DELAVSKA Poštnina platana v gotovini Štev. 16«• — C«H I Ml 1 MMC II K.. M H> !«• M" »•*-» Ml II kM4 — OflMi p* HnT»ri II Ivo Lah: Kako velika je naša brezposelnost? Mnenja o veličini naše brezposelnosti gredo zelo narazen. V memoaru, katerega je izdalo centralno tajništvo delavskih zbornic skupno z Ujedinjenim delavskim sindikalnim savezom Jugoslavije, so na prvem mestu omenjene trditve nekaterih naših narodnih poslancev v narodni skupščini, da problem brezposelnosti pri nas sploh ne eksistira in da je celo sedanje delavsko zavarovanje za naše razmere nepotreben luksus. V dokaz nepravilnosti takih trditev navajajo delavske zbornice število brezposelnih s 182.124, katerega so statističnim potom ugotovile — toda s pripombo, da zanesljive in vsestranske statistike o brezposelnosti pri nas sploh nimamo. Delavske zbornice so radi tega proučile samo nekatera posamezna večja podjetja in tako prišle do gornjega rezultata. Preden hočemo proučevati in ugotavljati brezposelnost, morartio ta pojem pravilno definirati. Najboljša definicija je: Brezposelna je ona oseba, katera nima svoji izobrazbi in svojemu poklicu primerne polne pridobitne zaposlitve. Za popolno brezposelnost nam zelo dobro služi statistika OUZD-a v Ljubljani. V marcu 1930 je bilo pri OUZD zavarovanih 92.489 delavcev in v marcu 1932 pa samo 73.081. Pri nespremenjenem obsegu zavarovalne obveznosti je število zavarovanih delavcev padlo v dveh letih za 19.408 ali 21%. Ti delavci niso niti pomrli, niti se izselili, niti dobili samostojnih poklicev, niti dobili zaposlitve v rudarstvu ali poljedelstvu, ker v teh področjih narodnega gospodarstva vlada ista — oziroma po mišljenju ekspertov — celo večja kriza kot pa v industrijah, ki so zastopane pri OUZD. Po ekspoziturah OUZD je znašala brezposelnost: Zagorje 1586 ali 38%, Novo mesto 1472 ali 35%, Kočevje 765 ali 31%, Slovenjgradec 1008 ali 31%, Celje 4265 ali 27% Ptuj 784 ali 25%, Kranj ‘2189 ali 22%, Murska Sobota 820 ali 22%, Maribor 2431 ali 17%, Tržič 469 ali 16%, Ljubljana 3619 ali 13%. Skupaj OUZD 19.408 ali 21%. Dejanski stan naše brezposelnosti je torej sledeči: Samo v industrijah, zastopanih pri osrednjem uradu in pri bratovskih skladnicah, je okroglo 182.000 popolnoma brezposelnih. Niso pa v tej številki všteti niti poljedelski delavci — in Jugoslavija je vendar v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država — niti železničarji, niti uradništvo državnih, banovinskih, občinskih itd. uradov, niti absolventi srednjih in visokih šol, niti samostojni poklici (n. pr. mali obrt-niki), niti sezijski delavci in končno niso upoštevani niti delno brezposelni delavci, katerih število bo najbrž mnogo večje od števila popolnoma brezposelnih. Šele potem, ko vzamemo v račun vse te momente, dobimo približno pravilno sliko o veličini naše brezposelnosti. Naši izseljenci V zadnji »Del. Pravick smo omenili, da se vračajo v vedno večjem številu iz tujine naši izseljenci. Ker vlada vsepovsod kriza, je večina vračajočih se tovarišev brez vseh sredstev. Domov jih pošiljajo po odgonu. Mnenja smo, da to ni potrebno. Saj imamo izselniški fond. Že pred leti so pisali, da se je nabralo v tem fondu do 40 milijonov dinarjev. Danes je ta vsota gotovo že višja. Glavni dotok v ta fond tvorijo dohodki iz pristojbin, ki jih morajo plačevati izseljenci, ko zapuščajo državo. Seveda prispeva vanj tudi država. Vemo, da ima izselniški komisa-rijat svoje posebne naloge in tudi svoje izdatke. Ti izdatki naj bi se pa krili iz rednih dohodkov, ne pa iz izrednih. (Saj mogoče tudi se. V tem oziru nimamo točnih podatkov. Prip. uredn.) Tudi razni izselniški kongresi niso brez izdatkov. Tega se dobro zavedamo. Toda še važneje je, kako sprejme domovina delavca, ki ga je tujina zapodila. Grozni morajo biti občutki, če je njegov sprejem v občinski dom od neprijazne strani. Pa še ta zavest: Zakaj? Zagrešil ni ničesar, bil je priden in zvest v delu. Toda dobil ni tolike plače, ki bi odgo- Srečko Žumer: Niti koraka naz-*i! Žalosten dogodek Slučaj na Jesenicah, kjer se je na zahtevo marksistov moralo od pogajanj • med delavskimi strokovnimi sindikati in Kranjsko industrijsko družbo odstraniti zastopstvo Jugoslovanske strokovne zveze, je dogodek, ki v žarki luči osvetljuje sedanje vodstvo marksistič. sindikata. V navzočnosti veleindustrije so s tem svojim korakom dokazali slovenski marksisti, da ni nele edinosti med slovenskim delavstvom, ampak da so vprav oni tisti, ki enotnosti slovenskega delavstvo ne poznajo in je nočejo poznati. S tem svojim činom so se razgalili pred delavstvom, ki komaj čaka te enotnosti vsaj v svojih gospodarskih vprašanjih, razgalili pa tudi pred veleindustrijo, ki se je te enotnosti najbolj bala. Kdor ni v današnjih težkih razmerah niti v gospodarskih vprašanjih za enoten nastop vseh prizadetih sindikatov, ta pač ne zasluži več imena delavski. Kajti to ni delavska politika, ampak politika velekapitalizma, ker ima edino slednji koristi od takega »delavskega« gibanja. Jugoslovanska strokovna zveza je vseskozi priznavala lojalno večinski mandat marksistom na Jesenicah in ga ni nikdar osporavala, ker so ga dokazale zakonite zaupniške volitve. Toda vseskozi je zahtevala glasom zaupni-ških volitev svoj mandat pri skupnem sodelovanju za delavske pravice. Prav tako je pri obstoječih pogajanjih za kolektivno pogodbo zahtevala glasom moči strokovnih sindikatov svojo besedo in predlagala skupni akcijski odbor, sestavljen po moči prizadetih sindikatov. Toda takoj v početku se je pokazalo nasprotje marksističnega sindikata do zahtevanega akcijskega odbora. To nasprotje se je stopnjevalo do končnega preloma. Težki časi, ki jih preživlja dandanes delavstvo, niso prav nič izmodrili naših marksistov, ki še vedno živijo v divjih strankarskih časih in sovražijo vse, kar ne drvi slepo po njihovih potih. Kaj delavska osvoboditev! Kaj delavske pravice in njegov vsakdanji kruh! Važno je le oportunistično in koristolovsko stališče marksističnih veljakov, ki se le s sovraštvom vsega, kar ni v njihovih vrstah, vzdržujejo na površju. Kako naj delavstvo gleda to igro odgovornih ljudi! Ni bilo dovolj, da je bivše strankarsko zagrizeno življenje odvzelo delavstvu vsako zaupanje v strokovne organizacije in samozavest, še danes hočejo merodajni faktorji ubijati vsako vero v delavsko legalno borbo. Kaj se to pravi? Nič drugega, kot delavstvo s silo tiščati v obupu, v trpljenju in v kremplje kapitalizma. Z zlatimi črkami bo lahko zapisano v zgodovini delo naših strokovničarjev in pokretašev, katero je bilo vseskozi usmerjeno v splošno korist vsega delavstva, in je molče, samo da ne bi škodovalo skupnosti, šlo preko nelojalnih izpadov tovarišev v nasprotnih sindikatih. Vsak pojav nelojalnosti jih je le bodril k čim bolj intenzivnemu delu v svojih lastnih vrstah, ne da bi to v škodo skupni delavski stvari obešali na veliki zvon, čeprav so v tem delavskem stališču, ki je bilo v prvi vrsti delavsko, smatrali nekateri v ožjem krogu to toleriranje za preveliko koncesijo sodru-gom marksistom in celo za veliko nevarnost marksistične poplave v lastnih vrstah. Vse to so naši tovariši tolerirali, kakor že rečeno, zgolj iz delavskega stališča, čeprav so bili radi tega tepeni z vseh strani. Stvarno delo za dosego pravic delavstvu jim je bilo več vredno, kot pa morda kako simpatično ploskanje s katerekoli strani. Bodočnost bo pokazala, da so imeli naši tovariši prav, ker so vseskozi zastopali jasno in odkrito delavsko linijo. Življenje, ki zahteva vsak dan več pameti in resnosti, bo od delavcev prav gotovo prej ali slej zahtevalo vso resnobo in obsojalo vsak dan bolj kako strankarsko in oportunistično ali pa koristolovsko politiko. To življenje pa bo vsak dan bolj dajalo prav stališču naših strokovničarjev in tako združilo vse, ki brez vsakega koristo-lovstva stremijo edino za uspešno in stvarno borbo delavstva, ki edino more doprinesti zmago. Mi feomo šli še dalje po tej poti. To delo nam ne narekuje le modra taktika, ampak naša krščanska načela, glasom katerih je vsak delavec človek in vreden človeškega življenja in nam je blaginja vsega človeštva naša najvišja naloga in naš najvišji zakon. Z. S. Kmalu bo minulo 40 let, ko je rajnki dr. J. E. Krek nasejal na njivo liberalnega družabnega reda prvo seme katoliške ipreorientacije v socialnem oziru. Vedel je, da je rešitev edino le v dvigu malega človeka, ki naj po svojih organizacijah prevzame vodilno vlogo v svoje roke. Pričiel je z delavsko strokovno organizacijo in nadaljeval z zadružništvom, pri katerem naj delavstvo zajezi pohod oderuštva. Naslonil je pa vse delo za osvoboditev proletarijata na delavstvo samo. Zbiral je v svojem krogu same delavce, jih bodril k samozavesti in jih izobraževal za težke čase, ki ga čakajo. . Toda nikdar niso imele delavske organizacije miru pred nasprotniki. Stalna nasprotovanja so bila na dnevnem redu in marsikatere težke ure so preživeli naši stari veterani od ljudi, ki so se smatrali za njihove najožje prijatelje in celo za sodelavce. To pa le radi tega, ker so se bali ti »prijatelji«, da bodo v svojem privatnem življenju prikrajšani, če bi vendarle organizacije malega človeka tako porastle, da bi imele odločilen vpliv na javno in tudi privatno življenje vseh tako zvanih gospodarstvenikov. Občutljivo bi bili ti zainteresirani faktorji prizadeti, ako bi močne kršč. soc. strokovne organizacije zahtevale tudi za delavca pošteno življenje, ker bi bili potem pač dohodki in dobički premajhni. Zato se nikakor ne čudimo, če se krr ščansko soc. delavska organizacija ni mogla v javnosti nikdar tako uveljaviti, kakor bi bilo to za delavstvo potrebno. In danes vedno bolj vidimo, tudi za naše katoliška gibanje. Vpliv tako zvanih uglednih gospodov je bil vedno tako velik, da so strokovne organizacije kršč. soc. delavstva ostale stalno le v zapečku katoliškega gibanja. Rezultat tega »plodonosnega« dela različnih veljakov se pozna še danes, ko zelo radi tožimo o velikem brezverskem gibanju in njegovi nevarnosti med proletarijatom. Dogodek pa, ki se je pripetil zadnji čas neki naši viničarski skupini, zasluži vso obsodbo. Jugoslovanska strokovna zveza že nad deset let polaga vso paž-njo viničarskemu gibanju. Kake razmere je dobila pri viničarskem proleta-rijatu, je znano vsem čitateljem »Delavske Pravice««. Saj še dandanes dokazujejo viničarski dopisi neverjetne slučaje med odnosi viničarjev in vinogradnikov. Dfljjio naših pijonirjev v viničarskem gibanju je naravnost velikansko. Spremljajo ga skozi in skozi največje težave. Potrebne so nepopisne žrtve, ki jih more doprinesti le človek, kateri zajema pogum in navdušenje iz večnih načel krščanstva in samega sebe absolutno podredi le načelom in skupni blaginji ubogega zavrženega viničarja. Ob neki priliki mi je nadškof dr. A. Bonaventura v razgovoru dejal, da je Jugoslovanska strokovna zveza napravila veliko delo, ko je viničarje vzela pod svojo streho. Kaj bi bilo danes z viničarji, ako bi se zanje ne brigala Jugoslovanska strokovna zveza? V največji revščini bi brez žarka samozavesti in upanja v bodočnost propadali moralno in gospodarsko in bi bili najboljši ma-terijal za izjkoriščevalne pustolovščine raznih demagoških stremuhov. Pred časom je imela neka naša viničarska skupina svoj občni zbor. Toda tik pred občnim zborom se je vodstvu skupine naznanilo, da prostori v Katoliškem domu niso dovoljeni, ako skupina ne poda izjave, da usmeri svoje bodoče delo v drugo smer. V kako smer, ni bilo jasno izraženo, gotovo pa je bilo mišljeno, da se naj ne bori več za gmotno izboljšanje viničarjev. Da so imele naše skupine svoje občne zbore že po raznih kotih naših društveiiih domov in da so se vršili celo pod streho, to je znano in se je s tem pokazala vsaj toleranca delavskega gibanja, čeprav ne prevelika simpatija. Da so se pa prostori odpovedali ali pa celo dovoljevali pod pogojem kakih zahtevanih izjav, tega slučaja pa vendarle še ni bilo. Torej tako se postopa z ljudmi, ki živijo zgolj ideji, ki se žrtvujejo namesto celokupnega katoliškega gibanja v prospeh dostojnega življenja delavca, ki mu je bilo že z rojstvom odvzeto le radi nenasitljive požrešnosti s kapitalističnim duhom prežetih ljudi. Ali gotovi krogi res z vso silo hočejo iztrgati Kristusa iz delavskih sre? AH res ni delavcu dovoljena dosledna borba za človeka dostojno življenje, za preskrbo družine itd.? Ali je potem čudno, če vidi tudi v katoliških ljudeh svojega nasprotnika? Na vse to pribijamo: Mi ostanemo to, kar smo, in bomo neustrašeno bičali vse, kar je le pobarvano katoliško, sicer pa je zgolj kapitalistično. V teh težkih časih hočemo in moramo tudi dokazati, da se vsak krščansko - soalistični delavec lahko bori v svojih vrstah za pravico in pošten košček kruha in da mu ni potreba zatajiti svojih načel in uhajati v vrste nasprotnega sindikata. Za to pa tovariši na plan! Dvanajsta ura bije in nujno potrebno je, da strnemo najtesneje svoje vrste, da povsod zahtevamo spoštovanje in ugled našemu delu, ker edino to delo, spočeto in Vodeno v trpljenju, samozatajevanju in požrtvovalnosti, je kal bodočemu raz-cvitu krščanske ideje, prav tako pa tudi kal bodočemu in srečnejšemu blagosta-nju človeštva, ki ga danes milijoni in milijoni težko pričakujejo. Preporodaši in pijonirji lepših časov, na okope! Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza W f • v • • Viničarji Zborovanje viničarjev v Gornji Radgoni. V nedeljo 17. aprila se je vršil redni občni zbor >Strokovne skupine viničarjev« v Gornji Radgoni. Nad 200 viničarjev in viničark se je udeležilo zborovanja, v dvorani posojilnice. Predsednik te naše najmočnejše skupine tov. Kodi Anton je med pozdravom na navzoče člane pozdravil tudi tajnika zveze tov. Rozmana, predsednika sosedne skupine pri Kapeli tov. Vaupotič Franceta, tajnika akupine pri Sv. Ani v Slov. goricah tov. T i r š Petra in oskrbnika gosp. H u s j a k a iz Gor. Radgone kot zastopnika vinogradnikov, ker je s svojo -prisotnostjo počastil občni zbor viničarjev. Po otvoritvi je tov. Turki Peter kot tajnik skupine prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Kakor zapisnik, tako so bila ostala poročila odbora brez debate soglasno sprejeta. Tako tudi poročilo nadzorstva, ki ga je podal tov. Merčnik Simon. Kot zaupnica celotnemu odboru skupine za njegovo vztrajno delovanje je bila soglasno izražena želja članstva, naj tudi v bodoče ostane dosedanji odbor. Po hitri izvolitvi odbora je povzel besedo tajnik zveze tov. P. Rozman. V govoru je najprej orisal težavni položaj viničarskega stanu, posebej je kritiziral dejstvo nekaterih naših vinogradniških krogov, ki so si zadnji čas nadeli kot najvažnejšo vlogo, da osebno in pismeno agitirajo pri vseh večjih vinogradnikih za znižanje zaslužka viničarjem. Dovolili so si celo inozemce v tem oziru napeljevati k znižanju zaslužka v škodo našemu delovnemu ljudstvu, dočim mnogi vinogradniki niso imeli namena, iz lastne potrebe in inicijative zaslužek zniža-vati. Tako delo moramo obsoditi, kot spekulacijo z gospodarsko krizo in z bedo viničarskega ljudstva. Kar pa se tiče v tej zadevi inozemcev, moramo tako agitacijo smatrati kot delovanje proti interesom našega naroda. Nam, ki se moramo boriti za svoje najprimitivnej.še pravice, torej za nezmanjšan zaslužek in za neokrnjen viničarski red, nam pa podtikajo neki gospodje iz vrst orga niziranih vinogradnikov, da hujskamo potom strokovne organizacij«* viničarje proti gospodarjem, da hočemo vzbujati neke vrste mržnjo in nezadovoljstvo med delavstvom, nam tedaj nikdar ne morejo veljati taki očitki in podtikava-nja, pač pa v polni meri vsem tistim, ki danes na nedovoljen način agitirajo povsod za znižanje našega zaslužka. Mi smo prepričani, da viničarji niso manj vredni državljani kot taki vinogradniki, da so zakoni za vse enaki. Če je torej hujskarija od strani nekaterih vinogradnikov zoper nas organizirana, potem je več kot gotovo* da se mi moramo braniti. Posebej je predočil zborovalcem veliko važnost strokovne organizacije, da smo samo srečni, da jo imamo, Podčrtal je velike pridobitve in uspehe, katere smo viničarji že po strokovni varjala njegovemu delu. Zato tudi ni mogel kaj več prihraniti. In samo radi tega naj .bi prišel domov v spremstvu javnih organov, ker nima denarja! Saj mora taka zavest ubiti v njegovi duši prav vse. Če ni nobenih drugih sredstev na razpolago, potem mora izselniški fond odpreti svoje predale in nuditi ali obmejnim občinam ali pa izselniškim referentom v obmejnih banovinah potrebna sredstva, da pridejo izseljenci, ki so primorani vrniti se, na dostojen način domov. Država bi mogla izselniški fond razbremeniti s tem, da bi dovolila vračajočim se izseljencem od meje pa do doma polovično vožnjo po železnici. Ta zadeva se mora urediti nujno na ta ali oni način. Nam je vseeno, samo da bodo izseljenci prišli domov na način, ki ne bo žalil njihovega človeškega dostojanstva. Mogoče bi bilo dobro in bi še najprej vodilo do cilja, če bi se zavzela za to akcijo Delavska zbornica v Ljubljani ali pa centralno tajništvo delavskih zbornic v Belgradu. organizaciji dosegli. Zato naj velja povsod med viničarji parola: Vsi do zadnjega v naš krog, vsi v strokovno organizacijo! Posebej je omenil delovanje gornjeradgonske skupine od vsega njenega pofetka, kar more služiti kot vzgled vsem drugim skupinam naše zveze. Le v slogi je moč in v borbi je zmaga! Končno predlaga resolucijo, ki se glasi: Spričo dejstva težke gospodarske krize in iz tega izvirajočih izredno obupnih razmer delavstva v vinorodnih krajih ugotavljamo, da hočejo s temi razpravami špekulirati nekateri vinogradniki, predvsem inozemci. Kdor si v resnici ne bi mogel drugače odpomoči kakor le z znižanjem zaslužka svojim viničarjem in delavcem, ne bi mogli ugovarjati. Nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi se z organizirano agitacijo propagiralo med vinogradniki, naj se mezde delavstvu znižajo, kjer se to sploh ni nameravalo, oziroma se je to storilo le na pritisk gotovih ljudi iz vrst vinogradnikov in nekaterih njihovih nameščencev. Tako delovanje za znižanje zaslužka brez opravičene potrebe in. vzrokov je naperjeno, le proti viničarskemu ljudstvu z namenom, oškodovati ga še za to ■malce zaslužka, ki ga sploh ima. Tako delovanje nekaterih ljudi moramo najhujše obsoditi, ker to krizo še poostruje. Kar pa se tiče agitacije pri inozemskih vinogradnikih, pa jo smatramo kot delovanje proti našemu narodu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Najlepše uspeli občni zbor je potem predsednik tov. Kodi zaključil in člani so se razšli na svoje domove. Živi delo! Živi borba! Preklic. Podpisani Žoher Marko, viničar v Pivoli št. 55, obžalujem žalitve, katere sem izrekel proti soviničarju tov. Antonu Gorišku v Pivoli St. 65 dne 16. marca 1932, ter se mu zahvaljujem, da ja.odstopil od tožbe. Rudarji Hrastnik. 250 rudarjev in 12 nameščencev je zaznamovanih na redukcijski listi. Pretekli teden je v revirju vladala velika žalost in strah, kdo bo nesrečnež, ki bo obsojen na lakoto. V petek, ko je bil plačilni dan, bi morali biti obveščeni, kateri bodo reducirani. Vendar je bila redukcija iz neznanih razlogov preložena. Strah in ikrta-nje z zobmi vlada dalje. Prosvetne zadeve: V četrtek zvečer se vrši občni zbor prosvetnega društva. Kakor je poročala zadnja »Del. Pravica«, nam je bila preprečena igra v Trbovljah, vsled česar trpi organizacija 281 Din škode. Kot reakcija na to se seveda ni mogla vršiti 17. t. m. druga igra. V materielnerm oziru bi gotovo obfe igri ne dosegli veliko, pač pa v moralnem, vsaj prva. In za to je v glavnem šlo: da se ugled organizacije ubija. Takih razmer reši nas, Gospod! Tudi ministrantom smo naredili krivico, ko smo trdili, da pojejo pri otroškem zboru »Svobode«. Dobrodelnost. Vincencijeva konferenca sv. Barbare v Hrastniku ima svoj redni občni zbor 24. t. m. Iz poročila v »Slovencu« kakor iz privatnih virov izvemo, da sta došli iz Lj,ublja-ne dve pošiljki, ki sta vsebovali male oblek-ce, čeveljčke, čepice itd. za male otroke. Pošiljiki sta prišli približno pred petimi tedni. Potrebni naj se zglasijo pri g. Žalerju. Huda jama. V nedeljo 17. t. m. smo imeli članski sestanek Strok, skupine rudarjev pri Sv. Jederti. Raztovarjali smo se o raznih tekočih zadevah. Iz Rajhenburga je prišlo v Hudo jamo 13 rudarjev. Večinoma so oženjeni in imajo družine v Rajhenburgu. J« težko prehranjevati na dve strani pri današnjem slabem zaslužku. Družinskih stanovanj pa tukaj ni. Dne 2., 4. in 6. aprila smo praznovali, sedaj pa zopet delamo. Nekaj premoga deponirajo, n. pr. orehovca, katerega je poprej prevzemala kranjska industrijska družba na Jesenicah. Slovenska Bistrica. Kakor drugod, tako se zgodi marsikatera krivica viničarju tudi! pri nas. Pri oskrbništvu Hugona Windisch-gratza v Konjicah je zaposlen organiziran to-^ variš. Oskrbništvo mu je odpovedalo na krajši rok. Ker je organizacija posredovala,' je oskrbništvo preklicalo odpoved. Neki drugi viničar je z imenovanim oskrbj-. ništvom že podpisal službeno pogodbo. Ko se je že preselil, mu je bila služba odpove^-dana in na cesti bi bil, da ga ni sprejel nazaj njegov prejšnji gospodar. Stroške s se--, litvijo ima vseeno. Tega viničarja ni imelj kdo ščititi, ker ni organizirand, čeprav je tako postopanje protizakonito. Pri gornjem oskrbništvu je razpisana služba viničarja. Svetujemo tovarišem, da so pri sklepanju pi-; smene .pogodbe zelo previdni. >. Sv. Ana v Slov. goricah. Tudi pri nas ne gre vse tako kot bi moralo biti. Dolga* zimska brezposelnost je vendar minila in1 že smo začeli nekaj si služiti. Najprej bo treba sedaj poravnati članarino organizaciji, saj vidimo, da brez nje ne moremo biti. Viničar tov. M. Krajnc samo en dan ni mogel' iti svojemu gospodarju drva cepit, pa je že' dobil odpust iz službe. Na posredovanje or-i ganizacije pa je dotični gospodar preklical,-odpoved službe in tako ostane viničar tam. Kam bi se naj obrnil, kdo bi mu pomagal, če organizacije ne bi imeli? Zato vsi v naše vrste, vsi na naš občni zbor prvo majniškoi nedeljo, ki bo po rani sv. maši v društveni, dvorani. Tudi nekega gospoda imamo med nami, ki se zelo trudi pripraviti vinograd-nike-inozemce, naj znižajo plačo delavcem v vinogradih od 15 na 10 Din. Kaj bo imel dotični od tega, če bodo delavci kot njegovi domači ljudje imeli manj zaslužka in kaj od tega, če bodo potem Avstrijci radi njegovih intrig imeli večje dobičke iz naše zemlje? Zadevo bo treba naznaniti oblasti, da takih dejanj v škodo našega delovnega ljudstva ne dopusti, oziroma tako agitacijo kaznuje. Vsak se bo že sam spomnil, če bo treba mezde znižati, ni treba k temu nikomur Se prigovarjati. Ljutomer. Slišali smo, da se je nekaterim vinogradnikom v okolici celo s kaznijo pretilo od neodgovornih ljudi, če ne bodo solidarno z drugimi znižali zaslužka svojim delavcem. Ne vemo, koliko odgovarja ta vest resnici, zato jo sprejemamo le bolj z rezervo. Ko izvemo točnost teh vesti, bomo ukrenili vse potrebno, da bodo tisti, ki so grozili, sami kaznovani, nikdar pa ne tisti, katerim so grozili. Hoče pri Mariboru. Dne 13. aprila se je v občinskem uradu vršila viničarska komisija na predlog viničarja tov. Preloga Štefana, kateremu njegov gospodar g. Visočnik Alojz že štiri leta ni izplačal zaslužka. Viničarjev zastopnik je bil tov. P. Rozman. Dosegel se je sporazum, da dolžno vsoto 2000 dinarjev gospodar viničarju izplača. Kovinarji Negovanje lepote na medicinsko-koz-metični podlagi, to je nova smer, ki jej zares dobra, če se zato uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-poma-ila za rast las. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljn.jih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Ilsatrg 349, Savska banovina. Po sprejetju absolutorija so sledile volitve novega odbora, ki se je na svoji seji konstituiral sledeče: predsednik Kropar Jože, podpredsednik Bati£ Viktor, tajnik Lakner Franc, blagajnik Butinar Josip, gospodar Galeta France; namestnika: Grandovec Karol in Pauer Ivan; nadzorstvo pa: Kropar Ivan, Kregar Leopold in Turk Karol. V nedeljo 24. t. m. se bo vršil redni sestanek skupine kleparjev in inštalaterjev v prostih JSZ, Delavska zbornica, ob 10 dopoldne. Ker je sestanek važen v'organiza-toričnem pomenu, vabimo vse člane, da se ga sigurno udeleže. — Odbor. Elektrotehnični uslužbenci Odpust glavnega obratnega zaupnika pri Kranjskih deželnih elektrarnah. Kranjske deželne elektrarne, ki so |xxl upravo kraljevske bernske uprave, so odpovedale službo s koncem junija t. 1. f lavnemu obratnemu zaupniku Ignacu upanu. V odpovednem dekretu, ki ga je omenjeni prejel od ravnateljstva K. D. E., se ne naliajai nikakega tehtnega razloga za odpust. Če se kaj takega zgodi v kakem privatnem podjetju, se ne čudimo^ Da pa odpovedo delo Kranjske deželne elektrarne glavnemu obratnemu zaupniku in celo brez tehtnih razlogov, nam je naravnost nerazumljivo. § 119 zakona o zaščiti delavcev določa, da delodajalci ne. sinejo odpuščati niti preganjati d'elav#ikih zaupnikov radi pravilnega vršenja njihovih dolžndeti. KDE so šle preko teh določb m niso navedle niti vzroka odpovedi. Radovedni smo, kako KDE interpret tirajo zakon o zaščiti delavcev. Tovariš Zupan odpovedi ni sprejel, ampak se je pritožil pri Delavski zbornici in Inšpekciji dlela. Inšpekcija dela spada pod' oddelek za sociailno politiko i,n narodno zdravje kraljevske banske uprave. Če velja zakon za ostala podjetja, inorai tembolj veljati za KDE, 1 ki so takorekoč javna ustanova. Dozdeva se nam, da. imajo pri teni odpustu tzvestni ljudje svoje prste vmes. Med uslužbanstvom KDE je ta odpust napravil zelo mučen vtis. Us-lužbenstvo je ogorčeno še tem bolj, ker je bilo uverjeno, da ibo vsaj tako podjetje uvaževalo delavsko socialno zakonodajo. In taiko bi moralo 'tudi biti. Ljubljana. Z Jesenic nam poročajo sledeče: Glede položaja pri Kranjski industrijski družbi vam za danes ne moremo ničesar novega sporočiti. Od 11. aprila tovarna še hi poklicala nikakih delavcev na delo, pač pa jih je nekaj, ki so bili sprejeti po 16. marcu, zopet poslala na. dopust. Javornik. Današnji čas zahteva od nas, Sa smo v vedni pripravljenosti. Vsa'Slovenija in morda vsa država je gledala zadnje čase v na'š gorenjski kot, kako bomo izvo-jevali to bitko, v katero nas je potegnil kapitalizem. Lahko je bitko začeti. Toda vsakdo se sprašuje, kakšen bo konec, ali bo poraz ali zmaga. iBorba je zaenkrat minila, ampak to še ni konec. Še nas čaka boj, ki zna biti še hujši. Stroji v tovarni Javornik zopet ropočejo, ne pa še vsi v tovarni na Savi. Kdaj se vsi zavrte? Kdaj bomo zopet vsi zaposleni? To je danes vprašanje delavcev, ki so še na cesti. Vse kaže bolj slabo. Za delavstvo seveda. Zadnje čase se veliko govori in prereka glede prehranjevalne akcije kovinarjev JSZ Jesenice-Javornik. Tovariši, ne nasedajte morda kakšnim lažem, temveč se za vsako stvar informirajte tam, kjer je mesto za to. Guštanj. Dne 17. aprila se je vršil sestanek skupine kovinarjev JSZ. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Poročal je strokovni tajnik iz Ljubljane tov. Joško Rozman, Delavci, težki časi še niso za nami, ampak je zelo verjetno, da se bo naš položaj še poslabšal. Strnimo se zato v močan obrambni zid, da bomo lažje odbijali kapitalistični pohod. Zatorej, omahljivci, glave pokonci in oprimite se dobro strokovnih organizacij, da bomo bolj veselo gledali v prihajajočo bodočnost. — Kovinar. Guštanj. V nedeljo,'dne 17. t- m. smo čuli v cerkvi poročilo o pomožni akciji za občino Guštanj, ki jo je podvzel in vodil g. župnik. Ta akcija je zelo lepo uspela in ie bilo trikrat obdarovanih veliko število delavskih družin. V blagu in denarju seje nabralo v skupni vrednosti nad 20.000 Din, kar je nepričakovano veliko. Ker so Ufi med temi, ki sd prejeli podoporo od pomožne akcije, tudi nekateri člani naše »Strokovne skupine kovinarjev JSZ v Guštanjn«, smatramo za dolžnost, da se v imenu tistih, kakor vsega članstva, zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da je akcija taiko uspela. Posebno hvalo pa smo dolžni g. župniku, ki je to brez ozira na levo in desno razdelil tistim, ki «o bili pomoči najbolj potrebni. Bog plačaj. — Odbor. KLEPARJI Ljubljana. V nedeljo 3. t. m. se je vršil prvi redni letni občni zbor »Strokovne skupine inštalaterjev, kleparjev in monterjev v Ljubljani« v prostorih J§Z. Delavska zbor-nica. Iz poročila odbora je bilo razvidno, da je skupina delovala z vso vnemo in ustvarila v organizaciji program, po katerem se bodo ravnali voditelji skupine, da bodo lahko v etapah dovršili svoje delo in s tem organizirali v najširšem krogu vse delavstvo te panoge. Posamezni govorniki so podali svoje referate prav krepko in jedrnato. Izgovorov je bilo razvidno, da je ¥ Ljubljani povprečno 80 odstotkov organiziranih kleparjev in inštalaterjev, v Mariboru so pa pokazali dobro voljo do dela v organizaciji. Lesno delavstvo. Nazarje. Strokovna skupina tukajšnjega lesnega delavstvS priredi dne 1. maja t. 1. ob pol 4. pop. v dvorani Katoliškega prosvetnega društva zanimivo igro »Pri kape.liicic. — Je to eno novejših del. Čisti donos je namenjen za najbolj pomoči potrebne tukajšnje delavce. Da bo udeležba čim večja, se že sedaj vabite vsi, vsi. tudi tisti, ki se bojite organizacije! — Bog ve izakaj? Bodimo bratje in bratom bratje! i Lesno delavstvo v državnih gozdovih Že par desetletij se delo v državnih gozdovih oddaja potom licitacije. Za izdelavo lesa in drv so ibile s strani šumske direkcije vedlno še dokaj zadovoljive ponudbe in je lesno delavstvo prišlo na primeren zaslužek. V zadnjih letih, ko se je delo v dr zavpili gozdovih; znatno skrčilo, zlasti od tedaj, ko se je .pojavila splošna gospodarska kriza, pa so razmere tega delavstva znaitno slabše. Radi številnih brezposelnih delavcev — domačinov, katerim so se pridružili še številni primorski emigranti in oikoliški kmečki delavci, je nastala vedlno ostrejša borba za delo v državnih gozdovih. To se je zlasti opazilo pri lajmskih in letošnjih licitacijah, ko so lcompetenti drug pred drugim znižavali predlagano ceno s strani uprave. Dogajalo se je, da je bilo delo izlicitirano za 50% m več odstotkov nižje, kot je bilo določeno od uprave. Razumljivo je, da je delavstvo pod' takimi 'pogoji prisiljeno sprejemati delo. zato se ne čudimo, da drug pred drugim v lastno škodo znižujejo že itak minimalne plače. !Pri tem pa je treba omeniti tudi dejstvo, da v to delb silijo ljudje, katerih življenjska eksistenca ne zavisi od tega dela, marveč jim je to le postranski zaslužek. Ti so prav za prav največ krivci, da se delo oddaja po taki ceni, da delavec ne zasluži niti zal suhe žgance. Da bi se v bodoče taki ljudje izključili pri delu v državnih gozdbvih in da bi bilo delo primerno plačano, sta zastopnik JSZ in Delavske zbornice intervenirala! pri gospodu š umskem direktorju, kaiteremu sta predočila neznosne razmere, v katerili se nahaja lesino delavstvo in ga opozorila na kvarne .posledice radi sedanjega načina oda je dtela. Sedanji način oddaje dela je urejen z zakonom, zato šumska direkcija kot taka ne more drugače postopati. Da bi se pa te razmere vsaj nekoliko omilile, se bo delalo na tem, da se ljudje, katerih življenjska eksistenca ne zavisi od tega dela, v bodoče ne bodo pripuščali k licitacijam. Organizacija bo skupno z Delavsko zbornico delala na: tem, da uveljavi zahtevo, da naj delo v državnih gozdovih v prvi vrsti dobijo ljudje, ki so že tradicionalno navezaini na ta zaslužek. Pri tem moramo pribiti, da od delavstva samega zavisi, kako si bo zavarovalo svojo eksistenco. V prvi vrsti je potrebno, da se vse v poštev prihajajoče delavstvo zaveda največje dolžnosti, in ta je, da se organizira. Če tega ne lx>. bo posameznik še vedno tepen in izkoriščan. Batine pa so vedno hujše tiste, ki padajo i'z lastnih vrst, kot pa tiste, ki padajo od drugod. Torej delavci! Streznite se! Le složno delo ho zboljšalo vaš 'gmotni položaj. Rimske toplice. V tovarni podipetmikov in drugih lesnih izdelkov na Gračnici se v zadnjem času zopet krči obratovanja Dosedaj je tovarna obratovala na dva šilita. Sedaj pa le na enega in še to n"e v polnem obsegu. Razumljivo je, da se v takem slučaju rahljajo dobri odnošaji med delavstvom in podjetjem in da nastaja tudi med delavstvom samim borba, kdo bo delal iln kdo ne bo delal. Pri tem so na žalost pojavljajo razna sumničenja, s katerimi hočejo iz vestni ljudje ugotavljati, kdo je bolj in kdo je manj potreben zaslužka. Navadno lete taka s m napenja na obratne zaupnike in odbornik^. organizacije, češ da ti ne delajo pravično. Žal, da se mora ugotoviti, da so med delavstvom še vedite osebe, ki imajo interes na tem, da razdirajo delavsko soli-durnust in' sejejo strup in ed.se bo j nega sovraštva. kAr 'zelo kvarno vpliva na celokupno delavstvo. Da se ugotovi, koliko je resnice na raznih govoricah, je predsednik skupine in starejšipa obratnih zaupnikov tov. La* pomik sklical sestanek vsega delavstva! ki se je vršil v soboto, dne 16. aprila 1932 v gostilni Majcen na Graščici. Na tem sestanku, katerega se je-iideležilo do malega celokupno delavstvo in tudi zastopnik cejlirule iz Ljubljane, se je ugotovilo, da so vsa sumničenja ki so bila iznesena od gotovili oseb, neresnična in je delavstvo vso take osebe z ogorčenjem obsodilo. Zaupniki in odborniki so prejeli soglasno zadoščenje in polilo zaupnico za nadaljnje delo. Pri tej priliki sta bili od delavstva sprejeti dve resoluciji: Prva se flasi: Delavstvo tovarne podpetnikov (po tevilu 7(1). zbrano na sestanku dne 16. aprila 1932 v gostilni Majcen na Gračnici, ugotavlja, da iz vest ni, ljudje v tovarni sistematično delajo na tem, da bi podjetje odstavilo tovariša Antona Ulago kot tovarniškega delovodjo in da bi na njegovo mesto nastavilo drugo osebo. Ker je tov. Anton Ulaga kot dolgoletni uslužbenec v navedeni tovarni pridobil vse sposobnosti za to mesto in vrši svojo nalogo v polno zadovoljstvo delavstva in podjetja, ni nobenega utemeljenega ruzloga, da bi ga podjetje zamenjalo z osebo, ki delavstvu ni priljubljena! Delavstvo zato enodiušno protestira proti toki nameri in izjavlja, da na noben način ne bo dopustilo, da se tov. Anton Ulaga premesti s sedanjega mesta. Delavstvo apelira na razsodnost podjetja ter ga opozarja, da ne prevzame nikake odgovornosti zn posledice, ki lahko nastanejo, če se gornja premestitev v resnici izvede. Jugoslovanska strokovna zveza naj gornjo resolucijo odpošlje na merodajno mesto. Druga resolucija se nanaša zoper dejstvo, da se je v tovarni podpetnikov med rednim obratovanjem ponovno pojavila oožniška patrulja, pri čemer se delavstvo vznemirja im ni Izključeno, da se PH tem pripeti kaka nesreča. Delavstvo prosi merodajno oblast, da pouči pristojno žan-dnrmerijsko postajo, da med rednim obratovanjem orožniki nimajo dostopa v obratne prostore, ker to žali delavčevo čast. Delavstvo je povsem mirno, zato ne olista in nikaka potreba za tako postopanje. Delavstvo je po nad1 3 urnem stvarnem razgovoru o svojem položaju in govoru zastopnika centrale enodušno dokumentiralo solidarnost po geslu: Eden za vse in vsi za enega v borbi za človeka vredno življenje. Nameščenci Redni letni občni zbor Strokovne zveze priv. in trg. nameščencev Jugoslavije se vrši dne 7. maja ob 8 zvečer v prostorih JSZ, 'Delavska zbornica, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcionarjev. 3, Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora nadzorstva in razsodišča. 5. Predlogi, sklepi in slučajnosti. — Udeležba za člane je obvezna, zato naj nihče ne izostane. — Odbor SZJPNJ. Razno Celje. V nedeljo 17. t. m. se je vršil v Narodnem domu shod, katerega je sklical okrajni odbor strok. org. za pobijanje draginje v Celju. Shod je bil zelo dobro obiskan, ter je bila velika dvorana Narodnega doma nabito polna, predvsem delavstva, pa tudi uradništvo je bilo dobro zastopano. Shod je vodil sodrug Svetek, govorili pa so gg. Pe-tejan iz Maribora, prof. Reisner iz Ljubljane in dr. Čampa. S. Petejan je statistično pokazal, kako se je najemnina dvignila in v par letih narasla nad 100% kljub temu, da se plače delavstva in nameščenstva ved- no znižujejo. 'Prof. Reisner pa je govoril v imenu uradništva in pokazal njihov težaven položaj. Dr. Čampa, katerega je dirigirala Jugosl. stroz. zveza, je orisal v svojem jedrnatem govoru težaven in obupen položaj proletarijata. Omenjal je, kako brezposelnost narašča in bomo kmalu imeli milijon in še več gladnih ljudi, ki imajo ^premalo za živeti, a preveč za umreti. Kaj pomenja ta številka naj se dobro zavedajo tisti, v čigar rokah je usoda proletarijata. Končno je prebral in utemeljil resolucijo, ki jo spodaj prinašamo. Sodrug Svetek je dal resolucijo na glasovanje, ki je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Nato je zaključil lepo uspeli shod. Spomenica. Zborovalci, zbrani na velikem zborovanju dne 17. aprila v Narodnem domu v Celju, sklicanem po »Akcijskem odboru strok. org. za pobijanje draginje«, ugotavljamo: 'Nepričakovano silno znižanje dohodkov delavcev, privatnih in državnih nameščencev ograža sleherno aksistenco širokih ljudskih plasti. Visoke najemnine stanovanj, ki so bile prej komaj znosljive, postajajo v tem novem položaju absolutno neznosljivo breme. Trdovratno odpornost hišnih posestnikov, katere niso mogli omehčati vsi napori najemnikov, niti poziv g. bana in drugih oblasti, nas prepričuje, da je treba urediti to vprašanje prisilno, zakonitim potom. Zato zahtevamo: 1. Stanovanja, trgovske in obrtniške lokale je smatrati za del najnujnejših življenjskih potrebščin, katerih znosna cena naj se zakonito določi. 2. Za najemnike zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov naj se uvede maksinp-ranje najemnin po višini j. dne 1. julija 1914 po relapiji 1 krona 10 Din. Hišni gospodar, ki zahtiva, ali najemnik, ki ponuja višjo najemnino, se kaznuje po zakonu o pobijanju draginje radi navijanja cen — če ni podan dejanski stan oderuštva — z zaporom in globo, ki zapade v prid fonda za gradbo cenenih stanovanj. Nemudoma, dokler ne stopi v veljavo zakon, naj se zniža dosedanja najemnina vsem najemnikom za toliko odstotkov, za kolikor so se jim znižali dohodki. 3. Neobhodna potreba je takojšnja sprememba uredbe o določanju’ vrednosti naturalnih stanovanj državnih nameščencev v tem smislu, da se določene najemnine najmanj za 50% znižajo. Če pa je stanovanje del službenih dohodkov ali pa uslužbenec stanuje v njem vsled službene potrebe, potem za tako stanovanje ni plačati nikake najemnine. 4. Draginja v mestu Celju je povsem enaka, če ne še višja kakor v ostalih najdražjih mestih države, ker je Celje izrazito letovi-ščarsko središče. Zato zahtevamo, da se uvrsti Celje v prvi draginjski razred. 5. Pozdravljamo akcijo Pokojninskega zavoda v Ljubljani za gradnjo cenenih stanovanj in pozivamo k sodelovanju državne in banovinske oblasti, občine in vse javne privatne ustanove. Prav posebno pa pozivamo OUZD, da čimpreje zgradi v Celju prepotrebno in že zagotovljeno, stavbe*. 6. Se težje kot najemniki pa često prenašajo stanarine podnajemniki. Apelirarrlo na stanodajalce in najemnike, da analogno znižajo stanarine tudi podnajemnikom. 7. Smatramo, da je določevanje pretirano visokih najemnin v nasprotju z, načelom enakopravnosti državljanov, ker 'izključuje enakomerno razdelitev bremen sedanje krize. Izjavljamo, da je to zadnji poizkus še o pravem času, da se reši to vprašanje mirnim sporazumnim potom. Celje, dne 17. aprila 1932. Sledijo podpisi vseh strokovnih organizacij. Krekova m*adma Polhov Gradec-Dvor. Na belo nedeljo ob 4. pop. smo se zbrali v Dvoru pri tov. Prosenu, kjer nam je tov. Kisovar v poljubnem predavanju obrazložil pomen in vzgojo sadnega drevja. Razložil nam je tudi vsakovrstne sadne škodljivce. Le prehitro so minule urice, da smo se razšli z željo, da nam odbor večkrat kaj takega priredi. — Mlada četa Krekovcev le korajžno naprej brez ozira na levo irt desno po začrtuni poti do našega cilja, ki ste si ga postavili t. j. izobrazilo za vse javno življenje. Le mladina dobro pripravljena bo lahko kljubovala vsem neprilikam poznejšega življenja. MLADINSKI ODSEK I, K. M. Ljubljana. Vse tovariše, ki imajo tambu-raške instrumente, vabimo, da jih vrnejo, ako ne mislijo sodelovati pri tamburaškem zboru. V torek 26. aprila se vrši sestanek vseh vajencev, na katerega vabimo vse tovariše, da se ga gotovo udeleže. Doma in po svetu Poslanci dr. Nikič in tovariši so vložili na predsednika skupščine in notranjega ministra interpelacijo, V kateri zahtevajo spremembe pri časopisni cenzuri. Navajajo, da državni pravdniki izven Belgrada črtajo mnogo stvari, ki izidejo v belgrajskih časopisih in jih listi v Zagrebu ali Ljubljani na ta način ne smejo priobčiti. Zahtevajo odpravo te dvojne mere. Poplave grozijo vsej vzhodni Hrvaški in Vojvodini, ker Sava, Donava, Tisa in Drava stalno naraščajo ter po celi državi dežuje. Pri Sremski Mitroviči je Sava že prodrla nasip in zalila mesto ter podrla kar 400 hiš. Slovenci iz Amerike se selijo zaradi neznosne brezposelnosti, ki vlada v Ameriki, v Sovjetsko Rusijo, kjer dobi vsak količkaj izučen delavec takoj delo in jih še manjka. ★ V Nemčiji bodo v nedeljo 24. aprila volitve v deželne zbore ha Pruskem, na Bavarskem in Wurtemberškem. Na Pruskem je vložilo kandidatne liste 19 strank. Izgleda, da bo dobil največ glasov Hitler. K volitvam so se oglasili tudi katoliški škofje, ki v skupnem pastirskem listu priporočajo vernikom, naj volijo može, ki so znani katoličani, to je centrum. Sedanja vlada se tako boji Hit- S* ysvvc* .... DOMAČI IZDELEK Znhfevalfe pri Vašem čevljarju Palma-Okma uumi podplate, ker so trpežnejši tn cenejši kot usn e. Za črne In rjave čevlje. lerja, da je z naredbo notranjega ministrstva razpustila narodno socialistične napadalne oddelke, ki so bili organizirani po vojaško. In to, čeprav je Hitler fionovno svečano naglasil, da se bo v po-itični borbi posluževal le zakonitih iredstev. To je naredila vlada zato, da saj malo opogumi volivce, da ne bi le ireveč uhajali k Hitlerju. — Prav tako ie tudi pruski deželni zbor iz samega strahu pred Hitlerjem še na svoji zadnji feeji spremenil pravilnik o volitvi ministrskega predsednika. Ce noben izmed kandidatov ne dobi nadpolovične večine, ostane stari predsednik. Ožja volitev z relativno večino je odpravljena. To je ponosna nemška republikanska demokracija! Tudi na Dunaju se bodo vršile v nedeljo 24. aprila volitve mestne, oziroma deželne uprave. Ni dvoma, da bodo so* cialni demokrati obdržali dosedanjo moč. Na Češkoslovaškem so v severozapad-nih rudarskih revirjih izbruhnile silovite stavke, ki so trajale več ko en teden. Akcijsko vodstvo so prevzeli komunisti. Delavci so priredili ogromne demonstracije in zahtevali, višje plače. Naskočili so jih dragonci, orožniki in policija. Mnogo jih je bilo uEitih, še več pa ranjenih. Strokovne organizacije so nato sklenile sporazum z lastniki rudnikov, katerega pa komunisti niso podpisali. Na Daljnjem Vzhodu se napetosti med Rusijo in Japonsko nevarno zapletajo. Rusi so zbrali na mejah mogočno armado. Japoncem je ušel vojni minister nove mandžurske vlade, general Ma, in se zatekel k Rusom. Iz Japonske prihajajo v Mandžurijo vedno nova oja-čenja. Grčija na kolenih prosi zapadne kapitaliste, naj ji dajo posojilo, a ga ne dobi. Zato grški denar — drahma — bolj in bolj pada in prebivalstva se je začpl pdla-ŠČati obup. Ogromne goljufije Ivarja Kreugerja, znanega švedskega velekapitalista, ‘Šele sedaj prihajajo na svetlo. Ponaredil in pregoljufal je za milijarde dinarjev. Kapitalistično časopisje ga je prej imelo za polboga, sedaj pa mu nadeva nič kaj laskavi naslov »največjega goljufa v zgodovini človeštvac. •« /v « \ t. •J • ' | , Anketa o brezposelnosti Preteklo nedeljo dopoldne se je vršila pri nas v občinskem domu brezposelna anketa, ki jo je naša papirniška skupina že dolgo časa zahtevala. Udeležili so se je župan, župnik, zastopniki podjetja, delavskih krajevnih in centralnih strokovnih organizacij rafznih društev itd. Anketo je sklicala Delavska zbornica, vodil jo je pa njen zastopnik J. Golmajer. Na anketi sta bivši župan tov. Kukoviča in predsednik naše papirniške skupine H. Satler poudarjala, da vlada v občini D. M. v Polju velika delna in popolna brezposelnost. Popolnoma brezposelnih je do 200 ljudi. Delavstvo papirnice je izgubilo radi redukcij na zaslužku okrog 1,000.000 Din. Občina' je dala v preteklem letu v proračun za brezposelne 15.000 Din, po potrebah sodeč bi pa morala dati najmanj 10 krat toliko. To vi Satlar je predlagal, naj občina najame posojilo za pomoč brezposelnim, krije naj ga pa s posebnimi dokladami na vozila itd. Gosp. župnik je priporočal izvedbo pomožne akcije in očrtal vsa pota, po katerih more priti ta do sredstev. Postajenačelnik je pripomnil, da bi morala papirnica znatno prispevati za brezposelne. Zastopnik papirnic ing. Reš je trdil, da brezposelnost ni tako velika, da se delavstvo ne bo reduciralo. Navaja pa tudi, da delavstvo noče delati, kar naj dokazuje slučaj, ki se je nedavno pripetil. (Kasneje smo zvedeli, da je šlo za nedeljsko delo, ki je pa bilo odklonjeno, ker podjetje ni obljubilo doklad za nedeljsko delo. Delavec pač tudi že ve, kaj sme delodajalec z njim početi in kaj ne sme! Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Valant Milan je obžaloval, da se anketa tako pozno vrši in čeprav je bila potrebna že davno in jo je delavstvo tudi zahtevalo. Predlaga troje: 1. Naj anketa pozove občino, da ona organizira akcijo ža uvedbo brezposelnega zavarovanja, ki je že predvideno v zakonu o zavarovanju delavcev. K tozadevni akciji naj pristopijo vsaj vse delavske kmečke občine in naj zahtevajo od države uvedbo brezposelnega zavarovanja. 2. Izvede naj se takoj pomožna akcija. S sredstvi naj prispeva občina in oni ■ sloji, ki še kaj imajo. 8. Izvedejo naj se javna dela, ki so občini potrebna. Pri I tem naj se pritegnejo tudi okoliške ob-J čine. Odbor pomožne akcije, ki naj bo I iniciator vsega dela, naj izvede tudi po- Z KOKAMI lUBBSLflVEHSKIH CEVLIflRIEV OBUTEV IZ USMifl MBSLOVEMSKIB TOVARN. IZGOTOVI Odstranjujemo brezposelnost, pomagamo domačim tovarnam, pomagamo kupcem z nizkimi cenami Pomagajte nasHu oki.i ! 49.- Vrst« 2942-00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Prodajamo jih za baeatelno ceno. Otroške št. 23-26 Din 39--, št. 27-34 Din 49 -. Zenske št. 35-38 Din 59 -. Moške št. 39-46 Di^,69 -. 79.- Vrsta 3945-03 Udoben ženski čevel i iz črnega boksa z zaponko, široke oblike in z nizko peto. Izdelani so iz boksa z nepokončijivim podplatom za ysak štrapac. Za gospodinje; Vrsta 3925-03 Praktični čevlji iz črnega boksa in z trpežnim podplatom. So udobni in ceneni. Por trebni so vsaki gospodinji pri delu in za na trg. Vrsta 1)167-00 Čevlji za štrapac iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Ti čevlji so neobhodno potrebni za delo na polju in za vsak štrapac sredovanje dela. Če morda primanjkuje bredita, naj si občina pomaga z uvedbo bonov za svoje področje, česar so se po služile nekatere občine v Belgiji. Vodja ankete sodrug Golmajer je zatem izjavil, da je izvedljiva le pomožna akcija, za katero so se izjavili vsi debaterji, dočim je prva točka predloga zastopnika JSZ zadeva Delavske zbornice. O zadnji, točki se ni.izrazil. Anketa je nato izvolila 6 članski odbor za izvedbo pomožpe akcije,^, katerem so zastopniki strokovnih organizacij, gg. župnik in župan ter zastopnik papirnic inž. Reš. Anketa je bila nato zaključena. Čudimo se, da je zavzel zastopnik Delavske zbornice odklonilno stališče napram akciji občin za izvedbo brezposelnega zavarovanja. Kompetenčnost zbornice s tem pač ne bi bila niti malo kršena! — Drugo je: Vse ankete o rešitvi 'brezposelnosti bi bile odveč, če bi bile delavske občine v delavskih rokah! čevlji PENIK so najboljši in najcenejši. Posebno delavski Sevlji se priporočajo. Kolodvorska ulica,, št. 35 - Ljubljana Tretje je: Uspeh ankete zavisi od aktivnosti vseh članov odbora šestorice pomožne akcije! Za pomoč gre, ne za reprezentanco! Čudimo se, da je bila anketa tako hitro zaključena, tako da niso prišli na vrsto niti vsi delavski zastopniki. j- TO IN ONO. Celje. Ekspozitura okrožnega urada iza zavarovanje delavcev bo. priredila 24. aprila 1932 proslavo ob priliki-desetletnice, odkar je v veljavi zakon o zavarovanju delavcev. >< Ta proslava ee bo vršila ob 11. uri dopoldne v dvorani obrtnega doma v Gledališki ulici v Celju. Spored proslave: 1. Nastop tambu-raškega zbora Krekove mladine v Celju, ki zaigra 2 koncertna komada. — 2. Nastop pevskega društva »Oljka« v Celju, ki zapoje dve primerni pesmi. — 3. Govor referenta OUZD iz Ljubljane o desetletnici ZZD. — 4. Nastop pevskega društva »Oljka« v Celju. — 5. Ob zaključku igrajo tamburaši Krekove mladine. Vsi, delavci in delodajalci, so vljudno vabljeni na to proslavo. reolsir. zodrson z M W as d. X u h H U 3 mi < Vašo mošKo damsko garderobo zlka. kemično tsti najceneje le HflLLETT EXPRE5S Smaptinsha certa ZV/ii. (havama ..Viadukt") L3UBL311NI1 Nove trpežne podplate. pozna PALMA-OKMA gumi podplate, moral bi vsaj enkrat poskusiti z njimi. Njihova trajnost nadkriljuje najboljše usnje dva do trikrat. Razen tega so PALMA-OKMA gumi podplati najboljše sredstvo proti mokroti, zelo elastični ter varujejo telo in čevlje. Pri vsakem čevljarju jih lahko dobite. Citaj ..Delavsko Pravico'*! Prepričajte se p nizkih cenah in trpežnem blagu v manufakturni in modni trgovini I. TOMŠIČ Sv. Petra cesta 38 Ljubljana Cene za Vas nioSki novi Din ISO’—. ženski Din 120'—. templanje moški 28"—, ženski Din 20'— kakor tu>li vsa druga popr iviia po n .jnii.it ,oeni, - Kočno delo. TOME ItnR, Čevljarski mojster, Si. Petra cesti K Sprejema hranilne vloge in daje posojila najugodneje. — Uradne ure od 8—12 in od 15—16 - Tovariši, vlagajte v svoj lastni zavod! - Humana, hrlžcvnlSha ulica 2 Stotnica Vodnikov trn Prodaja in poprava damsklti slamnikov in klobukov po konkurenčnih cenah od Din 10— do l?-—. I * ‘ .• I V zalogi tudi novi slamniki od Din 30-— do 110-—. C*» Hermann Sudermap: ,, GOSPA SKRB Roman Nastavil je piščal na usta in poskusil piskati — minute so lezle počasi, moral si jie preganjati čas. -r-Toda zvoki, ki jih je priziva! iz piščali, so doneli votlo in zagrljeno — napeva pa še toliko manj ni mogel spraviti iz nje. . . , »Saj se ne bom več naučil,« je mislil. »Vse, kar delam sam zase, se mi ponesreči, to je ze tak zakon v mojem življenju, če hočem žeti, moram sejati za druge.« A kljub temu je spet nastavil piščal na ustnice. »Lepo bi bilo,« je mislil, »če bi bil postal umetnik, kot mi je prorokovala Elsbeth, namesto da zdaj kurim stroj.« — Drget vznemirjenja ga je pretekel. »Ali,bo oživela? Ali bo?..,.« Nov kvakajoč zvok se je iztrgal iz piščali. »Brr,« je rekel<(>to gre skozi kosti in mozeg. Ljubezen in igranje na piščal — to bom moral najbrž pustiti ra8Ta hip se je iz notranjosti »Črne Suze« dvignilo tisto skrivnostno petje, ki mu je vsa leta ostalo zvesto v spominu. Zvenelo je, kot da bi pele sojenice pod javorom. - . »Hej, to je lepša godba!« je zavpil, planil kvišku in zagnal piščal v stran... Železna vratca so zazvenčala... Žareče žrelo je požrlo nove kupe oglja... Lopata je žvenketajo zletela na tla. »Zbudili se bosta tam v hiši,« je prestrašen za hip pomislil, »a. naj se, naj se le k je nadaljeval, >saj gre za njuno srečo, za njuno bodočnost« , Petje je postajalo glasneje in glasneje. Tedaj ga je kar na lepem prevzela prešemost, da je začel svetlo žvižgati. — »Kako dobro zveni! Da, midva se razumeva na sviranje — midva sva čvrsta godba, Suza — kaj?« Dimnik je dajal iz sebe mogočne oblake črnega dima, ki so se širili pod stropom kakor nebo, valovili ih se pretakali^ kot da bi jim drvel po gubah vihar... Eden od odduškov je nalahno zasikal in bel oblaček pare je brizgnil kvišku ter se brž po- mešal s črnim dimom ... Sikanje je postajalo vse glasneje in kazalec na manometru se je pomikal vse dalje... »Zdaj je čas!...«’ S trepetajočimi rokami je tipal za vzvodom— sunek... zamah ... in' kolo se v vrtincih zasuče v tek, kot da ga ženejo roke duhov. »Zmaga — živi— živi!«; Zdaj naj 1$ slišijo zdaj naj le pridejo! Roka pobrska na tipki parne piščali in njen krik rezko zakliče, v noč:, »Živim, živim!« Sklenil je roke in,mrmral nalahno: »0 mati — to bi bila morala še doživeti,«In ko je to izgovoril, ga je nenadno prevzelo, kakor da bi bilo tudi to zastonj, kakor da tudi njemu sedi smrt za vratom in mu vpije v uho: , »Umiraš, umiraš ne da bi bil živel!« »Še imam dela,« je dejal z vlažnim očesom, »najprej hočem, vedeti, da sta sestri srečni — zakaj če bosta ostali siromašni, bosta z njima ravnala sirovo — najprej hočem videti, kako bo v vsej krasoti vstal dom, potem pa naj le pride.« , In kot črni oblaki vsenaokrog, tako so se mu pred očmi znova grmadila leta hlapčevanja, leta borbe in skrbL Z zaspanimi obrazi je vznihala družina v vratih pri skednju, tudi sestri sta prišli in stali v dimu in žaru boječe prižeti druga na drugo; v belih nočnih oblekcah sta bili kot dve bledi roži iz istega stebla. »Tu se pripravlja vajina bodočnost, ubožici,« je mrmral in jima pokimal. Ko je bil mojster na mestu, je šel Pavel v spalnico k očetu, ki je zmedeno strmel s postelje vanj. »Oče,« je izpregovoril odločno, čeprav so se mu prst napenjale v ponosu, »lokomobilo smo spravili v tek; takoj ko se bo otajalo, bomo lahko pričeli z deli na barju.« Stari je dejal: »Pusti me pri miru!« in obrnil glavo v steno. Ko so drugo jutro potegnili lokomobilo na prosto, je zazvenel na pragu skednja čudno škripajoč cvileč glas. »Nekaj je prišlo pod kolesa,« je dejal mojster. Pavel je pogledal. Na tleh je ležala posredi prelomljena in sploščena kot kupček iveri — Elsbe-thina piščal. , , ,, , Grenak smehljaj mu je prevlekel obraz, kot da hoče reči: »Zdaj sem ti žrtvoval svoje zadnje, zdaj si vendar lahko zadovoljna, gospa Skrb?« Od tega dne mu je bilo pri srcu, kot da je pretrgana zadnja vez med njim in med Elsbeth. Izgubil jo je tako kot svoje sanje, svoje nade, svoje do-stojan 8tvoj svoj jaz.,. S hruščem je »Črna Suza« romala na barje. 19. Leta so tekla. Sestri sta že dolgo živeli kot srečni ženi, dota je bila izplačana in svaka sta že začela pri Pavlu jemati na posodo. Zdaj je bilo šele molčeče v tihem domu na poljani. Oče je sicer kobacal ob bergli po hiši in po vrtu, a se je bil preveč polenil, da bi še enkrat prijel za žezlo. Pavel ni znal zan^,storiti drugega, kot da mu je veleval kuhati tiste jedi, ki jih je imel najrajši, da mu ni preskopo odmerjal deležev kum-novca in da mu je za vsak božič podaril nov koledar. Stari bi bil s tem lahko zadovoljen, zakaj več v resnici ni potreboval — celo za vožnje v mesto je bil postal pretežkonog — a čim lepše je uspeval njegov trebuh, tem grenkejša in zagrizenejša je postajala njegova čud. Ure in ure je tuhtal predse in bil je strašen za pogled, ko je pri tern škripal z zobmi in stresal stisnjene pesti. Ena od njegovih neprestanih misije bila, da ga sin namenoma tlači, da bi velike misli, ki jih je on zasnoval, lahko izdajal za svoje. Čim boljše se je obrestovalo barje, tem vneteje je računal, koliko bi donašala njegova delniška družba. Ni štedil z mislijo: ni, saj mu ni bilo potrebno. — A še v najtemnejšem kotu njegove duše je raslo še nekaj drugega, načrt za maščevanje nad Douglasom. Ta načrt je gojil in redil naskrivaj kot najbolj svojo skrivnost. Celo zeta, ki jima je sicer rad izr tresal svoje srce, nista o tem nič izvedela. Ulrich se je nekoč izrazil Pavlu: Za Jugoslovanska tiskarno K. £•& Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.