Leto v5x."iL1lbh LfttMjana, četrtek 23* f*B)a ffls Cena Din i«- Lznaja ra&K jajd popotdna, uvzemftt aeđs^)s ID pcnsnllce. — insemSi đo 40 petit »*st 4 Din 2. do 100 vrst 4 Din 2.50. Od 100 dO 800 vnt A Din a. f*č$ tneerati petlt rwta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — »Slovanski Narod« reija mesečno v Jugoelavtjt Din 1*«. aa tnonemstvo Din 35«*. Rolcoptaa m m vračajo. OREDNUTVO Dl CIPRA VNMTVO LJUBLJANA. IT"■!»'■■ ■■en Stav. a, Telefon: Sl-22. Sl-23, »-54. 81-» te 31-96 Podrointes: MARIBOR StroaBmayerjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska t telefon St. 36, — CELJE: celjsko urednjfltvo: Stroasmaverjeva uttea 1, telefon st. aa; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob Koknlvoru lOl. PoStna nratzOnlca v LJubljani St. 10391. Še vedno nejasen položaj: V Španiji se bi jejo na kopnem, na morju in v zraku £e vedno ni mogoče ugotoviti, kdo je prav za prav gospodar v $pan!fi — Poročila si še vedno nasprotni ejo — Iz obeh taborov satrfnjeio, da so go» spodarji položaja Ln«d«n £& (ali|a A A DNB O razvoju revolucije v Spamii prihajajo Se vedno zelo nasprotujoč? t! ve«-tt Aneleški Listi poročalo, da eo bile včeraj povsod borbe na euhein, ■v zraku in na moriu. V L>uti &o vladne voj-n* Udje bombardirale upornike- Vladne lad-js se pripravljajo tudi na bombardiranje mes.. La Lmea in AJgeStiraea, Po neki Reu_ terjevj veetj poroča radio postaja Sevilla, da so uporni-ka letala po bombardiran j u Oadiza s strani vladnih ladij napadla tri vojne ladte V neki drugi vesti poroča Rev ter da španska tui«?ka lesija koraka proti Tanz^rju. da uniči odpor vo;nih ladij, ki so v luki Prebivale.vo v Tangerju je silno vznemirjeno, ker so uporniki zagrozili, da bodo izvedli letalski napad na vojne ladje. Id *o v luki. Glavni stan upornikov je pozval nevtralne ladje, naj zapuste luko. Toda an?r!e^ki rušilec Whitehal<- ostane v luki brez ozira na opozorilo upornikov. Uradni list |e objavil ukaz ka^aloneJce vlad"e, s katerim ee ustanavlja delavska milica v vs°j Kataloniji za borbo proti upornikom Tej rni-Uei poveljuje major Fer«3« s svotim štabom. Bombardiranje Saragose Madrid. 23. julija AA, Keuter poroča: Borba med vladnimi četami in uporniki se nadaljuje Po vesteh iz Barcelone so vladni letalci pozvali upornike v Saragoss-i, naj 6e predaio, ^irer bo ni**sto tombardirano- Iz Barcelone =-0 tudi prispele vesti, da je bilo v zadrnih borbah v rej pokrajin! ubitih nad 500. ranien'h pa okoli 30M) oseb. Fašistični elementi se poslužujejo svojih starih metod in streliaio in mečejo bombe z balkonov in oken na peŠee na ulicah. Danes je v Barceloni začelo zasedati vojno ^odišce. ki bo so-rii!o predvsem upornim oficirjem. V-irir. 23 juliia AA. DNR poroča iz Kartone, da je bilo včera( popoldne zapovedano eni letalski eskadri, naj starta za Sara^o-BO In da nai bombardira taniošnie vojai?n;e<=. k' so v rokah upornikov ^tiri leiala so takoj odletela Madrid, 23 julija. AA. Havas poroča: Vladne čete. ki so bile iz AliCaBte poslane 2 močnim topništvom v Murrio. eo za^e^e Jehn t pokra uni Murciji. >fadnd, 28. julija AA. Ministrski predsednik je izjavil dopisniku havasa, da je položaj od ure do urr za vlad'* boliši. Vladne čete bodo dopoldne končno zavzele AJhaaato. Posamezna uporna središča v Maroku os ro bombardirajo vojne lad;*3 in se bodo morali uporniki kmalu preda"!. Poročila vlade Barcelona, 23. julija AA Havas poroča, tla je notranji minister katalonske vlade objavil, da so se uporniški častniki v mestu Juesca v Aragoniji zjutraj predali vladnim četam, ki so bombardirale mesto. Poleg: teg-a je vlada gwpodar položaja v Ma-ionu na Belearskih otokih. Notranje ministrstvo španske vlade je objavilo uradno poročilo, v katerem pravi oa so bili uporniki, ki so 3e zbrali v pokrajini LagranLa. pognani v beg" in da so purstiU na bojišču mnogo mrtvih, ranjenih m mnogo orožja. Poleg tega so vladna letala bombardirala letališče v Leonu in uničila letala, ki so v rokah upornikov. Oddelek oboroženih rudarjev vod: ostro borbo t ustaši v pokrajini Cordobi. Po neki zasebni vesti iz Madrida je odde-!ek uporniških čet pod poveljstvom generala Gila Albe prišel 50 km vzhodno od Madrida, kjer se je takoj razvila huda bitka z vladnimi četami. Neka druga skupina upornikov je začela z borbo proti vlad-nj-n četam na vrhovih Buitrago. 60 km od Madrida Zjutraj so iz Madrida poslali v notranjost 40 kamionov z nekaterimi odelkl policijskih napadalnih oddelkov in z večjim številom dobrovoljcev. Večina teh kamionov je šla v smeri proti Toledu. ' Madrid, 23 luli-ja. AA Havas r?oroča: Kotranje ministrstvo objavlja, da so Vladne čete zavzele Lalineo Uirrrniki demantirajo BordeauA. 23 julija AA Havas poroča: Tukaišnji dnevnik »La Petite Giroode* objavlja vest iz Hendava. da znaSa Ste-viio mrtv,h v obeh taborih dooedaj okoli 20 000 Po drugih vest'h presepa to število 25 000 Ceuta, 23. juhja. AA. Havas poroča: General Franco j* objavil po tukajšnjem radiu, da bodo uporniki vsak čas vkorakaj v Madrid gtab vrhovnega poveljstva upornikov, pa se še zmerom nahaja v Te-tuanu. Gibraltar. 23. julija. AA. Havas poro. Sa: Tukaj se izjavlja, da \t popolnoma ne- resriična vest, da ba vladne čete zavsele Algesiras in Laline Tuje ladje v španskih vodali Lizbona, 23 julija. AA (DNB)) V zvezi z resnim položajem v španskem Maroku je portugalska vlada poslala v Tanger pet torpednih rusileev, ki bodo dane«s prišli tja in prevzeli varstvo nad portugalskimi državljani. VVashingtofl. 23. julija. AA. Reuter poroča: Zunanji minister Hull je na današnjem sestanku z zaatopniki tiska izjavil, da je možno, da bo ameriška vlada zaradi nejasnega položaja v Evropi pooovno vpoeta-vila edinice «vr>i«» vome m<*m%ir1r'** v evrop skih vodah. I Za varnost tujcev nffcče ne jam« Wa»hingtOf!. 23. julija. AA Reuter po. roča: AmenSki konzuli v Malagi in Barceloni so spomcili zunanjemu ministrstvu, da so jim lokalne obia-sti dale vedeti, da ne morejo jamčiti za varnost tujcev. VVashington. 23. julija. AA. Havas poroča: Zunanje ministrstvo je prejelo pomolio o neugodnem položaju, v katerem so ameriški državljani v Madridu. Xekaten izmed teh državljanov v Madridu, ki stanujejo v posameznih madridskih hotelih so bili že večkrat izpostavljeni strelom bi pušk Mnogi tod i stradajo, ker je v prestolnici I zmerom manj živeža. Uporniki poraženi? Madrid- 23. juh ja. AA. V svoji izjavi dopisniku Havasa je ministrski predsednik re kel, da so bili v bitki pri Guadajarali ubiti general Valencuela in neki viceadmiral. cigar imena pa ministrski predsednik ni povedal. Oba sta bila že v preiskovalnem zaporu in v kazenski preiskavi zaradi neke zarote. Sedaj jima je pa uspelo, da sta pobegnila iz ječe in se pridružila upornikom. V tej bitki so bili ubit! tmi* vsi ostali oporni častniki, in sicer osem po števil«. Jetniki so bili odvedeni v Madrid. Nazadnje je ministrski predsednik izjavil, da je državnim organom uspelo stopiti v telefonsko zvezo z nekim uradnikom glavne pošte v Sevillu ki poroča, da je v mestu Sevilli izbruhnila splošna stavka. Tamkajšnji nnnmiki so že dva dni brez- brane- Revolucionarna junta v Madrida? Nepotrjena vest neznane radijske postaje Lizbona* 23, julija z. Tukajšnja radijska postaja je nocoj ujela vest neznane španske radijske oddajne postaje, da je madridska vlada snoči odstopila in da je vso oblast prevzela revolucionarna juntau Vest pa je dokaj neverjetna, ker Je danes vs« dopoldne madridska radijska postaja odda jala vesti v raznih jezikih, pa ni niti i he sedle© omenila kakršnekoli s«Titk t. Italijanskimi četami. Na obeh straneh j*> bik» več sto mrtvih. Najbrž sn t« čet*«, Id so bile preje pod poveljstvom cesarja Hai-leja SelasJja in ki »o sedaj pod poveljstvom nekega dedtasmača reorganizirane in opremi je ne ra no>o borb«.-. London, 23. julija AA Reuter poroča iz Kaira; Poleg n»padov a^^mskih upornikov na Adis Abebo, je moean oddelfk izkoristil sedanje detevno vreme. In napadal izpostavljeni italijanski motorizirani oddelek v bližini Amb«=A!a*iia. Pr^i tako napr*»Haje- I jo abeelnski uporniki proti Adis AbeM v dveh smeroh. Rim, 23. jiibja. AA Diplomatski urednik agencije Štefani piS«» po podatkih, ki jih je dobil iz AdJa Abebe, da so bre^i podlage vesti, »^^š rta so italijanskske <*«»te v Artis A bebi v npva nv>ai.i in da je onemofiročeno dovažati orožje in fevež v Adis Abebo T z. Adis Abebe prihajajo avtentične vesti, d« se prebivalstvo s svojimi poplavarjj predaja italijanskim ehla«=tern >n irrai.i *\ »>o pokornost. V Abeainiji vlada red m mir m vsi so zadovoljni k režimom itahjanakih oblasti. Kar pa f»e tjče osamljenih zJočm-st^v in o>Tan] nepokorščine, so to primer', ki se dogajajo tudi v ostalih a_fnskih drfca-vTah m m čudno, da s«* gode tudi v Abepi-niii. ko se ve. kaj je iz te držav*» napravfla n^cu^pva vlada. Italija koncentrira svoje vojne sile na Jadrati« V leseni se bodo ba|e vršiti okrog Barifa veliki manevri London, 25. julija o Veliko pokornost je vzbudila vest, da namerava. Italiia premestiti glavni d^i -vo»ega ^redoz^m ske.:i vojnegra brodovja na Jadran Italijansko brodovje se bo koncentriralo v Barij*j. Ita lofilski krogi tolmačijo ta sklep italijanske vlade na ta način, da hoče pokazati svojo pripravljenost za £MiŽ2ni^ ■ /\ng;Kjo hi 7a likvidacijo sredozemskega spora. Venrtar pa je zavladala v Londonu velika skrb zaradi tes-a. ker si inaajs v Bariju pnnodnji mesec koncentrirati tudi veliki kontingenti italijanske vojske. ki bo imela tam okroj^ svoj*3 l^toftni*5 poletne vaj*3 Zanimivo ^e. da bi se bilp morale itahianske \r>jn*» vaje vršiti prav za prav na drugem koncu juf-ne Italije in so hib načrti spremenjeni sele v zadnjem času V Bariju, ka je italijanska izhodna baza za vojaške operaciie wa i Halkaim. ho takn v a\£u*hj koncen'r^ • i velik del i tali lanske vojn** s^*= na korpnerr, na morju in v zraku Amnestija v Avstriji Danes so izpustili iz zaporov nad 10,000 poli-tirnih obsojencev — Dr. Rinteleti nI pomil€»#£vm ^nnaj. 23. inn^a 2 Denes h* bil oh-javt'jen ukaz o pohtic-n- amnes-iM'. ki jo je izdala fl^*s^^!Jsk■;^ vlada v smislu dutiai ^ce^a sporazuma Arnnfstij.a se nenaša na vse na-rodne socialiste, ki so bili obso eni zaradi političnih dHiktov po um^ru d*"-Ooilrus^a, obsega p« tudn vemo političnih ka-rnjencev in marksističnimi tabora. Skup-r»o je balo pcmiloščemh nad 10 000 ljudi, kar kaže, s kako strogostjo i<° postopal asvstnijski klerikalni re^m proti s\-oj«im političnim naspr^JtnrV^m. S?rn-i na Duns. I j«u so (^^nc^> izpustili iz z-ipor^- in jetn:s nic 1487 poloti-čnih ob^so.ienre> M-*d iw- n-e^tiranvmi sta tudi btvši dunajski rupan H.r Se it 7 sn bivši dunavski palici liki sve4_ '-1K 3teinhau%! I^v/et, pa «0 od envnestiv Hrz^vni uradniki, ki ao bb Oteofsal rara di političnih zl-ooin^v, m<=d n' nrri "tudi b^*-«;i mim^fT m poslanik v Runu dr R!T>t»*_ len. Ici sp sedaj zdravi v n^kenr* dun« < skem 7eipyvru. Ne 1Od1ucu.1e.Ht pa. rkt Sod'i 'tudi ti kas-neir pom^V-šcen'. Vse-ca ie r*vt?i!o 'iprt-h -^dai <>* ?."14 prV-t-cnfh ojb-saleaeav« Jutri popoldne sodba v procesu proti Arnatitevicu in tovarišem Razprava }e trajala do đanm^ zjistra) —• Sestnmi govor dr. BaHćevića fiee^rad, 23 mlija p Procec; proti Damjanu Ajrn&ti^niču -n sooH' ijsaJn na-rodnim poslaneern ie bil danfs ponoći končan Zadnji je go\^n! odvetnik in nerodni poslanec dr. Tanko Barčevič. ki i> v šesturnem goajatu podrobno MsSspal obtožmloo in ves proces 1 politične in pravne strani ter pobna! to<:ko z* točko navedbe obtožnice. Po niegovem govoru, ki ie traial np7 polnoč. «0 poda'a.b ?zja^*n še posa»Tie7n,t oKto/enci, ki so Sf po večini prdružnl! stališču svoph zatjovorrnjikov Predsednik dr Ucovnc k> ob 1. riuta-jj ai-kli u čil raz-pravo m napon-edUl. d-a bo *od-ha ra£z^lašen3 iurn popoldne ob 16- Za »odbo v!ad^ v v-*" lavnogrti o^romnn ?a mnvan ie. Predlog za ustanovitev i mednarodne Žitne rezerve London, 23. julija AA. Reuter poroća. i Na seji mednarodnega posvetovalnega od- i bora za žito ?e čilski veleposlan'k predla- | gal, da naj se organizira anketa, ki naj ; prouči možnost ustvaritve žitnih rezerv za mednarodne potrebe. Za financiranje trgovine z žitom naj se ustanovi poeeben med-narodni oiganizem, ki naj izvaža žito v ti- | ste države, ki ne morejo plačati sedanje trgovske cene žita Zastopnik Avstralije je podpiral ta predlog Hode debate v spodnfi zbornici London. 23. julija AA. Včeraj se je -v spodnji zbornici vršila dobata o reformi za brezposelne. Debata bo trajala približno tri dni. Delovni minister je izjavil, da je vlada izdelala odredbe, ki zagotavljajo pravidne}-nejšo razdelitev podpor. Ko je minister začel govoriti o odredbah za kontrolo sposobnosti brezposelnih, je prišlo do hudega prerekanja, ki je trajalo 20 minut. Poslanci delavske stranke so ves čas motili ministra ter ga obkladali s Čudnimi imeni. Vrhunec je dosegel prepir, ko je minister iz-jmL da kose vlada s temi odredba«* ssaso I I preprečiti zlorabo državneea denarja. Delovni minister je znan po svoiem močnem I ;r!a£u in je ve* nemir z lahkoto okret«1. , V ponedeljek M bo v spodnji zbornici j ?aoela debata o zunanji politiki. Debato bo ! otvorila liberalna opozicija, ki je vladi rfa-vila celo vrsto vprašanj o razgovorih lokarnskih držav, o vprašanju Odanska. o I sporazumu med Avstrijo in NVmfijo hi o I zadavai Dardanel in Ecrrpti. Knez Pavle in kneginia Olga v Lftibliam Vcerai popoldne sta prispela v Ljablja no 7 avtomobilom Vj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. Vozila sit se deli časa po mestu in posetila tudi nekaj trgo vin. Okrog 18.30 sta se vrnil« na Bled Občinstvo je visoka gosta na več kraiih spoznalo in jih prisrčno pozdravljalo. Sorzna Doročifs. Car/h. 23. juhja. Beograd 7 —, Pariz 20.2326. London 15 3575. New York 305-75 Bruselj 51.S25. Milan 24 10. Madrid 41 90 . Amsterdam 207.95. Berlin 123.12, rmnai 57.45, Praga 12.e6, Varšava 577o! Buka i renta 2.50 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 28. julija 1906. Stev. 166 Rožnik smo šele odkrili Cesta fes Rotaik |e popravljena i* ttofeila fe twU električne razsvetljave LjuMjana, 23. julija. I Najlepše, kar ima Ljubljana, so njena rpfehajaliaža m eno najtepem ljubljanskih »prehajalifte je as Rojniku. Tega seveda Ljubljančani ne vedo. Zato M ne smete čutiti, če srečujete v vseh letnih časih več Ljubljančanov na Šmarna gori kakor na Rožniku. Nič posebziejra tudi ni. da smo šele nedavno odkrili Rožnik in mu pridali vsaj pravico do skromne ceste. Da so se Ljubljančani doslej izogibali Rožnika, je več razlogov. Nekateri celo trde, da so sprehodi na Rožniku nevarni. Ne sicer zato. da bi jih bilo treba prištevali med visoke ture. temveč zaradi napadalcev, ki se baje skrivajo v gozdu ter preže na sprehajalce. V resnici so bili nekateri sprehajalci že napadeni v rožniskem grozdu, vendar so napadi gkoraj prav tako redki, kakor sredi mesta. Sicer pa je treba tudi to pripisati Ljubljančanom samim, da se ne počutijo varne v rožniskem gozdu, ker so tam sprehajalci taxo redki, da se čutijo priložnostni roparji že domače. Ker so Ljubljančani dobri turisti, se menda ne izogibljejo Rožnika zato. da bi se jim zdela tura penaporoa, ali da bi ne mogli izvleči čevljev iz blata. Doslej sprehodi na Rožnik res niso bili tako en<>stavna zadeva m zato so meščani navadno omagali pod Rožnikom, kjer je k sreči Čadova go&to-Ijubna hiša. Sprehajalne poti na Rožniku niso bile idealne ob dežju, če si bil obut v prome-nadne čevlje. Zato tudi prihajajo Ljubljančani na Rožnik, zlaati ob nedeljah zjutraj, v gnf/.eriih ter v popolni turistovski opremi. Tega jim ne sme nihče šteti v zlo in ne sme niti reči. da imajo naši meščani smisel za humor. Cesta na Rožnik naprej od Čada je doslej zaslužila, da so ji redki turisti. ki so si sploh upali na Rožnik, posvečali v*o pozornost, kakor na primer triglavski severni steni. Pogosto je obtičal voz na tej cesti in ne pretiravamo, če rečemo, da je bila rožniš-kn got$pna včasih odrezana od sveta. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Rožnik pred priključitvijo okolice k mestu vpada] pod vi^ko občino. Na davni sprehajalni poti na Drenikovem vrhu še stoji mejnik mestne občine. Rožnik je torej bil v nekakšnem občinskem med vlad ju. Zato, da so Ljubljančani podpirali tujski promet v sosedni občini, so uživali pravico do blatnih poti. Vendar so bili sprehodi na Rožnik tako romantični, da bo morda kdo objokoval stare stezice, ker se mu bodo zdele >nove< preveč modernizirane. Pomislite samo na predvojne romantične sprehode na Rojnik, ko je star Ljubljančan vselej prinesel s seboj iz mesta težek kamen in ga vrgel v lužo na cesti na Drenikovem vrhu! To je bil idealizem, kakršnega dandanes ni več . . . Pred leti srno vsi godrnjali nad kulukom, a že pred vojno je Ljubljančan is ljubezni do Rožnika tovoril kamen na Drenikov vph. kakor njega dni Krpanova I kobilica sol. Sca som je veliki ideaiiat nano-sil toliko kamenja, da je premostil večno blato na Drenikovem vrhu. Zaslutil ti je spomenik in mestna občina, ki te je zdaj nekoliko sramežljivo lotila popravi Janja ceste in poti na Rožniku, bi na mete pozabiti pionirja, ki je odkril te sdsvnaj pred njo Rožnik. Cestna deta na Rožnika res niao brez pomena. To so se prepričali najprej mestni vozniki, ki so začeli voziti gramoz in kamenje za na sipanje Ceste na Rožnik. Vozovi so namreč obtičali v blatu Se ob vznožju. Cesta je precej strma in ni imela temeljev, zato so se kolesa ugrezala v mehko ilovico. Tudi ovinki so zelo ostri, da jih težko obložen voz težko zmore. Vendar ne l*xio odpravili ovinkov in ne zmanjšali klanca, ker cesta ostane v dosedanji legi. Tudi razširili je ne bodo, zato se tudi poslej na nji ne bosta mogla srečati dva voza. Kljub temu pa ima popravilo te ceste značaj rekonstrukcije. Cesto namreč nasipa-vajo z debelim gramozom in kamenjem; ta nasip je pa njen temelj ali temeljni tlak. šele zdaj bo cesta zaslužila svoje Une, do-čim je bila prej prav za prav pot, ker ni imela temelja Ilovica ni prepuščala vode in, ker je cesta senčna, se površina ni dolgo posušila. Ob nalivih je voda odplavljala mehko cestišče, zato je bila cesta zadnje čase Bt podobna hudourniku. Cesto so Že nasuli od vrha navzdol nad polovico dolžine Nheui! so pa tudi pot od Rožnika do Dren i ko * esra vrha. dočim so jo naprej do križrča pod Šišenskim vrhom samo »ravnali. Nasif bedo morali utrditi in zgladiti s parnim valjarjem, nakar bodo cestišče nasuli z diobcim peskom. Mestni lOtonski valjar ja pretežak in preokoren, da bi ga lahko poslali utirat pot na Rožnik, zato si bodo morali izposoditi lažji valjar. Ko že govorimo o odkrivanju Rožnika, ne smemo pozabiti, da je cesta dobila tudi električno razsvetljavo. Prejšnje čase so si Ljubljančani, ki so si upali ponoči na Rožnik, n. pr.. kadar je gOTel na njem kres, svetili z vžigalicami — seveda le starejši. dočim je mladim dovolj dobro svetila ljubezen in zdaj niso posebno navdušeni nad to pridobitvijo. Za ureditev Rožnika so izdelani že več let velikopotezni načrti (seveda Plečnikovi), vendar ne smete misliti, da jih uresničujejo zdaj. Po tistem načrtu bi držala na Rožnik široka aleja od tivolskega gozda. Pripomniti je treba, da se Ljubljančani ne navdušujejo za velike spremembe na Rožniku in so zadovoljni, če Jim vsaj oskrbujejo sprehajalne poti. Najbrž bi se ne mogli sprijazniti z izgubo senčnih poti in zlasti ne l avtomobilsko cesto, ki je pa bila le ▼ načrtu kot nedozorela ideja. Lju'oljančane. ki se izogibljejo Rožnika in ki so zdaj na počitnicah — v Ljubljani, fROfamj) opozoriti, da so poti. ki drže na Rjžnik dobro markirane. ——— —"^SSS»»^— Izbirna plavalna tekma za olimpijado V reprezentančno moštvo so se plasirali Wilfafi: Defllipis, Gazzari in Cerer Ljubljana, 23. julija- i snočrrjo oirrrvpijsko izbirno tekmo v kopa fc šč u Ifcrrjje >e vladalo izredno /un'_ manje. Okrog 2000 gledalcev je prisostvovalo izredno ženi m ivi prireditvi, ki nam je prinesla že zopet vrsto novih juijoslo-venskih rekordov. Krasen je bil pogled na razsvetljemi bazen, ki ga je od vseh stra_ ni obdajal temen četverokot gomile glede L cev. Poročevalsfca služba je funkcij on i rala iz-borno in je le škoda, da razsvetljava ni h':e talent, kakršnih je v plavanju bore malo. Pod vodstvom izkušenega trenerja bi se prav gotovo razvil v plavača mednarodna kakovosti in ko zlasti na progah od 300 do 400 rn. Njegov obrart se ni dovolj irglajen. kakor na pr. pri Wilfanu. ki je, četudi ud obračal brezhibno fzarndti pomanjkanja svetlobe) pri vsakem ot>na I rezultatov v tej klasični panogi. Pri nas plavajo metuljček vsi mlajši in tudi Ce-rerju kaže. da ta slog izredno »leži«. Njegov čas 1:16.2 je znatno boljši od obstoje. čega rekorda, je pa popolnoma Cerer jeva krivdd, da ne bo priznan, kajetd pod plavalnim trikojem ni imel predpisanih hlačic-Sicer pa ni nič zamujenega, kajtfi nobeden še ne izdrži metuljčka polnih 100 m in morajo zadnjih 20 m plavati običajni klasični slog. Ko bodo izdržali celo progo, bomo zabeležili prav gotovo čas okoli 1:15 aH še boljši. V hrbtnem plavanju žail m nastopil Ciga novic, dosedanji rekorder z 1:14.3. čas, ki ga je postavil lani v Parizu. WiJfan je snoči dosegel 1:14.2. torej za 06 sek. boljše, vendar je njegov rezutat na dvoboju Ljubijana-Oradec 1:11.6 še boliši, a še ni bil priznan kot rekord. Ml uda Schell ima vse pogoje, da se razvije v vrednega W i 1 f a nov e ga našle d mika • Zadnja točka izbirnega plavanja i« bi! Tia*rfnp |A m B reprezentance v vaterpolu. Tekmovanje je žal predčasno prekinila ne vi h ta. vendar je zaradi pomote traala prvi polčas 45 namesfu 1" mimut. A reprezentanca je nastopila v postavi Miboviloviič TJadrariV Cvjetkovič (Jug). Giovanettt fJadnam). Roje. Bonač-ič (oba Jadran). Ci-jjanovič. Tošovič (oba Jug): B reprezentanco so pa sestavljali frir+ica. Tanana (oba Jug), Vranloar. Fux (ofca Hirija). Poviotč, PetTone (oba Jadran) in Lenard (Rrnijfl). I^ra nos ni mogla zadovoljiti-B reprezentanca ie bria znatno bofjša m bi bil kaj lahko mo«foČ obraten resuKal. kajti B n^padoloi *o si znalii izgraditi ne_ pfjmerrro več »refih pouictj. Le nespanr ZTrrmi v obnaiirbi B moštv« je pripieati. da je A moorvo zabilo 4 goie. Od obeh moštev so najbolj ugajali Čuciica, Cvjetkovič, Giovanelli, Bonečie. Okgamovtč m Fux. Bonočič je odličen strelec in jjoeovo trene*-no noš najboljši napadalec Vratar Miho-vdovič ni imel prove prrlike. da hi pokazal svoje znanje, ker so 0* nasprotniki preslabo merili. TehnUni referent JPS je takoj po končani prireditvi sestavil reproteiitanro. ki nas bo zastopala v Berlinu. OLIMPIJSKA PiAVALNA REPREZENTANCA. Štafeta 4tm m: Wflfan, C^re; (Ilirija,). Defmpi* (ZFK), Gaasajri (Jadra«>, Gigipe-^ ( Jo^. 100 m prosto in hrbtoo: Wiliaa (Ilirija); ■ skoki % deske bi stolpa: Zsherl ^iluija); waterpolo moštvo: Mihovilović, Giova-nelli (Jadimn); C v jetko v ic (Jup), Roja (Jadran). Tošovic, Oigonović (Jug), Bfuačie (Jadran); Čurlica (Jug); rezerve Ta rana (Jug), Fux (Ilirija), Pavic# (Jadran). Vsi navedeni odpotujejo v Berlin, prej ae bodo po se pomerili z reprezentanco Marseillea v nedeljo 96. t. aa» v Ljubljani, nakar bo moštvo pod vodstvom saveaaeg'a odbornika g. Steinhardta odpotovalo ▼ torek 28. t. m. v Budimpešto, kjer bo 30. t, nt. nastopilo proti madžarski reprezentanci. Od tu bo ekipa odpotovala na Češko*k>vaško, kjer se bo dvakrat pomerila s ondotao reprezentanco m sicer 1. avgusta v Marjaa-akia lasnih, 4. avgusta pa v Strahovu, nakar odpotujejo v Berlin. Kanonik dr. L Svetina umrl Ljubljana, 23. julija. V Žirovnici na Gorenjskem je včeraj dopoldne za vedno zatisnil oči bivši profesor matematike na sedanji klasični gimnaziji v Ljubljani, častni kanonik in biseromašnik g. dr. Ivan Svetina- Pokojnika ae ob njegovi «mrti s hvaležnostjo spominja mnogo njegovih bivših učencev ki so danes sami že v letih. Pokojni je bil rojen v Žirovnici in je dosegel visoko starost 85 le*. Profesorjeva stara mati je biLa sestra matere največjega pesnika Franceta Prešerna, krstni boter pa mu je til Matija Čop, oče velikega slovenskega učenjaka ^udiral je dve leti na gimnaziji v Kranju, nato pa je odšel na Vodnikovo gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je stopil v semenišče in je pred 62 leti pel novo mašo. Prvo leto je služboval kot kaplan v Idriji, a ga je škof Vidmar poslal na univerzo v Graz, kjer se je posvetil matematiki in fiziki ter študiral čisto filozofijo. Med Študijami je bil kot vojni kurat tudi nekaj mesecev v Bosni in Hercegovini, po okupaciji pa se je vrnil v Graz in bil promoviran za doktorja filozofije- Služboval je kot pr-ležencem je od 31. julija do 6. avgusta dovoljena polovičjia voznina. Na slavnostni dan se bo ob II. trri razvila povorka, otvoritev doma po bo ob 12. Pml ure kasneje bo slavnostni obed, popoldne pa javni nastop in veselica. Prijatelj so-kolstva in Bele Krajine so Iskreno vabljeni, da s svojo rmvzočnostjt> poveHčajo slavje skromnega belokranjsfc^ga č>ov»>ka. -------------------^^^^ i Zopet samomor Ljubljana, ži. julija, V Jernejev i ulioi si je davi končala življenje vpokojenka tobačne tovarne 64letna Regina Roje. Stanovala je v hiši štev. 49 s svojo svakinjo, tudi delavko tobačne tovarne Ivano Rojčevo. Večkrat je tožila. da ne more živeti, kazala pa je tudi znake duševne zmedenosti ter je bila zaradi duševnih motenj ie na opazovanju na Studencu. Davi, ko je njena svakinja Ivana odšla na dek» v tovarno, je ostala Regina samo doma in sploh ni prišla iz stanovanja. Kmalu po 9. jo je hotela obiskati soseda, a se vrata niso dala odpreti. Takoj je prišel do vrat tudi v hiši stanujoči žeieziiičar Goropevšek, ki je šiloma odprl vrata. Roj-čevo sta našla obešeno na vratih na medeninasti kluki. Takoj sta posJieala »e droge ljudi, ki so obešenko sne4i s kljuke, a je b3a vsaka pomoč zaman. Rojčeva je bfla že mrtva in je najbrže izvršila samomor takoj po odhoda svakinje v službo. V Šiško je odšla dopoidne poiu-ijska komisiji., ki je na željo pokozničine hčerke, stanujoče v Nižini, dovolila da se položi truplo na mrtvaški oder doma. RojVeva si je najbrž končala življenje v duševni zmedenosti. —^^ssj— Legitimacije orožni-I skih vpokojencev Ljubljana, 23. julija. Društvo orožnikih upokojencev za Jugoslavijo i sedežem v Ljubljani pojasnjuje na številna vprašanja glede Železnikih legi. timaeij sledeče: 1. Po novi uredbi ima vsakdo od upokojencev in njih svojcev pravico na 24 vo£.;nj letno. 2. Vsi lastniki za leto 1996. potrjenih '.*?-gitimacij. ki so izrabili dosedanje 3 vožnji. nai predlože letrikimaeijo finančni direke^i obenem * kratko prošnjo za vloaek. istočasno naj vsak pošlje po položnici za v«sak vložek 'J Din. Ta znesek se ne more priložiti prošnji v znamkah. Položnice za drave-ko finančno direkcijo se dobe pri davčnem uradu Položnice brez štev. čekovnega računa, ki •*e dobe na vsaki poeti, je treba opremiti s štev. 10011 na račun dravske finančne di. rakeije v Ljubljani. Zaradi hitrejšega po«lo_ vanja, naj ae tej kratki prošnji priloži ,udi od rezek nakazila pokojnine- 3. Moški družinski Člani >majo pravico do take legitimacije do polnoletnosti, ne ^lede na to ali obiskujejo šok) ali ne. Pogoj je le ta, da so nepresk rti jeni in odvrni od očetove oskrbe. Ako je takim legitimacija odvzeta in se nahaja pri direkciji, dobo isto nazaj na podlagi prošnje, predložiti pa mora. \o sliko, ker ie prejSnja iz legitimacije odstranjena. i 4. Hčerke, ki so nepreskrbljene, dobe ae glede na starost, odvzeto tegtthnacijo rasa,. i a sicer do omožitve. V drugem glej ad -in zadnji odstavek ad Š- Prošnji je pa treba v tem slučaja priložni samski list m potrdilo občine, da nuna lastnih dohodkov nad ioft I>in mesečno. Vsi oni družinski člani pa, ki imajo morda ta*ke le^itHnacife £e doms. morajo i«*te prosu j i priložiti. o. Ločene žene, ki ne iive i možem v skupnem gospod i njstvu, nimajo pravier do legitimacije- H. Za leio 1997. hodo dobili wu nove legitimacije proti predkuukvi nove sbkv z imenom na nasprotni trtram in gotovini v znesku 20 Din. 7. Glexie vložkov je to, da jih trenutno • ni na razpolago in zato naj vsak najpre*, izrabi vse dotedanje vožnje in ne dela takoj sile in nujno^o finančni direkciju To oo dalo zopet dosti dela, kar se naj upošteva. ! Po možnosti in vrstnem rodu bo Čan p*cj vsem ustreženo. Lipoglavšeik t $- predsednik KOLEDAR Dane*.- Četrtek, 23. julija katoličani- Apoit-narij. Brana. DANA&NJE PRIREDITVE KJMO MATICA- Zaprto KTJfc) 1UGAL- Pesem gauča. KINO SLOGA: Vražji pilot. KINO UNION: Poročila ie svojega - KL\0 AISKA- Na l*pi «iafl Donavi. DEZIR.SK LEKARNE I>ane*; Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, frn-kocz> ded. Mestni trg 4. Tntar, ftelentnr^n, va ulica 7. Z rokami govore Ruski zavod za upravu Kavkata j« \m-dal znrvnstveno <\fAo o zanimivi tradiciji, ki se je ohranila v nekaterih kavkaskih va-sfK kjer jrovore ljudje z rokami. Početki t^a čudnega n.Vina ifnfH.i (tekajo dale« naiaj v paleoiitićno dobo. V nawrt časih p ta način govora razširjen med indijanskimi plemeni v Ameriki in uie-d nekaterimi plemeni v Avstraliji. Na Kark.uu kjW živel Judje hoeVno oveta rn *e drže M.i-rih tradicij, »e je ohranila ta navada v piv edinih naselhinah Armp-nij«, AzerbejVlZana-Kalahaha in (Iruzije. Tu se pogovarjajo z rokami omožene ifne s svojimi možmi, » sorodniki in starejšimi tujimi možmi. Govor z rokami se bivstveno razlikuje od govora gluhonemih. kj^r pomeni vsaka kretnja določeno črko ali zvok g tem. da pomeni poedina kretnja celo hesodo ali pa tudi cel stavek. Znanstvena ekspedicija tif-liške^ra za vrni a za upravo Kavkaza je ob stojala i7. jezikoslovcev, zgodovinarjev materijalne kulture slikarjev in kinooperater jev. Njeno delo je ilustrirano s tablico zna , kov in risbami ročnega govora. ka*kor te i rabi v armenski vasi Karan*. Štev. 153 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 88. julija 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI __Vazoa seleanUka konferenca na Su-Jiku. Poročali smo ie, da se je pričela včeraj na Sušaku važua železniška konferenca Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske- Otvo- ril jo je generalni direktur naših državnih železnic inž. Naumovič. Na dnevnem red.i ie vprašanje tras Lrzih in potniških vlakov v mednarodnem prometu s Sušakom in Splitom, trasiranje >kih zadrug. (Jt-rednja rveza ribarskih zadrug v Novem Sadu, bo imela 15. avgusta na ladji med Novim Sadom in liačko Palanko občni zbor, ki mu l»o prisostvovalo okrog 2S0 delegatov sladkovodnih ribarskih zadrug iz vse države. Zveza Šteje 42 zadrug, ki *=o lani izvozile 30 vagonov konzerviranih sladkovodnih rib v vrednosti 7 milijonov Din. — Znižana vozuiua za občni zbor JLL'. Prometni minister je dovolil članom JUIT, ki se udeleže :k. 4- in 5. avgus.a občnega zbora svoje organizacije v Novem Sadu. zn>_ ža.io voznim) m flcer državnim uradnikom na podlagi uradniike leeihinacije četrtinsko, vsem diagim pa polovično. Vozna olajšava velja od :ii>. julija do vštetega 9. avgusta. _ Novo poslopje našega poslaništva * Ankari. Velika iiio.orna jadrnica Orjen< naklada v Sfnitu gradben: lee in druge |>o-trt bšoine za zgraditev po-lopja našega po-felanišlva v Ankari. Ves gradbeni material bo poslan v Ankaro iz na^e države, ker bodo stroški s prevozom vred manjši, kaicor bi bih, če bi kupila država gradbeni material v Turčiji. ■KINO SLOGA, tel. 27-3©1 Danes ob 19.15 in 21.15 uri Vražji pilot Velik, senzacionalen in napet letalski film! Kot dodatek najlepši kulturni in športni film o predstojeći olimpiadi „Olimpijski zvan vabi14 i — Cp!io*Io»akj prijavili svoje igralce za blejski turnir. Za veliki mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bledi, ki no 30. julija do -. avgusta ©o Čehoc-lovaki že prijavili igralce, in sicer Malečeka, čenera in go-Hemmiiller. Glavna naprada bo pokal ministra za telesno vzgojo naroda dr Hogiča. ki ie častni predsednik turnirja _ Delo dobe* Javna borza dela v Liub!ja_ ni sprepne takoj čevljarskega vajenca, mizarske^ vajenca, kovača za parno kladivo, koiarja, brivca za moške in ženc-ke, ključavničarja, inženjerja kemie za tovarno kvasa, mojstra u izdelavo kva.-a — Harrv Piel v Beogradu. Znani filmski igralec Harrv piel se je na povratku s Primorja v Berlin usdavil v Ueogradu, kjer so ga seveda iako] obkolili novinarji m ga odpeljali v modo. Njegova skupina ee je odpeljala t- parniltom na Sušak, odkoder se vr-ne z vlakom v Berlin. Harrv Piel se je pa vrnil v Berlin z letalom. Y Beogradu je po. brusil fini i rakijo, ki mu je bila zelo ršs&. — Iz-sušitev OmišaljsJiega. jezera. Vprašanje izsušit ve Omjšaljskega j zera je bilo persće že pred vojno, ker bi se dobil tam lep kes rodovitne z-mlje. Jezero so že za čeli izsuševati, pa so dela prekinili in po osvoboditvi otoka Krka jih niso nadaljevali. Zdaj so pa, začeli kopati odvodni kanal do morja. Zaenkrat je odobren za izpisovanje jezera kredit v znesku 250.000 Din. — Nad 3.000 tujcev v Crikvenie;. Lepo vreme je privabilo na Hrvatsko Primorje mnogo letovižčarjev. V Crikvenici je 3000 gostov, večinoma inozemcev. — Sprememba sporeda radiofonske oddajne postaje v Ldubljanj. Radjofon&ka oddajna postaja Ljubljana sporoča, da bo v soboto dne 25. t. m. prekaša Cavalle-rio Rusticano iz Mi lana od 21.45 ure dalja in ne kot je bilo prvotno javljeno ob 20.45 ure- Dueti: Orglice in harmonika (Petan Franc in Stanko Avgust) pa so uvrščeni istega dne od 20.30 do 21.20 Čas. vreme,, poročila, spored pa od eventualne 21.20 do 21.40 ure. Zabavni večer vDobra volja je najbolji pa je prestavljen na č-trtek j dne 23. t. m. od 2030 do 22. ure. - Enonadstropn/ priz/dek k postajnemu po»Iopju v Kranju. Dne 1. avgusta 1936 se bo vršila pri direkciji državnih žehznic v Ljubljani I. ofer talna licitacija za napravo enonadstropnega prizidka k stari lCnemu poslopju v Kranju Načrti, proračuni in drugi podatki se dobijo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, II. nadstr. soba št. 115 za etno 150 Din. — Autoizleti: 3. — 7- avg. na Dunaj, 3. — 11. avg. v Berlin. 7- — 9. avg. na Grossgiockner, 22 — 26. avg. na vsa jezera Salzkammerguta, Prijave: Izletniška | pisarna. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-45. - Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko topleje, boljše vreme, nevihte niso zkijučene- Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Roga&ki S'a-tim. Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 34. v Splitu 33, v Sarajevu 30, v Beogradu 28. v Zagrebu 26, v Ljubljani 24.2, v Mariboru 24, v Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barome. tere v Ljubljani 759 5. temperatura je znašala 13.8. — Spopad dveh kmetov. Dva dobra pri jatelja kmeta iz vasi Pristave v krškem srezu Ivan Kuntarič in Franjo Kos sta prišla v torek zvečer v Zagreb, kjer sta se takc-j napUa, potem sta šla pa spat kar na voz Toda spati se jima ni hotelo Vrnila sta se v krčmo in popivala do jutra, potem sta se pa sporekla in spoprijela Kos je z nožem ranil Kuntariča v prsi. da se je okrvavljen zgrudil in da so ga morali prepeljati v bolnico. Kosa so pa aretirali. _ l)\* slovenska defka utonila v Savi pri Zagrebu. Te dni so potegnili iz Save blizu Zagreba truplo neznanega dečka Prvotno so mislili, da grp za zločin, toda raz.elesenje je pokazalo, da =o nastale rane na glavi že po smrti. V utopljencu *>o spoznali 14-letae- ga Pozniča, učenca 2. razreda meščanske Sole v Dolnjem Leakovcu. Utonil je prve dni julija. Poleg tega je utonil v Savi blizu Zagreba 12-letni Jocdp Metličar iz Trbovelj. Njegovega trupla še niso našli- _ L)tema zakadil uoi v sree. V bližini vasi \ rnjogradnja, srez Cazin, se je odigrala v ponedeljek krvava tragedija. V Vrujo-gradnju je bil semenj in bivši, iz državne cluihe odpuščeni orožnik, Husein Jušcič je navalil na skupino kmetov sedečih v senci-Najprej je zasadil nož v srce Milu Seviču, potem pa še Nikoli Orelju. Oba s^a se zgrudila mrtva. Zabodel bi bil pa tudi mladega Savo T in tor ja, ki ga je hote' ukrotiti, da fant ni v zadnjem trenutku odbil udarca s tem. da si je položil roko na prsi. Tako ga je besneči Husein čamo težko ranil. Po zl> činu je pobegnil v gozd. potem pa se je sai11 javil orožnikom — Dr. Paučo Stojanović v preiskovalnem zaporu. Poročali smo že, da so odkrili v B'_-ogradu afero z odpravljanjem te!e*n<*:ia plodu v afero je zapieteu ginekolog dr, Pančo Stojanović Z njim sede baje na zatožno klop nad 50 žen in deklet iz ugledni i beogTtjaka družre. Dr. Siojanoviča in neka; nje^oih klijentk so včeraj izročili okrožue-mu fcodiieu — Pijan padel z lestve in se ubil. V torak ponoći se je §0iemi pr možni kmet Joeip Polantc iz vasi D^agoslavec olizu Čakovca napil in odš©! pijan domov kjer se je spri z družino in odše .spat na skedenj. Na | -tvi mu je pa spodrsnilo jn padel j? tako nesrt^no. da mu je počila lobanja Prenesli so ga v nišo kjer je kmalu izdihnil — Bitka med dete-kliv/ m razbojnikom Po aretacij: nevarnih razbojnikov Albrehta in Ivana Kurjeviča je začela zagrebška policija zasledovati še tretjega e;ana raz bojniiike tolpe Branka Brakusa in ga slednjič izsledila Detektivi so zvedeli, da zaJaaja v neko krčmo, kjer grozi z revolverjem vsakemu kdor bi ga izdal V torek zv£čer so ga čakali v zasedi, pa ni prišel. Včeraj zgodaj zjutraj so ga pa iz-shdili v skrivališču in ga pozvai. naj odloži orožje Brakus je pa zače streljati a k sreči na nikogar zadel Detektivi so odgovorili na strele in naenkrat je Brakus padel kaker da je zadet. V resnici se je pa samo potuhnil in jo popihal. Čim so detektivi nehali streljati. Iz Ljubljane __l, lretja »kupina ameriških Slovence* * domo\ini. Z vTeraišnjim julranjim vlakom je prispela preko Jesenic v Ljubljano 're'-ja skupina ameriških Slovencev, ki ćo se vrnili v staro domovino, da prežive nekaj mesecev med svoje:. Na glavnem kolodvoru so jih sprejeli zastopnik našega Iz^eljenišk^ga urada, zastopnik banske uprave. Delavske zbornice, strokovnih organizacij, Rafaelov*..1 družbe ,er raznih društev S kolodvora so odšli pod vodstvom ii. Koliandra na teraso hotela Miktič. kjer jim ie priredilo zastopstvo Francoske linije ^aku-^ko. V"krcali Qo ee na najhitrejšo ladjo sve'a »Nonnandiec pr«.*d tednom dni v Nev\\orku Skupno je prispelo domov 35 .hi£oslovenov izmed teh 30 Slovencev —lj Naval bolnikov. Z današnjim dnem je bilo letos sprejetih v ljubljansko splošno bolnico že nad 16.000 bo'nikov Lani je bilo sprejetih do srede julija približno 14.000 bolnikov, kar pomeni, da je letos nava! na bolnico še večji, saj znaša razlika približno 2.000 Bolnica je prenatrpana in ležita zopet po dva bolnika na eni postelji, oddane so vse zasiim poste lje, mnogi pa morajo letati tudi na tleh in sj-cer po kotih, ne samo v bolniških sobah. Bolnica sprejme dn:vno povprečno okrog 90 bolnikov, rekord pa je bi] dosežen z enim preteklih dni, ko je bilo sprejetih 166 bolnikov. Najboij je pre-natrpan interni oddelek, za njim pa ne zao?tajata dosti kirurgični ter ostološki odde'ek. V bolnici so prezaposleni zdravniki, kakor tudi pomožno csobje, sproti pa mora bi-tj neumorno na delu tudi pisarniško osob-je, zlasti v sprejemnem uradu, kjer se dtla noč in dan. Pri vsem tem je pa rešitev vprašanja nove ali vsaj povečane bolnice očividno še daleč. Zadnje čase postaja pretesen tudi sanatorij šlajmarjev dom —lj Zopet nočna nevihta. Snoči se je kmalu po 21. nebo nad Ljub.jano močno pooblačilo. Od juga in zapada so se nad mesto pripodili težki oblaki in zapihal je tako močan veter, da je ponekod metal opeko raz strehe. Začelo se je bliskati in grmeti, vmes je pa tudi večkrat treščilo. Končno se je viila ploha, ki pa se je kmalu izpremenila v pohleven dež. Dež je bil že potreben, zlasti na peščenem polju. —lj Od štirih do ene. Ko meščani lahko spe, odnosno, ko še nekateri komaj gredo spat, že delajo delavci za rimskim zidom, kjer nastaja nov park. Delajo od štirih do ene, torej 9 ur. Popoldne je tam huda vročina, zato so prestavili delovni čas na jutranje ure. če bodo delali neprekinjeno do zime, bo park za zidom med Murniko-vo in Gorupovo ulico najbrž urejen, za zidom, nasproti tehnike pa bodo menda urediH prihodnje leto __lj Poletno obrezovanje sadnega drevja* ki je prešli teden zaradi dežja odpadlo, bo praktično razkazoval nadzornik g. Josip štrukelj jutri, v petek, ob 18. uri na prulskih vrtih pod okriljem podružnice Sad. in vrt. društva. Zbirališče pred prulsko šojo. — lj Zopet dve irtvj karambola. V bolnico so ponoči pripeljali 32-letnega elektromon-terja Ivana Pecnika iz Velikih Laže, ki ga je povozil neki angleški avtomobil na cesti blizu trga. Pečnik se je peljal s kolesom in ga ie avto podrl na ovinku, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Ženo mizarskega pomočnika Ancelo Bavdaževo pa ie podrl na Celovški ce«ti neki vojaški moto-ciklist in se je »^žko poškodovala po obeh nogah. ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" Iz Celja I —c »0-letnico mature na. ufttteJJiidu v Kopni ao praznovali v torek zvečer v hotelu -Evropi* v Celju maturanti iz leta. 1906, Na uciteljiAču v Kopru je leta 1906. maturiralo 28 Slovencev in 3 Hrvati. Proslave v Celju so se udeležili gg. Anton Basa iz Celja, Srečko Borštnik iz Novega mesta, Albert Ivančič iz Makol, France Ločniškar iz Mavčič, Antonin Lomšek z Jezice, Matej Mikuz iz Dolnje Lendave, Karol Mravljak iz Zreč, Filip Podgornik iz Limbusa, Josip Rustja iz A rtič, Edvard Soaič iz Puconcev, Rudolf Žnidarcič iz Črnuč pn Ljubljani in Edo Dukič iz Zagreba. Izostali so gg. Anton Faganeli iz Maribora, Alojz Lavrenčič iz Ljubljane, Peter Nemec iz fičavnice, Josip Pahor iz Ljubljane in Ciril Vrtovec iz Loke pri Zidanem mostu ter v pokoju v Italiji živeči Adalbert štubelj. Josip Močnik ta Ludvik Žerjav, umrli pa so (po veČini v avetovni vojni) Josip Cok. Blaž Crne, Vladimir Kor-šič, Rudolf Reja, Josip Mezgec, Alojz šu-bic, Janez sonc. Pavel Toroš Joaip Vrba, Mihael Vrčon in Friderik Vurner. Na sestanku je g. žnidaršlč na splošno željo povedal, kako je dal ob prevratu z nekaterimi drugimi narodnjaki razobesiti na sedanjem Celjskem domu in na magistratu slovenske zastave, kar je povzročilo odstop takratnega zadnjega nemškega občinske- g:a sveta v Celju —c Pregled motornih vozi!. Drugi pol- i letni pregled motornih voz1!, ki služijo za obrtno prevažanje oseb {avtotaksijev in avtobusov*, bo v torek 2S. t. m. od 8. do 11. dopoldne pri mestni garaži na Sp. La-novžu. Poleg teh vozil je treba pripeljiti k pregledu tudi vsa ostala motorna vozila, ki letos 5e niso bila pregledana. —c Tri nesreče. V torek se je 50-letni, na Dečkovi cesti 8 stanujoči vlakovodja Štefan Bedrač pri ceplienm drv vsekal v levo roko in se močno poškodoval Istega dne si je 35-letni poslovodja tvrdke >Au-rea« v Celju Adnolf Sadar med vožnjo s kolesom na cesti na Ljubnem izpahnil levo roko. V ponedeljek je stopila 7-letna žagar-jeva hčerka Terezija Grumova iz Troovelj pri C^lju pri kopanju v Ložnici na stekle-nino in se močno vrezala v desno nogo. Be-drač je v domači oskrbi, ostala dva ponesrečenca pa se zdravita v celiski bolnici. —c V celjski bolnici je umrla v ponede-Tioir 27-letns? posestnikova hčerka. M**rna Slivkova iz Senoviee pri Šmarju pri Jelšah. Iz Maribora — U>ozninska kontrola. Počenši 6 1. avgustom mora vsak uvoznik voditi kontrolo za uvoz robe v smislu razpisa ministrstva tinanc, bankovno in valutno oddelienie Beo-srad z dne 8. junija 1936 broj 23720-VUL-19£k>. Prodaja tisJvovin-koauroinikov t»e vrii pri davčni upravi Maribor-okolica za mes;o in za 6rez Maribor levi in desni breg. Cena kontroluikov znaša po velikosti 50 in 30 D''n. — Promeuadni koncert. V mestnem parku bo nocoj koncert vojaške godbe. Vodstvo koncerta ima kapetan Svoboda. — jier-arski pomočniki se organiziraj.» Preteklo nedeljo je bilo pri »Zkjiem konju-zLorovanje me*sarskih pomočnikov, ki se £a je udeležil tudi g. Tome iz Ljubljane, tfaz-pravijali so o stanovskih zadevah in o ustanovitvi svoje organizacije. Odločno so zahtevali nedeljski počitek in ureditev delovnega časa. Dočiej delajo 18 do J4 ur. zahtevajo pa delovni čas 8 do 10 ur. Vse kaže, da =e bodo mesarski pomočniki združili s peškov-skimi v udruženje pekovskih in iiiečansk.u pomočnikov. — Roparski napadalec in pohotaež. Včeraj je mariborski mali kazenski senat obsodil 19-iemega Franca K. iz Maribora, ker je 18. junija na Pohorju napadel delavko Au> Špurejevo, jo z udarci onesveslil in ji vzel košarico jagod ter jo posilil. Pohotnež in napadalec je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. — Za li'-O litrov vina poldrugo leto robide. Pred mesooj je 29_ietni delavec Mihael Emeršič s Pobrežta vlomil v družbi dveh pajdašev v klet posestnika Jožefa Senčarja in ukradel 100 litrov vina- Orožniki so vlomilca prijeli in ga postavili pred »odišče. Včeraj ga je irič-ianski senat obsodil na ! 1 leto in 6 mesecev rotije. — Petrolej je tihotapil. krožniki »o na meji aretirali posestniškega sina Ivana Pač. . nika iz Radlca pri Prevaljah m mu odvzeli večjo količino petroleja k; ga je vtihotapil iz Avstrije. Izročili so ga sedišču- — Granata v mestni hiši. Na podstrešju mestnega knjigovodstva so delavci našli v cunjo zavito avstrijsko granato. O zagonetni najdbi so obvestili policijo in vojaško oblas. ki je poslala na lice mesta komisijo. Granato so v gramozni iami v kamniškem predmestju razstrelili __Pri nabiranju crnie sta st »tepli- V čroi sta se pri nabiranju črn še etepU 47-letna Ramšak Marija in prav toliko stara rudarje. taj iena Ivana Kos. Iz zavisti, ker sta druga poleg druge nabiraj Črnice. sta si skočili v lase in se obdelali z zobmi in pe«tmi. Bojevitos* obeh amaoonk se bo končala pred sodiščem. — Zaljubljeni par izginil. Pred dnevi »ta neznanokaui izginila 2U-letna predilka Ana Rep in 23-letni prediiec Adall ert Gseimau iz Maribora. Za njima poizveduje policja ker obstoja sum, da se ji sna je kaj hudoba pripetilo. Z doma je odšla tudi 15-Ietna Jo-sipina Fidlerjeva, hčerka piemonose iz delavske ulice- Za dekletom uiau.ka vsaka slo«l Z Jesenic — Jeseniška mladina na Vskovujc. Na Uskovnici se mudi 32 jeseni£kin otrok v svrho zdravljenja. S svojo ži\ ahnostjo po življajo enolično planinsko življenj? na tej p anini. Na dnevncm redu »o igre, cirkuške prireditve, tombole, pr.i. ganjo kresa nalim vzorniož^m in izleti. Mlama je vsa srečna in dobiva zdravo barv- Proračun; žel vožnja 1S0 Din, avtobus 160 Djn, stan 150 Din. drva 120 Din. soba za kubari-co 20O Djn. odškodnina pomolaaici ISO E>in. mJeko 12SO Din. krub 1200 Din, cstaia hrana 1600 D;n. Otroci dobivajo energMn, kekse, čokolada, slaščic , čjvab. čiče in drugo kot priboljsek. Skupn; dohodki z dari-ii dobrotnikov znašajo 3100 Djn, ostali znesek pa pade v brem? upravitelja. ki vodi vsako leto koonijo na Uskovnico. Otroci so plarflfl normalno po 140 Din, nekatri po 100 Din oz 50 Din, 11 jih je pa brezplačno na po čitnicah. Narodna šola na Jesenicah pla Čuje in vzgaja mladino, skrbi za n'eno te. lisno očvrstitev ter ji preskrbuj: tudi obleko za reveže in s'.užbe po dokon:anem šol. obiskovanju. Iz Trbovelj — Nogometna tekma. V ned^l'o je •tukajšnji SK Amater vrr.il Ijubljpnskoniu SK Slovanu milo za dra:*o. N«9Š; Amaterci so pora/, ki ga i in ie pred 14 dnevi v LjublJ3n; z.idal SK S^van. le tejtko pre h:-leli, zlasti, ker so nekateri listi prav škodoželjno poroča!i o porazu prv^la rudarskih revirjev v Ljubljani. Trdi miši Amaterci kljub porazu niso klonili. Sklenili so se krepko pripraviti na osveto, ki so jo v nedeljo nad SK Slovanom tudi izvršil. SK Amater je svoje vrste te^ie_ ljMo pregrupiraj za to revanžno. 1ekmo. Novi Igralci so se pri tej priliki prav dobro izkazali kar najboilj dokazuje poraz SK Slovana. Fant:e so ostal! požrtvovalni do zaključka tafome. ki je b;1a vseskozi zanimiva in borbena- Moštvo Amaterja je z lep:mi predložki na desni -'.rani vedno znova ustvarjalo nevarne mc*nente pred vrati Slovana. Tudi obramba se ie to_ kr?t dobro obne>la, dasinivn^ ni nastopil najnnlišl branilec Amaterja- .Mladi vratar je pokazal, da bo z sistemat'ien'm treningom dorasel vsem bodočim tekro-am- ^T splošnem so igrali fantje zelo di^c:nl'n:ra. no in požrtvovalno. Tudi moštvo SK Slo_ vama je pokazalo lepo iijro, a*j so igrali mnogi stari ruitinirani igralc; Ilirije. — Pri tej tekmi, ki se je odigrala rwa igrišču SK 'Amaterja, se je pokazalo, da poraz SK Amaterja v Ljubljani pred 14 dnevi ni povzro^i'a tehnična premoč SK Slovana, marveč tu;e igrišče in po vsej priliki tudi tuja publika, katerih na«ii podeželski klubi še niso vajeni. To dokazuje tu-dl dejsitA-o. da je tudi revo n ž no lekmo SK Slovan : SK Amater v Trbovliah sodil ;sfi sodnik ka-kor prvo tekmo v Ljubliani. pa je v Ljubljani bil poražen SK Amater, sedaj v Trbovijeh pa SK Slovan z rezultatom 3:1. Torej SK AmaieT le ni tako s'-ab klub. kakor se je o njem oh porazu v Ljubljani škodoželjno pisalo. — V pred-tekmi je nastc*p;lo konilrtiiraiM moštvo SK Amai^erja proti komb SK Zagorju ter je zasluženo zmagalo z rezu1!atom 7:1. Nastopila je tudi mladina SK \matcrja. ki je s porazom mlfld:ne SK Relia v raz. mer'u 9 : 0 pokazala, ću bodo "Afnat^rci tudi letos favoriti. — PrihodnTo nedeljo pa nastopi SK Amater pro^i SK Retiu v borbi za pokal DNS*P. Že sedaj se lahko reče. da preide pokal v definitivno !a*t , SK Amaterja, ki si ga je že lani pribori Mehko ko ever čisto ko cvet po vsakem pranju Vedno 7 GAZELA Pere res belo! r t n i 1 1 1 ~ — Shod dr. Tepalo vica- Y soboto po poldne tb 13. uri bo v tukajšnjem delav_ tkem domu velik javen shod. na katerem bo govoril znani soci alistieni v.dtelj dr. Zivko Topulovič o pol:lićnv»n položaju v dr/avi. Za shod vlada BfcMtj med deiav-9 voin veliko zanimanje. — Odlikovanje zaslužnih gas lce . (Ja_ -i i k i zveza kraljevine ' lavi je v Boo gradu ie MNikovalg za zasluge na polni gasiUtvM ob tretji ohle-tire; gaaUska z*\re-ze itareiino tukajšnje si-^-Nkc župe g, Fr. Gu>eka, lajnoka župe g. F. Uleta in b'a gajn;ka g. A- Jordana z jugo-h>v<"n>ko ga. su;ko kolajno I reda. Ccslit.uii.! 100 vrst štajerskih vin na H'i Maribor, 22. julija (laii vinogradniki so sami dovolj jasno po kazali, kolike važnosti \v /anje i»rireianj^ vinskih razstav na Mariborskem tednu, saj je doslej prijavljenih že preko -h) odličmh velikih koristi od vinske razstave s pokukajo. vinogradnikov, ki ui»ravicei>o pričaku«i-i»> Vinska razstava na letošnjem V. Maribor« 6k^m tednu bo prav gotovo največja prir"d;_ iev te vrste v zadnjih ktih, saj ho na razstavi nič manj kot 100 vrst odličnih -tai«»r-j>kih vin. Čim bolj se bližamo otvoritvi jubilejnega V. Mariborskega tedna, teni ve^je je zanimanje za posamezne razstave, med njimi zlasti za vinsko razstavo združeno s pokušajo. Je pa iO tudi razumljivo, sa; živi od vinogradništva pretežni del naloga «»evern■■-sa življa. Zato ho ta razstava nedvomno izredno uspešna propaganda za štajerska vina, kar je tudi glavni 6moter vinske razstavr. Kakor smo že uvodoma omenili, bo ,*^-tošnja prireditev presegala vse docsedanj?. iako po številu razctavljalcev kakor po ko;i-čim vinskih vrst. Na vinski razstavi V. Ma riborskej;a ledna bo zastopanih 100 različnih vrat vina iz vseh vinorodnih krajev nase l^pe ^taieroke. Vsa ta vina bo razstavljalo preko 4ft vinoaradnikov. l>a bo pa vi ne--, i r^z^lava res nadvse uspela, nam je jamstvo tudi odlično Strokovno vodstvo v osebi *z prof. Frana Vojaka, priznanega strokovnjaka banovinske vinarske in ^adiar>ke lols v Mariboru \ in^ka razstava s tradicionalno pokusnj'* bo odprta ves čas Mariborskega t«Mna od 1. do 9. avyfu?ta, v času, ko je dovoljen nh_ iskovalcem MT 50 odstotni popust na n** h železnicah. ZADOVOLJNA ŽENA — Pozno se vračam, ženica, to«la raaalo novico ti prinašam. Dal sem se zavarovati za primer nesreče za 100.000 Din. — O. kamen se mi je odvalil ori >r<-.i. Zdaj ne bom več v skrbeh, Qf |i SOajjOOl rm bo doma. MALI OGLASI eseda 0.50 para. davek Dir 3— oeseda 1 Din, oavek 3 Din preJcua .a pismene odgovore glede malin 3glasov ye creoa pruotit paja>nUH> — Popustov sa tnale oglase ne pruztamo g;rv^i>a V^CJA RESTAVRACIJA z lepim vrtom in inventarjem v središču Ljubljane se takoj odda Potrebna ie dovoljna obratna jlavnica. Ponudbe na upravo »Slov Naroda* pod >Zeleni gaj« 2064 KLIŠEJE V'E."tAi -rH 'JUGOG&Af U A SPALNICA pleskana 170TK šperana 2300 Din, psiha z ogledalom. Politi-rana spalnica 5800 Din. Ivan Bitenc. Gosposka ul- 10. 3077 JAJCA sveža zajamčena 720 kom. 350 Din- Sveže debele h mike, «xešp-lje 40 kg 125 Din franko kolodvor pošilja G. Drechsler l'u-zla. 2074 Beaeda 50 par. davek 1- Din Najmanjai sneack 8 Dtn PRODAM avto »Adler«, na 4 sedeže limuzina. Ogledati H. do 12. 15. do 19. Tržalka ces.a 4a vila Na-ata«. 2073. Beseda ^o par imvek S.- Dtn Najmanflli nseaek 8 Oto SOBO e kuhinjo taknj oddam Na »lov i v upravi »Slov. Naroda^ 2076 POSETITE 7UBILEJN1 „V. MARIBORSKI TEDEN44 1. DO 9. AVGUSTA 1936 Pod pokroviteljstvom Nj. Kr. Vls. kraljeviča Andreja. 50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1036. Revija gospodarstva, industrije, obrti, trgovine, kmetijstva in kulture. Veliki kongresi in številne razstave ter koncerti. Veselični park. MARIBORSKI OTOK LN ZELENO POHORJE VAS VABITA Narodna tiskarna LJUBLJANA ENAPUBVi 5 IZVKŠUJB VSA TISKARSSa DELA TKB 88 '^TPOROfce SfcMHi »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. ». jnlija 139*. Štev. 166 Planinska slavnost na Sv. gori Prodava 30 letnice litijske podružnice 8PD Lrtiva. 23. julija. V nedeljo 26 t. m. se bo vršila na Sv. gon pri Latrjfi pomembna planinska slovesnost. Litijska podru/mica SPD proslavi 30_1etnioo wojega obstoja.. Prvotno je bil« proslava -določena na binkoštni ponedeljek. Slabo vreme, ki smo na imeli o bin_ kosnri. je pa prirediitev onemogočilo. Naši planinci se zdaj, ko se je ustalilo vreme ponovno pnpravl m t>\ t>a proslavo 30let. nicf svoje orcanizacije. Litijska podružnica SPD je med najstarejšimi planinski»ni *>d!»>!*~*?m!. in liftiijs3ci planinci so biH tisH. • ki «*-> fce pr*»o odbor izročil štirim bivšm funkcionarjem cHpk>-me častnega članstva. Počaščeni bodo notar dr. Krevel Josip in načelnik Turk Ivan oba v Ljubljani, banski svelnik Podboj Franc zdaj v Skopi ju in sodavik dr Tomo Tura to v Mariboru. V »i »o »luž_ Kovali v Litij*! m so se vneto udejstvovali v SPD. Po premestitvi niso pozabili na. ših planin. Slavnost na Sv. gori bo združena tudi z zabavnim programom, sodelovala bo tudi godba na pihala. Da propagiramo svetogorsko kočo kot letoviško točko, se bo vršilo posebno žrebanje. Vsak udeleženec proslave bo dobia so lahko poslužijo tudi želenzniške postaje Zagorje preko Colnjš ali pa preko Zagorja in Medijskih toplic. Pot na Sv, goro ic prav zložna in udob_ j na in jo zmore jo rudi oit.roct. V nedeljo na ' veselo svidenje na Sv. gori' Mednarodni učiteljski kongres M m^r^l Hlts letos v Beogradu, pa je odpovedan in bo od 8. do 11, avgusta v ženevi Predsednik med narodne oetteljske federacije Dama« Ljubljana, 25. joaga* Jtigosioveroko učiteljsko udroženpR je bilo ko* stalen član mednarodne noitei^fce federacije, v kateri je včlanjenih 6*0/600 uč-ite4jev (ie) iz vsega sveta, vedno raato-pano na njenih kongresih s svojima deiegia-ti. To se je vršilo i vednost)© m tudi * gmotno podporo sadnega prosvetnega m-nistrstva. Ti kongTesi se vrSe veako leto V, rarnih evropskih centrih. Lani je bil kongres v 0xfordn. Ob toj priliki je sprožil jujroelovenski delegat predlog, naj hi se letos vršil kongTea v na&i državi in sicer v BeogTadu. Predlog so spre jeli vsi detejrati z največjimi simpatijami. S prireditvijo tega kongresa v naši državi, y* imelo Ju poslov emsko ueiteljsko udruženje dvojni na-men: prvič, da se na meatn zavrne sumnja o našem učlteljstvu, zaradi katere se je mnopim dozdevalo, da je zaradi s:otoviih raziocov jugoslovanskemu uoi-teljstvu zabranje>no aJitivno sodelovanje wi okrepitev učiteljske mednarodne solidarno- sti; drugič, jugoslovensko nčiteljslrro je smatralo za svojo in narodno caat. da se o prosvetno pedagoških idealih razpravlja v naši državi, in to v prisotnosti zastopnikov učiteljstva vsega »veta. rajnih pedagoških organizacij in celo tudi Društva narodov. Da hi se temu kongresu, ki naj bi se vršil pri nas, zagotovil čim večji pomen ter bi se zanj ustvarilo čim večje zanimanje, je nameravalo udruženje poleg tega organizirati tudi pedagoški teden. Ob tej priliki bi bilo za učiteljstvo prirejenih več predavanj priznanih tujih in domaoh pedagogov. Da bi se učiteljstvu omogočilo prisostvovati predavanjem, je bil naš narodni učiteljski kongres določen tik pred mednarodnim. Poleg tegu je bilo pripravljeno tod i v»e, da bi v času kongresa tuji učitelji, zastopniki raenih držav dobili najboljša vtiae o naši državi in o nači gos^oljobnOBti Generalni tajnik mednarodne učiteljske federacije Lapter Da bi se kongres vršil z vednoetjo in potrebnim sodelovanjem pristojnih oMaeti, je udruženje predhodno obvestilo prosvetno ministrstvo o vsem. Prosvetno ministrstvo in tudi zunanje ministrstvi, sta soglašali s pripravami ter obljubili moralno in gmotno podporo. Na osnovi tega je udruženje obvestilo centralo v Parizu, a ta vse nacionalne organizacije. — članice v Evropi in izven nje. da se bo kongres vršil v naši državi. Medtem, ko je prišel ca* priprav, so se pojavile iz povsem druge strani gotove ovl re. katerih odstranitev je bila izven območja jugosloveuske učiteljske organizacije. V številnih intervencijah Je dajalo udruženje najpopolnejša obvestila in celo sigurne garancije vendar se je kljub temu občutilo, da ni obstojalo trdno prepričanje o tradicionalni nacionalni sigurnosti narodne- ga učiteljstva Jugoslavije in Jugosloven-skega učiteljskega udruženja, v njihovo pravilno poučenost o vseh nacionalnih in prosvetnih stremljenjih, kar je povzročilo, da ni smela učiteljska organizacija prevzeti odgovornosti za uspešno Izvedbo tega pomembnega mednarodnega kongresa in ga je bila primorana z največjim obžalovanjem, v zadnjem trenutku rurpovedati. Nara vno. da se s tem ni moglo izogniti gotovim neprijetnostim, ki so s tem povzročena nam in mednarodni učiteljski organizaciji, ki je sedaj primorana v najkrajšem času organizirati kongres v drugi državi. Po zadnjih vesteih se bo vršil kongres, ki bi moral hiti pri nas v Beogradu od 8. do 12. avgusta, iste dni v Ženevi. Obleka iz azbestne volne Važen izum leningrajskega delavca M. Semjonova Leningrajski delavec M. Semjonov je izumil način predelave azbesta v mehko volno, iz katere se da tkati Lahko blago. Obleka iz azbestne volne baje ni prav nič po-dot-na ležkemu in okornemu oklepu iz azbestnih ploščic, kakršne izdelujejo za gasilce. Nova obleka je baje zelo udobna, zrači se dobro in za odraslega moža tehta «amo okrog 2 kg. Iz tega blaga se lahko narede tudi rokavice, čepica in maska. Poročila o poskušnjah se glase naravnost fantastično-Obleka iz azbestne volne varuje človeka pred ognjem. Tako so napravili poskus z razbeljeno železno palico, ki jo je delav« v obleki iz azbestne volne krivil, kakor da je voščena, pa se mu ni nič zgodilo. Gasil-ri v tej obleki eo hodili skozi ojjenj in os'a-li so nepoškodovani. Če bi bila tako oblečena pilota težaško letalske ekspedicije E. Sehacher in E. He!-ley, bi bila morda preprečena nesreča, o kateri poročaio ameriški lisni. Sredi junija se je vračal veletrgovec Jas^e .Jone* z dvema potnikoma iz Dallasa v Tanana v Hou-ston. v višini 2000 m <*la pilota naenkrat začutila, da uhaia bencin- Takoj sta ustavila motor. ioda ta čas je že švignil od za- dai plamen in takoj je bilo vse letalo v plamenih. Pilot Hefley je obrnil letalo proti zemlji in s hitrostjo 440 km *e je spustil na najbližje polje. Potnikom *** ni nič rgo-dilo in tako so lahko potegnili tudi oba pilota iz gorečega letala, od katerf^ga je nstfal čez nekaj minut ramo kup pepela. Pilot Schacher je drugi dan pod'egeJ strašnim opeklinam. Veletrgovec -feese Jo-nes se je poslovil ob odprtem grotu od njega takole: »0»ial si na svojem mestu v plamenih, ki so ti doslovno sežgali obleko na telesu. Storil si to, čeprav te je tovariš Mef-ley prosil, da bi ga pustil pilotirati Ko so se vratca iz pilotke kabine naaletela in so plameni švignili v našo kabino, si »kočil in zaprl vratca za seboj. Zopet ho se vraU-a odprla, tako strašna je bila hitrost, in zopet si skočil in jih zaprl za seboj, drugič že kot živa bakla. Ko ee je že zdelo, da smo r»»-šent in da bomo srečno doepeli na ze ml josi nas prišel svarit, da se bomo spu?*ili na tla z največio hitrostjo In odprl si vratca, da smo lahko skočili iz gorečega letala. To si etoril z rokami ožganimi do kosti.« Morda Ko izum Rusa Semjonova v bodoč/t preprečil tako težke žrHe junaških letalcev. Kralj Edvard pregledal letalstvo Angleški kralj Edvard VIII. je bil nedavno na inšpekcijskem potovanj« z letalom. Preletel je vso Anglijo, posetil še*rt letališč in bazo vojnih letal. T<> Je prvo inspek cijs.ko potovanje kralja po zraku. Kralja sta spremljala vojvoda Yor?ki m prvi maršal angleakega letalstva. Kralj je potovaJ s Rvojim zasebnim letalom, ki ga je pilotiral letals-ki poročnik E. Fielden. Na letališče je prišel Edvard VITI. v ble domodri uniformi angleških vojaških letalcev. Inspekcijski polet je trajal od desetih zjutraj do šestih zvečer. Letalo se je dvignilo v Wrndjsoru in se spustilo najprej na letališče v Nortboltu. Polet se je zaključdl v Hendonu. kjer so pokazali vojašaki piloti kralju drzn*1 akrobacije. Po nmpekctjgkeaft potovanju je izra-zil kraJj rastopnrkom letalstva popolno zadovn-ljsrtvo in oavdošenje nad spretnostjo in r^ogismom angleških letalcev. Koliko pisem piše}o V Parizu se pripravljajo na. otvoeitev posebnega poštnega muzeja. Med drugimf zjanhruvostmi bo tn tudi statistična tabela. iz katere ho razvidno, koliko pisem paše jo ljudje v poedinih državah- Tabela kaae, da najrajši piSejo Angleži. V Angliji odpade na vsakega prebivalca letno povprečno 78 pisem. Angliji sledi Amerika, kjer odpad« na vsakega prebivalca 67 pisem, potem pride Nova Zelandija s 66, Švica 59, Danska 41, Avstrija 38, Luksemburška 34, Ho-landska 31. Belgija 29, Francija 26.2 Švedska 24.6. Tem slede Italija, Španija, Por- tuga laka tn akiuTMOiii draave z mnogo manjšim povprečnim ataviksm pisem Francoski Ust >FfaceeJsior<, ki prtobčuje te podatke, pripominja, da so sodeč po tej statistiki aa pisanje pisem nabolj navdušeni severni narodi, doeim romanski narodi rajši govore, nego pišejo. 1 Sovjetska vojaška delegacija v ČSR Poročali smo ?e, t*^e*-«dce kolonije. rVrrornno aBvJetalsS lafllft >A\T 6« se je večkrat dvignilo ? zračna vifcave in vzelo * i^eboj no 10 pr»tnlVo»-. Pražani (»o kar strmeli, ko a* \r poia^iio orjaško sovjetsko lpt.ilo nad me^t^rp V torek dopoldne «>o s*wj*»t^V} | al al nI. Id vzbnjajo t ovojih t*»rni unifoTmah wploSr»>fv pTT>o«t, po«a*»4-ni to^t -JvO letališče, kjer so jih sprejeli pred^+avnfki re~ čkoslovagkftfrs letalstva Va Tstalil^n mr> jki* poka/rali. kaj 7aia»jo r**n"k os lov^šln le-taln. Posebno rwv&nmost sovjetske d^lega-rjje so vv.Hndili skupinski pol^ri lahkih be»«r bard**rje^- m pa 7.raoi>e akrf^ba^ii^ porr*^ nfka \ovaka. ki era je general Vlksm* po-▼ahn v Rusijo, ^rvrjetski ffenera.l ?A Kil ?x»V» radovoJjen * pogretoiei f^eflroftlova flce » ie opetovano na^fa^al velik po»we*i prlV»te?v stva mi^ TetnJel ebee. drfav ffo^ierulca «o-ja^ka deleg-afljjfc se je vt^tUs t JKfmV w v**e raj. PH1 VOJAFCIH Poročnik v^jakac Kafcs m ravar*rje«na> ti flimženjo p pH»o vodo? — Najprej je skariiam. T>*>oto. kaj aa poteai".J — Poteea je» HlM'liasii. — fa kaj potem? — PnBi) se ps tMBfwj^p* p^ea^. 1 WAVAOA RarffrrM nanovedovalee se aaanaajaji sred wvwscom, — Koliko »te utari? - ra vpr-^se »odaaik. ?9apovedwaler pogleda na nr<* m odgovor«: Ko odhQe wra deaet.. bo«n b*»t točno 22 let, LjfHDljaSSh. Zahvala. Pitmšmm hvala vsem* ki m nam &b p$imwmml j«rB našega dragega » IzreUU tdU&e&m 9*piatfe in pdkazalt tMfkm U*u&*mmm am* č%istvmxmfa. V LJUBLJANI, dne ZZ. f»Kf« 1996. vr ____ Zo/m;CCO f^Aftta 4#lMf#MM% Aodre Tnettriet! 44 Nevarna lepiliu Mornar In ko je pnsLa služkinja povedat, da ie zajtrk pripravljen, je stopil Jakob k Lechautru. da bi ga odvedel v stran. Toda Terezija je ponudila staremu slikanu roko in ara odvedla v jedilnico. Isto ie storila mati More tova s svojim sinom m Jakob je v svojo jezo priznal, da je splavalo po vodi zaditie upanie, da bi se moge^l tajno sporazumeti s svojim prijateljem, predrto se razprede intimen pogovor in predno se razvežejo jeziki kakor ie navada v ožjem rodbinskem krogci. Zajtrk je bil dober in skrbno pripravljen. Terezija je prinesla znamenito ba-zincourtsko vino, ki ga je bil poslaJ Le-chautre celo košaro. Razgret po svoiem domačem vinu. v navzočnosti svojih ro-jakini in dobrem zajtrku je Lechautre popustil vajeti svoje zgovornosti. Jakob ga je dobro poznal m čim bolj so leteli na vse strani njenem dovtani čim bolj i se je razvnemal, tem nervx>zneijši je btl Jakob. i In ko je Lechautre neprisiljeno in pe-1 stro opisoval veliko kuharičino umetnost mu je Kristina naenkrat posegla v be* j sedo. — Gospod Lechautre, obljubili ste nam. da nam boste povedali, kako ste preživeli večer z Jakobom. — Izvolite gospodična, — je odgovoril slikar. Dvignil >e kozarec in iel rx>- i Časi srebati rujno bazincourtsko vince. — Najprej sva šla na cvetlično bitko. kjer sva se iunaško borila, potem sva I obedovala v kabaretu in potem... — Lechautre. — se je oglasil s pri-si'ljeno ironijo Jakob, ki mu je buo, kakor da sedi na žarečem ojrlui, — pomnite, da je Kristina zelo pobožna. Pripovedovanje o vaših karnevalskih iunaštvih jo bo pohujšalo. — Pomiri se. fant moj. sa veš. da znam biti v damski družbi previden in zato bom povedal samo epizodo z rrri- ' mstrantom. — Z ministraattom? — je ponovita Kristana s hiinjeno iskrenostjo. Vi ste bili torej v cerkvi? — O ti svetopisemska naivnost! — je vzkhkrrl Lechautre. — Kaj takega mi niti na misel ni prišlo. V mislih sem imel preoblečeno dekle, ki je opravljalo na reduti svoje verske dolžnosti. — O groza! — je vzkliknila Kristina povešenih oči. — Le kako ste mosto zagrešiti tako onečaščanje? Na takem plesu sta oba preživela večer? — Seveda, gospodična! Jakob ie bria ves nesrečen v svoji samoti, jaz sem pa hotel, da bi se malo razvedril ni tako sem ga odpeljal na reduto. Vse lepotice so bile tam. in vaš sin, gospa Moretova. je imel na reduti srečo. • — Ne norčujte se iz mene, Lechautre, — ga je prekinil Jakob razdraženo, — dovoli mi »e tega. Terezija je dvignila gtavo m src« jo ie zabolelo, ko je videla zbegani obraz svojega moža. Samo mati Moreitova. vedno navdušena, kidar je sKšala.hva-lt; svojega Benjamina, se je vsa srečna smehljala. Naklonjena s komoici na mizo je zrla nepremično Lechautm v odi, kimala z glavo tn ponavljala zadovolmo: — Dobro, dobro gospod Lechautre. pripovedujte nam to. — No. dragi dami. — je nadal;eval Lechautre navdušen, da ga hočejo poslušati. — Na rdeče-beli reduti ie bMo res zelo lepo in žal mi je. da tudi vas ni bilo tam. Res tem so bik dame vseh vrst. od stare šare do cveta svetske I družbe. Lahko vam prisežem. da »e je med njimi najbolj odlikovala dama. s kaftero se je zabaval Jakob. To je spoznal vsak že po njeni obleki in glasu. —- Zares? Jakob, da se ie zabadal? — je vprašate Teren* navidez brezbrižno, — Glej, glej, kako dobro zna skrivati svoja pota. Vrti z besedico nam ni tega omenil. — Eh, Lechatitre vm3 preveč btuno domtšltnk). — je skomignil Jakob z rameni. — B9 ^ imenitna. ] — Kako ie bila oblečena? — je vprašala Terezija. — Na sebi ie imela belo volneno obleko grškega kroja, okrašeno z rdečim maki in svetle lase I it zakrivala čepica z zlatimi Čipkami. K temu si pa misTite kot demant žareče oči in glas!... Očarljiv in sladak z nadihom tujega naglasa. In kako nežno mi je namignila, da sem v njuni družbi odveč. Sam; me boste razumen, da sem moral odšti. In I dobil sem vtis. da je ta dama lepa m »aobražena. Jakob se eoSo\%> n' do^^rv časfl z njo. — Molcrte. motate se! — se je branil Jakob m upiral svo: srditi pogled v L* chautra. — Niti dvaeset besed m>va fzmemata tri govorila sva samo o vsakdanjih stvareh. — Zaka*i se pa tako tezi*? — ga običajna na maškeradi m vsi vemo. da jim nihče ne Popisuje posebnega pomena. To so btle besede! Gube na čelu mlade žene, zlasti pa otožm izra? memh oči, je pa govonl drugače. Mir, ki z^ e ohranila med Lechautrovim pnpovedo variem. je bil samo navndezen. Vsaka slikarjeva beseda jo ye zadek v srce. opis dame z rdečimi maki ie zadostoval, da h 'e prikazal v sumljivi luči n^in sestanek, v katerem }e videl Lechautre samo zabavno igro. Iz Lechautroveg^ pripovedovanja k Terezi.a posnela, d^ je bila neznana dam.i Vlan^a Lieb/ngova in ljubosumnost ie zakipela v mi z vso silo. Bilo ji je jasno, da sta imela Man1 a fn Jakob ta sestanek že vnaprei dogovorjen. Kat se i e zgodilo pri tem° Kakšne zaupne besede sta si Šepetala? Kako da?eč je podlegel Jakob izkuš-njavi? ifcajaji jeajp paaaajaaa, m a^ »Narodne nakanio« Fran Jeaartelc. — Za npcmvo »i toauaitaJ dal Mata Oton Cteiatof. — Vat v Mnbijanc