Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V torek, dne 27. septembra 1927 St. 218. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celolemo vJugo-slavlfl SO Din, xa inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. petU-vrsta mali oglasi po 150 ln Z D,več|l ofllasl nad 45 mm vlMne po Din 2-50, vellKl po 3 In 4 Din, v uredn iSk«m delu vršilca po 10 Din p Pn večjem □ nnrožllu popusi Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKo In dnovo po prazniku C/;i rava le v Kopita r/evt ul .št.d Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.650 tn 10..149 xa Inaerate, Sarafevošt.7563, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunaf št. 24.797 Velikopotezna akcija za pomoč po nezgodah prizadetemu prebivalstvu. ZAPOSLITEV PRI DRŽAVNIH DELIH. - GRADNJA CEST IN POTOV. - ZVIŠANJE PRODUKCIJE. - ODPUST IN ZNIŽANJE DAVKOV. - ZNIŽANJE TARIF. Veliko posojilo za melioracije in javne gradnje. Jugoslovansko-madjarska pogajanja Vsaka zunanje politična pogajanja so v dobi tako velike vezanosti držav med seboj kot danes pojav zase. Obenem tudi znak politične delavnosti oziroma ekspanzivnosti, ali recimo živahnosti tistega dela vlade, ki nosi odgovornosti poln naslov — zunanje ministrstvo. V tem resortu je namreč že tako: možna je ženijalnost, možna pa tudi birokracija, ki jemlje dogodke na znanje, inicijativo pa prepušča različnim zaveznikom. Kajti dolce e l'ur niente... 0 bivši Ninčičevi zunanji politiki je bil naš neprestani ceterum censeo: Mora priti do poloma! Trdili smo, da naša država ni samo soseda Italije, ampak tudi Bolgarije, Madjarske; da v zunanji politiki nikdar ne gre vreči vse na eno karto, kol je bilo pri Ninčiču prijateljstvo z Rimom, za življenje krog sebe pa imeti zaprte oči. Posledic ni bilo težko predvideti. Italija obkrožuje Jugoslavijo! je šlo bliskovito po Evropi. Pakt z Romunijo, kateri garantira Besarabijo; pakt z Albanijo, s katerim stopa ta mala, a z vojaških ozarov le pomembna državica v razmerje vazalata do Italije; pogodba z Budimpešto glede trgovskih odnošajev, kateri pa je bila pridana tajna pogodba proti trianonskemu miru, kar se je zlasti jasno videlo sedaj v Ženevi, ko je Italija na vso moč podpirala madžarske veleposestnike. 0 Grčiji ni zgubljati besed; še tisto, kar smo z njo sklenili, so Pangalosovi nasledniki vrgli v koš... Sicer je za politika treba časa tako za ustvarjanje kot za kritiko, vendar smo utrjeni v prepričanju, da je sedanji minister dr. Marinkovič mož realnih pogledov. Simpatično je bila med narodom sprejeta debata Marinkovi-ča-opozicijonalca ob priliki tiranskega pakta; in brez dvoma so uašle ne samo v naših obmejnih državah, ampak po Evropi sploh značilen odmev njegove uradne izjave, ko je sprejel portfelj voditelja naše zunanje politike. Ne dati se prehiteti od drugih!, bi rekli z eno besedo. Če je v diplomatičnem svetu na dlani, da stojite za Bolgarijo Anglija in Italija, da uživa Budimpešta odkrito podporo Londona in Rima; če se očividno spreminjajo razmere tako na daljnem vzhodu kot zapadu, BaLkan pa n na njem najmočnejša država Jugoslavija, ua tem zgodovinsko tako važnem delu Evrope, ostaja še vedno diplomatom potreben iu vabljiv dnevni rec, potem je realna politika samo ta: pripoznati, da tako je in pa-rirati akcijo s protiakcijo. Zgodovina diplomacije ne pozna sovražnika, ki bi ne dorastel v zaveznika in njen umetnik — Anglija — priča, da je uspeh največji, če se izrabi ugodni trenotek, ko so žrtve sporazuma — najmanjše. Konkretno rečeno: mislimo na naša trenotna pogajanja z Madžarsko. Mala antanta, ki se je rodila tako v obrambo proti habsburškim dinastičnim restavracijskim poskusom na prvi in stremljenju za obnovo meja krone sv. Štefana na drugi strani, je postavila absolutno zahtevo, ohraniti sedanje srednjeevropske stanje, obe premagani državi Avstrijo in Madžarsko pa pritegniti v sodelovanje. V tem pogledu znači velik uspeh češkoslovaška-madžarska trgovinska pogodba letošnje pomladi; dalje pogajanja med Dunajem in Prago, ki so sicer radi industrijskega značaja obeh držav z razvitim poljedelstvom naletela na nemale težkoče. A dobra volja se je pokazala na obeh straneh. Aktivum znači od naše vlade sprejeti dunajski predlog, dLa se pogajanja obnove oziroma sklene nova pogodba med obema državama. Stojimo neposredno pred jugoslovansko-bolgarskimi trgovinskimi pogajanji, trenotno smo sredi pogajanj z Madžari. Poleg raznih upravno-tehničnih vprašanj, obmejnih zadev, določil trianonske mirovne pogodbe je torišče trgovski svet, kupčija in denar. Razumemo težave, razne klavzule, po katerih države avtomatično prepuste drugim, Kar so dovolile prvini, tvorijo na enkrat na-v i a e z n o nepremostljiv most. Oziri na druge države velevajo pozor; in čujemo, da se radi tarifnih postavk Budimpešta sklicuje na viseča pogajanja z Nemčijo. A že samo dejstvo, da smo prišli k rednim pogajanjem, nas prepričuje, da je tudi Madžarska ulx>gala uradno Anglijo, ki ji preko ust praškega poslanika sira Romalda Macheaya in Francijo, ki ji po vodji zunanjepolitičnega urada Seydouxa priporočate: Sporazum s sosedi, opustite različne akcije, sodelujte z okolico v gospodarstvu, pa boste lahko živeli! In še drugo: Lahko trdimo, da se bo s to pogodbo tudi naš zunanji položaj močno utrdil. r Belgrad, 26. sept. (Izv.) V nedeljo smo poročali, da je ministrski svet v svrho proučevanja vprašanja .kako pomagati ljudem, kjer je bila suša in kjer je prebivalstvo prizadeto po drugih elementarnih nezgodah, izvolil poseben odbor ministrov, v katerem so minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar, trgovinski minister dr. Spaho, minister za gozdarstvo Miovič, kmetijski minister Stankovič in minister za železnice Milosavljevič. Ta komite je imel včeraj sejo, na kateri se je v daljši debat' doseglo soglasje, da se v teh krajih gleda na to, da se temu prebivalstvu ne daje posredna, ampak neposredna podpora. To hi se v prvi vrsti storilo tako, ua bi se zaposlilo delavstvo v državnih delih, posebno na dolih žel. ministrstva, kateremu se je z ozirom na to naročilo, da takoj prične z delom v tistih krajih, kjer je zato potreba in kjer se dosedaj ni dolalo. Ministru za javna dela se jo naročilo, da prične z graditvijo cest in potov. V državnih podjetjih in rudnikih se mora povečati produkcija, cla bi se na ta način zvišalo število delavstva. Z druge strani ima finančni mini- v Curih, 26. septembra. (Izv.) Vsled velikega deževja je nastala v raznih pokrajiuah švice poplava. Potoki in reke so silovito ua-rastle. Tako je silno narastla Rena pri St. Gal-lenu. Pri Buchsu je Rena preplavila železniško progo in odnesla en železniški most. Železniška zveza z Avstrijo je prekinjena na dveh krajih. V dolini Reti so gorski plazovi zasuli železniško progo. V bližini Chura so vsa pota popolnoma neprehodna. Mnogi mostovi preko Rena so porušeni ter je več ljudi našlo smrt v valovih. Letovišče St. Moritz je popoluoma odrezano od sveta. V tesinskem kantonu so plazovi napravili veliko škode. Ogrožena je ludi šentgothardska železnica. Blizu Lugana je vihar potopil neko ladjo. v Milan, 26. septembra. (Izv.) Vsled deževja je silno narasla reka Eisack med Boze-nom in Brennerjem na Tirolskem. Železniški promet je ukinjen v London, 26. septembra. (Izv.) Vsled trajnega deževja je narasla tudi reka Temza, ki ogroža nižje ležeče dele mesta London. Kanali ue morejo več odvajati vode. Podzemeljska železnica je na več progah morala ukiniti promet. v Curih, 26. septembra. (Izv.) Iz Berner Oberlanda se poroča, da se je v zadnjih dneh začel premikati velik ledenik z Altelberga, ki ogroža nižje ležeče kraje. Oblasti so izjavile, da nameravajo ledenik z dinamitom pognati v zrak. ž Milan, 26. sept. (Izv.) Nad mestom je danes divjala silna nevihta, ki pa k sreči ni povzročila velike škode. Močan sunek vetra je odtrgal s stolnice 2 m dolg del kovinaste strehe. Vse telefonske žice so potrgane. ž Sondrio, 26. sept. (Izv.) Tukaj je divjala silna nevihta. Vsled silnega dežja so narastli vsi potoki. Reka Adiža je prestopila bregove in preplavila železnico Col i co—Sondrio, ki je na več mestih pretrgana. 300 m proge je pod v Ženeva, 26. sept. (Izv.) Resolucija o razorožitvi je bila danes na seji Društva narodov soglasno sprejeta ob velikem odobravanju. S čini je povodenj zahtevala 3 človeške žrtve. V dolini Malenco so narastli potoki preplavili več vasi in zahtevali eno človeško žrtev. Pri mestu Sondrio se je podrl nasip. Voda je zalila mesto. Mestna hiša se je porušila. Obseg škode se še ne da preceniti, vsekakor pa je zelo velika. Cesta na Stilfser Joeh je razdrta. Postaja Adegno je preplavljena. Prebivalci so zbežali v gornja nadstropja. Na pomoč poklicano vojaštvo je povsod pomagalo. — Ker so pretrgane telefonske žice, manjkajo podrobna poročite. V provinci Bergamo so reke preplavile bregove. ž Trento, 26. sept. (Izv.) Vsled deževja poškodovana proga, ki vodi po dolini Izare, je na več mestih razdrta. Tovorni vlak, ki je vozil po tej progi, je skočil s tira. Bilo je 11, mrtvih. Dosedaj se je posrečilo najti v narastli^ valovih enega finančnega stražnika in neko malo deklico. v Innsbruck, 26. septembra. (Izv.) Neviht, ki je v nedeljo divjala v dolini Eisack severno od Bozena, je razrušila Brennersko cesto na mnogih krajih, posebno severno od Franzens-feste. Tjakaj so iz Bozna poslali poseben vlak z delavci, da bi cesto popravili. Dva kilometra nad Franzensfeste se je porušil neki most ter je vlak padel v globino. Strojevodja je še imel čas rešiti se s tem, da je skočil s stroja, dočim so delavci utonili. v Innsbruck, 26. septembra. (Izv.) Vremenska katastrofa je tudi v dolini Zillcr napravila veliko škode. Podrtih je mnogo mostov. Vlada v Lichtensteinu je naprosila vlado v Bregencu za nujno pomoč za rešitev prebivalcev v ogroženih krajih. Bodensko jezero je tekom 24 ur naraslo za pol metra. Železniška zveza med Buchsom in Feldkirchom je prekinjena za več mesecev, ker je železniški nasip na mnogih krajih popolnoma razdrt. Promet s Švico se mora vršiti preko Bregenca. — BRIAND IN dne bo seja Sveta Društva narodov, da reši še ostala vprašanja. v Ženeva, 26. sept. (Izv.) Stresemann in Briand sta se popoldne slučajno sestala v ku-loarju; sedla sta k posebni mizi in se živahno razgovarjala. Vsebina razgovora se ni mogla razumeti, očividno pa je Briand nalašč bolj glasno in razumljivo vprašal Stresemanna, ko-daj bo odpotoval. Domneva se, da sta so pri tem menila za aranžirau razgovor, da bi javnosti pokazala, dn so vesti o napetosti ined njima neosnovane. V poučenih krogih se smatra, da je razgovor imel name , da se poskusi urediti nedvomno obstoječa napetost in da se dogovorita za daljši razgovor jutri. Občni zbor DNU. r Slavonski Brod, 26. septembra. (Izv.) Za včeraj sklicana redna letna skupščina Jugosl. časnikarskega društva (JNU) se je spet končala brez uspeha. Odkar vodi JNU sedanja uprava, se še noben kongres ni mogel v redu vršiti. Venclar pa se s takim nasiljem še ni končal nobeden. Proti osrednji upravi so padali razni očitki in je že na lanskem cetinj-skem kongresu podala ostavko. Svoje življenje si je uprava podaljšala s tem, da je kongres takrat prekinila. Letos do samega kongresa sploh ni prišlo. Videč proti sebi ogromno večino zbranih časnikarjev, je centralna uprava kongres enostavno odgodila, ne da bi sploh prišlo do razprave o dnevnem redu in o drugih za časnikarski stan toliko perečih in važnih vprašanjih. Ker je jasno, da si hoče osrednji odbor s takšnim postopanjem zopet samo podaljšati življenje, kakor se je to zgodilo lani, je večina časnikarjev zborovala brez članov osrednje uprave. Izvolil se je poseben odbor, kateremu sc je naložilo, da stori vse, da se za nas tako potrebno udruženje postavi na zdrav temelj in da z ozirom na to stopi v stik z vsemi sekcijami, da bi se kongres čimprej mogel pravilno vršiti v Belgradu in da se proti nepravilnemu nastopu nekaterih članov osrednjega odbora podvzamejo pri merodajnih činiteljih potrebni koraki. Upamo, da bo pri vseh časnikarjih vendar enkrat za-vlcdala prava solidarnost in da bodo pomedli z vsemi elementi, ki spadajo vse drugam, samo ne v našo družbo. Pripomnimo še, da so to solidarnost najlepše pokazali slovenski časnikarji, S skupnim stvarnim nastopom so si pridobili splošne simpatije in bili zgled, kak duh bi moral vladati v celi organizaciji. Kal ie z demaršo v Sofiji? v Sofija, 26. septembra. (Izv.) Jugoslovanski poslanik Nešič se je danes odpeljal na velesejem v Gornjo Orehovico. To se smatra kot dokaz, da belgrajska vlada ne namerava podati demarše radi atentata na brzovlak Gjev-gjelija-Skoplje. Atentat se je izvršil 40 km od bolgarske meje ter je tolpa po belgrajskih vesteh prišla z grškega ozemlja in tudi tja zbežala, tako da Bolgarska nima nanje nobene ingerence. Pripominja se pa, da je list makedonskih emigrantov »Makedonija« v zadnjih dneh zopet začel pisati ostro proti Jugoslaviji in da odkrito odobrava atentat, dočim je prej tako stvari skušal vedno omiliti. Pred kratkim je tudi v listu notranje makedonske organizacije »Svoboda ali smrt« izšel članek, ki izjavlja, da se je izkazalo, da se boj proti Jugoslaviji za svobodo Macedonije ne more voditi z legalnimi sredstvi. Smatrati je torej, da je bil ta atentat začetek nove serije terorističnih aktov v Macedoniji. Htodersburc? dobiva ostre odgovore. v Pariz, 26. septembra. (Izv.) Govor Poin-careja danes popoldne v Bar le Ducu vsi listi ocenjujejo kot visokopolitičnega in velepo-membnega. Poincare je najprej branil prebivalstvo Alzacije in Lotaringije pred očitkom, da je bolj šovinistično in da je idejam paci-fizma manj pristopno kakor prebivalstvo ostale Francije. Lotarinžani bi morali biti slepi ali neumni, ako bi bilo res, ker nihče ni na miru bolj interesiran, kakor ravno oni, katerih ozemlje je bilo pri vsakem francosko-nemškem sporu bojišče. Lotaringija hoče mir, hoče pa tudi varnost, želi, da bi bila Francija v stanju se uspešno braniti, če bi bila napadena, ter da razpolaga s solidno armado in s trdnimi političnimi prijateljstvi in zvezami. Francija je pripravljena, pozabiti vojne posledice, odklanja pa tudi, da bi se širile laži. V MAROKU VRE. v Pariz, 26. septembra. (Izv.) Kakor poroča i Peti t Parlsien« iz M.i roka, je v španski zoni prišlo zopet do nemirov. Španske oblasti so domačinom prepovedale ra/.ne versko svečanosti. Ker pa so jih prebivalci vendarle vršili, so intervenirale španske čete ter je prišlo do spopada. V nekem polku Maroknncev so domačini pobili vse španske oficirie. CAPABLANCA—ALJEHIN. Newvork, 26. septembra. (Izv.) Četrta igrn med Capablanco in Aljehinom je končala po 40 potezah remis. Sedanje stanje: dve igri re-mis, vsak igralec je dobil po eno partijo. Darujte za Ljudski sklad SLS! Nalivi, poplave, plazovi. Ogromna škoda. Slovo od Ženeve. RESOLUCIJA 0 RAZOROŽITVI SPREJETA. — ZAKLJUČNA SEJA. STRESEMANN. Koga bo volila Ljublijana? Prihodnjo nedeljo, dne 2, oktobra, ho po-Klicanj ljubljanski volivci, da si, po tako dolgotrajni dobj raapih gerentov jn komisarjev, '.opet l/volijo v miru iu brez nasilja svoj samoupravni občinski svet in nato župana slovenske prestolice. In tako je zastavljeno vprašanje: Koga bo volila Ljubljana? Ljubljančan hoče biti pravi demokrat. Prava demokracija se zrcali v lepem francoskem geslu bratstva, enakosti in svobode. Proti vsem trem temeljnim načelom svobodnega naroda in svobodnega meSčana, se je ne-Ddpustljlvo pregrešila stranka, ki si zlasti sedaj pred volitvami, ponosno nadevlje plaSč — demokratizma. Ljubljanski meščan zahteva bratstva, enakosti i« svobode. Ne v besedah in na potrpežljivem časopisnem papirju, ampak v dejanju in v resnici. — Ali si res domišljujejo, skoraj od vseh poštenih ljudi zapuščeni esdeesarski gospodje, da so Ljubljančani že izgubili iz vidika vlado biezpravja in tiste strašne dni, ko so bojne tete izvestne klike v največjo gospodarsko škodo Ljubljane in v zasmek tujskemu prometu terorizirale in brez kazni pretepale ljubljanske meščane? Ali klika res upa, da bo i vsakodnevnimi gorostasniini izmišljotinami, pretiravanji in lažmi zaglušila Ljubljančanom bridko resnico in jim dokazala, da so bile ne-številne upokojitve, premestitve in preganjanja državnih uslužbencev protižerjavovekih strank za PPŽ režima eno samo vzvišeno delo resničnega demokratizma? Alj sta bila bratstvo in enakost to, da ni mogel za dolgoletne vlade »liberalnih« mestnih očetov niti en 6am, najboljše kvalificiran uslužbenec dobiti mesta aa magistratu in njemu podrejenih uradih, ako ni bil 'obenem agitator za kliko? In kakšne neprilike so delali lažisvobodnjaki trgovcu, gostilničarju in drugim obrtnikom pri koncesijah in drugod, da ne govorimo o oddaji mestnih del, ako jim prosilec politično ni bil po godu? V imenu »bratstva, enakosti in svobode« se poteguje za ljubljansko mestno županstvo tista družba, ki je denuncirala Belgradu Slovence in slovensko Ljubljano kot proti-državne elemente, ki je prisluškovala pogovorom na cesti, v gostilni, kavarni, v trgovini, da celo po hišnih vežah, da bi iztaknjene in izkrivljene pogovore prenesla »višjim« in pa vodstvu svojih bojnih ekspedicij »v nadaljnjo uporabo in obravnavo« — vse v imenu »bratstva, enakosti in svobode«. Ljubljančani hočejo, da je Ljubljana zdravo mesto. Ali je esdeesarska klika v tem oziru kaj poštenega naredila? Ali je pred in po vojni pregledovala stanovanja, ali je kaj ukrenila glede njih izboljšanja. Kako pa se je brigala esdeesarska odločujoča gospoda za pereče ljubljansko stanovanjsko vprašanje doma in v belgrajski vladi, kjer je tako dolgo odločevala? Sebi je pač znala, tudi protipostavno najti udobno stanovanje, za tisoče drugih se ni brigala. Nedolgo pred prisiljenim odhodom z magistrata, so esdeesarski gospodje pač tlakovali par ulic, tudj tisti pas ob Taboru... in zalili veliki svoj »uspeh« z godbo in drago p*ojedino. Začeli so tudi zidati s silno prekoračenim proračunom stanovanjski labirint ob Ahacljevi cesti, — ogromne večine mestnih okrajev pa jim ne v tem ne v onem oziru ni bilo mar, Čeprav so »vedrili« na magistratu dve leti. — In druge Ijigijenske naprav«, in kopallKa in igrallšča? Pokažite nam vendar trajna uspehe svojega delal 0 pač, tam na Šentpeterski cesti jp »javna kopalnica«, ki je pa, žalibog, primerna morda za esdeesarski generalni štab, ne pa za ponosno slovensko prestolico io tam pred cerkvijo Srca Jezusovega je bil že prostor določen za tako potrebni park, ki ga po vaši krjvdj, oddiha željne ljubljanske družine že danes pogrešajo in ga bodo še bolj. — In ep eno lahko trdimo: Ako bi ne bili esdees&rji iz same gole strankarske zagrizenosti i&pod-ne»li leta 1925. tal »Zv&zl delovnega ljudstva«, pod vodstvom pok. žuipana dr. Periča, izgledala bi že danes Ljubljana vse drugače, in stanovanjsko in marsikatero drugo vprašanje bi bilo že daleč za nami. Ljubljančan hoče umnega občinskega gospodarstva. Tudi Ljubljančan ve, da iz nič ne more biti nič in zato rad plača vse, kar zahteva od njega pametno občinsko gospodarstvo. Esde-esarji se v tem oziru niso izkazali. Ljubljančan ne bo nikdar pozabil, da so esdeesarski mestni očetje leta 1914. s pritožbo na bivše avstrijsko ministrstvo dosegli odložitev velike dr. Larn-petove električne centrale na Ljubljanici in s tem združeno nje regulacijo, vsled česar tipe še danes na žepu večstomilijonsko škodo vsi oni, ki bi se sicer že dobrih deset let lahko posluževali cenene električne sile. Skoraj vsa povojna leta so bili esdeesarji v vladi jn če tudi niso včasih sodelovali, imeli so skoraj vedno mogočno besedo in vendar niti za Ljubljano, niti za regulacijo Ljubljanice niso prav ničesar koristnega ukrenili. Danes pač vpijejo, kako jim struga Ljubljanice smrdi, le sebe naj primejo za nos! — Specijalista pa se je izkazalo »napredno« mestno gospodarstvo zilasti v nakupu in prodaji, kar bo med drugim na veke pričal že sklenjen a pozneje razveljavljen nakup hiše za mestno občino od esdeesar-skega somišljenika in pa prodaja mestnega sveta za sokolski dom na Taboru. Tudi so pokazali »napredni« gospodarji Ljubljane vedno neverjetno »gibčnost« pri oddaji mestnih del svojim — sorodnikom in somišljenikom in pri nakazovanju podpor — esdeesarskim prosvetnim društvom. Zato »Narod« po pravici vpije, da so mestne blagajne prazne, seveda ne pove. po čigavi krivdi. Sicer nam pa propadle banke jasno dokazujejo, da se privržencem besedolomne klike, brez nevarnosti za žep davkoplačevalca, ne more zaupati ne kreditne zadruge in tudi ne — občinskega gospodarstva. Ljubljana hoče korakati na čelu ogromne večine slovonskega ljudstva. Zaveden Ljubljančan, posebno sedaj, ko je trajno sovladanje Slovencev v Belgradu zagotovljeno, dobro čuti, da je napredek Ljubljane, delavca, državnega in privatnega uslužbenca, trgovca, obrtnika, posestnika in indu-strijca — zasiguran le tedaj, ako se Ljubljana prijateljsko pridruži večini slovenskega naroda. Ljubljana je lahko resnično napredna in resnično slovenska prestolica le tedaj, ako bo korakala v boj za svoje koristi skupno in nerazdružno zvezana z ostalim slovenskim ljudstvom. V tem jc njen napredek. Pod jarmom esdeesarstva pa bi Ljubljana korakala dalje v propast. Vse to ljubljanski voUlec dobro ve, zato bo zmaga SLS 2. oktobra tudi zmaga in veselje vseh zavednih in dalekovidnih Ljubljančanov. Nepartizanska SDS rsa mestnem magistratu. Pod demokratskim gerentstvom se je razdelilo iz mestne blagajne 700.000 Din podpore skoraj izključno liberalnim društvom. Bomo po potrebi navedli podrobne podatke. Odpustili so tri naše odlično kvalificirane profesorje z liceja, ker so bili pristaši SLS. Ravno tako je bil odpuščen paznik š k e r 1, pristaš SLS in sicer v času, ko je bil dr. Krejči. Odpuščeni so bili tudi arhitekt Mušič, Jelene, uradnik Sedej, Erjavc, živi-nozdravnik R i e g 1 e r in M e ž e k, dr. Perič je kot komisar vsaj deloma popravil krivico. Dr. Krejči je v elektrarni odpustil tri delavce-, naše pristaše. Dr. Perič je popravil krivico. Prav posebno prijazen je bil napram našim pristašem strojnik Fortič. Zadrževale so se prošnje dohod, preglednikov in paznikov za stalno namestitev kar cele dve leti, to je vso dobo gerentov SDS, in sicer tistim, ki niso bili pristaši sam. dem. stranke. Šele na pritisk SLS in vladnega komisarja so se stalno namestili. Demokratski uslužbenci so bili opetovano, kadar je imel Sokol ali slična napredna društva veselice in prireditve, vedno prosti, zlasti pa tisti, ki so sodelovali pri sokolski godbi kot godbeniki. Uslužbenci pristaži SLS pa niso imeli nikoli takih ugodnosti, pač pa so morali naši -rislaši isti čas za oproščene vršiti službo. Dalje sledi! REKTOR LE FL0CII ODSTOPIL. ž Rim. 26. sept (Izv.) Rektor francoskega seminarja Sainte Claire m. Le Floch je podal papežu ostavko na svoje mesto. Rimsko časopisje spravlja ostavko v zvezo z zadevo »Ac-tion Fraiuaaiaet. - Nemški časnikarji v Sloveniji Včeraj dopoldne so dospeli v Maribor nemški časnikarji, ki so na veliki ekskurziji po balkanskih državah: Jugoslaviji, Romunski, Bolgarski in Madjarski, katere nameravajo spoznati. Časnikarje vodi dr. Pechel, izdajatelj revije »Deutsche Rundschau«. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki oblasti: zastopnik velikega župana vladni svetnik Ipa-vic, mestni župan in predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, v imenu mariborskega časnikarskega kluba Udo Kaspar, dalje posebna depulacija Nemcev, ki jim je šla nasproti do Prevalj. Gostje so se podali v hotel Pri zamorcu, kjer jim je pripravilo nemško gospodarsko politično društvo kosilo. Popoldne so se nemški časnikarji podali na izlet v spremstvu svojih mariborskih tovarišev z avtomobili v Ptuj, katere jim je dala na razpolago mestna občina. Zvečer je bil v dvorani hotela Pri zamorcu gostom na čast banket, katerega je priredila mestna občina. Na banketu so bili navzoči zastopnik velikega župana dvorni svetnik dr. Stare, mestni župan in oblastni predsednik dr. Leskovar, brigadni komandant general Spasič, zastopniki mariborskega občinskega sveta in mariborski časnikarji. Na banketu so zastopniki oblasti in zastopniki Nemcev izrekli gostom več pozdravnih napitnic. Gostje so bili prijetno iz-nenadeni s petjem narodnih pesmi, katere je zapel moški zbor pevskega društva »Maribor«, ki je ta večer imel vajo ter se je slučajno mudil v restavraciji Pri zamorcu. Danes ob petih zjutraj so gostje nadaljevali pot v Zagreb. Od tu gredo dalje v Novi Sad, Belgrad, Sofijo in Bukarešto ter se preko Bukarešte vrnejo nazaj v Nemčijo. Potovanje traja 21 dni. NaroiaJte .Slovenca11 Predlog osnutka o spremembi uradniškega zakona. PREDLOG JE LE OSNUTEK KOMISIJE 3 ČLANOV IN NI VLADNI PREDLOG. - NA1 PODLAGI TEGA OSNUTKA SE IZDELUJEJO PREDLOGI IN SPREMEMBE V MINISTR, STVIH. - SLS JE ORGANIZIRALA URADNIŠKI SOSVET ZA SPREMEMBE K SLABIM PREDLOGOM TEGA OSNUTKA. - OSNUTEK POVIŠAVA PLAČE. - UVAJA SE ZOPET 10 LETNA DOBA ZA POKOJNINO. SLS bo branila interese državnih nameščencev. ZA ŽELEZNIČARJE TA OSNUTEK SPLOH NE VELJAJ V ministrstvu pravde je komisija treh članov (sodnik Vasa Petrovič kot predsednik ter člana: načelnik fin. ministrstva Dragoljub MU lovanovič, član glavne kontrole Milojke Vaso-vič) izdelala osnutek, ki naj služi za podlago pri spremembi uradniškega zakona. Ta osnutek je sedaj minister pravde dal v presojo javnosti in posameznim ministrstvom s prošnjo, naj na podlagi tega osnutka pošljejo svoje mnenje, svoje predloge in spremembe, ki se jim zde potre Ime. V pismu, s katerim razpošilja minister pravde ta osnutek imenovane komisije, izrecno naglasa, da ta osnutek ni definitiven. Tudi la komisija ni imela ne od vlade ne od ministra pravde samega nobenih posebnih in-štrukcij. Zato je ta osnutek smatrati le za delo komisije treh članov. Na podlagi tega osnutka bodo šele posamezna ministrstva poslala svoje predloge o spremembi uradniškega zakona. Zato je prav in dobro, če je ministrstvo ta osnutek dalo v javnost, da bodo tudi prizadete organizacije, kar je profesorsko društvo v Belgradu že storilo, mogle pravočasno predlagali svoje spremembe, kar bo brez dvoma bolj hvalevredno ko »Jutrovo« hujskanje. Ko bodo vsa ministrstva in njihove komisije svoje delo končale, tedaj šele bo na podlagi njihovih predlogov ministrstvo pravde izdelalo predlog uredbe za vlado. In ko bo enkrat vlada ta predlog proučila in spremenila, tedaj bo imel še finančni odbor narodne skupščine priliko, da o njem izreče svojo besedo. Stvar je tedaj še-le v povojih, gledati pa je treba že sedaj, da vse trdote in nemožnosti, ki so v tem osnutku, iz njega izginejo. Osnutek pripravlja spremembo prvih petih poglavij uradniškega zakona. (Za železničarje ta osnutek ne velja!) Gre tedaj za plače, napredovanje v službi in o penzijah, o katerih govori 9. poglavje. Disciplinskega postopanja se ta osnutek ne dotika. O spremembah, ki jih navaja osnutek, pravi motivno poročilo ministrstva pravde, da je treba gledati, da se plače 2. in 3. kategorije približajo onim 1. kategorijo. To je razvidno tudi iz tabele, ki jo posnemamo na koncu. V čl. 5. se uvaja nov čin v uradniškem poklicu: pripravnik ali praktikant, ki pa nima še uradniškega značaja ter ne spada v nobeno skupino in kategorijo. Po triletnem pripravniškem službovanju mora pripravnik napraviti predpisani izpit, na kar se prevede v uradniško kategorijo, kakor hitro je mesto pred njm prazno. Pripravnik dobiva posebno nagrado. V zvezi s tem je odredba tega osnutka, da se štejejo leta v penzijo 5e le po dovršenem 21. letu starosti. Kadrovski rok se ne prizna. Glede vojnih lel pa zastopa osnutek dvojno stališče: milejše in strožje: da se vojna leta štejejo in drugo stališče, da se ne štejejo. Iz tega je tudi razvidno, kako nezrelo je še stališče tega osnutka. Pravica do polne penzije — predlaga osnutek — nastopi za vse kategorije (železničarji tu niso šteti, kakor omeDjeno že zgoraj) s 35. leti službe. Ta osnutek ima pa tudi nekatere olajšave z državno nameščence. Rodbinsko pokojnine sc priznavajo sino- vom do 24. leta starosti, odnosno dokler ne dobe svojega poklica, a hčeram do možitve. Zelo važen je predlog tega osnutka, po katerem se pravica do pokojnine priznava p«r 10 službenih lotih. Položaju« plaže se bi po tem osnutku za vse skupine 2. in 3. kategorije ter za pod-uradnike in sluge znatno povečale, enako za skupine 4—8 prve kategorije. V prvih treh skupinah 1. kategorije se plače ne povečajo, pač pa v naslednjih, in sicer: 4. skupina. Predlaga se 18,000 Din doslej 12.000.) 5. skupina: 12.000 Din (9.600). 6. skupina 9.6000 Din (7.200). 7. skupina 7.200 Din (5.400). 8. skupina 5.400 Din (4.200). Številke v oklepajih pomenijo dosedanja stanje. V II. kategoriji: 1. skupina 12.000 Din (6.600). 2. skupina 9.600 Din (4.800). 3. skupina 7.200 Din (3.600). 4. skupina 5.400 Din (2.640). 5. skupina 4.200 Din (1.920). V III. kategoriji: 1. skupina 9.600 Din (4.200). 2. skupina 7.200 Din (3.000). 3. skupina 5.400 Din (2.400). 4. skupina 4.200 Din (1.600), Za zvaničnike: 1. skupina 2.400 Din (1820). 2. skupina 16800 Din (1.440). 3. skupina 1.200 Din (900). Za sluge: 1.400 Din (1.200). 960 Din (720). S tem se za nižje vrste državnih nameščencev plače znatno izboljšajo, kar bi za odmero penzije bilo velike važnosti. Kakor pa že rečeno, to vse jo le še gol osnutek komisije 3 članov, o katerem ni še razpravljala ne vlada, ne noben resorni minister — to ni niti mnenje ministra pravde, ki je ta osnutek objavil. ,r'7 Dolžnost javnosti in posebno državnih nameščencev je sedaj ta, da se za ta problem pobrigajo ter da posebno državni nameščenci mirno in trezno gredo na delo, ker doslej še ni nič zamujeno. SLS je šla takoj na delo brez kričanja. V okviru svojih organizacij je osnovala sosvet vseh uradniških kategorij, ki pripravlja spremembe in predloge k temu osnutku. SLS bo v vladi storila svojo dolžnost in bo uradniške zahteve branila in zastopala tako, da se ta osnutek preuredi, kakor to zahtevajo interesi državnih nameščencev, države in ljudstva. Stvar vseh državnih nameščencev pa bo-id, da SLS v tem njenem prizadevanju podpis rajo. To pa je mogoče le na trezen in preudaren in odkritosrčen način. Nasedanje na »Ju-trove« hujskarije bi v sedanjem momentu pomenilo, da uradništvo ni doraslo nalogam, ki ga čakajo. Če bi pa del uradništva bil tega mnenja, da je bolje iti za »jutrovsko« demagogijo, — svobodna pot mu! Potem pa bo tudi SLS svobodna obveznosti in dela za tiste! Občni zbor Zve^e državnih nameščencev Slovenijo. V nedeljo dne 25. t. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor drž. nameščencev za Slovenijo, na katerem je bilo zastopanih po 39 organizacijah 920 članov. Organizacija je zavzela čisto popolnoma nove vidike in svoj položaj dodobra preštudirala in v tem oziru tudi zavzela popolnoma nove vidike in svoj položaj Ugotovljeno je bilo, da sedanji uradniški zakon absolutno ne odgovarja potrebam državnega nameščenca, in da je v bistvenih točkah pogrešen. S tem občnim zborom je bila zapo-četa fundamentalna p reorganizacija državnih nameščencev in je upati, da je bila s tem občnim zborom začrtana akcija po uovih smernicah za nadaljnji boj nameščencev. Rečeno je bilo na občnem zboru, da se Zveza državnih nameščencev za Slovenijo mora v vsakem pogledu zavedati, da je centralna organizacija vseh državnih nameščencev Slovenije. Kot tak jim mora biti geslo: enotnost, solidarnost, celina. Državni uslužbenci posameznih strok se morajo organizirati v svojih strokovnih društvih, Zveza pa mora kot zastopnica posameznih strok in resorov predstavljati močan in edinstven organizem. Najmočnejše tri danes v Zvezi včlanjene organizacije so Združenje učiteljstva, poštna organizacija in finančna kontrola. Občni zbor je potekel po vsem smo-treno in sestavljen je bil sledeči odbor: Prosveta: Skulj Andrej, Primožič Ludvik, Hočevar Kuno. Pošta: Čampa Joško, Zupanec Ivan, Gruden 'Martin. Finance: Bekš Joža, Pire Josip, Kovač Ivan. Pravosodje: Tranetič Anton. Petrovčič Franc. Politična uprava: dr. Ferjančič Josip, Velikonja Narte, Rus Ignacij. — Upokojenci: Paternost Milan, Slavec Ivan. — Namestniki: Ozimič Dinko, Tamkej Fran, Zupan Josip, Begnuš Ivan, Rainer Josip. — Računski pregledoval«: Rostan Ivan, Gruin Rado, Martinšek Fran. — Namestniki: Jan Janko, Bušbacb Alfred, Čeh Joso. Na občnem zboru je bila sprejeta obsežna resolucija, katera obsega bistvene zahteve reorganizacije uradniškega zakona in apel na enoten nastop vseh državnih nameščencev, da se tako omogoči skupno borbo tudi skupen uspeh. Upajmo, da je s tem občnim zborom bila dana podlaga za zares idealno organizacijo državnih nameščencev. Dr. Kramar prihaja k spoznanju. Na včerajšnji občni zbor državnih nameščencev je prišel tudi dr. Kramer, čeprav baje ni bil oficijelno povabljen. Tudi v debato se je vtaknil in na začudenje občnega zbora je priznal, da niti sam ne priznava eksaktnosti sedanjega demokratskega uradniškega zakona, priznal pa tudi, da je bila prejšnja pragmatika veliko boljša. Seveda je dveletno nedelavnost SDS v parlamentu in v vladi zamolčal, dasi z obljubami ni šledil. Kako malo zaupanja ima pa v svojo stranko, dokazuje izjava, v kateri je zagotovil, da stranka SDS glede stanovanjskega vprašanja ne more nič storiti, ker bi veliko akcijo preprečili pridobitni krogi. Kateri in čigavi so ti pridobitni krogi, dr. Kramer ni omenil. Potrebne lekcijo je dr. Kramer dobil od zastopnika Djordjcviča. Zabolela ga je pa tudi konstatacija, da se ie za drl nameščene« resno borila le SIS. SCaf se godi doma Občni zbor Jugoslovanske orlovske zveze. Velika dvorana Akademskega doma je bila skoraj premajhna za veliko število delegatov in drugih udeležencev, ki so se zbrali v soboto, 24. t. m. na zbor delegatov J. 0. Z. Iz živahnega poteka je odsevata življenje in veselje do orlovskega dela. Vsaka točka je zanimala vsakega posameznika. Poročila predsedstvenih hmkcajonarjev za prošlo dveletno poslovno dobo so bila odobrena in je bil do-Bedanju predsedstvu podeljen soglasno absolutorij. Tudi v tej dobi je našo orlovstvo doseglo lepe in častne uspehe v domovini in zlasti v inozemstvu, kjer je brat Ivo Kermavner letošnje poletje priboril na tekmah katoliških telovadcev v Kolnu orlov-atvu prvenstvo v dvanajsteroboju. Zbor delegatov je razpravljal in sklepal o kroju mladcev ter o nekaterih predlogih, ki se tičejo notranje organi-acije. Z velikim odobravanjem vseh navzočih je bilo sklenjeno, da se J. 0. Z. udeleži leta 1928. v čim večjem številu velike mednarodne prireditve češkoslovaškega Orla v Pragi; pripravlja naj se pa tudi velika mednarodna prireditev na ljubljanskem orlovskem Stadionu, ki postaja bolj in bolj ponos in čast vsega slovenskega orlovstva. Pri volitvah so bili izvoljeni v predsedstvo za prihodnjo poslovno dobo bratje Kermavner, dr. Kr-žan, dr. Megler, Tome, Zabret in dr. Žitko. Funkcije si bo razdelilo novo predsedstvo na svoji prvi seji. OBČNI ZBOR ORLOVSKE PODZVEZE. V nedeljo 25. septembra se je vršil redna letni občni zbor orlovske podzveze, ki združuje v sebi našo moško mladino. Velika unionska dvorana je bila letos zborovalnica »orlovskega parlamenta«. Točno ob napovedani uri (ob 9. dop.) so se zbrali mladi razbordti fantje delegati svojih odsekov v tolikem številu, da je mogel podpredsednik OP — predsednika je OP izgubila, ko je bil dr. Natlačen izvoljen za poslevodečega podpredsednika SLS — br. Ovseuek konštatirati sklepčnost. Po dvorani je zadonela krasna orlovska himna iz poldrugsto grl, občni zbor se je pričel. Po preoitanju zapisnikov lanskega rednega in letošnjega izrednega občnega zbora, so sledila temeljita poročila vseh odbornikov ter urednikov »Mladosti« in »Orliča«. Po vsakem poročilu se je vnela kratka temeljita debata, ki je kazala s kakšnim zanimanjem so sledili delegatje vsem poročilom. Poročila so kazala ogromno delo, ld jo v korist slovenske mladine vrši Orlovska podzveza. Z navdušenim ploskanjem so odobravali orlovski delegati omenitov največjih dogodkov preteklega poslovnega leta: splošnih tekem, praporne tekme, sta-dionsko prireditve, štafetnega teka Jesenice—Logatec in kolinske zmage. Morda ni čisto prav, da orlovstvo tako tiho in brez reklame deluje. Javnost za nove orlovske uspehe iz dnevnega časopisja le redkokdaj zve. Da je letos spomladi v maju tekmovalo v 21 orlovskih okrožjih okroglo 1100 Orlov v telovadni in prosvetni tekmi (Socijalno vprašanje) za prvenstvo odsekov v okrožjih, o tem je le tupatam zaslediti kratka poročila z dežele Na občuem zboru se je moglo iz poročil spoznati, koliko dela in truda je to stalo in kako važno je vse to ne le za orlovstvo, ampak še skoro bolj važno za naš splošni kulturni napredek. Prav tako se ni nič za splošno javnost pisalo o krasno izpeljani tekmi za prehodni prapor OP 6. junija na Medijatovem dvorišču v Ljubljani. Pri tej tekmi je po hudem boju odnesel že drugič prapor —znak prvenstva v OP — odsek Jesenice. 0 sta-dionski prireditvi, o stafetnem teku Jesenice—Rakek, s katerim je OP v naši državi in v bližnji okolici postavila rekord, katerega bo pač sedaj težko pobila kaka druga telovadna ali športna organizacija — in o kolinski zmagi se je pač zvedelo v naši širši javnosti pa tudi o teh velikih uspehih fiele, ko so bili doseženi, nič pa se ni zvedelo o pripravah. Šele poročila na občnem zboru so odkrila zaveso in pokazala, kje in kako se vse to pripravlja. Iz tapiiških in blagajniških poročil jo razvidno tudi ogromno poslovanje te naše visoke šole za pravilno in sitematično poslovanje v društvih, in javnih korporacijah. Tajnik je sprejel in odpoalal skupno 19.811 dopisov, okrožnic itd., blagajnik je predejal v enem samem poslovnem letu nad poltretji milijon dinarjev. Organizacija se je notranje enotno razvijala zlasti s prireditvijo tečajev za vodjo mladcev, ki že v številnih jatah zbirajo odraščajočo mladino v posebno zaposleno mlado družbo. Z mladci je krog orlovske družine sklenjen od orliča preko mladca in orla do starešine. Vsakega resničnega mladinoljuba je moral nedeljski občni zbor navdati s prisrčnim veseljem in zadoščenjem, da je za mladino, to našo nado, v orlovski organizaciji najbolje poskrbljeno. Opoludne je bil občni zbor prekinjen do pol 3. ure in so se v odmoru udeleženci odpeljali v avtobusu na Stadion, kjer so si tudi ogledali dozidano vilo Stadion, glavni dobitek letošnje orlovske stadionske loterije. Ob pol treh do po! šestih se je potem občni zbor nadaljeval. Izvršile so se še volitve predsedstva, ki je razen dveh članov ostalo v stani sestavi. Stavili so se še razni predlogi za spo-polnitev organizacije. Občnega zbora so se udeležili tudi odborniki Jugoslov. orlovske zveze, podpredsednik Prosvetne zveze in zastopstvo Orliške zveze. Ob razhodu so delegati še enkrat, zapeli orlovsko himno in odšli z novim navdušenjem domov k odsekom na novo orlovsko delo. Pri tem delu bratom orlovski pozdrav Bog živi! RedukcUa drž. realne gimnazije v Murski Soboti. Dočim grozi nekaterim slovenskim šolskim zavodom redukcija šele s 1. oktobrom t. 1., je bila redukcija na tukajšnjem zavodu izvedena že v začetku tekočega šolskega leta. Tukajšnja gimnazija obstoji šele 9. leto, ali brez primere eo borbe, ki jih je že moralo prekmursko ljudstvo bojevati v teh letih za obstoj oziroma za izpopolnitev tega svojega najvišjega kulturnega zavoda. Z ustanovitvijo drž. realne gimnazije v Murski Soboti leta 1919, se je vsemu prekmurskemu ljudstvu izpolnila njegova vroča in dolgo negovana želja, da je dobilo na lastnih tleh v svojom kuliur-nem in gospodarskem središču srednješolski zavod, ki f\j nudi njegovi mladini srčiicj-zgojo in umsko izobrazbo v narodnem duhu in jeziku Dokaz temu je veliko zaupanje, katerega si je že tekom svojega dosedanjega kratkega obstoja pridobila mursko-so-boška gimnazija med vsemi plastmi prekmurskega prebivalstva. To zaupanje so izpričuje brezdvomno najbolj v stalnem naraščajočem številu dijaštva iz vseh delov Slovenske krajine. V preteklem šolskem letu so posečali zavod dijaki iz nič manj nego 76 (vseh je 145) prekmurskih vasi. Potreba po lastni inteligenci in trdno prepričanje, da mu bo drž. realna gimnazija v M. Soboti vzgojila res dobrih vzgojiteljev narodnih voditeljev, sili prekmursko prebivalstvo, da v "tako obilnem številu pošilja svoje sinove in hčere na ta zavod. V letih 1919-20 je znašalo število vseh dijakov 30: 1920-21 71; 1921-22 119; 1922-23 106; 1923-24 146; 1924-25 218; 1925-26 283; 1926-27 311. V tekočem šolskem letu šteje zavod 280 dijakov; pri tem se je treba zavedati, da se je reduciral peti in ne otvoril sedmi razred, če bi ostal letos še peti razred, bi štel zavod letos 307 dijakov; če bi se pa otvoril še sedmi razred, bi pa štel 321 dijakov; seveda oboje to pod pogojem, da bi se v ta dva razreda vpisali vsi dijaki, ki so v prejšnjem letu izdelali četrti, oziroma šesti razred, kar bi se bilo brezdvomno tudi zgodilo. V začetku letošnjega šolskega leta so namreč vsi peto- in sed-mošolci, ki so morali vsled redukcije zapustiti za- vod, podali pismene izjave starSev, da so pripravljeni takoj se vrniti na gimnazijo v M Soboto, ako so posreči preklicati redukcijo. — Tega števila dijaštva, kakor ga ima soboška gimnazija v zadnjih letih ali pa tudi v letošnjem, dasi ne šteje več ko samo štiri nižje razrede in šesti razred, ne dosega niti jako mnogo popolnejših srednješolskih zavodov, in sicer tudi onih ne, ki bodo vkljub redukciji še vnaprej ostali popolni. Do šolskega leta 1925-26 je šel razvoj mureko-soboške gmnazije kolikortollko nemoteno svojo pot dalje. Tega leta pa se začenja zanj pravi križev pot. 8. oktobra 1925 je takratni minister za prosveto g. Velja Vukičevič z odlokom S. N. štev. 24.643 začasno ukinil 6. in 7. razred. Brezglava redukcija srednješolskih zavodov ga je tedaj vrgla z ministrskega stola in njegov naslednik je delno popravil krivico svojega prednika s tem, da je dovolil otvoritev 6. razreda. Ob tej priliki je stopilo na branik svoje almao matris vso prekmursko ljudstvo brez razlike politične pripadnosti, vere in narodnosti. Ko pa je bil sprejet v letošnji državni budžet famozni 138. člen finančnega zakona, smo vedeli, da se bo treba zopet pripraviti na odločilen boj. Najboljši možje Slovenske Krajine bo sestavili obširno in vsestransko utemeljeno spomenico za izpopolnitev in obstoj gimnazije. To spomenico so podpisale vso prekmursko politične in verske občine ter ueštevilne prekmursko organizacije in korporacije. Tako opremljena spomenica se je izročila na pristojna mesta. Vsepovsod se nam je zagotavljalo, da peticija ne bo zaman. In da ne pride do iznenade-nja, se je mursko-soboška občina zavezala že v naprej, da prevzame nase vse stroške, kolikor bi stalo vzdrževanje ukinjenih razredov, samo, da država dovoli otvoriti razrede. In uspeh? Tik pred začetkom šolskega lota je prišel iz Belgrada odgovor. Kakor strela z jasnega neba nas je zadel. Videli smo, da je bilo vse zaman. Znova smo tedaj zastavili svoje sile v boj za gimnazijo. Ne moremo obupati. Prej ne bomo odjenjali, dokler ne bo naša najsrčnejša želja — popolna gimnazija v M. Soboti — izpolnjena. Kar je za nas celokupno Slovence popolna univerza v Ljubljani, to je za nas Prek-murce kot take popolna gimnazija v M. Soboti. Kulturni, uacijonalni in državnopoldtični pomen naše gimnazije je tako velik, kakor brezdvomno redko katerega drugega zavoda v Sloveniji oriroma v državi sploh. Prepričani smo, da bo vse, kar čuti slovenski in jugoslovanski v tem boju do konca na naši strani. Odkritje spomenika padlim v Polzeli. Na najlepšem prostoru, v bližini cerkve in poleg glavne ceste v savinjski dolini stoji umetniško dovršeni spomenik padlim. Rjoveči lev, težko ranjen, ki ga že grabi neizprosna smrt in vendar se še upira, še grozi, še brani svoj zarod. Zdi se kot v trdo Itraško skalo sklesan klic: »Frangar, non flec-tar«, zrušim se, a ne odjenjam. Pod levom križ, saj v tem znamenju so premagali junaki vso zemsko težave v letih 1914—1918 in še palmova in lavor-jeva vejica, s katerima je trpine odlikoval nebeški Vojskovodja. Naokoli pa gore lučke v žarnem svitu. Vsa hvala in častitke našim Polzelanom, da so ob glavni cesti postavili tak umotvori Navzlic hudemu vetru sc je slavnost zvršila v najlepšem redu in z govori, pesmimi, cvetkami pestrih savinjskih livad tor rožnimi venci mater in deklet, s turobnimi zvoki godbe iz Velenja in prisrčno moško zvestobo preostalih tovarišev se je častil spomin onih, ki so se žrtvovali, tam doli na jugu, v vzgled potomcem. Novo katoliško društvo v Srbiji. Kragujevac, 23. sept. V Kragujevcu raste zadnjih par let število katoličanov zelo hitro. Posebno veliko se je priselilo obrtnikov, kateri delajo v državnih delavnicah. Doma so iz vseh krajev naše države, med njimi je tudi veliko Slovencev. Hudo naui je bilo, ker dosedaj nismo imeli nobenega svojega društva, v katerem bi se shajali, brali svoje časopise itd. Patriarh Dimitrije, ki je včeraj dospel v Ljubljano. Da bi temu odpomogli. uovili svoje Katoliško prosvetno društvo . Ustanovili smo svojo čitalnico, zbiramo ...„„.. za knjižnico, društvo daje poučna predavanja, briga se za cerkveno petje, ima tudi dramatski odsek in svoj po-možni fond za slučaj bolezni in smrti. Društvo ima tudi že svoje uslanovnike, ki plačajo 100 Din, dobrotnike, ki dajo 250 Din in velike dobrotnike, ki darujejo društvu 500 Din v knjigah aH denarju. Katoličani smo z veseljem pozdravili mlado društvo »Naš dom«. Potrudili so bomo, da vstopijo v »Naš dom« vsi katoličani do zadnjega. Izgleda, da postane lepa katoliška kolonija v Kragujevcu največja v notranjosti stare Srbije. Društvo je preuredilo za svoje prostore prizidek katoliške cerkvo. Seveda je imelo s tem velike stroške. Zaprosilo je za pomoč in dosedaj so darovali društvu z vseh strani sledeči: Ivan Vinodolac, župnik v Kragujevcu 2500 dinarjev; dr. Ante Bauer, nadškof v Zagrebu 500 dinarjev; g. in ga. Mataušek, ravnatelj piv. Bajloni v Belgradu 500 Din; o. Rafael Rodič, nadškof v Belgradu 500 Din; Ana Ilristič, London 5 angleških funtov; dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof v Ljubljani 100 Din; dr. Vjekoslav Wagner, župnik v Belgradu 100 Din; dr. Juraj Madjerec, prefesor v Belgradu 100 Din; župni urad Marija Bistrica v Hrvatskem Zagorju 100 Din; oo. trapisti »Marija Zvezda« v Banjalulri 100 Din; msgr. Pellegrinetti, papeški nuncij v Belgradu 1000 Din; G. Kleifisch, industrijec v Jngodini 300 Din; o. Vlašič, konz. nad-dkofije v Belgradu 100 Din; don Fran Bulič, upr. arh. muzeja v Splitu nam je poslal za našo knjižnico 12 lepih in pcučnih knjig; Jurinčič, katohet v Sremski Mitrovici 20 Din. S tem so imenovani gospodje postali društveni dobrotniki, veliki dobrotniki in ustanovitelji. Društvo se vsem najprisrčneje zahvaljuje. Bog jim povrnil Obračamo se tudi na druge in jih prosimo, da jih posnemajo. ZA JESEN kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. Kako sem postal pesnik. Paul Keller. — J. Pucelj. Ko sem bil star trinajst let, sem se bil spet enkrat preselil od svojega starega očeta k svojim staršem. Reklo se je, da je to jako zdravo za me, ker mi stari oče daje grozno poluh". posebno ker me ne priganja niti k nflr-iiaujšemiu delu. Pod »delom« so v naši vasi seveda razumevali samo telesno udej-stvovanje, ki je je moj stari oče vsekakor nežno odvračal od mojega telesa. In jaz sem ee z njim tako popolnoma strinjal, da je v Arnsdorfu nastal verz, ki so gia za primero obračali na vsakega, ki ni nič delal: »Er ist so faul wie Keller Paul«. (Tako je len kot Keller Paul.) Ta verz sva imela moj stari oče in jaz za budalost in sva ga prezirala. Jaz dela nikakor nisem sovražil. Stari oče je bil priden od zgodnjega jutra do poznega večera, in jaz sem ga rad in zvedavo opazoval in sem bil vedno v njegovi bližini, večkrat zaposlen s kako knjigo, še pogosteje pa s svojimi mislimi. In če sem si izmislil zgodbo ali celo naredil pesem, potem je bil on prvi, Iri sem mu vse povedal, in potem je nalabko predse zažvižgal. To je bilo njegovo priznanje. Moj oče je 1)11 bolj strog. On je menil, da strumna vzgoja dečaku nič ne škodi, posebno ne. če je teko zasanjan nepridiprav kot jaz. In če si danes premislim, je imel oče prav, in stari oče je imel tudi prav. Nekega dna tedaj me ie «zel strogi go- spod oče zopet v lastno režijo in je sklenil, kakor je bil v davnih časih faraon naredil z Izraelci, »da me bo priganjal s težkim delom«. Tedaj so bili pri nas= podrli neko lopo in so nameravali na njeno mesto postaviti novo, in zato naj bi se porabila tudi še rabna opeka stare lope. Kdor je tedaj videl staro opeko, ki kar dreveni od hrapavega, sivega, ogabnega, ostudnega, pobrazdanega in osranega apna, ta ve, da spada taka opeka med največjo nesnago tega sveta. Vse moje čustvovanje se je uprlo že ob samem pogledu na njo, in smrtna groza me je spreletala, ko je moj oče pokazal na velik kup opeke, mi dal zidarsko kladivo in govoril: >To opeko boš ostrgal! Vse staro apno mora proč. Če od kakega kosa ostane še polovica, se bo še lahko porabila. Male črepi-nje lahko proč vržeš. Čez pol ure pridem pogledat, kako ti gre delo od rok.« Po tej instrukciji je odšel proč. Vsedel sem se na kup opeke in sem začel v onemogli boli in jezi ihteti. Imel sem občutek, da se mi je zgodila strahovita sramota. Vzel sem kos opeke v roko, pa sem ga takoj izpustil; zakaj bilo mi je, kakor da bi bdi prijel ježa. Končno sem si obvezal z žepnim robcem levo roko, ki sem z njo moral držati opeko, in sem s težavo z desno odbijal apno od nje. Sam sebi sem se zdel beden. Šo pred enim tednom sem poslal dve pesmi: >Solza« tn »Spomin« v berlinsko »Dichterlaube«, in zdaj Šk rabljem opeko! > Solza <: je kanila n« staro apno, ki je bilo tako mrtvo, da ni niti moglo srdito zacvrčati, in samo »spomin« na izgubljeni srečni čas mi je ostal. Prišel sem v pravo jezo mladega bedaka. Kaj je bilo izvrstnih očetov v našem šolskem berilu! Na primer tisti, M je rekel: »Tu imaš, sinko, mojo sulico; pretežka ona že za mojo je roko.« Ali mi je moj oče dal sulico? Zidarsko kladivo mi je dal. Ali oni drugi oče, ki Fe o njem taiko lepo bore: »Bil sem še majhen dečko, da komaj na nogah sem stal, me že preljubi oči;a na morje je jemal.« Na morje! Moj oče me ni posadil na morje, ampak na kup opeke! Ali celo oni oče, ki je jahal s svojim sinom v kraljeve gradove pet. »Pripravi se, moj sin, na sladke pesmi, ki vro iz srca globočin.« Pesem, ki jo tukaj tolčem, jo nesramno hrustanje zidarskega kladiva na hrapavo opeko. Srd me je popal. Prišlo mi je na um, da lahko uidem, proč zbežim v svet, kamorkoli hočem. Lahko postanem mogočo Robinzon na zelenem otoku. Pa znal sem zemljepisja dovolj, da sem vedel, da je od mojega šlezikega Arasdorfa do Hamburga dolga pot, in samo v Hamburgu morem dobiti ladjo, ki bi bila pripravljena, me vzeti s seboj in se potem pred kakim zelenim otokom razbiti. In tako sem sedel tu in škrabal polovične, trlčetrtinske in cele koso opeke, medtem ko sem male črepinje po instrukciji metal m stran. »Jeezes, poglej vendar 1 Keller Paul strže epeko.« Dva šolska tovariša sta bila: Bunisoh Gustav in Siegert Kari. Odkje sta le prišla? Su cer sta morala biti pridna, celo na graščine sta morala hoditi na delo. Danes se potepata okrog. Prišla sta na naše dvorišče in sta se postavila z rokami v hlačnih žepih pred me kot grofa. »No, kaj ti ne pride i i misei?« je vpra. šal Biinisch Gustav, »da enkrat kaj delaš?« Naredil sem vesel obraz. »Ah, lopo zidamo, in oče mi je dal, da nekoliko snažim opeko. Prav prijetna zabava.« >No, bi se lepo zahvalil,« je rekel Siegeri Kari, »jaz se grem raje kopat v ribnjak « »Da, midva potujeva v kopel!« je rekel Banisch ponosno in slovniško. O ti vlažna nosova! Srajca jima visi iz hlač ven, pa se potepata in potujeta v kopel kot grofa. Rekel sem, vsi otroci niso tako leni kot onadva in naj me, prosim, ne motita pri delu. Tedaj sta šla in sta pela zunaj pred vrati: »Midva sva lena kot Keller Paul!« Da zasmehovan delavec lahko postane divji, da mož delavne roke, ki ga postopajoči potepuhi zaničujejo, postane neuljuden, to bo sprevidel vsakdo. Porinil sem torej polovico opeke za postopačema, ju sicer nisem zadel, mislil sem p® vendar, da sem storil nekaj pravega v obrambo napadene pridnosti. Tu se je prikazat mej oče. Potožil sem mu, da tu ravno v zasramovanje in zgledovanje sedim na neumnem kupu opeke, on pa je rekel: »Da, to je zato, ker si sicer tnko len. Bil Je zadnji čas, da že kaj delaš, sicer mi boš poštel prevelik fantalin.« (Konec sUvlU Pregled nove okrajne ceste. ie za časa svetovne vojne je začel Štajerski ieiehii odbor graditi novo cestno zvezo: LišiSna— Predor je—Sv. Urban—Košenca in proti Sv. Jurju l>b južni žel. Ta važna cestna zveza vodi preko zelo težavnega terena in še manjka do izgotovitve 5 km. Sedaj se gradi cesta v najbolj plazovom izpostavljenem kraju skozi Košenco. Za gradbo ni bilo nl-koH dovolj denarnih sredstev na razpolago in radi tega se je delo zavleklo tako na dolgo. Mariborski oblastni odbor je nakazal podporo 200.000 Din in Se bo, ker bo napel vse sile, da bo cesta končana ln oela predana prometu ^nkrat prihodnje leto. Radi počasnega napredovanja gradbe so nastale razne govorice, češ da se delo nalašč zavlačuje, da Be gradi cesta skrajno slabo in da so pri delu obogatele razne osebe. Te dni je pregledal celo gradbo te ceste šef oblastnega gradbenega oddelka iz Maribora g. inžener Fišer in ugotovil, da je delo zelo solidno je pri počasnem kapljanju denarnih podpor izredno hitro napredovalo in so se vsa izdana denarna sredstva uporabljala izključno le v gradbene svrhe. Zadnje poročilo g. inženerja Fišerja je lepo zadoščenje za stavbenega in res požrtvovalnega podjetnika našega vrlega g. Vrečka in načelnika kozjanskega okrajnega zastopa g. M. Tomažiča. Strašen vihar po Štajerskem. Maribor, 26. sept. Sinoči je bil po Štajerskem strašen vihar, ki {e povzročil velikansko škodo. Vihar je divjal najbolj od Maribora preko Dravskega polja, Slovenskih in Haloških goric. Prva poročila, ki smo jih danes prejeli, so uničujoča. Po Dravski dolini je bil grozovit naliv, da je Drava izredno visoko narastla. Nad Mariborom je bila nevihta z viharjem in gromom podobna oni v petek večer. Krog 10 zvečer je bil naliv, da teklo po vseh ulicah v potokih. Hujše še je divjal vihar nad Ptujskim poljem, kjer je odkrival strehe, podiral drevesa, pri čemer je bila posebno prizadeta vas Spuhlje pri Ptuju, nad katero se je zavrtel zračni vrtinec. Med ljudstvom je vsled silnega viharja nastala velika razburjenost, kateri se je pridružil strah za vinograde, ko je začela padati debela in gosta toča. Nad haloškimi goricami je toča opravila v nedeljo zvečer vso trgatev, ker je zbila skoro vse grozdje, da so ga šli včeraj ljudje samo še pobirat. Ljudstvo, ki živi v teh krajih skoa-o izključno le od vinskega pridelka, je v velikih akrbeh za najnujnejše življenjske potrebščine, hrano ln obleko, ker si zdaj tega ne bo moglo nabaviti. Pri Sv. Bolfenku pri Središču je nastal v tem viharju nenadoma strašen požar, ali od 6trelo ali po drugem nesrečnem slučaju. Hiša in vsa gospodarska poslopja posestnika Mlinariča so bila nenadoma v plamenu. Z največjo težavo so rešili ljudje golo življenje ter svojo živino. Vse drugo je uničeno. Od vseh strani so sicer prihiteli ljudje gasit, ali nihče m mogel blizu, ker je vihar metal plamene kar po tleh. Ker je bil posestnik bolj skromno zavarovan, za pridelke, ki jih je imel že spravljene, seveda nič, je zelo hudo udarjen ter potreben obče podpore. Ker so poslednji nalivi posebno pa še nedeljski vihar napravili velikansko škodo našim vinogradnikom, bodo tomašnji poslanci SLS podvzeli korake, da se jim odpomore. Ministrski svet je pred kratkim sklepal v tej pomoči za slučaj elementarnih nesreč. Upamo, da bo uspelo, na kakšen način odpomoči težko prizadetim. Vsoboto proti večeru so popivali fantje v krčmi Prah v Spodnji Kungoti. Pri krčmarenju je pomagal cestni mojster Štefan Polenčak. Med od alkohola razgretimi fanti je prišlo do prepira in razgrajanja, folenčak je prepirljivce svaril, miril in odprnvil iz gostilne. Po policijski uri se je na,potil Polenčak proti domu na Zgornjo Kungoto. Razjarjeni in maščevanja željni pretepači iz Prahove gostilne so Polenčaka na povratku pričakali, planili po njem in ga pretepli s palicami tako močno, da je obležal. Slučnjno se je pripeljal mimo zasebni avto, ki je zbitega naložil in ga prepeljal v mariborsko bolnico. V bolnišnico so sprevideli zdravniki, da Po-lenčaku ni pomoči in ga je na njegovo željo prepeljal mariborski rešilni oddelek k njegovi žalujoči družini, kjer je izdihnil v nedeljo ob pol enajstih. Ubiti je bil radi poštenosti, miroljubnosti ter delavnosti obče priljubljen ter spoštovan. Zapušča mlado ženo in pet nedoraslih otrok v artarosti 1 do 6 let. Surove ubijalce zasleduje orožništvo. Slovenci Vsi slovenski učitelji Kmalu potem, ko je zavozil prvi italijanski oklopni avtomobil na slovenska ila ob Soči, iz katerih je še puhtela kri za svobodo narodov in uve-ljavljenje človečanskih načel padlih junakov, so se prikazali na zidovih Gorice in slovenskih vasi veliki lepaki, podpisani od italijanskega armadnega poveljstva. Da bi slovensko ljudstvo ja nc spregledalo lepake-, se je zagnala jata vojaških avtomobilov gori po Soški dolini in naravnost v srce slovenske domovine ob Vipavi in v kratkem preletela vse slovenske vasi; častnika so dajali od hiše do hiše letake z vsebino lepakov na zidovih: kalija prihaja med vas. Italija vam bo pustila vse pravice, ki ste jih imeli pod Avstrijo, in dala vam jih bo še vi«, Skkbela za gospodarski in kulturni razvoj v vaših krajih, dala vam bo še novih šol v vašem jeziku. Tam po j."azniku vseh svetih poteče devet let od takrat. V času teh devetih let so Slovenci v Italiji izgubili vse in še tisto, kar jim je dala mačeha Avstrija. Kje so slovenske šole? Slovenska gimnazija, slovenska realka, slovenska učiteljišča, kje so? Kje slovenska ljudska šola, ki je tekom dobrih tridesetih let popolnoma izgnala nepism nost iz goriške dežele? Vse je pobral fašizem. Kje so slovenski profesorji? Kdo je pregnal 827 slovenskih učiteljev iz njihove domovine? Da, b svojem prihodu so Italijani našli 827 slovenskih in hrvaških nčiteljev, organiziranih v strokovnem društvu »Zvez^ s! >« h učiteljev«. In dams? Ob koncu zadnjega So1*-' ega leta niso dosegli slovanski učitelji v Italiji niti Števila 200 več. Ob začetku tega šolskega leta slovenskih učiteljev na več na Primorskem. Kam je izginilo nad 800 ljudi? Kdor bi hotel količkaj popisati preganjanje slo-*a'- ' ~ga učiteljstva v Italiji od strani fašislovskih šolskih ob last ev ln fašistov samih, meral napisali dolgo lnijigo. Mi hočemo na kratko povzeti te glavno faze te mučeniške dobe. Prvi smrtni udarec je zadal slovenski šoli in s tem tudi slovenskim učiteljem fašistovski minister Gentile, mož, ki se prišteva med najbolj ..nane italijanske filozofe. S Šolskim letom 1923-1924 je uvedel v prvi razred italijanski učni jezik; pač pa je začasno dopustil, da se sme slovenščina poučevati kot prost predmet v ta-kozvanih dodatnih urah. V 1. 1924-25. sta bila že dva razreda popolnoma italijansk, letos se vrši pouk v vseh razredih izključno v italijanskem jeziku. Gentilejev zvesti naslednik prosvetni minister Fedele jo odpravil tudi slovenske dodatne uTe in s tem dopolnil delo svojega učitelja. Minister Fedele je častno rešil tudi problem slovanskega učiteljstva. Napram slovanskim učiteljem je bil naravnost pregenerozen, kakor je ponovno izjavil v rimskem parlamentu na proteste poslanca Besednjaka. Predvsem je pričel uvajati disciplinarne preiskave; učiteljem v disciplinami preiskavi, ki je trajala najmanj leto dni, je ustavil plačo. Izstradan učitelj je moral z družino za kruhom v drugo državo. Poleg disciplinarnih preiskav se je pridno posluževal pravice premeščanja. Učitelje, ki so tudi po 40 let poučevali v enem kraju, je zagnal drugam. Z večnim šikaniranjem je Fedele dosegel, da se je tekom dveh let izselilo okoli 400 učiteljev. Med tem je razpustil Učiteljsko zvezo in zahteval od učiteljev, da se vpišejo v fašistovsko zvezo. Vse pretveze so mu prišle prav. Šel je oelo tako daleč, da je v parlamentu svečano trdil, da ima Učiteljska zveaa pregnani iz Pnmorja. 6edež v Zagrebu! Z razpustom zveze je uuičil tudi znani pevski zbor, ki ga je vzdrževala zveza. Fede-leju se je zdelo, da se učitelji še vse prepočasi izseljujejo. Radi tega je pričel lansko leto odpuščati učitelje kar na debelo. Za božič je prejelo 43 slovenskih učiteljev odpustitveni dekret s kratko motivacijo, ida ni bilo njihovo delovanje v skladu s splošnimi smernicami vlade«, število učiteljev je s tem padlo na kakih 150 moči. No, minister Fedele je tudi na te mislil. Dne 17. febr. 1927 je izšel zakon, ki daje prosvetnemu ministru pravico premestiti učitelje tudi iz enega področja šolskega oskrbnika (višjega nadzornika) v drugo. S tem zakonom je imel minister Fedele pravico premestiti slovenskega učitelja iz področja primorskega oskrbnika, ki ima sedež v Trstu, v Italiji. Samo da odstrani še tistih 150 slovenskih učiteljev, se minister Fedele ni obotavljal prelomiti tradicije in menjati eno izmed temeljnih določb italijanskega šolskega reda. V teku tega meseca je prejelo že nad 50 slovenskih učiteljev tak-le dokument: Kr. šolsko oskrbni št vo Julijske Krajine in Zadra. Trst, 1 sept. 1927. V. leto. Št... Predmet- Učitelj I. I. Učitelju I. I. Sebrelje, Grželj Albina — Cerkno; Velikonja Ljudmila — Leskovec in Car 11 Alojzij — Vrano. — Prvotno so bili premeščeni: Franc Podgornik — Gojače; Josip Koglot — Gradišče in Josip Lasič — Vrtojba, a so takoj nato prejeli dekret, v katerem so stavljeni na razpoloženje. Na razpoloženju so tudi; Mermolja Franc — Dobravlje; Križman Franc — Šempas, Kuntih Josipina — Batnje; Sinigoj Josip — Skopo; Veselič Mici — Vrhpolje; Kofol Ciril — Čepovan; Novak Otmar, Gostiša Rafael in Blodek Zdenka, vsi iz Idrije ter Vilhar Katarina iz Postojne. V dekretu je rečeno, da so učitelji stavijo na razpoloženje, ker niso položili izpite iz italijanskega kot učnega jezika. Kdaj so tem učiteljem ustavi plača, še ni znano. Do sedaj je bilo letos premeščenih in na razpoloženje stavljenih 53 učiteljev. Poleg teh je še druge zadela ista usoda, a dekretov še niso prejeli, ker se dostavljanje vrši polagoma. Računa se, da bo ostalo na Primorskem morda še kakih 50 slovenskih učnih moči, seveda za letos, drugo leto, če ne že tekom tega šolskega leta, bo minister Fedele gene-rozno pometel še s temi. Pripomniti je treba, da so učitelji sprejeli dekrete o premestitvi 8 dni pred začetkom šolskega leta, nekateri celo še po začetim šol. leta. Kakšna zmešnjava je nastala, si je lahko misliti. In v teku nekaj dni so se morali učitelji odpraviti z družinami v tujino iz krajev, koder so bivali po 10, 20 in celo po 40 let! Kako težko se učitelji ločijo od svojega ljudstva in to od njih! Vemo za vas, v kateri so ljudje jokali, ko je dospela vest, da je domač.i učitelj premeščen. Minister Fedele je gluh za vse to. Tudi joka nedolžnih otročičev, ki plakajo za svojimi očeti, ko odhajajo nekateri brez družine v Italijo, minister Fedele ne čujo več. Minister je svojo nalogo dovršil. Kmalu 1z-gine zadnji slovenski učitelj s Primorskega, sledov slovenske šole že davno ni več. Kruta vodja fašistovskega režima se je izvršila. Kaj zato, ako so se poteptale najsvečanejše obljube najvišjih predstavnikov Italije 1 Fašistovski oblastniki, ki se venomer bahajo, da so visoko dvignili prestiž Italije v svetu, stavijo to Italijo v dokaj čudno ta6 pred svetovno javnostjo. nevne novice Sporočam Vam da Vas je prosvetni minister v smislu čl. 5. kr. dekreta 17. febr. 1927 št. 211, uradno premestil s potekom od 1. sept. v ljudsko šolo v . . . ., občina ... pokrajina . . . ., ki je podrejena šolskemu oskrbniku v ...... Na novo mesto morate prispeti in nastopiti redno službo najkasneje do omenjenega dne, sicer zapadete. O nastopu službe boste takoj obvestili pode-Stata in didaktičnega ravnatelja, kateremu je podrejena nova šola! (Ako hočete doseči kralek odlog nastopa službe, se morate obrniti na šolskega oskrbnika v ....) Šolski oskrbnik: koinenda'or Reina. Do sedaj je prejelo dekret o premestitvi 40 učiteljev, drugi še pridejo na vrsto; Večinoma so premeščeni v pokrajine zgornje Italije, drugi tudi v čisto južne kraje. — Premeščeni so: Slegulc Alojzij — Bovec (v pokrajino Cuneo-Piemont), Sobar Marica — Brje (Modena), Balanč Fanica — Vrhpolje (Pisa), Kavčič Zora — Dorn-berg (Modena), Leskovec Leopolda iz idrijskega okraja, Pagan Francka — Zakriž, Ivan Trebše — Žaga (Alessandria), Boštjančlč Katarina — Ustje (Toenana), Kemperle Zofija — Sv. Križ (Toskana), Bianchi Marica — šturje (Emiilja), Jerkič Josip — Podkraj, Leban Karolina — Kanal (Emilija), Tovstovršnik Ivan — Temlina (Arezzo), MaliČ Justina — Opatje selo (Broscia), Legiša Henrik — Mavrinje (Abruzzi), Sušelj Kat i iz trgovskegu šolskega okraja; Valenčič Milica — Zagorje; Tomšič Alojzij — Ilarije, Vlzin Antonija — Sp. Zornim (vsi v severno Italijo): Mačkovšek Fančl — Idrija; Kenda Fanči (obe v Emilijo); Boštjančič Minka — Postojna (Abruzzi), Sila Angela — Postojna (Videm). V notranjost Italije so nadalje premeščeni: VlHnlin Rudolf — Renče; Nanut Viljem — Biljana; Velišček Ivan — Lom, Bratuž Davorina — Vrhpolje; Drekonja Oiril — Št. viška gora, Lapanja Ivanka — Oirrsko; Soban — Vrtojba: Kuntih — Prvačina, Čehovin Rudolf — Srednje; Ivančič — Smast; Skočir — Robidišče, Kramar Franc — Vdš-oienih; Med veš Anton — Lom; Periu Marica — ir Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl po kratki mukapolni bolezni Hijacint Dermota v starosti 19 let. Pokojni je bil požrtvovalen in delaven član orlovskega odseka v Kropi ter sin predsednika tamošnjega prosvetnega društva. Zogreb se bo vršil danes v torek ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Blag mu spomin! -k Osebna vest. Gospodu Riko Korencu, učitelju in absolventu nižjega tečaja visoke pedagoške šole v Zagrebu, je dovoljen enoletni študijski do-pust za nadaljevanje svojih študij v Parizu kot štipendistu francoske vlade. •ic Župan občine Videm Jakob Prelesnik leži težlto bolan v Leonišču. Bog daj, da kmalu okreva! •fr Duhovniki lavantinske Škofije. V smislu sporočila zadnjega škofijskega oglasnika ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru na zalogi officium in mašni obrazec sv. Terezike od Deteta Jezusa. Ker je praznik že 3. oktobra, naj se označeno čimprej naroči, da more pravočasno dospeti. •fa Prepovedane srečke. Po veljavnih zakonih je v naši državi strogo prepovedano prodajati, kupovati ah hraniti srečke tujih držav. Prestopki se kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev, v slučaju neizterljivosti z zaporom. V novejšem času je začela neka dunajska banka z oglasi v naših listih, v katerih obljublja krasen postranski zaslužek, vabiti naše ljudi, naj kot zastopniki prodajajo avstrijske gradbene srečke na obroke. Opozarja se, naj vsakdo odkloni zastopstvo take banke kakor tudi nakup inozemskih srečk, da se izogne kazni. Podporno društvo slepih v Ljnbljani je podelilo podporo sledečim svojim rednim članom: Po 500 Din: Jazbecu F., Kodrinu F. Po 300 Din: Schvventnerju F., Gaberju F. Po 200 Din: Uratniku J., Hergaršiču F. Po 150 Din: Trentelu S., Slugi I. Po 100 Din: Kastelicu Al., Rodošku J„ Perfantu J. Po 300 Din: Plešku A., Schvventnerju F., Mayerju F. Po 150 Din: Sveklu L., Bakomonu H., Honig-mannu A., Perku J. Po 100 Din: Dolinarju F., TJer-novšku M., Sitarju J., Lukmannu M.. Flaškerju J., Nagliču R., Medletu F., Hodniku M., Kotniku J., Kastelicu A., Kovaču J., Krambergerju M., šoštarju F., Samsu P., Sebeniku M.. Jamniku P. — Da naše društvo tudi nadalje deluje zadovoljivo za svoje redne slepe člane, si usoja na tem mestu kar najvljudneje nrositi plemenita srca. da se često in ob vsaki priliki spomnijo nas najbednejšili med bednimi, to je slepih. — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. ■j4r Pogrešani vo|ak. V italijanskem ujetništvu je umrl Martin Vizintin (Vicentini?«. Neznani sorodniki dobe natančnejše podatke o njegovi smrti pri okrajnem sodišču v Ljubljani pod A VIII 328/27. •k Letalska nesreča v Hercegovini. V petek sta se nad Blatom pri Mostarju zrušila dva aeropla. na, ki sta popolnoma razbita. Pilota sta se rešila. En aeroplan je padel na neki voz in ubil kravo in vola, ki sta bila vprežena. ic Katastrofalen po?ar pri Ogulimi. V soboto je povzročila iskra iz lokomotive brzovlaka okoli 2. ure popoldne katastrofalen požar, ki je uničil dve vasi. Iskra je padla na streho slamnate koče. Ker je divjala burja, je plamen kmalu objel celo hišo in prešel na sosedna poslopja ter tudi v sosedno vas. Ognjegasci so šele pozno ponoči pogasili ogenj. Uničeno je 20 hiš vasi Sv. Peter in Cin-driči. it Otvoritev nnve telefonske proge. V soboto dne 24. t. m. se je otvovila telefonska proga Ormož —Sv. Miklavž z javno govorilnico pri pošti Sv. Miklavža. ir Namesto venca na krsto blagopokojne ge. Marije Rom je daroval Podpornemu društvu slepih g. Karel Schvveiger, računski nadsvetnik, 100 Din, za kar se mu v imenu odbora najlepše zahvaljuje - društveni predsednik. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ■jlr Christofov zavod, Ljubljana, vpisuje le še ta teden. — Pričetek pouka 1. oktobra. -jV Pri pokvarjenem želodcu, metenju v črevesju, slnbem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Joseft-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravniki izpričujejo, da se »Fran z-J o seft-voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. fana © Sprejem patriarha v Ljubljani. Ob 5.22 je prispel z mariborskim brzovlakom v Ljubljano Nj. Sv. patriarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije. Na kolodvoru so ga pozdravili: veliki župan dr. Franc Vodopivec, predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, divizij-ski general Danilo Kalafatovič, prost Kalan v imenu Nj. Prevzv. kneaoškofa dr. Aniona Bo-naventure Jegliča, mestni komisar dr. Mencinger, zastopnik pravoslavne občine, predsednik ruskega odbora. Patriarha spremlja na njegovem potovanju Vaso Brankovič, protojerej in član duhovnega sodišča. Na kolodvoru se je nabralo precej občinstva, ki je živahno pozdravljalo visokega gosta. Patriarh je prijazno odtdravljai. Zlasti prijazno se je razgovar-jal z mil. g. proštom, kateremu je omenil, da se ie z Nj. Prevzv. ljubljanskim knezoškoiom spoznal na Krfu in da sta dobra prijatelja. Nato je odšel skupaj z velikim županom v pravoslavno kapelico, kjer bo opravil molitve. Nastanil se bo v hotelu »Slon«. Zvečer se je vršil banket. Danes bo patriarh čitai ob devetih dopoldne slovesno liturgijo. Jutri opoldne odpotuje na Bled. 0 Skupščinske volitve in Rakovnik. Pc skupščinskih volitvah se je po Ljubljani razr nesla govorica, da se saleaijanci na Rakovniku niso udeležili volitev. Informirali smo se o zadevi na merodajnem mestu ter dognali, da je ta govorica popolnoma neosnova-i n a, ker so se salezijanci v polni zavesti svoje državljanske dolžnosti volitev polnoštevilno udeležili. Izmed vpisanih niso volili le oni, ki vršijo sedaj vojaško službo in tisti, ki so zavod v teku leta zapustili. O Vrnitev elektrotehnikov z ekskurzije po severnih deželah. Z nedeljskim brzovla-kom se je vrnila preko Jesenic po štiritedenskem bivanju v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji ekskurzija Akademskega kluba elektrotehnikov ljubljanske univerze, ki si je pod vodstvom profesorja ing. Horvata ogledala električne naprave in centrale omenjenih držav. Kakor čujemo, so bili naši elektrotehniki povsod prijazno in gostoljubno sprejeti, kar je razvidno že iz dejstva, da so podaljšali svoje bivanje zunaj za polnih 14 dni. © Občni zbor združenja gledaliških igralcev. V nedeljo, dne 25. t. m., se je vršil redni občnj zbor združenja gledaliških igralcev. Na zboru se je videlo, da so razmere v slovenskem gledališču več kot kričeče in da težko krizo občutijo prav vsi igralci. Izneseni so bili ne toliko ostri, pač pa dobro premišljeni očitki na upravo, ki tako nesocijalno ravna z igralci in igralkami. Zborovanje je otvoril predsednik g. Betetto in ob obilnj udeležbi orisal težak položaj kulturnega zavoda in eksistenco igralcev. Apeliral je na članstvo, da naj z vso vnemo dela za procvit gledali-j šča, apeliral pa tudi na upravo, da se naj zaveda tudj ta svoje dolžnosti napram članom in napram kulturnemu zavodu. V debato je posegla tudi ga Marija Vera, ga Polonca Juva-| nova, g. Rogoz in prof. Šest. Zlasti pa je razburila zborovalce konstatacija, da namerava že itak več kot preveč okrnjeni proračun ministrstvo znižati /.a deset odstotkov. Na občnem zboru se je tudj javno in soglasno ugotovilo, da se je izmed vseh poslancev v Belgradu za gledališče in za članstvo še najbolj uspešno brigal in zagovarjal težnje kulturnega zavoda : narodni poslanec SLS Franc Smodej, za kar so se mu v nedeljo člani tudi zahvalili in ga obenem zaprosili, da tudi.sedaj ne pozabi na gledališče in njegove člane. Občni zbor je potekel povsem mirno brez vsakih osebnih spo-rekanj v soglasnosti, da je treba gledi ,;šče rešiti in ga sipraviti na višino, kot bi bilo zdavna ireba, samo č« bo uprava imeln za to več smisla. Tudj volitve novega odbora so potekle mirno. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen g. Betetto, za tajnika Drenovec, blagajnika Mencin, za odbornike pa Jerman, Ne-fat, Perko, Janko jn Erklavec. ■S Gospoda vladnega komisarja na mestnem magistratu prosimo stanovalci v Križe . mh1u ulici, i da se usmili tudi nnše ulice, ki je res po ,_)na popravila. Sedaj ko se v Ljubljani veliko u, popravlja in olepšava, prosimo g. komisarja, -e ozre-v prvi vrsti na lo ulico, ker sta tako cesti, : mu kakor tudi hodnik nujno potrebna popravil,< ' Plošče v hodniku so močno obrobljene, nekatere pa razbite. V kotanjah zastoja voda, kar je za pa-sante posebno ponoči nerodno. V deževnem času se pa ni inogoče umikati, ker dere voda kur po hodniku. Kamni, ki so vdelani za kanal, odvodnik, so razbiti, zato žleb ne prestreza vode. Ulica jo ozka. Že posamezen voz jo skoro znstre, zato je skrajno nerodno, pa tudi nevarno, zlasti za šolarje, ko morajo pešci uporabljati tudi ceslo. Cesta sama je potrebna, da se nasuje in uravna. Po sredi štrle iz nje železno škallje, menda od vodovodnih napeljav. Promot v ulici je jako živahen. Uporablja jo zlasii delavstvo iz tobačne tovarne peš in na kolesih. Nujno potrebno jo, da se ulica takoj in brez odloga popravi in uravna, tudi radi tega, da ne bo tako mačehovsko zapostavljena za vzporedno Coj-zovo cesto in Salendrovo ulico, ki se sedaj popravlja, dasi ni niti zdaleko tako prometna kakor Kri-ževniška. © Pevski zbor v Rokodelskem domu ima danes ob 8. uri pevsko vajo. Vsi gg. pevci, ki žele sodelovati pri prihodnji prireditvi, naj sc je zanesljivo udeleže. Novi pevci dobrodošlil 0 Frančiškanska prc.aveta v Ljubljani ima v sredo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer redno odborovo sejo. Ker je obravnavali več važnejših zadev, se cenjeni odborniki vljudno vabijo, da se iste ao-tovo udeleže. — PredBednišlvo. © Seja Krščanskega ženskega društva bo danes ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni. Ker je seja zelo važna, vljudno prosim, pridite gotovo! 0 Obrtniška stavbna zadruga inm nocoj ob 8 v Rokodelskem domu svojo 11. nnčalstveno lojo. — Uradne ure so vsak torek in petek od pol 6. do pol 7. ure zvečer. Tisti, ki so plačali vpisnino, naj blagovolijo priti podpisati pristopnico. — Načolstvo. © I«java. K notici aretacija dveh SDSarjev izjavljam, da nisem z ukradenimi barvami v hotelu Union in nikjer v nikakoršni zvezi. — Ivan Let-nar, slikarski mojster. O Portugalka prima F. F. Plešljivička se teči samo v Aškerčevi kleti nasproti Obrtne šole. Vabite se na poskušnjo! O Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. O Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. Maribor □ Patrijarh Dimitrije v Mariboru. Maribor, 26. sept. (Izv.) Preteklo soboto je prispel v Maribor poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Dimitrije. Do Pragerskega sta se mu peljala nasproti general Spasič in predsednik mariborske pravoslavne cerkvene občine Mio-vid. Na kolodvoru so ga pozdravili: vel. župan dr. Schaubach, podžupan dr. Lipold, prota Leikovič, dr. Ipavic, ruski svečenik in mala deklica, ki mu je dala šopek rož. Patriarh je bil gost našega škofa dr. Andreja Karlina. Pred kolodvorom ga je čakal škofijski voz, v katerem se je odpeljal v spremstvu vel. župana in škof. tajnika g. Umeka v vojašnico kralja Aleksandra; tu ga je sprejel v ornatu prota Trbojevič, na kar se je vršila zahvalna služba božja. Na to se je odpeljal v škofijsko palačo, kjer ga je aprejel gostitelj. Patriarh si je s posebnim zanimanjem ogledal službo božjo v nedeljo v stolnici ter se zelo pohvalno izrazil o globoki vernosti katoliških Slovencev, kar je sploh dosedaj opazil na svoji poti skozi Slovenijo. V nedeljo opoldne se je vršil svečan banket. Patriarh se je popoldne odpeljal z brzovlakom iz Maribora. Milosrčni nastop odličnega gosta in gostoljubnost gostitelja dr. Karlina sta napravila v Mariboru najboljši vtis. □ Poučna ekskurzija živinorejcev v Avstrijo. V sredo, dne 28. septembra zjutraj, odpotujejo udeleženci poučne ekskurzije živinorejcev, katero priredita skupaj oblastni odbor mariborske oblasti in mariborski okrajni zastop, v Avstrijo. Ekskurzijo vodijo strokovnjaki kmetijskega oddelka velikega župana. Povratek bo v nedeljo, dne 2. oktobra, preko Dravograda. Prijavilo se je okoli 50 oseb. Vsi sprejeti udeleženci se morajo zbrati pred glavnim kolodvorom v Mariboru v sredo ob pol-šestih zjutraj, k jej prejmejo ustmeno vsa na-dfrljnjamavodila. tii! □ Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje v petek, dne 30. septembra, ob 20. uri javen shod pri Gotzu (v lopi). Bliža se usodni 1. november in vlada se pripravlja, da ukine še one male ugodnosti, ki jih nudi stanovanjski zakon so-cijalno slabim slojem. Zato je potrebno, da povzdignemo najemniki svoj glas, da nas čujejo merodajni gospodje. Tem potom vabi društvo tudi vse strokovne organizacije, da se udeleže javnega zborovanja po svojih zastopnikih. □ Razglas. Volitve članov in namestnikov zbornice za trgovino, obrt in industrijo se vrše v nedelo, dne 30. oktobra 1927, v Ljubljani v zborničnih prostorih, Bethovnova ulica št. 10. Nadalje je razvidno iz »razpisa« volitev in iz volivnega imenika, ki je razgrnjen v vložišču mestnega magistrata na Rotovškem trgu med uradnimi urami od 25. septembra do vštevši 8. oktobra t. 1. □ Zasluženo priznanje. Poročali smo že, koliko škode je povzročil petkov naliv Koro-ščevi cesti. S cesto vred so bile popolnoma uničene vodovodne in plinske naprave. Bilo je skraja čisto jasno, da bo prizadeti oddelek mesta dalje časa brez vede. Le res skrajno požrtvovalnemu delu delu vodovodnega mojstra g. Černija se je zahvaliti, da so bile poškodbe na vodovodu v nedeljo do enajste ure odstranjene, vse popravljeno in imajo stranke zopet vodo iz vodovoda. Mariborski mestni vodovod je pokazal ob najbolj kritičnih prilikah, da je njegovo vodstvo in celotno osobje na mestu in zasluži javno pohvalo. □ Poročila sta se v nedeljo, dne 25. t. m., v Magdalenski cerkvi v Mariboru g. Franjo Fijavž z gdčno. Mio Logarjevo. Bilo srečno! □ Dva smrtna slučaja. Umrla jc v soboto v Mariboru Olga Permc, strokovna učitcljica, stara komaj 31 let. Pred kratkim se je vrnila iz peda-gogije v Zagrebu, a jo je doletela v pljučnici smrt. — Umrl je še Ivan Kreft, star 65 let. □ Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru prične s svojim kulturnim delom prihodnji teden, in sicer 30. septembra, s predavanjem prof. Baša o prazgodovini Maribora in okolice, ki mu bo sledil izlet na Poštelo ob Pohorju 2. oktobfa. Temu bo sledila večja zdravniška in državljanska serija. Predvidoma se vrši izlet v Rogaško Slatino 9. oktobra z avtobusom. Za strokovne tečaje iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščine se še sprejemajo prijave. Ti kurzi pričenjajo začetkom oktobra. □ Mariborska gledališka sezona »c otvori v četrtek, 6. oktobra, s klasično Gogoljevo komedijo »Revizor«. V nedeljo, 9. oktobra, bo pre-mijera Kalmanove operete »Bajadera«, opera pa pripravlja na novo naštudirano »Traviato« ter Smetanov »Poljub«. Drama študira še Kraigherjevo »Školjko«, Shawovega »Pygma!iona« ter Fle-re-Caillavetovo moderno komedijo »Lepa pustolovščina«. □ Razpis koncertnega abonma v Mariboru. Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru razpisuje za sezono 1927/28 abonma na šetl prvovrstnih koncertov vodilnih svetovnih umetnikov, ki sc bodo vršili v veliki Unionski (G5tzovil dvorani, in sicer pod sledečimi pogoji: Cene abonma za Jest koncertov: Parter I__II. vrsta 200 Din [za , drž. uradnike 175 Din), III.—VII. vrsta 180 Din [za I drž. uradn. 150 Din), Vin,—XIII. vrsta 150 Din (za | drž. uradn. 1 0 Din), XIV,—XVIII, vr«ta 130 Din ' (za drž. uradn. 100 Din), XIX.—XXII. vrgta 90 Din j (za drž. uradn. 75 Din), balkonski sedež 150 Din : (za drž. uradn. 120 Din), Abonma je neodpoved- • ljiv ln neprenosljiv na druge osebe. Plačljiv je v petih zaporednih mesečnih obrokih dne 1. oktobra, 1. novembra, 1. decembra 1927 in dne 1. januarja in 1. februarja 1928. Pismene prijave, v katerih je treba navesti ime, priimek, poklic in stanovanje ter sedež, katerega se abonira, n. pr. VI, vrsta 3. sedež levo, pri čemur se Štejejo sedeži od sredine. Istočasno 8 prijavo je treba nakazati prvi obrok na isti naslov, namreč: Koncertni biro Glasbene Matice Maribor. Sprejemajo se tudi abonenti iz okolice ter sc bode v slučaju zadostnega števila organizirala avtozveza po koncertu. Rok za prijave je do 30. septembra ter se ne bode podaljšal, ker se bo vršil prvi koncert že dne 5. oktobra 1927. Cene posameznih koncertov bodo za 25 do 35 odstotkov višje od abonl-ranih in za 33 do 42 odstotkov višje od uradniškega abonmana. — Uprava Koncertnega biroja Glasbene Matice v Mariboru. □ S prvega nadstropja padel. Učenec prvega razreda osn. šole Ivan Emeršič, stanujoč v Doj-kovih barakah, se je v petek popoldne spravil v hiši št. 1 na Aleksandrovi cesti na stopnice ter se drsal po železni ograji s I. nadstropja v pritličje. Zabavni poizkus se je fantu parkrat posrečil, nenadoma pa mu je zmanjkalo ravnotežje in treščil je s I. nadstropja na stopnice. Dobil je težke poškodbe na glavi in nogah. Fanta so za prvo silo obvezali v bližini lekarne, nato pa ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico. □ Izgubljen otrok. V petek zvečer je našel stražnik na Vodnikovem trgu 5—61etnega jokajo-čega dečka. Fantek je izjavil, da je v mestu izgubil svojce ter jih že celi dan išče okrog. Stražnik je dečka, ki sc zove, kakor je sam navedel, j Bruno Vertnik, oddal mestnemu deškemu zave-l tišču. Otrok govori prleško narečje, oblečen je v I belo srajco, rjave kratke hlače z zelenimi naram-I nicami, črne dolge nogovice in črne čevlje. Mora I biti doma kje v bližini železnice, ker neprestano I govori, da je doma mnogo vlakov. StariSi ga dobe ' v deškem zavetišču. Celje 0 Podružnica Jugoslovanske matice priredi v spomin koroškega plebiscita spominsko I akademijo v soboto, dne 8. oktobra t. 1., zvečer j v veliki dvorani Narodnega doma v Celju in naslednjega dne dopoldan prodajo znakov in ! cvetlic po mestu. Vsa narodna kulturna društva vabimo za njihovo sodelovanje in prosimo, da se po svojih zastopnikih udeleže seje Jugoslovanske matice, ki se v ta namen vrši v petek, dne 30. t. m., ob šestih zvečer v čitalnični sobi Narodnega doma in nam tedaj naznanijo tudi način njihovega sodelovanja. Pri-! čakujemo vsestranski odziv. ■CrLep uspeh naših Orlic-kuharic. Naše Or-• lice-kuharice so imele v nedeljo svoj lepi dan. Z zares spretno roko so pod vodstvom svoje zaslužne voditeljice gospodinjskega tečaja gdč. Hart-mannove aranžirale kuharsko razstavo, ki ie bila preko celega dne deležna obilnega obiska in simpatij. V mali dvorani Narodnega doma so bile z izredno okusnostjo razpoložene najrazličnejše dobrine, torte, pecivo vseh vrst, narezki, likerji, vkuheno sadje, različne vrste kruha itd., ki so v .številnih posetnikih razstave budile ne le simpatije do pridnih tečajnic, temveč še bolj do njihovih gospodinjskih in kuharskih zmožnosti. Večino razstavljenih dobrot je občinstvo' pokupilo in s tem znatno pripomoglo tudi do gmotnega uspeha tega v ostalem izvrstno uspelega tečaja. Gdčni. Harfmannovi kot voditeljici tečaja, kakor tudi njenim poslušnim učenkam, vsa čast! Pr Razpis abonementa v celjskem mestnem gledališču. Za letošnjo gledališko sezono razpisuje vodsfvo mestnega gledališča abonement. Da i bo obisk omogočen najširšim slojem, imajo abonenti na vse sedeže kakor tudi na lože 10 odstotkov popusta. Abonenti naj sc javijo pri gledališkem blagajniku g. Hubertu v trgovini Goričnr in Leskovšek do danes, dne 27. septembra. Clede plačanja so določene velike ugodnosti. Natančnejše informacijo da|c omenjeni gledališki funkcionar. Cene so sledeče: Lože velika 101 Din, mala 80 Din; parter sedeži: I.—II. vrste 24 Din, III. do IV. vrste 20 Din, V__VI. vrste 16 Din, VII,—IX. vrste 12 Din; galerija I. vrste 10 Din, II.—III. vrste 8 Din. — Ker je letošnja sezona, ki bo nudila obilo resničnega užitka, odvisna le od obiska gledališča, se jc vodstvo odločilo razpisati abonma, da si tako zasigura stalne dohodke. Prepričani smo, da bo cenj. občinstvo pridno seglo po abonmaju ter s tem dokumentiralo potrebo po duševni ; hrani in dajalo dokaza o svojem kulturnem strem- ; ljenju. Pt Jože! šušterič. V nedeljo zvečer jc na Te-harjih preminul gospod Jožef Šušterič, posestnik in gostilničar. Umrl je na posledicah dolgotrajne zavratne bolezni, ki jo jc prenašal z mučeniško vdanostjo. Pokojni je bil kremenit katoliški mož, ki svojega prepričanja ni skrival pred nikomer. Naj prejme obilno plačilo za svoje tuzemsko trp-i ljenje pri Njem, ki je Pravični in Dobri. Preostali blagi vdovi naše iskreno sočutjel □ Ena najstarejših slik, ki predstavlja Maribor. Zavod za izdelovanje umetnih slik Otlo Wollner v Badnu pri Dunaju je ponudil mariborski mestni občini majhen bakrorez, ki predstavlja stari Maribor N« podobi je videti stari most, sedaj Dravsko vojašnico (tedaj še samostan), stolno cerkev, par hiš in tudi sedanjo Straschillovo hišo ob Pristanu, ki stoji do polovice v Dravi. Po. Dravi vozi en splav in ob levem bregu en čolnar. Jasno je videti tudi cerkev sv. Jožefa. Bakrorez je posnet po kakem zelo starem oljnatem ori- inaju, ki jc bogzna kje. Občina jc kupila podo-ico, ki stane lc 50 Din, a bo zanimiva posebno za one, ki se bavijo z zgodovinskim razlikovanjem Maribora. □ Ustanovitev pogrebnega društvo za občino Pobrežje. Prihodnji četrtek sc bo vršil na Pobrežju pri Mariboru ustanovni občni zbor pogrebnega društva za celo pobreiko občino. Doslej je priglašenih žc nad 200 članov. pr Vlom v kolodvorski jedilni kiosk. V noči od 25. na 25. september je neznani lopov vlomil v jedilni kiosk celjskega kolodvorskega restavra-terja. Odnesel je nekaj steklenic likerja in nekaj čokolade. Skupna škoda znaša okrog 600 Din, torej vsekakor čedna »ceha«. Vlomilec si jc pomagal s ponarejenim ključem, s katerim jc vrata v kiosk tudi skrbno za seboj zaprl. Mislimo, da ; bi bil vlom nemogoč, Ce bi ostal kolodvor tudi j čez noč vsaj delno razsvetljen, Ne razumemo, ta- j i kaj v avli kolodvora ne gori ponoči luč. Če hočeš I v Celju pogledati v večerni uri vozni red, moraš , nositi leičorbo s seboj. Pr Izgubljeno in najdeno. V zadnjem času jc prejela policija sledeče najdene predmete: 1 žensko ročno torbico iz bele kovine z vsebino 3 Din, 1 žepnega robca, 1 glavnika in malega svinčnika. Poštene najditelje pa iščejo lastniki sledečih stvari: 1 tisočdinarskega bankovca, 1 srebrne zapeslne ure z zapestnico ter 1 aktovke s šolskimi knjigami in zvezki ter železniško legitimacijo na ime Viljem Lokošek. Pt Obešenega so našli včeraj zjutraj v Pre-šernovi ulici stanujočega Ivana Baumgartncrja, 30 let starega delavca. Kaj je nesrečneža gnalo v I smrt, ni znano. Prepeljali so ga na mestno pokopališče. Trbovlje 7$: Trgatev. V Društvenem domu bo v nedeljo, 2. oktobra, popoldne ob 3. uri vinska trgatev. Grozdje je prvovrstno. Godba na lok. Oni, ki bodo uhajali v vinograd, se bodo kaznovali po zasluženju. Zabava bo sigurno, kot so navadno vsa v Društvenem domu, neprisiljena in domača. Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje v to šolo za 1. 1927./28. se bo vršilo v sredo, dne 28. septembra, ob 5. uri popoldne v šolski pisarni na Vodah. Vsak vajenec naj prinese s seboj zadnje šolsko spričevalo. Obrtniki so obvezani pošiljati svoje vajence v obrtno nadaljevalno šolo. Rudarska nadaljevalna šola. S 1. oktobrom se začenja pouk v rudarski nadaljevalni šoli. V I. letnik sc sprejmejo vsi čitanja in pisanja vešči delavci, V II. letnik vstopijo učenci, ki so obiskovali ta ali pa I. letnik in delavci, ki na podlagi skušnje pokažejo dovolj znanja za II. letnik. Pouk jc brezplačen, kakor tudi učila. Vstop sc javi pri šolskem upravitelju g. R. Plavšaku v Trbovljah, in sicer od 27. septembra do 1. oktobra, dnevno od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne. Sadjerejci. Posestniki sadjerejci, ki žele dobiti mlada sadna drevesa za jesensko saditev, naj se gotovo tekom par dni zglasc v svrho na-ročitve dreves pri tajniku Kmetijske podružnice. Naročilo se bo samo proti predplačilu. — Dalje se opozarjajo kmetovalci na apneni dušik, to je umetni gnoj, ki je po njivah mnogoštevilnih posestnikov najbolj učinkovito gnojilo za vse zimske setve. Dobi se pri podružnici brez vseh transportnih stroškov. Novo zne&Zo Akademska prireditev. Kakor čujemo, name. ravaio novomeški akademiki priredili v soboto dne 8. oktobra t. 1. v Narodnem domu v Novem mestu akademijo z izbranim programom pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Josipa Režeka In ob sodelovanju damskega komiteja. Prireditev po pravici vzbuja pozornost in zanimanje. Podrobni program nam zaenkrat še ni znan. Tatvina. V noči na 10. sept. t. 1. ie bilo vlomljeno v zidanico Josipa Ucmana v Ve!. Cerovcu, občina Šmihel-Stopiče, ter pokradenih 40 litrov sli-vovke, 4 prazni sodčki, 3 škarje za rezanje trt in en francoz. Te tatvine jo osumljen A. K. iz P., katerega je orožnlštvo postaje Vinja vas aretiralo in oddalo okrožnem usodišču v Novem mestu. Trpinčenje živali. Okrajno glavarstvo v Novem mestu razglaša: Opaža se, kako razni vozniki trpinčijo vpreženo živino ter da se prav nič ne brigajo za naredbo ministrstva za notranje zadeve od 15. febr. 1855, drž. zak. št. 31. ter naredbo deželnega predsednika vojvodine Kranjske št. 1813/pr. od 11. julija 1904. Opozarja se ponovno, da so ranjena, bolna, visoko šepava in onemogla živina ne sme vprezati. Vprežena žival, ki je padla, se mora takoj izpreči. Prepovedano je isto v vpreženem stanju siliti, da vstane nli jo zato pretepati. Kjer cesta pada, se mora voz zavreti. Vsako čezmerno in surovo pretepanje vprežene živine, suvanje iste v glavo, trebuh, spolne dele ali noge brez razlike s knkim predmetom, je strogo prepovedano. Ravno tako je pretepanje živine s pestmi ali suvanje z nogami kaznjivo. Prepovedano je nakladati na vozove tovore, ki jih živina ne more zmagati. Kjer je to slučaj, se pa mora vzeli priprega, ali pa se mora tovor toiiko zmanjšati, da ga živina lahko spelje. Vozniki morajo skrbeti, dn so komati vedno v dobrem stanju ter da tudi ostala uprega ne Židi živali. Orožuištvu se naroča, da nadzoruje upoštevanje teh predpisov ter naznani prekoračenje, da se ■/.ainore j|>ei|au Drott krivcem kazensko postopanju Županstva pa naj to naredbo večkrat razglasijo. Olajšave trgovskega ptoniefa s prašiči. Ker je j ponehala svinjska kuga in rudečica v območju no- | vomeškega okrajnega plavftrstvn, so se. razveljavile naredbo. ki so omejevale trgovski promet s prašiči v območju tega glavarstva. Eiiifa Požar vsled strele na Ravnem Osredku pri Javorju. Po dvodnevni, za jesen nenavadno hudi vročini je nastopila v petek zvečer huda ura. Ob pol 10. uri je močno treščilo. Kmalu je rdeče nebo pokazalo, da je treščilo v poslopje. Bilo jc na I?avnem Osredku v fari Javorje. Zgorela jc pri Fortunovih hiša, vse gospodarsko poslopje z vsem orodjem, vozovi in krmo. Komaj so rešili živino, ker je bilo naenkrat vse poslopje v plamenu. Ravno ti kraji so bili letos prizadeti po strašni toči, zato domačini in sosedje pogorclcu ne bodo mogli veliko pomagati. Ako ne bo gospodarju, ki ga jc letos zadela že druga nesreča, prišla na pomoč vsa fara. ne bo mogel postaviti novega poslopja, ker jc zavaiovalnina malenkostna. Hra&lnHc z^s Predstava. Preteklo nedeljo jc uprizoril dramatični odsek Krekove mladine v Logcrjevi dvorani igro »Tri sestre«. Igralci so topot zelo srečno nastopili in odnesli veliko moralno zmago. Med odmorom je sviral društveni tamburaški zbor. Ker je svet bolj suh, je bila udeležba bolj slaba. Pevski zbor začne po skoro enoletnem odmoru zopet z vajami. Mladina se vabi na pristop in sodelovanje. Kino »Union« pri g. Al. Logerju bo za otvoritev igral prvovrstno filmsko dramo, ki je posneta iz francoske revolucije. Prva predstava bo najbrž v nedeljo, če bo mogoče, pa tudi lahko v soboto zvečer, kar se bo naznanilo cenj. občinstvu z letaki. Vpis vajenccv v obrtno nadaljevalno šolo se vrši v torek, 27. t. m., ob 6. uri zvečer, za deklice 28. t. m. ob istem času. Za fante sc prične redni pouk v nedeljo, 2. oktobra, ob 8. uri zjutraj v deški šoli. Tr&ič Naš društveni kino nekaterim ne da spati. Alarmirali so okrajno glavarstvo, orožništvo in finančno kontrolo, 8e£ da jo začelo naše društvo brez" koncesije izvajati obrt in da jemljemo vstopnino brez taks. Oblastem smo zadevo pojasnili, ln mlma Rosna! če pa gotovim krogom ni prav, dn Imamo kino v kulturne namene, bomo pa dobili koncesijo iu se bodo pote« redno vriile kinopredstave. Potem ne bo potrebe in ne povoda za kako nazna-njanje oblastem. Seveda, če 1» to nekomu koristilo, je pa drugo vprašanje! — Opozarjamo še na to, da se ni zdravo bosti z našim društvom, v katerem j« vpisanih okrog 400 Članov, če nas kdo izzivo, naj so potem ne pritožuje, da so mu godi krivica, fif izvajamo posledice. Slovenska Krajina Griž« prenehala. V gornjem Prekmurju, zlasti v okolici Sv. Jurija je nad en mesec razsajala gri. ža. Rilo je tudi več smrtnih slučajev. Griža jo sedaj prenehala in so razne prepovedi, ki so z grižo * zvezi, ukinjene. Priprave »a graditev nove ceste. Ni znano, ali se začno graditi nova cesta Turnišče-Raduiožuuci i« to leto. Navoz gramoza je že izlicitiran in ako lic t tacijo oblastni odbor potrdi, se začne že to jesel voziti. Žrebanje loterije »Martiuišrju je preti vrati, zato hitite z nakupom srečk. Dobijo se pri ravnateljstvu v M. Soboti po 5 Din. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, dne 2. okto« bra, se vrši občni zbor Prosvetnega društva tel ob tej priliki praznuje 25lctnico. Na sporedu j« igra »Mlada Breda«. Mogoče pride tudi dr. Korošec. Začetek ob 4- uri popoldne v dvorani Katol doma. Prijazno vabimo tudi vse gg. duhovnike, pii tudi druge, ki so sc trudili z našimi društvi tekom 25 let. K obilni udeležbi vabi — odbor. Izjava. Z ozirom na izvajanja dr. Tume v slučaju gospoda Peska, kjer se g. Cirilu G o 1 m a j e r-ju očita, da je bil takoj isti večer v uredništvu Slovenca in isto informiral o stanju Ljubljanske posojilnice in da je uredništvo informiral o aretaciji gospoda Peska, izjavlja uredništvo, da se ne bo delala g. Cirilu Golniajerju krivica, sledeče: Gospod Ciril Golmajer ni bil z omenjeno notico v nobeni zvezi. Pač pa je prišel, menda naslednji večer v uredništvo in posredoval, da ne bi o slučaju pisali dalje, da se ne bo sit milo njega kot avtorja. Ugotavljamo gornje, da se g. Cirilu GoIj majerju ne bo delala krivica in se ga sumničilo. Ljubljana, dne 26. septembra 1927. Uredništvo »Slovenca^ Anketa o komercializaciji železnic. V nedeljo ob 8. uri dopoldne sc jc vršila' v Mestnem domu na iniciativo socialističnih želez-ničarskih organizacij konferenca (ozir. anketa) o perečem vprašaniu komcrcializacije železnic. Ker bo javnost mogoče zanimalo, kako stališče zavzemajo železničarji v tem vprašanju, objavljamo rezultate te konference. Konferenco je otvoril kot zastopnik URSS V Belgradu g. Jernejčič. Kot opazovalec sc jc konference udeležil zastopnik zbornice TOI dr. Pless, ki jc pozdravil konfcrenco. Nato jc podal obširen referat tajnik organizacije g. Stanko, nakar je govoril šc zagrebški delegat Pongračič. Delavska zbornica je bila zastopana po g. Tokanu. Preči-tana je bila tudi izjava Delavske zbornice v tem vprašanju. Ta izjava bo objavljena tudi v časo-< pisju. V glavnem so sc vsi govorniki izrekli za to, da sc na železnicah uvede sistem komcrcializacije mesto dosedanjega birokraličnega sistema; so pa proti temu, da bi železnice prešle v privatne roke, temveč zahtevajo, naj ostanejo šc na« dalje državna last in pod državno upravo. Soglasno je bila nato sprejeta sledeča resolucija: Vse na konferenci zastopane organizacije, po obširno in temeljito pretresenem predmetu, pow zdravljajo korak, da sc dosedanji birokratski, ne-ekonomski in škodljiv sistem uprave nad železnicami spremeni v komcrcielno-lrgovski. Pod komercializacijo konferenca razumevar da imajo delati železnice mesto na račun država na lastni račun; delati za lastni račun je, da točno in o pravem času podajajo obračune svojih dohodkov in izgub, odnosno obračune svojega splošnega poslovanja. S tem v rveži jc, da sc železnice in njihovo poslovanje uv'zamc iz tega državnega računovodstva, sedanjega sistema budžetiranja in da za ožje poslovanje železnic veljajo prvenstveno one odredbe, ki jih kot koristne odredi uprava komcrcializiranih železnic. Konferenca smatra za potrebno naglašati, da bo s spremembo upravnega sistema v komcrcielno-trgovski mogoče doseči boljše rezultate samo tedaj, ako bodo v upravo nad železnicami pripu-ščeni tudi zastopniki delavstva in delavskih gospodarskih organizacij. Tudi zastopstvo železniškega osobja je istotako od eminentne važnosti za uspeh podjetja. V upravi komcrcializiranih železnic naj bodo zastopani: zastopniki parlamenta, zastopniki vlade, zastopniki delavskih, strokovnih in gospodarskih organizacij in zastopniki poljedelskih in delavsko konzumnih in produktivnih zadrug. Vsi ti zastopniki morajo priti v upravo samo po svobodno izvršeni izvolitvi v tistih institucijah, ki jih pošiljajo. Pod tako sestavljeno upravo komercializira-nih železnic se naj stavi vse železnice in prpgc. Gradbe novih prog sc naj vrše samo tiste, katere odobri tudi uprava komcrcializiranih želcznic. Z uredbo komcrcializacije železnic se mora ozirati tudi na to, da ne bodo z novo nastalo upravno in pravno situacijo oškodovani Interesi in pridobitve ielezničarsklh uslužbencev in delavcev, nego da se z isto uredbo zagarantlra: eksistenčni minimum, osemurni delavnik, stalnost v službi, priznanje organizacije, delavskih zaupnikov in intervencij, personalna komisija, zavarovanje v slučaju bolezni, nesreče, starostno zavarovanje, na onemoglost in smrt, letne odmore, penzije po 25. odnosno 30. letih službe, pravico stavke itd. Konferenca istočasno izreka svoj najodloč-nejši odpor, da se državne žcleznicc kedajkoli in bodisi v kakršnikoli obliki odvzamejo od države in oddajajo v privatno eksploatacijo. Tak poskus, pa bodisi od katerekoli strani, smatra za škodljiv za interes splošnega narodnega gospodarstva in za vse siromašne društvene sloje ter bo dolžnost vsega delavskega razreda, če bi prišlo do takšnih poskušenj, da se iim upre. Konferenca obsoja, da se o priliki pretresa uredbe o komercializaciji hoče iti preko žclezni-čarskih in delavskih strokovnih tn gospodarskih organizacij ter zahteva, da sc tudi zastopnike teh organizacij pravočasno pozove. Konferenc« m bala sata islrlfarihoa ob tf. ua KUPUJTE SREČKE Strah pred zastrupi jen jem z gobami. Zadnje čase sta se pripetila v ljubljanski okolici dva žalostna slučaja zast-rupljenja z Jobami, kar je občinstvo tako splašilo, da se diši celo med razumniki: »V bodoče sploh ne cm nobene gobe razen jurčka« (užitni goban, ^lobanja, organj) in lisičke!« — Bojazen je lmljiva, toda neopravičljiva za razumnika, ki nu je na razpolago knjiga z natančnimi opisi n naravnimi slikami vseh strupenih in glavnih /rst užitnih gob.* Mnogo več ljudi se zastrupi vsako leto s Dokvarjenimi klobasami, konzervami, ribami in mesom sploh, kakor z gobami. Ali se naj zaradi tega zakolnemo, da ne bomo nikdar več uživali mesnih jedi! Vrhutega navadno ne moremo vnaprej dognati, ali so klobase, ribe, konzerve škodljive zdravju, dočim lahko strupene gobe vendar spoznamo in zanesljivo razločimo. Zastrupimo pa se lahko tudi z dobrimi Jobatrii, ako smo neprevidni. Vsaka goba, tudi iurček (globanja) in lisička lahko postane škodljiva zdravju, ako je prestara. Stare, gnjile in razpadajoče gobe so vse lahko škodljive — seve vsak želodec ni enako občutljiv. Škodljive pa so tudi lahko navidez zdrave in jedre užitne gobe, ako so že predolgo trgane. Vsaka dobra goba se mora za svežo jed pripraviti najpozneje 48 ur potem, ko je bila utrgana, ker tretji dan so lahko že škodljive. Take gobe so kvečjemu še porabne za sušenje. Tudi ppstana in pogreta jed ;z najboljših gob lahko škoduje. V naših krajih raste le kakih pet vrst strupenih gob, dočim je dobrih kakih 50 vrst, približno toliko srednjedobrih, kakih 100 vrst pa je manjvrednih in neužitnih. Vsakdo si torej lahko zapomni teh pet vrst strupenih 3ob, potem pa se mu ni treba bati zastruplje-nja. Ako vsled nepoznanja naleti med dobrimi, srednjedobrimi in manjvrednimi na katero neužitno gobo, si bo kvečjemu pokvaril gobjo jed, posledic za zdravje pa ne bo. Pogosto se zgodi, da dobimo med užitnimi go- * »Naše gobe«. Sestavil Ante Beg, slike izvršil ravnatelj B. Humek. 75 barvnih tabel Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena v platno vezani knjigi 50 Din. Vojnim žrtvam, k! so jih doprinesle v svetovni vojni prostovoljske legije Zedinjenih držav Severne Amerike. Ta ogromni spomenik, pod katerim leže kosti ameriških vojakov, se je postavil v Dou-amontu v Franciji in so ga pred dnevi slovesno blagoslovili v navzočnosti odposlanstva ameriških legij. bami (jurčki) žolčasti goban, ki je silno gre-I nak, zato pokvarimo vso jed. Toda kdor si ogleda obe gobi v slikah, si bo takoj zapomnil j razliko. Istotako imajo neužitne sovrstnice, I rjava ježevka (žolčasta ježevka), delikatna si-rovka (strupena, v resnici le neužitna sirov-I ka), storovka ali mraznica (žveploglavkn). Najnevarnejša strupenjača Evrope je strupeni kukmak (šampinjon) ali krompirjev-, ka. Ta goba je zahtevala v zadnjih letih nad i 90 odstotkov vseh zastrupljeni, zato si jo je I treba posebno dobro zapomniti (glej sliki št. 21. in 21 a). Razen zelenkastih in rumenkastih se dobe tudi popolnoma bele. Navadno so po vrhu klobuka posejane s krpicami (kakor navadna mušnica), toda včasih se dobe j tudi popolnoma gladke. Najznačilnejši za to i strupenjačo je liki hruška debeli kocen pri | tleh v kožnati lupini. Druga strupenjača je vražji goban v treh varijacijah (glej slike št. 3, 3 a, 3 b, 4). Na površni pogled je vrh klobuka podoben jurčku, toda po kocenu in pod klobukom je rdeča. Tretja strupena goba je mušnica, ki jo pri na" pozna vsak otrok, četrta je bljuvna golobica (glej sliko št. 27). Golobic je pri nas nad 20 vrst. Vse modre, modrikaste, zelene in zelenkaste so dobre. Peta strupena goba je strupena prašnica ali kro-nica (glej sliko št. 78), ki je znotraj vedno • črna in zoprnega duha. Vse prašnice (jajčaste gobe), ki so prerezane bele, so užitne. Zanesljivega znamenja za strupene gobe sploh ni. Treba jih je zapomniti po slikah in opisih. Napačno in popolnoma zastarelo je načelo, da so strupene vse gobe, ki prerezane ali pretrgane počrnijo ali pomodrijo, ki izločujejo sok (mleko), ki med kuhanjem ali pra-ženjem počrnijo srebrno žlico ali čebulo. Najhujša strupenjača (prej opisani strupeni kukmak) nima nobenega teh lastnosti, tudi duh in okus nista neprijetna. Prav okusni gobani (turek ali kcrzak, brezovka, kostanjevka, no-roglavka) počrnijo, ozir. pomodrijo. Tudi med mlečnicami imamo prav delikatne gobe (užitna sirovka, hruševka ali pečurka). Previdnost je povsod potrebna, tudi pri gobah. Toda splošna bojazen bi odpadla, ako bi se proučavanju gob posvečalo več pozornosti, za kar nam služi imenovana knjiga. Težko opravilo. Nikomur ne škoduje, kdor se loti kopanja ali drugega težjega dela na polju ali v vrtu, četudi cel dan dela. Predpogoj je seveda, da je zdrav. Ravno tako nikomur ne škoduje, ako cel dan žaga drva. da, nekaiteri zdravniki celo svetujejo liudem, ki mnogo sedijo, da se lotijo drvarskega opravila. Gotovo pa bo izredno utrujen oni, ki bo moral n. pr. oel dan pobirati drobno sadje in malokdo bo taik posel vršil cel dan. Obiranje malin je na videz lahko, vendar pa težko opravilo, kajti tu je potrebna pesebna pažnja, da se sadež ne zmečka. Statistika, ki se loti že prav vsake stvari, je dognala, da več kot 24 malin nihče ne obere v minuti. Po preteku par ur gre delo že počasneje od rok, in preden je dan pri kraju, je obiralec že čemern, utrujen in ne ljubi se mu ničesar več. Mnogo je takih opravil, ki so mehanično vzeto lahka, kakor u. pr. služba v telefonski centrali. Zdravniki, ki preiskujejo telefonistke, pa vedo povedati, da so po večini vse živčno bolne in treba jim je pogostega počitka, ako hočejo svojo težavno službo vestno vršiti. Ravno tako je z telegrafisti. Njih opravilo se mora vršiti hitro in pri tem se jim rado pripeti, da preskočijo to ali eno, kadar oddajajo brzojave, posebno kadar je velik naval. Mnogo jih je, i;i dobiio tako zvani telegrafieni krč ter ob takem napadu ne morejo ločiti pik od črt. Simpton se pokaže tako, da otrpnejo mišice leve roke in ramena, da, celo gori do obraza. Tudi brivca prime včasih krč. Edina pomoč temu je, da se par mesecev temu poslu odtegne. Urarjev posel je posebno težak, ker za-I hteva skrajne natančnosti. Pri tem silno trpe oči in pa živci. Tudi urar si mora pogosto privoščiti odmor. Šofer avtobusa celi dan sedi na svojem mestu, se vozi po mestu od kraja do kraja, ter vsak trenutek vidi nekaj novega. Dokazano pa je, da vsak londonski omnibus-vozae v Tzidora Duncan, 7n^na plesalka, ki je postala 14. septembra žrtev tragične nesreče v Niza, >Za božjo voljo, pravkar telefonirajo, da je neki avtomobil povozil in razkosal mater na dva dela.< »To je strašno, 5e pomislim, da boui me- gfr) irnaj tn&ftl-^ II. STADI0NSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.-« sedmih letih službe oboli na živcih. Pa tudi v drugih mestih je težavno biti vozač avtobusa. Tako xl pr. v pomorskem mestu Plymouth, kjer je promet ogromen, a ulice in ceste pa skoro vsevprek ozke. Ker ima na Angleškem skoro vsak delavec, posebno pa pristaniški, kolo, si je lahko misliti, kakšen promet je ob gotovih urah na takih ozkih ulicah. In vsak šofer bo vedel povedati, da so kolesarji zanj največja nevarnost ter da mora na te najbolj paziti. Pravijo, da ko tak šofer pride zvečer domov, se mu zdi, da še vedno sedi na svojem prostoru na avtobusu. Tako silno gre to na živce. Tudi sprevodniki nimajo lahkega opravila. Ti namreč celi dan stoje na nogah in po letih dobijo krčne žile in vsled tega mora marsikateri predčasno zapustiti službo. Kdor je že kdaj videl strojnega stavca pri delu, si predstavlja, kako je to prijetna služba. Sedi lepo na stolu in tipka. V resnici je pa to zelo naporna služba. Poleg stavljenja mora vedno paziti na stroj, ako v redu funkcionira, sluh mora imeti silno čuječ, da takoj stroj ustavi, ako le malo drugače zahrešči kot bi sicer moralo. V, nasprotnem slučaju lahko prejme oel curek razbeljenega svinca na glavo. Zdravniki so konštatirali, da je pri strojnih stavcih zelo veilik odstotek živčnih motenj. Varilci, kateri vtrrijo z električnimi aparati, morajo nositi očala, sicer bi oslepeli. Toda žarki vplivajo tudi na život in oni, ki imajo samo ta opravek, morajo nosti na sebi usnjene suknjiče, ki so nalašč prirejeni, da žarke odbijajo. Prilepljanje etiket se zdi, da je lahek posel. Dasi imajo naprave, katere mehaničnim potom etikete napravijo vlažne, gre to baje prepočasi od rok in dekleta, ki vrše ta posel, raje oblizujejo z jezikom, ker je hitreje. Taka dekleta imajo popolnoma gladke jezike ter dostikrat nimajo teka in včasih celo obolija Vsak poklic ima svoje težave. Ponora vas pri Grosupljem. Na kraju, ki je označen z križcem (X) je znana nanovoodkrita jama župan* Permeta. Moda Danes prinašamo sliko elegantne in praktične obleke, ki se lahko po potrebi spremeni. Kot material se lahko uporabi crep satin ali crep de chine. Bolero — telo je ravnotako kakor rokavi okrašeno z gubami. Nagubani spodnji del telesa se veže z jopičem, ki je ravnotako naguban. Lahka črta iz enakega blaga predstavlja pas. Obleka je spredaj odprta in se lahko uporablja različna spodnja obleka. Kombine, kateri je spredaj okrašen s srebrnimi ali zlatimi čipkami, napravi zelo eleganten vtis. Lahko se uporablja tudi rožnata crep de chine spodnja obleka ali beli crep georgette s črnimi robovi. Dalje prinašamo: 1. Dekliško obleko iz plavega velourja, okrašena z robom iste barve. 2. Otroška oblekca iz citronskormene kas-he, vezane z rdečo in plavo volno. Ovratnik in manšete so obložene s kožo ruske vidre. — 3. Obleka iz peščenobarviiega jerseya, spredaj nabrana, ovratnik je iz plavega usnja. — 4 Obleka iz plavega jerseya, nabrana, lišp je rdeč. Obleka se lahko i/gotovi tudi iz rdečega blaga s plavim lišpom. Gospodlctrstvo Zaposlenost industrije v Sloveniji. Ljubljana, dne 26, septembra 1927. Konjunktura industrije v Sloveniji je letos mat no boljša kakor lani. Razvidno je to predvsem iz rastoče porabe premoga v industriji kakor tudi povečana oddaja toka velikih elektraren v tekočem letu. žalibog ne moremo dati točnih podatkov o zaposlenosti industrije, ker nimamo natančnih podatkov, saj je znano, da je naša statistika zelo pomanjkljiva. Oddaja premoga naši industriji je znašala v prvi polovici letos 280.418 ton napram 238.221 tonam v prvi polovioi lani ter 233.869 v prvi polovici 1925. V posameznih mesecih je industrija porabila domačega, slovenskega premoga (v tonah): 1927. 19-6. januar . , . . 43.587 39.140 februar . . . 43.809 34.209 marec . , , . 47.228 37.395 april . , . . 47.321 37.616 maj..... 50,553 40.918 junij .... 47.915 48.940 Na podlagi naših vprašanj pri vodilnih podjetjih moremo podati o zaposlenosti industrije sledečo sliko: Lesna industrija je boljše zaposlena. Kakor smo že pred nedavnim poudarili v tržnem poročal«, se kaže, da smo prišli pri lesu čez najhujše; cene izkazujejo sedaj tendenco lahkega naraščanja, Icar ni samo sezonskega ali podobnega pomena. Seveda stoji naša lc6na industrija pred izboljšanjem le v slučaju, če se bo prilagodila zahtevam kupcev, kar je nujno potrebno. Za lesno industrijo je važno, da je romunski les čvrst in je zato romunska konkurenca v Levanti popustila. Zlasti Levanta je za našo industrijo lesnih izdelkov kakor tudi za druge industrijske panoge zelo važen trg, ki bi lahko donašal velike koristi. V rudarstvu je zlasti končano reduciranje delavstva. Produkcija dola predvsem za notranji trg, ker Izvoz zelo stagnira. Tudi delno obratovanje v premogovnikih vedno bolj izginja. Rudnik svinca v Mežici je sicer poleti odpustil večje število delavcev, toda cene na svetovnih trgih so se sedaj ustalile in omogočajo neovirano obratovanje. V kovinski in strojni industriji je položaj neenak. Železarne so dobro zaposlene kljub zaključeni gradbeni sezoni, kar je pripisovati sporazumu s srednjeevropsko žeJezarsko industrijo o uvozu v našo državo. Livarne se imajo boriti s konkurenco državnih podjetij, strojne tova.ne ne obratujejo zadovoljivo. Industrija kos si prizadeva dobiti ruški in turški trg, kar pa jo nemogoče radi tega, ker nimamo trgovinskih pogodb s temi državami, kar občutijo tudi druge panoge industrije. Tekstilna industrija dela s polno paro kljub znižanju cen za surovine radi dviga bombaža. Ima naročil še za mesece. Ustanavljajo se nova podjetja: v Kočevju, Polzeli itd. P let fina industrija, ki se zelo hitro razvija, ima pretežno obrtni značaj, industrijska podjetja so n. pr. Hribar in Kune. Opaža se pa, da bi bilo potrebno za zadostitev potreb domačih tkalnic novih predilnic. Industrija usnja je normalno zaposlena. Industrija čevljev pa se ima boriti z močno inozemsko konkurenco. Cene usnju so se zadnjo tedne zelo podražile in je pričakovati tudi zvišanja cen za fabrikate. Kemična industrija, ki dela v prvi vrsti za Izvoz, je zadovoljivo zaposlena, vendar pa bi bilo želeti, da domači trg konkurira večje količine umetnih gnojil. Industrija papirja in lepenke obratuje normalno. Opaža pa s« zelo močna avstrijska in češkoslovaška konkurenca. Izvoz se ne more razviti. Že v članku »Za trgovsko pogodbo s Turčijo« smo omenili, da bi lahko mnogo Izvažali v Turčijo. Skupno lahko ugotovimo, da se je konjunktura v industriji Slovenije napram lanskemu letu zboljšala. Vendar pa ta konjunktura bazira le na povečanju tnzemskega konzuma. Izrvoz industrijskih produktov iz Slovenije pa je zelo padel in ni dosli izgledov, da bi se v kratkem povečal. Razstava in ©removanle govedi v Laškem ©kra?u. Dne 22. septembra t. 1. je priredil okr. zastop v Laškem za celi laški okra.i razstavo plemenske govedi murodolske pasme v šmarjeti pri Rimskih toplicah z namenom, da se pospešuje murodolska pasma, ki v tukajšnjem okolišu od vseh pasem najboljše uspeva. Razstave se je udeležilo 140 živinorejcev z 200 glavami plemenske živine. In sicer je bilo: 25 odrašenih bikov, 10 bikov od starosti od 6—18 mesecev, 120 krav (s svežim mlekom, brejih oziroma s teleti) in 45 telic nad 1 leto starosti. Posebno vrsto je tvorilo 30 krav in telic nakupljenih po tuk. okr. okr. zastopu meseca maja na Planini in Dobju in razdeljena med najboljše rejce. To živino sta pogledala strokovnjaka gg. obl. kmet. referent Černe in tajnik Kmet. družbe inž. Lah, in ugotovila, da odgovarja pasmi tuk. živine (murodolska), da je lepe zunanjosti, za pleme sposobna in za napredek tuk. živinoreje velikega pomena. V splošnem je bila živina prvovrstna, po večini sivopšenična. Posebno so se odlikovale občine Ma-rijagradee, JurMošter in Sv, T enart, kjer uspeva res prvovrstna živina murodolske pasme. Zato je tudi bilo izbiranje živine za nagrado zelo težavno, kjer je bila vsa živina lepa. če bodo sredstva na razpolago se bo v tej smeri napravilo še mnogo koristnega. — Za živ. odsek okr. zastopa Dr. Jerina- Likvidacija. Stavbna zadruga v Loscah, r. z. z o. z. je prešla v likvidacijo. Emisija novih delnic Celjske posojilnice. Poleg izdaje novih delnic z ozirom na valorizacijo povišuje Celjska posojilnica kapital od 4.687.500 na 5.000.000 Din z izdajo 3125 novih delnic nominale 100, emisijski kurz 135 tel rjuel. Tretie vplačilo il. lnic Obrtne banke. Za tro-mesečjo okt.—dec. se vrši vplačilo do konca oktobra. Podaljšanje je dovoljeno do 15. nov., ampak z 9% zamudnih obresti. Trgovinska pogodba z Madžarsko. Pogajanja so že zaključena. Madjarska delegacija bo zahtevala od svojo vlade instrukcije. Promet bolgrajske borze je znašal v pret. tednu 82 (prejšnji teden 38) milijonov Din. Stan,jo vinogradov na Štajerskem. Izredno toplo vreme zelo ugodno vpliva na zorenje grozdja. Dočim je prejšnji teden brani portugizec imel 15 do 16 stopinj sladkorja, ga ima ta teden že 18—19 stopinj. Zorenfe grozdja torei naglo napreduje. Še dva lepa, solnčna tedna brez drugih nesreč in imeli bomo blago, ki ga bomo lahko štelj med najbol jše. Ljudje zelo prodajalo mošt, ker nujno potrebujejo denarja, premožnejši pa čakajo na pretok, ker bo tedaj ponovno veliko vpraševanje po vinu. Cene novemu vinu. Cene se ravnajo po stopinjah sladkorja pri moštu. Oni, ki so zgodaj trgali in imajo slabeiše blago, bodo pač manj dobiii zanj. Cene so sledeče, seveda ne povsod enake, a povprečno se ravnajo po tem: 16—17 stopinj 4.50—15 dinarjev, 18 do 20 stopinj Din 5—6.50, 20 stopinj dalje 7 Din in še več. Sortirana vina imajo povprečno po Din 0.50 pri litru več. šmarnica in druga manj vredVia vina nimajo nobene prave cene, kupujejo to pijačo le oni gostilničarji, ki so zadovoljni s poceni blagom, če tudi je slabše kakovosti. Občni zbor Zveze mlinov v Sloveniji. Zveza mlinov v Sloveniji je imela dne. 26. t. m. v Ljubljani svoj redni občni zbor, na katerem se je razpravljalo o perečih vprašanjih mlinske industrije, ki je temeljnega pomena za naše narodno gospodarstvo. Ker je Zveza mlinov edina strokovna organizacija mlinske industrije v ljubljanski in mariborski oblasti, pri kateri je včlanjenih 47 srednjeveških mlinskih podjetij, morajo sklepi te korpo-racije zanimati širšo javnost. Iz poročila tajnika gospoda Z. Kneza, posnemamo, da preživlja mlinska industrija v naši državi ostro krizo že drugo leto, ki ima svoje vzroke v tem, da so produkcijski stroški jugoslovanskih podjetij previsoki, da bi mo- gla naša industrija uspešno konkurirati z inozemstvom. Visoka cena premog«, težka socialna bremena, ter visoki davki onemogočajo jugosl. podjetjem izvažati moko-ničlo v ono inozemstvo, kjer je v prejšnjih časih našla redni svoj trg, predvsem v Avstriji in Češkoslovaški. Madžarska ln tudi Romunija, sta vsled nižjih davkov in drugih bremen, kakor tudi vsled nižjih železniških voznin ter vsled ugodnejših pogodb zavzeli on« tržišča, ki so kupovala poprej našo ničlo. Posledica je deloma propadanje jugoslov. mlinov, deloma pa padec cen bele moke in strahovit konkurenčen boj ničle tukajšnje produkcije z vojvodinsko ničlo. Vsled težkega gospodarskega položaja je morala Zveza mlinov večkrat intervenirati v korist svojih članov ter so bile te intervencije deloma že uspešne, deloma pa šo niso dosegle želj enega uspeha. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da so ima polagati večjo pažnjo na izobrazbo mlinarskega personala, ker se je doslej orav malo »torilo v tem oziru. Po temeljiti in obširni debati, v katero so posegli razni navzoči, je predsednik gospod Franc Majdič iz Vira pri Domžalah, zaključil lepo uspeli občni zbor. Hmeljska kupčija v Češkoslovaški. Žatec, 23. t. m. Trgovina je prav živahna. Nalrupi na deželi se nadaljujejo, kupujejo tudi pivovarne iz Nemčije, švice itd. Cene so nekoliko narasle. Plačuje se pa prima: 2200—2850 kg, srednje dober 2000—2100, slab 1900—2000 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje je čvrsto. l&orssa Dno 26. septembra 1927. DENAR. Na ljubljanski borzi je Berlin kljub mednarodni čvrstosti in višjemu kurzu v Zagrebu danes za ključen po 13.53 in 13.53. V Zagrebu je Italija čvrstejša. Danes je bilo privatnega blaga dovolj. Narodna banka je dala le Curih in deloma krila potrebo v devizi London. Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.79—22.61, Berlin 13.509—13.530 (13.58—13.52), Curih 10.94— 10.97 (10.955), Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), London 276.65—276.85 (276.45), Newyork 56.64 —56.84 (56.74), Praga 168.05—168.&5 (168.45), Trst 308.375 —310.375 ( 309.375). Zagreb. Amsterdam 22.7925—22.8525, Berlin 13.53-13.56, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.9025-8.0225, London 276.05—276.85, Newyork 56.647— 56.847, Pariz 222—224. Praga 168.025—168.825, Trst 809-311. Belgrad. Berlin 13.53—18.56, Budimpešta 9.93 —9.96, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.90-8.02, London 276.05—276.85, Newvork 56.61—56.81, Pariz 222.80—224.30, Praga 168—168.80, Trst 308.75— 310.75. Trst. Belgrad 32.30—32.35, London 89.25— 89.30, Newyork 18.32—18.345. Pariz 71.80—72. Čarih. Belgrad 9.13, Berlin 123.62, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.22, Dunaj 73.11, London 25.245, Newyork 518.625, Pariz 20.85, Praga 15.37, Trst 28.29. Sofija 3.75. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.85, London 34.49125, Milan 38.62, Newyork 708.70, Pariz 27.815, Varšava 79.17. Valuto: dolarji 706.50, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.995. Praga. Devize: Lira 189, Belgrad 59.45, Pariz 132.375, London 164.20, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176.125, Berlin 7.40, London 276.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani so StTojne ponujane nadalje po 70, Kranj. ind. iskana po 415. 'V Zagrebu drž. papirji čvrsti. Slavonija čvrsta. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 140 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 d., Strojne 70 bl„ Vevče 135 den, Kranj. ind. 415 den., Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50, agrari 54—56, vojna odškodnina zaklj. 389—390, okt. 392 den., november 396 bi., Hrv. esk. 91, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140, Šečerana 565—570, Drava 570, Slavonija 16— 19, Trbovlje -182.5-492.5. Belgrad. Narodna banka 5.110—5.300, vojna odškodnina 387—388, sept 387.75—391, okt. 395— 401, 7% invest. posoj. 84—85, agrari 54. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.05, Zivno 107.50, Hrv. esk. 10.75, Hipo 6.75, Alpine 48.75, Greinitz 5.60, Leykam 11.60, Trbovlje 61.20, Kranj, ind. 50, Slavonija 1.70. BLAGO: Ljubljana. Les: Buk. plohi neobroblj. 80 mm, od 2 m naprej, 20 cm šir. naprej, I., II. fko vagon meja po 530, deske smreka-jelka 20, 25, 30, 40 ram I., II., III. iponte paral. 71—2 cm koničasti, fko v. naklad, post. po 470, suho buk. ogle vilano, lko vag. naklad, post 1 vag. po 88, suha buk. drva, fko vag. naklad, post., 1 vag. 10.50; zaklj. 4 vag., tea< ilonco nespremenjena. , D e ž, p r i d e 1 k i (vse samo ponudbe, slov, post., ml. tar., plač. 30 dni, dobavo : llica bučka 78-79 kg, 2m&0-842.50 ista ^ oktober 350-853.50, sromska 78-79 kg, 2%, 337-339, slav. 78-79 kg, 2%, 334 - 338 koruza bačka nav. vozn. 245-250, ml tar. 2-10-245 moka 0 g fk« Ljubjuna pri odjemu cel. vag., pla«. po prejemu 490; zaključek -; tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica bačka 78-79 lig, 2%, 297.5, banašk« 78-79 kg, 2%, 290-29o, slavonsk« 78-79 kg, 2%, 290-295, sremska 78-79 kg, 2%, 292-295; rž bačka, 72 kg, 2%, 280-285; oves baa, 202-5-205, sremski 205-210; fižol beli bački, prebran, 2%, 320-325; koruza bačka 203.5—206, sus. 10 190-192.5, 12-2 217.5-219, 3-4 210-212, ba-naška 197.5-200, 12-1 187.50-190, sr. suš. 10, 190-192.5; ječmen bački 65-66 kg, 255-200, sr, 255-260; moka 0 g bačka 425-437.5, št. 2 bačka 407.5—415, žt. 5 bačka 380- 390, št. 6 bačka 327.5— 337.5, it. 7 bačka 270-280, št. 8 bačka 205-210; otrobi bački v jutavrefah 175—177.5, sremski 175-h 177.5, slav. 175—177.5. Tendenca neizpremenjena, Proniot: 1 vag. pšenice, 42 koruze, 3 moke, skupaj 46 vag. . 27. jn 28. borza radi praznika ne posluje, 27. in 28. borza radi praznika ne posluje. Trst. Terminski kurzi. Sladkor fini kristalni 100 kg dec. marec 140, april avg. 145 lir; v funtih šterlingih okt. dec. 15 2, ti; dec. marec 14 13, 16—■ 15 3, 16; apr. avg. 15—15 1, 16; likv. kurz okt. dec. 15 2, 16—14 10, 16; nov. marec 1-10. 136 lir, v funtih 15 3, 16-15; april avg. 145. 13(i lir, v funtih IS 14, 16—15 6, 16; kava: za 100 kg v lirah; zaklj, kurzi sept. likv. kurz 520, doc. 486, 495, 400 den.} marec 478, 185, 481, maj 475, -185, 480, julij 475, 485, 480; dec. 480—494, marec 478—486, maj 474— 477, jul. 470-477. Dunaj. Tendenca neizpremenjena. Notirajor Wiener Boden 30—40, morchreldska rž 28.50—29; prodano j p 23 vroč po 80 kg pšenične moke p0 61.50, amerikanske patentne moko pa i>o 66.25 sn lingov. Budimpešta. Madjarski žilni tpg je začel z do* brim poslovanjem. Uradno notacije so bile: MadJ, pšenica okt. 30-36, 30.20, zaklj. 30.18—30.20, marec 32,98, 32.88, zaklj. 32.8fi-32.8H, rž okt. 28.44, 28.60, zaklj. 28.56—28.58, marec 30.32, 30.10, zaklj. 30.08—1 30.10; koruza maj 25.10, 25.08; zaklj. 25.10—25.12, julij zaklj. 25.70. Cliicago. Poročilo je izostalo radi motenja prf brezžičnem oddajanju. _i LjubSjanska porota. ROP V PRESTRANKU. Včeraj dopoldne se je vršila sodna razpravi jesenskega porotnega zasedanja. Razpravljalo se jer o krivdi enega soudeleženca pri znanem ropu na italijansko blagajno v Prestranku aprila meseca leta 1926. Zagovarjati se je moral leta 1905. rojeni Rajko S a m s a. Senatu je predsedoval v. sod. s< A n 11 o g a , votirnla pa sta s. s A v s e c in s. s< S a j o v i c. Državni pravduik je bil L a v r e n č a k, obtoženca pa je branil dr. C e p u d e r. Odvetnik dr. Cepuder je takoj v začetku predlagal, da naj so javnost izključi od razprave. Temu .predlogu se jo' pridružil tudi državni pravnik. Po končani razpravi se je razglasila sledeča razsodba: Rajko Sarnsu, samski strojni delovodja, obtožen, da se je v medsebojni zvezi in po dogovoru s štirimi roparskimi' tovariši dne 3. aprila leta 1926. v Prestranku pri Postojni udeležil napada na blagajno uradne železniške postaje Prestranek—Mategna, da je oborou žen s pištolo delal nasilje petim italijanskim uradnikom ter da je sodeloval pri ropu 152.581 lir, je krivde ropa oproščen. Razlog: Porotniki so edino stavljeno jim vprašanje zanikali z 10 proti 2 glasovoma. Razprava je bila zaključena že opoldne. Spori NEDELJSKE VOZAŠKE IN JAHALNE DIRKE. Dočim je sobotnim dirkam prisostoval veSw noma le ožji krog interesentov za konjski šport, jel nodeljsko popoldne izvabilo na dirke velike množice občinstva. Že redni vlak proti Zidanemmostu je bil čezinčez prenapolnjen, sledil pa-mu je čez pet minut še poseben vlak. Tudi vso ceste iz Ljubljane proti vojaškemu vežbališču so bile polne, tako, da se je zbralo ob pričetim dirk nad 10.000 gledalcev na vsem velikem prostoru. Vendar je treba reči, da bi bil sobotni spored dirk za širše občinstvo mnogo/ zanimivejši kot nedeljski sj>ored, ki je nudil ve3 zanimivili točk predvsem za ožje interesente konjV skega športa in zajahače. V sobolo je program prf! vseh točkah nudil dosti napetosti, izvršile so so tri točke dirk z vozovi in še galopna dirka, vse štiri točke so nudile skoai in skozi napete momento tudi Mark Twain: ■ Vr!e si govoril in jaz ti verujem, pa najsi je tvoja majhna glavica zdrava ali zmešana, dečko. Ampak vseeno je, ali je ta prost tiski lopov v resnici tvoj oče ali ne; ne bo to dobil y roke, da bi te prekli- njal in pretepal, kakor je zagrozil, in zavoljo tega ostani rajši pri meni.« »Saj bom, saj bom — ne poznam ga, sovražim ga, in rajši umrjem, kakor bi šel ž njim.« »Potemtakem je stvar v redu in vsaka beseda je odveč.« »Ej, hočemo videti!« je zakričal stari Kanti in stopil mimo Hendona, da bi pograbil dečka; »če noče iti izlepa, pojde pa izgrda ...« »Ako se ga samo dotakneš, ti poživinjeni izvržek, te nataknem na meč kakor kako gos!« je zagrozil Iiendon, mu zastavi pot in položi roko na ročaj svojega meča. Kanti se je umaknil. »Sedaj pa vedi,« je nadaljeval Hendon,« da sem vzel fanta v svoje varstvo, ker je taka svojat kot si ti, hotela grdo ravnati ž njim in bi ga morebiti celo ubila; in mar misliš, da ga bom sedaj zapustil in prepustil še hujši usodi? Kajti ako si res njegov oče ali nisi — in odkrito povem, da mislim, da je to grda laž — za takega funta kot je ta, bi bila poštena hitra smrt vse boljša kot življenje pri taki surovini kot si ti. Pojdi torej svojo pot, in kar hitro; nisem preveč potrpežljive narave in prazno govoričenje mi ni všeč.« Stari Kanti je tiho preklinjajoč in grozeč odšel in izginil v množici izpred oči. Hendon se je podal s svojim varovancem po trojnih stopnicah v svojo sobo in naročil, da naj mu prinesejo večerjo. Soba je bila siromašnn, je imela borno posteljo in nekoliko drugega starega pohištva, razsvetljevalo pa jo je dvoje slabih sveč z medlo svetlobo. Mali kralj se je vlekel do postelje in se ves utrujen in izmučen od lakote in utrujenosti neutegoma ulegel. Bil je skoraj ves dan na nogah in tudi dobršen del noči, saj je bila že tri ura in ves ta čas nI imel grižljeja v ustih. Zaspano je zamrmral Hendonu: >Pokliči me, prosim, kedar bo miza pogrnjena,r je rekel in nagloma trdno zaspal. Nn Hendonovem obrazu se je prikazal rahel nasmeh m rokel ie sam pri sebi: 111=1113 ?SF B E >-*■ sr w Ost:-1 S' 5 jš( c M SgS- o' g" M* i < 1 o » V> S" ° S w g- W g X K, W U is a § * S S' 2 fe ^ « " o 1 I P <8 £8 3 5. i =■<8 1 o I e 2 ® II E w 2. n S<

- a to 2. o O t£> S- B P ir < as t—, W M i" K g • m — <3 5 H P (U K W rf- g t.S n s I S S 3 S 3 S- § f » i5 fr. m one, ki se sami ne bavijo s tem Športom. Bilo bi v\to umestneje, da bi se bil program obeh dni »menjal. Dirke vozačev spremlja občinstvo vedno z največjim zanimanjem, ve* čas se vrši napeta borka ■ned posameznimi vozači, ki se love in prehitevajo jx tik pred ciljem se Se odigravajo momenti napete »jrbe, kdo bo prvi prevozil skozi cilj. Nedeljski program je imel predvsem točke, ki so pokazale izurjenost jahačev in dresuro konj, česar.pa Širše občinstvo ni spremljalo s tolikim zanimanjem in poleg :ega izvajanje ni bilo od vseh strani dobro vidno, ker so je vršilo v bližini glavno tribune Kot prva točlca se je izvršila velika slovenska tirka. Za zmagovalce so bile razpisane štiri nagrade so Bin 2600.—, 1200.—, 800.— in 400. Dirka je obsegala dva heata. Prva je prevozila progo ft-letna iobtla Bessie, g. VVedtzla v 1.38.7 in 1.37.5 (1740 m). Drugo mesto je dosegla 4-letna kobila Dolly iz kobilarne Turniš v času 1.32.2 in 1.35.2 (1780 m), tre-:je 3-letna kobila Originell, last Fr. Skoberneta v •asu 1.417 in «41 (1800 m), četrto 6-letna kobila iogdaj, last Iv. Koražie v času 1.34.2 in 1.35.2 ;i780 m). Za tem je sledila preizkušnja dresure jahalnih sonj. Na malem prostoru so izvajali jahači in jaha-iice različne točke jahanja v kasu, galopu in skoku jez zapreke. Po drugem heatu slovenske dirke je !zvajal g. podpolkovnik W. Seunig z znano izvežba-lostjo olimpijski program za šolsko jahapje. To :očko so spremljali z zanimanjem predvsem jahači. G. Seunig je jahač mednarodnega slovesa in si je priboril že več prvih nagrad pri mednarodnih tekmovanjih. Gotovo bo tudi letos z uspehom zastopal naš konjski spori na olimpijadi. Dirko je zaključila tolažilna handicap dirka, kjer je dosegel prvo nagrado žrebec Gjurko, last g. A. Pavlina v času 1.35, drugo Poca, last M. Vajdiča v času 1.50, tretjo konj Nandi, last Jul. Novaka v času 1.50.4. Na dirko so prispeli ndeleženci tudi iz Maribora in ljutomerske okolice, kjer je v Sloveniji konj. ski spori še najbolj razvit, škoda je, da se publiki ni nudilo zanimivejšega programa, kar bi bilo vsekakor v interesu takih prireditev v bodoče. Tudi vsa organizacija prireditve ni bila najboljša. Dirkam je prisostvoval kot"zastopnik kralja iiv. general Kalafatovič, vel. župan Vodopivec, vladni komisar dr. Mencinger ter zastopniki številnih vojaških in civilnih oblasti. HITZL PR1B0RTL KUPO »MARBURGER ZEITUNCk. Včeraj dopoldne se je odigrala med prvakom Slovenije g. Levrerjem in njegovim najastrejšim nasprotnikom g. Hitzlom zaključna runda za kupo »Marburger Zeitungc. V zanimivem in trdem boju je Hitel nadvladal Leyrerja in si prisvojil prehodno darilo >Marburger Zeitungc. Izid srečanja 7:5, ?: 5, 0: 6, 10: 8, ki je zahtevalo dveurno ostro borbo, priča o približno enakih močeh nasprotnikov. Zmago pa je pripisati vztrajnosti mlajšega konkurenta. >HIDR0PI,ANSKA TEKMA V BENETKAH«. V nedeljo se je imela v Benetkah vršiti med-larodna tekma hidroplanov za Schneiderjev pokal. Dirkalna proga je bila na Lidu in ima obliko trikotnika. Proga je dolga 50 km in jo je moral vsak eknjovalec preleteti trikrat. Amerikanci se tekme liso udeležili, tako da so tekmovali samo 3 angle-iki m 3 italijanski hidroplani. Angleški hidroplrmi 10 prispeli v Renetke na posebni ladji »Eagle«. Že sri treningu so bili doseženi lepi rezultati. Dose-lanji hitrostni rekord je francoski: Bonnet 418 km ia uro, svetovni rekord za hidroplane je pa 417 km ja uro: major de Rernardi. O sami tekmi smo dobili sledeče brzojavno poročilo. Nedeljska tekma je lila preložena na ponedeljek. Gledalcev je bilo v ledeljo 100.000. v ponedeljek pa 50.000. Startali so 5 Angleži in 3 Italijani, na cilj pa sta dospela samo 1 Angleža. Schneiderjev pokal '.je dobil Anglež Lt. 5. N. Websfer, ki je dosegel na avionu Supermarine 35 z motorjem Napier na uro brzino 476 km. TUNNEV OSTANE SVETOVNI B0KSERSKI PRVAK. -V kratki notici je ^Slovenec« to že omenil. Končan je boj; bil je, kakor beremo, gotovo najhujši v zgodovini boksa. Tragičen je bil izid za Dempseya. V sedmi rnndi je z mogočnim udarcem vrgel Tunneya na tla; 14 sekund je ležal ta na tleh, 10 sekund pa zadostuje za k. o. A Dempsey je stal 5 seknnd nad Tunneyem. biti bi bil pa moral v nevtralnem kotu. In ko je bil tam. je ležal T. še 9 sekund na tleh; to je bilo premalo, boi se je nadaljeval, Dempsey je_ divje napadal, pa ni več zmogel. Zmago so pripisali lunnejru, po točkah; sedem run d so pripisali njemu, 2 Deinpseyu, 1 je bila neodločena. Dempsey je prišel prvi nn oder; velikansko ploskanje, ki se ponavlja, ko nastopi Tunney. 100 tisoč mož je bilo v začetku gledavcev, pa so prihajali še kar novi., nazadnje jih je bilo gotovo 160 tisoč do 170 tisoč. Vse razsvetljeno, boj se je vršil ob osmih zvečer. Avtomobili, aeroplani, žarometi, fotografi, vpitje; mislil bi, da je vse rnorelo. Alkohol je tudi prišel do svojih pravic, prohibicijski agenti niso bili tako natančni kot sicer. Stave, glaseče se prej 7: 5 za Tunneva, so bile slednjič 6: 5 za Demp-seya. Veltko je vplivala Tunneyeva nervoznost, dočim je bil D. prav vesel in dobre volje. Čez četrt ure po prihodu obeh tekmecev so bile formalnosti končane, in začelo se je. V prvi in v drugi rundi D. napada, T. se pa izborno brani, prav tako v tretji. Četrta runda pravi, da uporablja D. staro svojo taktiko in da hoče doseči odločitev c močnimi udarci na telo nasprotnika; T. pokaže rečjo mnogostranost in si nabira točko za točko. D. ima rad tesni boj telo ob telesu, T. mu je tudi v tem kos. Peta runda je* Tunneyeva, šesta Demp-*eyeva. Pride sedma runda, dramatični višek boji>: Zapisali smo, kako je zgubil D. pel dragocenih sekund in s tem ves boj. V osmi rundi D. napadu in podi nasprotnika med vrvmi sem in tja, a T. se izborno krije in preide slednjič popolnoma nepričakovano iz defenzive v ofenzivo. Udari Dempseya, ta pade na tla; namesto da bi ležal par sekund in se malo odpočil, se pa takoj dvigne in iznova napade. T. je vedno boljši. D. krvavijo oči. V deveti rundi se-zateka krvaveči I). k boju iz bližine, a ne more dosti več, ves je ;>groggyc, kakor se glasi bokserski izraz. Deseta, runda je boj obupa, oba nasprotnika hočeta doseči' zmago z k. o.; oba sta tako zmago napovedovala, nobeden je ni izvojeval. Udarci I)emp-seya postajajo vedno slabejši, in semintja se opoteka, ko naznani gong konec boja. Zopet je zmagal bokser nad borivcem, znanstvena bokserska metoda nad divjo napadalnostjo. Dempsey je imel zase dva činitelja. ogromno ener-dijo in nadčloveško odpornost proti udarcem, drugo je bilo na strani Tunneya. Dempsey je bil dosti boljši kot lani. vendar ne še dosti dober za Tun-aeya. Po boju je dejal Tunney: >'Moj tekme« j« to-ril tipični I)empw>vev boj. Izborno sv se zabavala, in mislim, da se je občinstvo tudi.< Dempscy je dejal o sTojem porazu: »To spada k našemu roko-ielstvu.< Skupni dohodki so dali 2,800.000 dolarjev. T. iobi od te vsote 1 milijon. D. 450.000 dolarjev, imeriška davčna blagajna 260.000, blagajna države Hlinois, kjer se je boj vršil (Chicago), 235.000 dolarjev. Ostalo je pospravil Tex Rickard, plačavSi še režijske stroške. Tunney je Irec, katolik, rojen v Ne\vyorku. Po lanski zmagi v Filadelflji so ga zolo častili; meslo Newyork ga je imenovalo za častnega meščana, ameriška mornarica za častnika; pa še drugače so ga odlikovali. Veliki pisatelj Bernard Shaw je njegov dober prijatelj; oba sta Irca. Podamo še kratek pregled dosedanjih uspehov obeh bok.serskih prvakov: Dempsey se je boril doslej v 80 javnih bojih; z k. o. je zmagal 48krat; T. je od 62 bojev dobil 30 k. o. zmag; D. boksa 13 let in se je boril javno v 398 rundah, T. 9 let in 456 rund. Dempsey je star 32 let, T. 25 let; ob začetku boja je tehtal 89 kg, T, 85 leg. NEKAJ NOGOMETNIH TEKEM. Slovan-Hermes 3:2, Primorje-Jadran 4:0, Ju-goslavija-Ogrska 5:11, Hašk-BSK 3:3, Ogrska-Av-strija 5: 3, Drniaj-Budimpešta 2:2. SK Jadran. Danes ob 20. uri seja v Narodni kavarni. Jntri od 16. ure dalje trening na igrišču — Tajnik. SK Maribor—Viktorija (Zagreb) 3:3 (2:1). V nedeljo je gostovala v Mariboru zagrebška Viktorija. Z ozirom na njene zadnje rezultate, dosežene v Zagrebu, je bilo pričakovati, da bo tekma nudila dober šport. Toda nedeljska tekma je v tem oziru razočarala. Igra je bila zelo medla, mestoma naravnost šablonska. Maribor je igral »aztrgano, brez vsake zveze. Kombinacije ni bilo videti. Napad je igral le s posamezniki. Tudi krilska vrsta je bila izpod svoje forme in se uveljavljala le defenzivno. Ugajal je edino Košenina. Obramba je imela mnogo posla in le z veliko težavo branila nasprotnikove napade. Tudi Zagrebčani niso nudili mnogo. Dobei je bil sredn ji krilec. Napad igra kombinatorno dobro, pred jjoaJom pa odpove. Tako je v nedeljo zamudil več lepih šans in Maribor se ima zahvaliti samo sreči, da ni bil občutno poražen. Potek igre: Maribor ima početek. Odprta igra z menjajočimi se napadi Srednji krilec Maribora dvakrat faulira v sredi. Prosti strel izrabi V. in da prvi goal. 0:1. Maribor ripostira, desno krilo centrira, leva zveza z glnvo izenači 1:1. To je bil edini lepi goal dneva. Odprta, počasna igra. Foul za Maribor. Prednji napadalec solira, goalman zapusti svetišče, desna zveza Maribora zabije iz offside goal, ki ga sodnik ne prj zna. Zagrebčani napadajo, toda vsi napadi se navadno končajo v autu. Lpvo krilo Maribora centrira daleč nazaj, zveza ujame ŽQgo in strelja iz 20 metrov na goal. Vratar se strela ni nadejal in spusti lahko žogo. 2:1. Polčas. Ista igra. Center Maribora zviša na 3:1. Zagreb ripostira in doseže po lepi kombinaciji 2. goal. Center Maribora solira, žoga se odbije od branilca in vratarja v prečko nazaj na polje. Leva zveza starta in tolče na prazni goal. Sodnik neupravičeno prisodi offside. Maribor se pregrupira — brez uspeha. V. stalno napada, pa ima smolo. Proti koncu se posreči izenačiti. Sodil je g, Nemec. Obisk srednji. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstico I-SO Din alt vaafca beseda SO par. Na|man|it oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se ra£una|o vlit, Za odgovor soamko' Na vpraian|a brea znamke nc odgovarjamo I Uub§?ar»a v leseni. HIGIENSKA IN GLEDALIŠKA RAZSTAVA OSTANETA ŠE ODPRTI. Kakor je bilo pričakovati, je obisk na jesenski pokrajinski razstavi v nedelio dosegel rekordno število. Razstavo, kateri je bilo ta dan priflru-žona še razstava konj, je posetilo n ad 15.000 ljudi. Dopoldrie ie bila prava gnječa na razstavnem prostoru, obiskovalci z dežele pa so se predvsem zanimali za konjerejsko razstavo, ki je letos po kvaliteti gotovo prekašala lansko. Tudi včeraj, ko je bil zadnji dan razstave, je prišlo še mnogo obiskovalcev z oddaljenejših krajev. Vreme je bilo letos v primeri z drugimi leti res ugodno in bo gotovo tudi pripomoglo k lepšemu uspehu te prireditve, ki se od leta do leta lepo izpopolnjuje in postaja važen faktor za naše narodno gospodarsko življenje. Letošnja razstava je s svojim vrtnarskim, sadjarskim in kmetijsko-strojnim oddelkom dosegla popoln uspeh. Posebno za naše sadje je bilo mnogo interesentov tudi iz tujine. Vsled velik.-g3 zanimanja in številnega po-sečanja je uprava velesejma sklenila, da se podaljšata gledališka in higienska razstava do ponedeljka 3. oktobra. Vse, ki se interesirajo za ti dobro uspeli razstavi, opozarjamo na ta sklep uprave. Razr.tava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 1. do 6. ure zvečer. Vstopnina v gledališko razstavo znaša 2 Din. Prosvetna društva, šole in druge korporacije, ki prijavijo upravi velesejma svoj obisk, dobe znižano vstopninp po 1 Din za osebo. Začasni dohod na razstavi jc preko sejmišča skozi glavni vhod na Gosposvetski cesti. Drugi oddelki razstave pa so bili včeraj zaključeni. Po dosedanjih izkušnjah ho drugo leto razstava gotovo še pomnožena, z novimi oddelki našega gospodarskega in pridobitnega življenja. Škoda bi bilo, če bi se kak del razstave organiziral drugo leto v zmanjšanem obsegu. Z nadaljno podporo naših kmetijskih strokovnjakov, ki so dosedaj vestno pokazali veliko smisla pa tudi požrtvovalnosti in truda, bo mogla uprava to našo, za razvoj slovenskega narodnega gospodarstva važno institucijo, od leta do leta smotreno izpopolnjevati. Poleg upravnemu odboru gre za lep razvoj doscdanjfh razstav zasluga tudi našim kmetijskim strokovnjakom, ki so z dovoljnim interesom ves čas pomagali k uspehu. Na konjsko razstavo je bilo prignanih letos veliko dobrega materiala iz vseh krajev Slovenije. Konje sta ocenjevali dve komisiji obenem s precejšnjo strogostjo. Najlepši konji so bili odlikovani z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Končna ocena komisij zaenkrat še ni bila objavljena. Večina razstavljalcev je prejela tudi denarne nagrade. Z največjim zneskom po 300 Din so bili odlikovani; Ilirija (J. Lenarčič, Verd), Luca 2 (Lenarčič, Verd), Draga (F. Zemljič, Ljutomer), Ferdo (M. Filipič, Stara nova vas, Ljutomer), Kora (F. Torič. F-rankovci-Oimožl, Linda (F. Torič, Fran-kovci-Onnož); po 250 Din: Cila (F. Molj, Vogle), Gidra (F. Kovačič, Cven-Ljutomer), Bistra 14 (J. Lenarčič, Verd), Napolitano-Allah 6 (J. Lenarčič, Verd), Dragolina (A. Jurša, Gpr. Radgona), Visla (E. Skerget, Središče). Čila (L Babič, Loperšiče-Ormož). Nagrade po 200 Din je prejelo 9 lastnikov, po 150 Din 13, po 120 1, po 100 25 lastnikov. Dež, ki |'e ves čas še zadosti prizanašal razstavi, je v nedeljo zvečer premotil življenje v Malem Pratru. Bil je zvečer prav skozi in skozi poln, prve kaplje, katerim je pozneje sledila velika ploha, pa so prepodile velik del obiskovalčev v mesto. Tako je dež preprečil veselo rajanje, pa tudi prav sejmski hrup in dirindaj, ki bi bil vladal ta predzadnji večer na velesejmu. T»ais:večLovania Naši« se je ženska ročna torbico. Dobi se Mala čolnarska ulica št. 7. Gospod duhovnik, ki jc dne IS. sept. v vlaku pomotoma vzel napačni zavitek, dobi svojega na Resljevi cesti 26 (ne 20) v pritličju. PLETILJA s svojim strojem, vešča vseh del, bi sprejela delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7569. FANT Priden in P°" THIS I gten — išče službe hišnika, sluge, tekača ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Vesten« 7577 800 Din nagrade dam onemu, ki mf preskrbi dobro, stalno službo. Naslov pove uprava pod štev. 7572. Skladiščnik trg. izobražen, vajen vsakega dela, išče službe takoj. Ponudbe pod šifro »Skladiščnik 39« upravi. POŠTEN MOŽ trezen in zanesljiv, išče službe hišnika, voznika, hlapca pri posestvih ali pa za druge slične posle. Ivan MLAKAR, Drnovo, p. Leskovec. 7564 Trgovski pomočnik mlad, z dobrimi spričevali ter z znanjem srbo-hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo. - Cenj. ponudbe prosi na upravo pod šifro: »Agilen« 7550 VAJENEC za krojaško obrt išče učnega mesta. Iv. Mlakar Drnovo 31, p. Leskovec. VENEČAR 5 delavci se sprejme pri FERD. KOSTER — vinograd Počehova — Lajteršberg, Maribor. Gostilno in trgovino oddam v najem blizu Ljubljane, in sicer meseca novembra. Potrebni kapital od 15 do 20.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Gostilna in trgovina« št. 7528. 2 krasni parceli na Vodovodni cesti, vsa ka okrog 1400 ma, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod št. 7519. Hiša v Račjem (št. 22) — s kovačijo in električno žago, se pod ceno proda. — Cena po dogovoru. Vprašanja na: ALOJZIJ MORAN, trg., Račje. 7514 Brinje dalmatinsko, lepo in čisto, nudi po 3.25 Din za kilo SEVER Sc KOMP., Ljubljana • Gosposvetska cesta 5, 7421 Semensko rž in pšenico dobite pri FRAN POGAČNIKU — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. KROMPIR na vagone razpošilja PETER ŠETINA, Sevnica ob Savi. 7565 Trgovski poslovodja poslovodkinja) se sprejme v konsumno društvo. Pogoji: trgov, izobrazba, praksa zadružnega poslovanja, nekaj kavcije. Nastop koncem decembra. Pismene ponudbe naj se pošiljajo Zadružni zvezi v Ljubljani, pod značko: »I. V.« 7574 UČENCA sprejmem za mesarsko in prekaje-valsko obrt. F. ZALAR, Bežigrad-Ljubljana. Kmečko dekle pridno, pošteno, najraje siroto (novinko), 14—15 let, sprejme za pomoč v gostilni in pri gospodinjstvu Ivan Novak, Št, Vid štev. 23, p, Lukovica. Mesar, pomočnika sprejmem, ki je zmožen v prodaji mesa na drobno. Vse drugo po dogovoru. Vstop takoj. Jakob JESIH, mesar — Šolski drevored, Ljubljana. SOBO separirano — v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe na upravo lista .pod šifro »Soliden« 7351. Qnhfl iši5e soliden go-3UUIU spod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Odvet. koncipijent«. Sprejmem UČENCA (učenko) na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7496. Avstro Fiat 24 HP, zelo pripraven kot lahek tovorni avto, ker sedeži demontagni, se jako poceni proda. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7543. Več sto kilogramov lepih namiznih jabolk ima naprodaj JANEZ ERZAR, Spod. Gameljnc p. Št Vid nad Ljubljano. Specer stelaže v Celju proda PETER ŠETINA — SEVNICA ob Savi. 7566 Fižol vseh vrst kupi po najvišji dnevni -eni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 7552 Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cenah 'orne, juvetlr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Bukova drva več vagonov, kupim. — Ponudbe na upravo pod: »Plačilo takoj« št. 7591. Ri, proso, ajdo In ječmen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA veletrgovina žita In moko InserSrajte v „Slovencu "S Sobo išče tehnik (elektr. luč!) Ponudbe s ceno upravi pod »Elektrotehnik« 7586. Gostilna! Dobro idoča gostilna na promet, kraju, v sredini Ljubljane, sc takoj odda, kdor odkupi inventar. Naslov v upravi: št. 7575 ABONENTI se sprejmejo na dobro meščan, hrano. Abonma dnevno Din 12.— in 17.— Restavracija »Pod Skal-co«, Mestni trg It. U. Poravnajte naročnino! DEKLICO 4 letno, oddam za svojo dobrim ljudem. Naslov v upravi lista pod: 7531. Najboljše za likanje prodaja Josip krec v Mariboru Samo-prodaja za S. H. S. Anton Fazarinc trgovec Zofka Fazarinc-Močnik roj Brinov c poročena Celje, dne 25. septembra 1927. Raiflas. Predstojništvo frančiškanske cerkve v Subo« tiči odda dela za preslikanje in dckoracijo cerkve, ki je zgrajena v romanskem slogu v dolžini 52 m, širini 10.50 m in 15 m visoka. Ena stranska kapela širina 9 m, dolžina 10.50 m, druga kapela širina 9 m, dolžina 6 m. — Podrobna pojasnila daje frančiškanski samostan v Šubotici. TVORHICAKCH.lHOU.BARKMKOKflRNEiAlMSTlICKlOA S^ \\\s ■ Z.02.LJUBLJANA //■/ / mam PRVOVRSTNi MAtERJAL-NIZKE CENEJI po znižanih cenah vsakovrsten suh, tasan irt žarjan les. Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. F(«£.N 3U&TAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12. ^lUibl^Av!.! flii se ho?ete temeljito osvoboditi prvina 311 Po vsej deželi gro vosela vest, da so je našlo novo srod-stvo proti revmi, protinu in i81 asu. Te grozne bolezni se vtihotapijo tako v uboino delavsko kočo kakor v prekrasni ftrnd bogatina, svojihžrteviSčejo povsod in pridejo povHom nepričakovano. Kdo Jih ne pozna -ce ne iz lastnih bolečin, pa vsaj po tarnanju bližnjega I Vsak ve. kako r , muke mora prennsnti rovniatični bo mk in kako nevarno morejo biti poslodico to bolozni. Bolečino se množo •/, vsakim dnom, na raznib mestih oteče,|o udje. roke in noge se sklln-čiio. da č»S6c se pojavijo posledice celo na očeji Dobi se pač vč sredstev, ki pa nf-inkujoio le pola sevalno. Sloviti zdrav iki so se z vietno trudili, da bi se vpešno bojevali prnii tem boleznim tor so nuili pol do zdravju v zdravljenja ■ pitjem, ki se InhUo i/.vrši doma in ki konečno osvobodi nbogega trpina mukanolnih bolečin Priliko vam dam. da se sami prepričate o tom, ker pošljem vsakomur, ki mi pifle popolnoma zasloni poučno razpravo in malo poskusnjo. To zdravljenje je m.šlo ie več tisoč pristašev, pridruJ.ite se jim tudi vi. vspeh vas bo presenetil in zadovoljni bodete. Avgust MKrzke, Berlin-WIlmersdorf Oruclisalerstranse 5. Abt. 310. zeleno francosko žganje je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cone. - Glavna zaloga: Vitomir DolinSek, agentura „Junipor" Celje, Gosposka ulica 26.