144. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. junija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. i II _.__i_I_L-1-— Izhaja vsak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja p o poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt. leta. — Zataje dežele toliko već, kakor poštnina enafia. Za oznanila plačuje se od četirisropne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiske. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravni&tvoje v Gospodskih ulicah ftt. 12. ; _ , > . fc DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.. Vabilo ua naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta..... 6 „ 50 ■>■> „ Četrt leta........3 „ 30 >7 10 t) Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. — »» „ Četrt leta........4 „ — »i „ jeden mesec.......1 „ 40 mF*" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. UpravTvUttvo .,81 ov. Naroda'*. V JLJiiblJanf 25. junija. Trgovinska politika je velevažen faktor v življenji narodov, dobre trgovinske pogodbe pa so najčastneja spričevala dotičnim zastopnikom raznih držav. Nečemo danes razpravljati, kake so naše trgovinske pogodbe z druzimi državami, akoravno se je že oficijalno priznalo, da se naša zastopstva v inozemstvu pod kritiko in bi se po takih zastopnikih tudi o pogodbah samih sklepati smelo. Ob avstrijskih zastopnikih v inozemstvu pa hočemo danes vsekakor priobčiti nekoliko vrst. Ne bodemo v tem oziru usiljevali mnenja svojega, marveč posneli samo to, kar smo čitali v »Pester Llovdu", listu, mogočnem tostran, še bolj pa onostran Litve, v glasilu, ki informacije svoje zajema iz krogov, odločujočih madjarskega globusa politiko, v časopisu, ki sedaj v Avstriji na prve gosli neprestano svira samo madjarske komade. Rečeni list z dne 23. t. m. pripoveduje o LISTEK. Slike kazaške. Hvaležna 32Istzistčlsa.- Oeski napisal E. J e 1 i n e k, poslovenil l'(»d v i do v s k i. No, bila je to razkošna Kazaćka, ta moja Malina! A kakovšna Kazačka! Poglejte. — To je bilo tako. Potikajoč se po poetične j Ukrajini, dospel Bem nekega dne tudi pod gostoljubno streho že od drugod znanega mi poljskega šlahčiča. Po zimi živel je v Varšavi, a po leti zahajal na svoja tiha ukrajinska posestva. Bilo je oudu pri njih neizmerno lepo. Gostiteljev staropoljski „palaeik" obdajale so bele kazaške koče, nad njimi šumelo je sto močnih topolov. Pred vsako kočo pestrilo se je cvetje, katero Kazačke pod svojimi okenci tako marljivo gojo. In v teh kočah Živeli so Kazakt in Kazacke. No „črnobrve" Ka-začke! To je poglavitno . . . Kar je mene do te kazaške vasi vleklo, bile so po vsem samopridne stvari. Povedali so mi namreč, da imajo v tem okrožji KazaČke jako za- potov&nji nekaterih madjarskih veščakov, ki so bili poslani v Srbijo, da jo prouče in ogledajo v narodno gospodarskem oziru. Člani te komisije, sami polno-krvni Arpadovci, obiskali so Beligrad, Niš, Pirot in druga večja srbska mesta. Povsod so se preverili, da je vsa trgovina, ves promet" skoro izključno v francoskih rokab. V gospodarskem oziru zavzemajo Francozi prvo mesto, ker dajejo srbskim obrtnikom in veleposestnikom veliko kredita jn ker sploh stvar uraej'i in poprimljejo na pravem konci. Mad-jarska komisija srečala je na svojem potovanji do 200 francoskih agentov, ponujajočih proizvode francoske, s katerimi je dežela takorekoč preplavljena. Avstro-ogerskega zastopnika neso videli nobenega. Naši obrtni proizvodi, naši pridelki so v Srbiji skoro nepoznani. Glavno zlo v našej prometnej politiki je glavna proga Beligrad-Niš-Vrauja, ki se je prepustila francoski družbi, katera sedaj tarife določuje po svoji volji. Vožnja iz Francoske preko Soluna je cenej a, nego izAvstrije preko Zemuna in Belegagrada. Človek se skoro prepriča, da je Francija v gospodarskem oziru mirnim potom prisvojila si Srbijo. Našim trgovskim interesom je tudi to na kvar, da imajo v Niši, glavnem središči srbske trgovine, vee velevlasti svoje konsnlsljtot vstope le Avstro-Ogerska ne, kar ima za našo trgovino velike posledice. Omenjeni madjarski preiskovalci so se tudi preverili, da naši veleobrtniki in trgovci pošiljajo le take agente v Srbijo, ki deželnega jezika ne znajo. Zastopniki Francoske in Anglije pa, kolikor možno, vsi lomijo srbščino in si prizadevajo z narodom srbskim občevati v materinščini, kar jim So vin ističu i narod srbski šteje v posebno zaslugo. To je tudi uzrok, da je srbsko prebivalstvo proti nam hladno, skoro bi se reklo odurno. Iz te pristno madjarske izjave izvajamo, da avstrijski interesi v Srbiji res neso tako zastopani, kakor bi bilo želeti, in da je tudi trgoviuska politika naša v onem nesrečnem in razvoženem tiru, ki toli prija našim Nemcem in nemškutarjem. Na vzhod teže, a „der Drang uach Osten" ni jih storil še toliko praktične, da bi skušali pridobiti si simpatij pri vzhodnih narodih. Nemščina in izključno le nemščina je njih „ceterum censeo", ž njo vzbujajo nimiv kroj, zelo okusen in čisto naroden nakit. Ni se torej čuditi, da sem svojemu laskavemu gostitelju brzo javil željo, oj>azovati njegove Kazačke praznično oblečene in odičene. Zmajal je z glavo — ali učinil je takoj naredbo, da bi mojim ničemeinira željam pošteno zadostil. Velel je Malini, naj se hitro obleče, kakor je šla na sv. Ivana dan h krstu. K temu moram pristaviti, da je bila Malina služkinja mojega gostitelja in da proti volji gospodove] ni čisto nič ugovarjala. Čakal sem nestrpljivo. A za pol ure zaškripale so dveri . . . lahno, polagoma. Bojazljivo in srainožljivo stopila je Malina v sobo. Vsak korak naprej stal je gostitelja živega prigovarjanja, „naj bi ae tako ne sramovala". No. Tako tedaj stala je ta Rusalka že pred menoj. Iz početka obsul sem Malinin nepopisljivo lepi kroj z laskanjem, katerega bi ne bila prezirala nobena Parižka modistka. Vrhnja obleka, predpasnik pas, krajka, kurzetska, j)asek, čepica in vse to, kar je imela razkošna Kazačka na sebi, zanimalo rne je neizmerno. Vrhu tega povesila je glavico in me je skrivej pogledovala. mržnjo pri Srbih, njej je poleg druzih uzrokov pripisovati vse neuspehe, katere Francoci in Angleži uporabljajo na svojo korist. Francoz in Anglež sta nam glede kulture najmanje za pol stoletja naprej, zato pa tudi poznata duh Časa in njegove zahteve. Tudi pri nas prodrlo bode tako spoznanje, toda za nekaternike prepozno. Govor drž. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dne 17. maja 1888. / (Dalj e.i Isto morem trditi zastran dohodkov oziroma uprave rudnika Idrijskega, o čemer, Čestiti gospodje, najdete podrobnosti v poročilu, iz katerega posnamem nekaj. Tudi v tem poročilu se razvidijo višji dohodki rudnika, in lansko leto sem imel priliko, da sem se prepričal osobno, kako se tukaj uporablja vsaka nova iznajdba in vsak napredek, in da je tudi postopanje z rudarji človekoljubno. Nj. ekscelenciji moram se zahvaliti v imenu svojih volilcev za ono, kar čitam na strani 596, da se je delavcem zvišala plača za 15 do 30 odstotkov. (Dobro! na desnici) Po teh splošnih opazkah hočem, ker je moja dolžnost, nadrobneje govoriti o razmerah dežele, ki me je poslala tu sem. Gospodarska vprašanja se ne morejo drugače razpravljati, kakor da «e natančno razlože razmere svoje okolice, kdor jih pozna, in ono poudarja, za kar upa pomoči in zboljšanja. S tega stališča se moram strinjati s stvarnimi, razpravami gosp. predgovornika. Sicer pa smem trditi, dasi smo na Kranjskem razdeljeni v politične stranke, da smo vender popolnoma jedini v gospodarskih vprašanjih, in mogoče je to uzrok, da smo odstranili nekatera težka bremena, ki so nas trla do urejenja zemljiščnega davka. V kmetijski družbi se prav dobro sporazumijo nasprotne si stranke, in razpravljajo o stvareh stvarno. Želel bi, da bi to bilo po vsi državi na korist poljedelstvu. (Dobro! na desnici.) Če preidem na posamezne gospodarske razmere na Kranjskem, smem se sklicevati, da so večini gospodov znane zemljepisne oziroma krajevne razmere dežele. Mnogo gospodov se je gotovo vozilo že z železnico skozi deželo. Od Zidanega Mosta do Divače vidi se velik del dežele in človek dobi Ali človek je utelešena nestanovitnost. Pomislite si. To prekrasno ukrajinsko vezenje in ta znamenita harmon ija narodnih boj na Širokih rokavih te devojke . . . vse to me je v kratkem utrudilo in moje oko obstalo je nehote raji na kozinopoli-tičnej harmoniji razkošne rdečice, katera je zalivala sveže lice — krasne Kazačke. Gledal sem torej s potešenjera na to rdečico, a hvalil pri tem glasno lepoto krojev ukrajinskih devojk. Trajala je ta študija dolgo. Čemu je bila Malina tako lepa in čemu je imela tako lep kroj. Do večera raznesel se je glas o tem po vsej vasi in marsikatera Kazačka zavidala ja Malini njeni zapasek, pas, korzetko in predpasnik, kar je baje tako zelo sviđalo tujcu na panskera dvoru. A ona Malina vedela je tudi dobro, da mi je bila všeč njena korzetka. Inače bi ne bil tako dolgo in prijazno na to gledal. Sudice spletle so nam do večera tega dne kos črne niti. Usodi, ako ti je odločena, nikdar ne u bežiš. Čakal sem v obednici na gospodo, koja je baš tem svoje veselje, da bode isti čas c-sar v Pragi, da ga bodo lahko pozdravili člani deželnega zbora. V hrvatNkem saboru se sedaj vrši posvetovanje o novem volilnem zakonu. Opozicija je sklenila, da se podrobne debate ne udeleži, ker se hočejo priznati virilni glasovi velikim županom in mnogim veleposestnikom, ki še hrvatskega državljanstva nemajo ter neso vešči hrvaščine. Vlada bode v prihodnjem zasedanji galidkenin deželnemu zboru predložila predlogo v definitivnem odkupu propinacijskih pravic. Potem bi dežela za ostalih 22 let propinacijskih pravic prevzela upravo vseh dotičnih dohodkov ter opravičencem dala obligacije , katerih obrestij bi ravno toliko donušale, kakor sedanji propiuacijski dohodki. OgerNki državni zbor je odložil svoje zbo-rovavanje do oktobra z Najvišjim reskriptom. To je vzbudilo veliko nevoljo zlasti mej opozicijo. Po ogerskej ustavi mora sklepom delegacij pritrditi še državni zbor. Spremeniti jih sicer ne sme, a sme je popolnem zavreči. Zaradi tega pa je ogerski državni zbor vselej zboraval mej delegacijama. Če morda ni bilo sej, bo pa delali odseki in se je vsak • as lahko sklicala seja. Sedaj pa drugače zbor ne more začeti zborovanja, da se skliče z Najvišjim reskriptom. Opozicija misli, da se upelje praksa, kakeršua je tost ran Litve, da ne bode več sklepov delegacij predlagali državnemu zbor , da je potrdi. Vnaiije države. Kakor trdijo nemški listi, bilo je mej bolgar skioii emigranti, katere so iztirali iz Hrhije, več preoblečenih ruskih častnikov. Denar so dobivali od ruskega zastopništva v Delcmgradu in so sedaj odpotovali v Rumunijo. Ho I gur.sk a ministerska kriza še ni poravnana. Mej ministri vlada veliko nasprotje zastran Popova, pa tudi v druzih vprašanjih. Stambulov, Mutkurov in Stranskv zahtevajo, da knez potrdi obsodbo Popovo in ga potem pomilosti. Na ta način bi Popov ne mogel več javno delovati, ker bi bil proglašen za goljufa, če tudi bi ga izpustili iz ječe. Stojilov in Načevič sta pa preverjena, da je Popov le žrtva politične intrige, in zahtevata, da se razsodba razveljavi in stvar pride pred novo sodišče. Će knez ne potrdi razsodbe, odstopijo Stambulov, Mutkurov in Stranskv, ki so dosedaj bili najmoč nejša opora njegove vlade. Če jo potrdi, bodeta odstopila Stojilov in Načevič in svojimi pristaši pomnožila število nasprotnikov sedanje vlade. Sprožila bodeta revizijo ustave, kajti konservativci menijo, da sedanja ustava ni primerna bolgarskim razmeram. V sebranji bi uteguili navstati resni razpori. Kakor bi pa ne bilo dovolj notranjih zmešnjav, pridružujo se jim še vnanje. Minuli teden streljal a sta dva bolgarska častnika na kapelo zgrajeno v spomin carja Aleksandra 11. v Sofiji. Nemški generalni konzul, ki zastopa tudi Rusijo, bode gotovo zahteval zadoščenja. Vlada je pa zraven omenjenih težav še v velicih finančnih zadregah. Posojila dobiti ne more. Došlo je sicer nekaj ponudb, pa s tako neugodnimi pogoji, da ni misliti, da bi jim pritrdilo 8ebranje. Zaradi Bpora mej arabskimi in arnavtskimi vojaki je turška vlada poslala 30 častnikov v prognanstvo, da ohrani disciplino. V sultanovej palači bila je preiskava, zaslišali so VBe osobje, ker se domneva, da so bili vojaki dogovorjeni z osobjem v palači ter so hoteli le napraviti ustajo. Sultan seveda je zaradi tega v velikem strahu. Utrdbe okrog Varšave bodo kmalu dodelane in bode potem to mesto trdnjava prve vrste. Sedaj jo ruska vojna uprava sestavila odbor, ki bode stavil predloge, kako naj se mesto preskrbi z vsem potrebnim za slučaj, ko bi trdnjava dlje časa bila obkoljena. — Nemcem je vlada prepovedala bivati v 22 gu-bernijah, ako še ne dobe ruskega državljanstva. Posledica temu ukazu je pa le, da se sedaj Nemci naseljujejo v drugih gubernijah, zlasti blizu Črnega morja, kateri kraji so ugodni kmetijstvu in trgovini. Ruski listi se ža zaradi tega pritožujejo iu zahtevajo, da bi se Nemcem sploh zabranilo priseljevanje v Rusijo. Če tako dalje pojde, bodo po vseh gubernijah velika nemška sela. Celo mej nekaterimi francoskimi republi-čani se je zadnji čas delalo na to, da bi se dovolilo vojvodi Aumal8kemu, povrniti se v domovino. Vojvoda je lani več milijonov vredno posestvo poklonil akademiji znanosti in mu mora zaradi tega narod biti hvaležen. Naravno je torej, da se je tudi vlada bavila z vprašanjem, ali naj bi se dovolilo vojvodi povrniti se na Francosko. Ministerski svet je pa sklenil, da pri sedanjih razmerah vojvodi ne more dovoliti, da bi bival na Francoskem. Danes bode nemški cesar slovesno otvoril državni zbor. Otvorjenja se bodo udeležili tudi kralj saksonski, princ-regent bavarski, velika vojvodi ba-denski in hessenski, več kraljevih prinčev in članov nemških vladajočih rodbin. Dopisi. Iz Krope 22. junija. [Izv. dopis.] Kakor vam je znano, šlo je več Kropenjski.'i kovačem delat v Rateče, pa palir nas je ves čas pisano gledal. Posebno se je razhudil, ko so prišli pozneje še trije iz Krope in so prosili dela. Ni jih hotel vsprejeti. Potem so šli k inženirju, kateri je ukazal, da jih mora vsprejeti. Toda, ko omenjeni gospod odide, pelje palir vse Kroparje na zelo pusto zemljo in jim reče: Tukaj boste delali sami, od vsakega kvadratnega metra plačal vam bom po 20 kr. Delali so jeden dan. pa ko ao sprva videli, da na ta način ne bo šlo, so štirji, šli koj proč. Palir pa je potem od svoje namere odstopil in jim ni nič meril. Meni je večkrat rekel, da bom dobro plačan, kajti delal sem tako, da me je sam pohvalil in da sem se celo pri delu ponesrečil. V ponedeljek zvečer ob 7. uri bilo je uplačanje delavcev. Zelo sem bil vesel, ker sem mislil, da bom zopet čez dolgo precej denarja dobil. Pa kako sem sd varal! Plačani smo bili samo za majnik, v tem meseci pa smo imeli doslužeuih le pet dnij in pol. In kako so plačali nam Kroparjem. Vsem po 70 kr na dan. Furlani pa, ki so bili pri istem delu in sem ter tja celo manj delali, kakor mi, so bili plačani po goldinarji in celo do 1 gld. 20 kr. Ali je to pravično? Celo pazniki, ki bo videli, kako smo delali, so z glavami majali in tako postopanje grajali. Več domačih mož pa nam je reklo, ko bi bili vi več žganja popili pri palirji, ki ga nosi vsaki dan njegova žena okrog delavcev po dvakrat na bukvice, bi bili pa bolje plačani in meni se to zdi popolnoma resnično. Vprašam, ako dežela več ko 10.000 gld. plača za dela pri Ratečah, zakaj domači ne morejo nič zaslužiti in morejo stradati? Čital smem v „Slov. Narodu" že pred veliko meseci, da bode neka en-keta preiskovala naše žalostne razmere, a zdaj je spet vse tiho. Le mi ubogi Kropenjci stokamo v stari bedi. Bog pomagaj! Š. P. In Borovnice 23. junija. [Izv. dop.] Nepričakovano slovesno praznovala je Borovnica dne 20. t. m. spomin 40letnega vladanja našega premi-lostnega vladarja in osnovalni odbor na čelu mu tukajšnji župan g. Jos. Ver bič in g. I. Maj ar on rešil je svojo nalogo jako Častno. Že popoludne istega dne bila je vsa vas okrašena s cesarskimi in narodnim* zastavami in v vsakej hiši, od prve do zadnje, pripravljalo in delalo se je za napovedano razsvetljavo. Ob 9. uri zvečer jeli so grmeti topiči, utis o deželi. Imamo od Podkorena na koroški meji doli do Jesenic na hrvatski meji Savo, katere struga, kjer je širša, je^bila znsuta v dolgem teku v stoletjih in stoletjih. Tako na pr. najdemo blizu Kranja do Zaloga, kjer se struga stisne, skoro brez presledka veliko peščeno polje z rodovitno zemljo, katera je komaj slab pedenj debela. Na drugi strani imamo veliko gorovje. Skoro ves okraj Radovljiški, Ložki, Kočevski in velik del Krškega in Črnomaljskega so v visokih gorah ali pa je kraško gorovje, kakor od Postoj i ne do Kolpe. Druga vrsta naše zemlje je v nevarnosti povo dnij ali je močvirje, in to prouzročuje deželi težavna in draga gospodarska dela. Opomnim gospodi najprvo veliko Ljubljansko barje, nižave pri Planini, Cirknici, Loži, Račni, Ribnici, Dobrepolji in spodnjo Krško dolino, da imate podobo o velikih gospodarskih nalogah, katere moramo izvršiti. To som hotel omeniti v obče. Če preidem na posamezne stroke, o katerih hočem razložiti želje svoje pričnem najprvo s poukom. Tudi tukaj se prepričan, da govorim v zmislu vseh tovarišev iz dežele, ker so sklepi deželnega zbora, ki isto povedo, če se zahvalim visoki vladi za podporo, ki jo je sedanje poljedelsko ministerstvo dovolilo za ustanovitev in vdrževanje sadjarske in vinarske šole na Slapu in pozneje za ustanovitev vinarske iu sadjarske šole na Grmu pri Novem Mestu. (Dobro! Dobro! na desnici.) Želim, da bi visoko poljedelsko ministerstvo v jednaki meri podpiralo tudi v prihodnje, in da bi v zvezi z vinarsko šolo proti trtni uši porabila vse pripomočke, ki so znani sedaj kot najboljši. Predavanja potovalnega učitelja po deželi ljudstvo « veseljem pozdravlja, in kar je po mojih mislih največja prednost delavnosti potovalnega učitelja, je nadzorovanje šolskih vrtov v posameznih delih dežel. Delavnost za sadjarstvo je še le v povojih in vender rodi najboljši plod; in ker se morajo šolski vrtovi izročiti ravno učiteljem in imajo le tedaj uspeh, ako razumije sadjarstvo, preidem takoj na veliko važnost vprašanja o sadjarstvu na učiteljskih pripravnicah. V zadniem času so se razmere na Ljubljanski pripravnici v tem oziru izboljšale; želim pa, da bi se Nj. ekscelencija gospod poljedelski minister glede na to dogovoril z gospodom naučnim ministrom in obračal največjo pozornost na predmet pri učiteljski pripravnicah. Zagotovim Vas, gospoda moja, iu oni, ki so potovali po deželi, gotovo so se prepričali, da jedna sama osoba v občini more z gorko besedo, dobrim vzgledom, s poukom o ravnanji sadnih dreves več storiti za sadjarstvo, nego sto najlepših in najbolje pisanih knjig ali časnikov. (Prav res! na desnici.) Po skupnem trudu visoke vlade, deželnega zastopa in občin moremo kdaj z našim sadjarstvom priti tako daleč, da bodo tudi naše ceste obsajene s sadnim drevjem, kar bo zvišalo lepoto kraja in kar je prvo, brez posebnih troškov, tudi dohodke. (Dalje prih.) Politični razgled. Volianj«' dežele. V Ljubljani 25. junija. Kakor piše „Politik", bode se češki deželni zbor sešel dne 6. septembra. Češki list izraža pri „na ganku" pozdravljala novega gosta, gotovo soseda — šlahčiča iz bližnje vasi. Tudi „palacik", inače zapuščen, oživel je. Služabništvo je letalo po mostovži osobito Fedo z Malino pehala sta se ne utrudljivo. Tudi se mi je malo zdelo, da mej Fedom in Malino nikakor ni bilo sovražtvo. Nasprotno — ljubila sta se. Tu se odpro vrata na iztezaj. Malina odmiče mizo s pota in Fedko, ta zanimivi Kazak, nese velikanski, tulski samovar. Svetil se je lepo in voda je tudi že bobljala v njem. Fedko je storil tri junaške korake. Še korak in bil bi pri mizi. Ali, ali! Zapletel si je Kazak nogo v pregrinjalo, opotekel se in prej, nego mu je mogla Malina priskočiti na pomoč — izmuznil se mu je Ba-movar iz roke. Padel je na tla, zaropotal iu tok vroče vode polil je pregrinjalo in podlago. Trpek treuotek ! Fedko je obledel, Malina se stresla. V prsih obeh zastala je sapa. Kazak povesil je potem Žalostno glavo, a deklica gledala je obupno okoli. Občutil sem nad obema ubožcema srčno žalost. Da, to ni bila malovažna nezgoda. Za takove reči izganjajo i najboljši poljski pani Kazake z dvora. Idi! A kaj počne Malina brez Fedka? V tem trenutku stopil je gospodar z goBtom. Ozrl seje na lužo. Temen oblak. Kakor stepni mrak, stopil je na panovo čelo . . . Malina se je boječe pritisnila k Fedku. Co to bedzie, co to beđzie ? . . . (Kaj bo to, kaj bo to ?) Oj mislil sem si: Bnic niebvlo, nic nie bedzie" . . . (nič ni bilo, nič ne bo . - .) Nisem pustil gospodu vzrohneti. Lokavu sem prijel gostitelja za roko in mu jo s prosečira pogledom stisnil. ..No . . . no ..." reče gospodar. „No, tako vidite, kako okorni ljudje smo mi, mi Čehi. Le dotaknil sem se samovara — s prav kažnjivo zvedavostjo in že je bil na tleh ... Vidite . . . tega bi vam i uajneurnnejši Kazak ne bil storil ... Ali kaznujte me za to strogo . . „ šepnil sem mu iz sebe, kazaje pri tem dosti dobro veliko zadrego . . . Gospodar je verjel ... za več mi ni bilo. Oblak, kateri se je pred trenotkora tako nevarno prikazal na pauovem čelu, izginil je v tre- notku. S poljsko dobrodušnostjo posmejal se je gostitelj : „Tako, bodete kaznovani — danes morate izpiti deset čaš čaja!" „Dobro !" pritrdil sem radostno. In bilo je dobro. Pobrali smo samovar, „postavili" ga z nova, a podlago izsušili. Nikdar ne bom pozabil hvaležnega pogleda čarobne Maline. Pokazala mi je ž njim toliko nežne hvaležnosti, da sem se čutil v resnici kraljevo po-plačanega. Fedko ni povzdignil očij — sramoval se je I * * Drugega dne torej sem se odpeljal, in sicer v velikej naglici. Ni mi ostajalo časa niti toliko, da bi si bil uredil prtljago. Vzela je to na se Malina, katera mi je od včerajšnega dne na vsak možen način javljala svojo hvaležnost. Odšel sem nerad, zelo nerad. Ko sem se usedel na voz, poslovili so se vsi srčno od mene, najtop-leje morda Malina. Gladila je moje nizke ukrajinske konje, „da bi gospoda dobro vozili". Ko pa se je voz že premaknil, začul sem iz njenih ust ljubez-njivo šepetanje: Iz hvaležnosti! Toda nisem se mnogo brigal za te besede in v znamenje, da se oficijalna slavnost pričenja. Pred g. Koširjevo krčmo čakala je že zato slavnost najeta Vrhniška godba, društveniki gasilnega društva z lanipijoni uvrstijo sa za njo, udje ^Bralnega društva" z zastavo, e kr. žandarmerija in gg občin ki odborniki pa pred godce in tako se je pomikal ta sprevod, kateri je pa od koraka do koraka naraščal, skozi razsvetljeno Borovnico in nazaj na kolodvor. Mej sprevodom igrala se je štirikrat cesarska himna, katero je ljudstvo razoglavo poslušalo iu tako naudušeno „slava in živio" pozdravljalo, da je odmevalo od Trebevnika do Planine. Predaleč bi zašel, ako bi hotel opisovati razsvetljavo posameznih hiš, vender bodi mimogrede omenjeno, da je bilo videti nekaj prav lepih transparentov in jako ukusno bil je razsvetljen larovž, nad vse pa stanovanje načelnika tukajšnje železniške postaje g. Gabriela, krasni venci in drugo lepo cvetličje svedočilo je, da so tu imele mnogo posla „nežne ročice". Po dokončanem obhodu grmeli so še vedno topiči, bengaličen ogenj in raketi raz-svetljali so na jednej, na drugej strani pa velikansk kres temno noč; neutrudljiva Vrhniška godba svirala pa je pred gostilno »pod kolodvorom", mladi svet se je vrtil in prepeval iu sploh vse — bilo je pri najlepšem redu prav veselo in j ako zadovoljno z uspehom te slavnosti. Takoj drugi dan, t. j. 21. t. m. praznovala je pa tukajšnja šolska mladina god svojega patrona sv. Alojzija, ob jednem pa tudi proslavljala štiri-desetletuico vladanja našega presvetlega cesarja. V ta namen bila je ob 8. uri sv. maša, pri katerej je pela Šolska mladež ; po maši šli so otroci pod nadzorstvom gg. učiteljev in mnogih šolskih prijateljev, z zastavo pod Dolinski most, kjer so bili obilo pogoščeni s črešnjami in štruklji. Veselo je bilo videti tukajšnje gospe in gospice s kako prijaznostjo so delile malim jedila, še botj mikavno pa je bilo opazovati otroke, s kako radostjo, poželjivostjo in hvaležnostjo so prejemali ta darila. Ko so se okrepčali, razlagal jim je tukajšnji kapelan gospod Fr. Dolinar, izredni šolski prijatelj, življenje svet. Alojzija iu jih spodbujal k posnemi, potem pa je prešel na pomen druge slavnosti in jim opisoval prav primerno in s prav živimi besedami lepe lastnosti našega preljubljenega monarha. Podo-končanern tem govoru zapeli so šolarji cesarsko himno in po dokončanej pesmi zaorilo je trikratni krepki „živio in slava" presvetlemu cesarju iz mnogobrojnih mladih grl. Na to se je še mnogo pope-valo, deklamovalo in mej mnogovrstnimi igrami, katere so pouzrocevale mnogo smeha, približala bb nam je le prehitro 12. ura, katera je muogozbrane šolske prijatelje, opomnila, da je treba iti narazen. Opomniti je še, da je tukajšnji občinski odbor v svoji zadnji seji sklenil, da se ima kupiti v spomin -H»letnega vladanja našega cesarja šolski vrt; tudi se bodo otvoril v ta namen na tukajšnjej šoli s prihodnim šol. letom še tretji razred in zidalo se bode poleg šole novo poslopje, v katerem bodo imeli vsi učitelji brezplačno stanovanje. Toraj slava takemu občinskemu zastopu! Domače stvari. — (V čast svetih slovanskih blago-vestnikov Cirila in Metoda) bode v nedeljo dne 1. julija ob sedmih zjutraj na Rožniku sv. maša, pri kateri bodo peli čitalnični pevci. brzo je zginil moj voz v vrtincih stepnega prahu ... Po Malini ostala je le — misel. Čez šest in trideset ur dospel sem na mejo, s čimer je nastopil zelo zoperni čas carinskega pregledovanja, toliko zoperneji, čim menj sem imel Btvarij, na katere bi bila uvoznina naložena. Ali udal sem se mirno v usodo — ne prvikrat. Došli gospodje odprli so potno torbo in se s hvalevredno gorečnostjo vrgli ne preiskavanje mojih zakladov. I nu, z mojimi plateži država ne bo preveč obogatela . . . Gospodine! Kaj to! V mojej torbi našla se je lepa reč! Slavna c. kr. čolna straža dobila je v mojej torbi, česar se niti sam nisem domneval. Vrhnja obleka, zapasek, pas, krajka, korzetka, predpasnik, rokavci, čepica — s kratka: vsa obleka ukrajinske deklice, tiste, katero sem nedavno hvalil, bila je skrbno zložena v mojem zavitku. Domišljija! Misel mi je pohitela na stepo .. . A v tem hipu zašepetal mi je tih vetrc poetične Ukrajine ginljivo in milo: Iz hvaležnosti. — (Prihodnji sokolski zabavni večer,) ki je imel biti dne 1. julija, bode še le dne 15. julija. — (Strokovni šoli za lesno obrt, za šivanja čipk in za umetno vezenje) otvorili se bodeta tekom meseca oktobra. Dvorni svetnik Exner in sekcijski svetnik Lind, katera sta spremljala deželnega glavarja namestnik, cesarski svetnik Murni k in župan Grasseli, ogledala sta prostore v Virantovi hiši, za katere se je tudi komisija izrekla. Vodstvo obeh šol izročilo se bode g. prof. Ivanu Š u b i e u , ki pride najbrže že tekom meseca avgusta v Ljubljano. — (Kresovi) zažigali so se v soboto zvečer po starodavni navadi po vsem Slovenskem. Ljubljančani hiteli so v obilnem številu na Grad, na novo strelišče in ua gorenji Rožnik gledat svetle kresove, zadnje sledove nekdanjega prastarega praznika. Posebno odlikovalo se je Ljubljausko barje po mnogoštevilnih ognjih, a tudi po raznih gorah in planinah bilo jih je lepo število. Žal, da je letos „Sokol" popolnoma opustil svoj običajni kres z umetalnim ognjem. Občinstvo ga je zelo pogrešalo in tudi mi mislimo da ni bilo umestno, opustiti ga. Starih šeg treba se držati, zlasti pa kresa, ki je tako izredno lepega pomena. — (Netaktnost.) Tvrdtka Kleinmaver in Bamberg založila je v slovenskem jeziku slavnostni spis o štiridesetletnem vladanji cesarjevem. Ta spis ponuja sedaj z u em šk i m i pismi krajnim šolskim svetom za razdelitev mej šolsko mladino. Ker ni dvojbe, da je imenovanej tvrdki pred vsem za dobiček od tega spisa, imenovati moramo izključno nemške okrožnice njene skrajno netaktnost. Tako bi vender nobeden založnik slovenskih knjig ne smel biti nam v obraz! — Zato naj si pa naši krajni šolski sveti stvar tudi zapomnijo ter igno-rujejo Bambergovo nemško ponudbo, posebno ker bode družba sv. Cirila in Metoda izdala tudi slavnostno knjižico iz peresa slavnega slovenskega pisatelja profesorja Hubada. Kdor nečeš spoštovati našega jezika, ne išči tudi dobička od uas! — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel ie 49. snopič. Vsebina: Triglavau iz Posavja. — Deveta dežela. — (Občni zbor I. ljubljanskega društva za podporo in oskrbljevauje bolnih in onemoglih društvenikov) vršil se je včeraj ob 11. uri v mestni dvorani pod predsedstvom g. Klein a ob navzočnosti kakih 50 Članov. Poročilo ravnateljstva kaže, da se je društveni denarni stan 1. 1887. zelo poboljšal in t* po dedščini za ranjkim c. kr. stotnikom J. Pasto-relijem, kateri je društvo imenoval glavnim dedičem. Po odbitih stroških je dedščina iznašala 461 gld. 19 kr.. Razen tega je lanska javna tombola vrgla 401 gld. 49. kr. čistega dohodka. Zahvala za izvrstno uredbo tombole gre posebno gg D r e u i ku in K a r i n g e r j u. Tudi tiskarnama Klein, in K o v a č in R. Milic, izreka se zahvala, ker sta društvene tiskovine ceno računih. G. Pakič kot glavni blagajnik poroča o denarnem stanji društva. Dohodkov bilo je za 50 kr. več nego stroškov, to je 3993 gld. 44 kr.. Od te vsote se je izplačalo za podporo bolnim in za pogrebe do 1000 gld. Društveno premoženje iznaša, večinoma v obligacijah in srečkah, 4753 gld. 83 kr. Pregle-dovalni odsek poroča, da je vse račune popolnem v redu našel in izreka ravnateljstvu zahvalo. Zbor pritrdi. Sklene se na predlog g. Pakiča, da se po stotniku Pastorelliji podedovane srečke ne prodajo. Izvolijo se, vodjo: dr. Keesbacher, namestnikom A. Klein; glavnim blagajnikom M. Pakič; pre glednikom Janez Borovskv; zapisnikarjem dr. Schaffer. V pregledovalni odsek gg. Anton Koš a k, Ludovik VVidmajer in Alojzij Eberl. Za blagajnike in odbornike posamičuih tura izvolijo se prejšnji gospodje. — (Vabilo) k oficijalni slavnosti, katero priredi Logaški politični okraj pod pokroviteljstvom Njegove Svetlosti gospoda kneza Hugo Windisch-graetz-a, c. kr. generalmajorja i. b. i. t. d. v proslavljanje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 22. in 23. julija 1888 v Logatci. Vspored: Dne 22. julija: 1. Ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša na prostem pred gradom v Gorenjem Logatci. 2. Po sv. maši predstava pred-stojništev občin, krajnih šolskih svetov, vodstev ljudskih šol, farnih in c kr. uradov ter društev političnega okraja Logaškega preblagoroduemu gospodu c. kr. deželnemu predsedniku baronu Andreju Win- klerju, oziroma gospodu c. kr. okrajnemu glavarju dr. Karolu Russu. 3. Ob 101 uri zasaditev prvih dreves drevoreda od Gorenjega do Dolenjega Logatca. 4. Obdarovanje šolske mladine (rorenje Logaške z jedili — revnejše tudi z obleko. 5. Ob 11. uri zajutrek, potem odhod od Gorenjega Logatca proti Dolenjemu Logatcu. G. Ob 12. uri odprtje mej Gorenjim in Dolenjim Logatcem ležeče zasilne bolnišnice občin Dolenji in Gorenji Logatec. 7. Ob 121 , uri zasaditev začetnih dreves drevoreda ob okrajni cesti Dolenji Logatec-Rovte in primerni govor zbrani šolski mladini Dolenje Logaški. «. Ob 1. uri otvoritev Logaške posojilnice iu potem odhod na slavnostni prostor. 9. Ob 2. uri banket. 10. Ob 4. uri ljudska veselica s tem vsporedom : a) Cesarska pesen, poje se jednoglasno s spremljevanjem godbe, b) Slavnostni govor, c) Kitica narodnih pesnij, sestavil A. Foerster, poje mešani zbor. d) „Naprej", Dav. Jenko, poje mešani zbor s spremljevanjem godbe, e) Loterija, katere čisti dohodek je namenjen vsem ljudskim šolam Logaškega okraja v napravo, oziroma opravo šolskih vrtov in šolskih knjižnic. 11. Ob 9. uri baklada od slavnostnega prostora v Dolenjem Logatci do stanovanja gospoda c. kr. okrajnega glavarja v Gorenji Logatec, in tam 12. Serenada s temi točkami: a) Cesarska pesen, poje mešani zbor spremljevanjem godbe, b) p Domovina", dr. B. Ipavec, poje moški zbor. c) „Oblaček", J. Kocijančič, poje moški zbor. Na bližnjih hribih kresovi, na hribu „Sekirca" umetelni ogenj. 13. Vrnitev na slavnostni prostor in potem prosta zabava. Pri slavnosti svira c. kr. rudarska godba iz Idrije. Dne 23. julija 1888 1. 14. Ob 9. uri dopoludne živinska razstava v Dolenjem Logatci. 15. Ob 1. uri popoludne izlet v Planino. 16. Ogled del za odpeljevanje vode v Planinski dolini in razsvetljene podzemeljske j ame v Planini, ter 17. Skupna malica pred „Starim gradom". Banket (jedila brez pijače), stane za osobo dva goldinarja in se mora udeležitev do dne 2. julija t. 1. pri zvrševalnemu odboru oglasiti. Uspo-red živinske razstave objavi se v posebnih naznanilih. Udeležitev izleta v Planino treba je radi voz in skupne malice zvršpvaluem odboru do 2. julija t. 1. naznaniti. Oni p. n. udeleženci, kater i bi si dela za odpeljevanje vode v Planinski dolini ogledali, zapuste v vasi „Grčarevec" vozove, gredo peš do vasi „Laze", ogledajo mej potoma dotična dela „pod stenami", ter se potem peljejo dalje v Planino. Slavnost je ob vsakem vremenu, ako dežuje oskrbi zvrševalni odbor, da se nekatere točke usporeda zvrše pod streho. K obdnej udeležbi vabi odbor. — (V Gorici) bode dne 29 t. m. javna tombola, kakor druga leta na Travniku. Začetek ob l/a7. uri popoludne. Prvi dobitek „eiukviu" je 100 gld., drugi dobitek „tombola" 200 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Serajevo 24. junija. Cesarjevič Rudolf včeraj ob 8. uri zvečer v spremstvu nadvojvode Otona in deželnega načelnika dospel v Bilok. Na vsem potovanji tekmovalo prebival-valstvo v naudušenem poklanjanji visokemu gostu. Povsod čakali banderiji in pri uhodu v slovesno okrašeno mesto jahalo nad 200 domačih odličnjakov, večinoma pravoslavnih pred sprevodom. V Bileku čakala deputacija 80 odličnjakov iz Gačkega. Pariz 24. junija. Ministerski svet sklenil, da sedanje razmere ne dopuščajo, da bi se vojvodi Aumalskemu dovolil povratek v domovino. Berolin 24. junija. Cesar Viljem in cesarica Viktorija Avgusta bodeta jeseni kot kralj in kraljica pruska kronana v Kraljevci. Poslednje kronanje je bilo dne 18. oktobra 1861, po nastopu cesarja Viljema I. Budimpešta 25, junija. Ogerska delegacija odobrila v plenarni seji proračune finančnega ministerstva, najvišjega računišča, dalje I udget vnanjega ministerstva s priznanjem v poročilu izraženim. Berolin 25. junija. Prostolni govor državnemu zboru glasi se povsem miroljubno. Pripravljeni na obrambo na vsak napad, ne težimo po bojni slavi, ampak želimo miru z vsakim. Držali se bodemo po mišljenji narodovem zveze z Avstro - Ogrsko, ki je podlaga evropskemu ravnotežju in nemške zgodovine oporoka. Jednaka prizadevanja in jednake narodne potrebe vežejo Nemčijo in Italijo. Do- govori z obema državama dovoljujejo, da se skrbno goji osobno prijateljstvo do ruskega carja in nad 100 let obstoječi mirni odnošaji s sosedno državo rusko, kateri odnošaji se strinjajo s čustvom carjevim in z Nemčije interesi. Za Raič-Levstikov spomenik. C. g. kanonik Debeljak v Trstu .... 2 „ „ J. Warto v Trstu ....... 1 ,, A. Kupljen, notar v Črnomlji ... g „ „ dekan L. Potočnik nabral v Gornjem Gradu (dr. Vovšek. J, Dotiček, Ku-ralt, Lončar, A. Kodošek, Fr. Er-mein , A. Pajmon, V. Jerančič, V. Cepin, A. Podhostnik, Fr. Pečnik, J. Pečnik po 1 gld., M. Strnad 1 gld. BO kr., M. Spende, J. MikuS, J. Kamor, M. Polanšek po 50 kr., Nekdo 8 gld. 50 kr.)........20 „ „ Prof. S. Rutar v Spljetu .... H ,, „ dr. M. Samec v Kamniku .... 6 „ „ E. Dev, dež. poBl........ l „ dr. Strbenec, dež. posl...... 2 Poprej izkazanih......... 589 Skupaj . . gld. — kr 34 . . 628 gid. 34 kr. Odbor »Pisateljskega društva". ..LJUBLJANSKI ZFOf »toji (331—144) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. r Tržne cene v Ejiibljani dne 23. junija t. 1. irl. kr. srl. kr. Pšenica, bktl. 5 85 Špeh povojen, kgr. . F 70 Rež, n 4 22 Surovo maslu, „ — 90 Ječmen, n 8 74 Jajce, jedno : . , . — i 2 Oves, » 2 92 Mleko, liter .... — i 8 Ajda, n * * • 3 90 Goveje meso, kgr. - 56 Proso, n 4 23 Telečje „ — 48 Koruza, • • • 5 53 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, m 1 Koštrunovo „ „ — 34 Leča, n 19 — Pišanec...... — 50 Grah, ji 13 ... - 20 Fižol, n 11 — Bona, ioo kilo . . . j 1 96 Maslo, kgr. 1 — Slama, „ „ . . J 214 Mast, n — hO Drva trda, 4 □metr. 6(40 Speb frišen n •! —! 64 jj mehka, 4 „ 4 15 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje 1 barometra v mm. Temperatura Ve-i trovi i Nebo Mo- j krina v mm. 1 se a a S 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737*4 mm. 738 2 mm. 738 1 mm. l»J-40 C 276° C 20-0" C sl. svz. z. j z. sl. jz. megla jas. jas. ■ 0'00 mm. j a s •—> 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737"3 Dim. ■ 736T mm. j 737-8 mm. j 21- 0U C 29-8° C 22- 0« C _ sl. svz. sl. vzh. brezv. jas. d. j as. 1 d.jas. 0-00 mm. | Dad Srednja normalom. temperatur B 81-6" in 24-3°, M 2*8 0 in 5-5° 81-55 111-70 96-15 864-— 2998<. 126-95 9-96'/» 5-92 61-77'/a 250 gld. 100 . - gld. dne 25 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 80'65 Srebrna renta.....„ Zlata renta....... 6° o marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . . „ Kreditne akcije..... , London........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... . „ Nemške marke..... 4%, državne srečke iz 1. I8r>4 Državne srečke iz 1. 18R4 134 gld. 166 „ Ogei-ska zlata renta 4°/„...... 101 Ogerska papirna renta 5°/, . ... '■B 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....I« gld. 183 Radolfove srečke ...... '0 ., 21 Akcije anglo-avstr. banke 120 ,. 111 Trammway-dru5t. velj. 170 gld. a v. . 233 danes 80- 50 81- 70 111-80 96-25 867 — 305-80 125-80 9-94 5-90 61-60 — kr. 8» „ 85 „ 35 „ 30 „ 50 " 80 " 60 „ 50 25 „ Trgovsk pomočnik, z dobrimi spričevali, zmoten slovenskega in nemškega jezika, izurjen prodajalec v mešani trgovini in z železnino, želi svoje mesto zameniti. Naslov zve se pri upravništvu „SIov. Naroda." (444) Vinogradnikom in interesentom priporočam ravnokar izšlo knjižaro: Nauk kako za saj at i vinograde z ameriškimi trtami, da jih trt na uš ne more uničiti. Cena lO l*r., po pošti 12 kr. ' ^_J. Giontini v Ljubljani. Ker imam še nekoliko knjig, ki jih je spisal profesor Znkrajftek in katere je založil ranjki moj soprog, bi jih rada prodala po znižani ceni, in sicer: , „Lira in Cvetje" po HO kr. zvezek. Pesni V. Gregoriča po SSO kr. zvezek. Knjige pošljem franko na dom. — Prodam tudi : Zgodovino lin« n j s k«* „valvazor". okoln 80 zvezkov novih. — Priporočam se s spoštovanjem Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, prt *tatereW ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado mtvarjaj..... sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plevah, Upalla in n»iv< lih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •I. ni in iz\rstno ku-bin|o. — Tudi »obe za prenoeevanje imuni na razpolaganje. — Vožnja, kamor kdo izvoli, oskrbi se ceno. V Gorenjem Logatci, dne 19.junija 1888. (432—3) Daniel Predović. M* M- » » Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. . -ur suni m j "Hitra In molova ..... pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljetije, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše