ Kranj, ZGS in Žaga Marincic d. o. o. pa bodo domaci partnerji pri namestitvah. Poseben poudarek naslednjega dveletne ga obdobja je v primerjavi izobraževalnih sistemov, programov in nacinov izobraževanja za razlicne ciljne skupine (za osnovno poklicno in strokovno izobraževanje). Prav tako bomo naslednje leto nadaljevali s projektom v okviru Sokrates -Comenius. Eva CEC, prof., koordinatorica programov Leonardo da Vinci Sebastijan BAJC, dipl. inž., koordinator programov Socrates-Comenius trokovno izrazje ~--------------------------­ V junijski številki Gozdarskega vestnika (5­6/05) je bilo objavljeno mnenje B. Košicka, dipl. inž. in M. Raceta, dipl. inž. o vrsti gozdnih požarov. Terminološka komisija ZGDS je prav vesela, da je po dolgem casu vendar doživela odmev na svoje delo oziroma objavo. Zato smo avtorjema hvaležni in upamo, da bosta še koga vzpodbu­dila k sodelovanju pri oblikovanju slovenskega strokovnega izrazja v gozdarstvu. Terminološka komisija vabi v svoje vrste nove sodelavce. Sestaja se vsako drugo sredo v mesecu ob treh popoldne na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani. O prispevku obeh avtorjev je komisija raz­pravljala in meni, da je pri izrazju bolje, da upo­rabljamo vec ožje opredeljenih izrazov in tako laže opišemo pojme. Tako posameznega izraza (npr. kompleksni požar) ni treba razširjati na širše pojmovno podrocje. Za strokovno izrazje so zakonski predpisi (npr. pravilnik) samo eden od virov, iz katerih lahko crpamo izraze. Najbolje je, ce stroka sodeluje pri oblikovanju izrazja tudi pri izdajanju predpisov. Objava terminološke komisije je hkrati prevod nemškega Lexicon silvestre, kjer so vrste požarov podrobneje opredeljene. Zaradi povedanega menimo, da je opredelitev vrste poža­rov, kot jo je objavila terminološka komisija boljša in uporabnejša od tiste iz pravilnika. Razlike (glej spodaj) pa niso tolikšne, da bi bilo treba o njih še naprej polemizirati. Še enkrat hvala za sodelovanje in lep pozdrav Marjan LIPOGLAVŠEK Pravilnik o varstvu Lexicon silvestre gozdov vršni požar -sin. vršni požar kompleksni požar debelni požar debelni požar (Brinar) talni požar grmovni požar pritalni požar podtalni požar talni požar, sin. podtalni požar Gozdarski vestnik, LETNIK 63 • LETO 2005 • ŠTEVILKA 9 Gozdarski vestnik, VOLU ME 63 • YEAA 2005 • NUMBER 9 Glavni urednik/ Edit or in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, doc. dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, doc. dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic , prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification Maja Boži c Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2. 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 1 O issues per year Grad Haasberg (Foto: F. Perko) študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kme~ijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board