UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJKVA ULICA § — TKLEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 11-25 ta 31-2» — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina Itr, za inozemstvo 15.20 Lir EKLJUCNO ZASTOPSTVO za oeiase iz Kraljevine Italije tu —i—l fena Računi pri postno čekovnem zavoda: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubblicita di provenienza rtaliarm ed UMOVE PUBBLICITA ITALIAVA 8. SOLANO LJubljana Štev. 10-351 eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALLANA S. A*, MILANO. Limita ta attivita in Cirenaica a causa delle perdoranti avverse condizioni atmosferiche Bombe su Malta H Quartier Generale delle Forze Armate comunua in data dl 19 aprile il M*gTi'*nte boUettino di guerra n. 687: Lim J tate azlont dl pattuglia e di artiste rta in Cirenaica dove le perdoranti av- verse condizlonl atmosferiche e grandl tf*nipe*»te di vahhia hanno pure limitalo Tartivita delTavi&zinne Nella ^corsa ootte le baai aeree di Malta «»ono state nuovamente attaccate da no^tri bombardieri. Omejene operacije v Cirenaiki zaradi trajno neugodnih vremenskih prilik — Bombe na Malto davni stan Italijanskih Oboroženih Sil |e objavil 19. aprila naslednje 687. vojno poročilo: Ompjeno delovanje patrnl in topništva v Cirenaiki. kjer stalno neugodni vremenski pogoji in silni pvseeni viharji omejili tudi delovanje letalstva. V pretekli noči so nasi bombniki znova napadli b taNka oporišča na Malti. Bombardiranje Malte Rim, 20. aprila, s. O zadnjem leta skem napadu na otok Malto je bilo mogoče iz- vedeti našle Inje podrobnosti: Mnogo bomb po 2000 kg je eksplod ral o med skladišči streliva in torpedov v I^a VallettL Nastalo je veliko razdejanje in zaloge maltske obrambe so se znatno zmanjSale. Več bomb je treščilo tudi na stanico podmornic v trdnjavi Mauueled. Učinkovito je bilo zadeto skladišče poganskih sredstev v Gziri. Tam je nastal zelo obsežen požar. Oblake dima je bilo mogoče opaziti celo s Sicilije. Na letališčih v Luki in Gudi so bila uničena tri angleška letala, mel njimi neko torpedno letalo, hudo pa je bil poškodovan neki bombnik. Proslava praznika dela Rim. 20. apria s. Jutri bodo ob prilila praznika dela otvorili ori 61 zveznih poveljstvih 197 centrov za strokovno delavsko izpopolnjevanje ln 21 vzgojnih cen- trov. Pri otvoritvenih manifestacijah bode fašistično stranko zastopali posebni zastop_ niki tako v Gorizi Gijanni Cumini, v Zari pa Giuseppe Bastianini. Ducejevo priznanje pokrajinskemu tisku Rim, 20. aprila Duce ie sprejel predsednika novm^ke ustanove nacionalnetia svetni ks Cara Scorzo ter drrekturje pokrajinskih dnevnikov, ki pripadajo tei u6taoed*rt se je njihov gospo-• darMci položaj Duce je dal ob tej priliki i navodila za nadal:nje delovanje pokra jm-skih listov Pohval M je te liste m izjavi, da zasleduje njihovo delovanje z velrko po<70»r-novtjo rn simpatijo. (Piccolo). Znatno izboljšanje položaja učiteljev Izjava prosvetnega ministra o novih okrepili v prilog ljudskošolskega učiteljstva MIlan, 20 aprila, s. Prosvetrr minister Je dal posebnemu poročevalcu lista »Popo-k> d'Italia« nadvse zanimive izjave o novih ukrepih režima v prilog ljudskošolskim učr.teljem. ki so biM vključeni v položajno skupino B. Zakon je bil že predložen korporacijski zbornici in senatu v odobritev. Minister Bottai je pojasnil, da se bo na osnov, tega pravni, kakor tudi gospodarski položaj učiteljev bistveno zboljšal. Za italijanske učitelje se bo s tem prenehal položaj, v katerega so jih spravili prejšnji režimi ji spričo katerega so imeli vse obveznosti državnih funkcionarjev, zato pa nobenih prednosti. Odslej se bodo smatrali za prave državne uradnike z vsem prestižem, ki ga priznava faš stični režim državnim uradnikom in z možnostjo, da v svoji karijeri dosežejo 12. in celo 9. stopnjo v državni uradniški h jerarhiji. Spričo tega bodo moeli rudi kmečki učitelji doseći najvišjo položajno skupino, ne da bi jih bilo treba premeščatL Odslej bo le za 8 glav- Dar družbe Agip Rim, 20 aprla a Duce je sprejel nacionalnega svetnika Josipa Cobolll Giglia, predsednika družbe »AGIP«. ki mu je izročil znesek 500 000 lir Duce je ta dar razdelil takole: za vodovodne naprave po ljucLskrh stanovan j?k:'h hiSah v Maran u Lagunam v Vidmu 100.000 lir. za novo pralnico v Bazzanu v Bologn- in dograditev desinfekcijske stanice tamkajšnje bolnišnice 100.000 lir, za gradnjo des=nfekcijske stanice v Cosenzi 150.000 lir, za obnovo dečiesa nvetlKl v MontebeTluni v Tre\r-gu 75.000 lir in za obnovo dečieča zavetišča v Ca^lelfrancu v Trevisu 75.000 lir Počastitev italijanskega učenjaka v Budimpešti Bndhnpesta. 20. aprila s. V okviru posebne svečanosti je včeraj akademski senat vseučilišča v Koloevaru podelil Italijanskem*' akademiku ln rimskemu vgeučt liškemu profesorju Josipu Tucciu častni doktorat v fUolo#W stroki Ob priliki svečanosti |t bila prirejena komemoracija ve_ likemr madžarskemu^ raziskovalcu Aleksandru Krzmi Koro su Svečanosti se je udeležilo zastopstvo Italijanskega poslaništva v Budimpešti oemSki konzul ter najvišji zastopniki krajevnih oblasti Rektor Szentpeterv je pozdravil Eksc Tuceta kot naslednika madžarskega raziskovalca De. kan filozofske fakultete je v posebnem govoru obeležil znanstvene zasluge prof Tuc_ da Poudari je. da sta T*",J-- in M^-l^ialca postavili osnove za znanstveno nji Tibeta, nih mest. Bologno, Florenco, Genovo, Milan, Neapelj. Palermo, Rim in Turin treba uspešno dovršiti posebne natečaje, da se pridob namestitev v njih. V vsa druga mesta, med njimi tudi v 18 vseučiliških mest se bodo učitelji lahko premeščali na enostavno prošnjo. Z gospodarskega vidika prednost:, ki se bodo z novim zakonom priznale učiteljem, ne bodo nič manjše Doslej so imeli plače kakor uradniki v 13 in 12. položajni skupini. Po zakonu bodo napredoval; v 12., 11.. 10. in 9. skupino. V nekaterih kategorijah bodo poviški znašali po 4000 lir na leto. najmanj pa 600 lir. Vsem učiteljem bo omogočeno doseči skrajno gornjo položajno skupino v 8 letih službe. Državn; proračun se bo na osnovi tega zakona obremenil za 400 milijonov lir. kar je v sedanjih časih nedvomno velika žrtev. Učitelji bodo spričo tega tembolj hvaležn Duceiu. ker take ureditve svojega položaja niso ne zahtevali, ne pričakovali. Politika Švice Bern, 20 aprila s. Na kongresu radikalne stranke je včeraj govoril zunanj: minister Pilot. Opozoril je na ugodni razvoj odnošajev Švice s tujino. Nevtralnostna politika je izredno težavna, toda zvezni svet si s svojo zunanjo polit"ko na vse način© prizadeva, da bi bil iskren in trden obenem. Ideja nevtralnosti se je v notranjost: dežele docela afirmirala. Za to je blo treba mnogo dobro volje vsega prebivalstva. Bližnja bodočnost pa bo zahtevala še nadaljnjih žrtev. Problemi, ki povzročajo vladi največ skrbi, se nanašajo na državno obrambo, na oskrbo prebivalstva in na zaposlitev delavstva Barcelona, 20. aprila, s. Zastopniki »Baselske paroplovne družbe« so v tukajšnji luki prevzeli 2 030-tonski Tovorni parmk >Albulo«, ki bo prevažal življenjske potrebščine m drugo blago za Švico. General Mihov pri kralju Sofija* 20. Aprila *. Kralj Boris ie veemj sprejel noveea bolgarskega vojnefli ministra generala Mihova. Imel ;e z njim daljši razgevo*. Proslava Hitlerjevega rofstnega dne Velik govor ministra dr. Gdbbelsa na slavnostnem zborovanju v Berlinu Berlin. 20. aprila, s. Snooi 90 v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne priredili v berlinski Filharmoniji svečano zborov? ni3, na katerem je imel propaganini minist€r dr. Gobbeis govor, ki so ga prenaša.e vse nemške rad;jske postaje. Dr. Gobbeis je v svojem govoru vzpore-dil Friderika Velikega in .VdoJfa Hitlerja in je posebej govoril o sedemletni vo;n:. v kateri je veliki pru3k: kralj podal ponosen dokaz svojega političnega in vojaškega duha. Enako daje zgodovina Didi danes Hitlerju priliko, da v sedanti delikatni fazi svetovne vojne dokaže svoje vehkžene sile v njihovi borbi, će je nemški lu/o... je dejil lahko dokazal, da je njemu IJ n'^^>v-im zaveznikom rezervirrma vol.liu vloga na kontinentu, si te vloge on ni u sarpiral, maivefl mu jo daje zgodovinsK\ pravvoa. To so nemške in zavezniške oborožene sile na vzhodni fronti sijajno dokazale V tej vojni je nemški narod prestal najtrše izkušnje. Narod, ki je bil v taK-li oi< iiščmah zmagovit, ima pravi<"j. la um ;a. v vsakem |-i i-meru. Ko se sedaj, ob 53. rojstnem dnev'u Adolfa Hitlerja ves narod zbira ob zvoCn kih. je dr. Gobbeis dejal, opravlja vsj kaj drugega kakor običajno svečani>3t. S tem potrjuje svoja čustva in svoje prepričanje na način in v obliki, kakor 9e to še mkoli ni zgodilo. V nekem smislu pomeni to obnovo zvestobe m vere. za \ar je oii podan ze milijon dokazov v dejanjih Ln v žrtvah. Dr. Gobbeis je navdušeno poveličeval nemški duh in nato zaključil; Ni večje sreča za narod, kakor da služi svojemu lastnemu geniju in opravi svojo misijo. Smatramo za častno, da smo lah^o deJežn; te sreče. Težina časa samo podaje nev dokaz o njeni veličini. Prav gotovo ne bi nihče od nas hotel živeti v drugačnem času. Hvaležni smo in zvesti Hitlerju, ie dtjal nemški propaganini minister, ter pozdravljamo naš?ga voditelja, s katerim sta fronta in domovina neločljivo povezani. Nemci vsega sveta so se združili v želji, da bi ostal vedno tak. Kakršen je bi' in je: Naš Adolf Hitler! Berlin, 20. npri-la s. O priliki Hitlerjevega rojstnega dne. je maršal Gbring izdal na- vdu.^en protjlas na nem4ci narod, v katerom se klanja veličini političnega duha Hitlerja, ki z varno roko v času ki jc tako pi1 n dogodkov, vod' usodo svoic-ea nar.rdn Logika stvari h' bila zahtevala di\ bi se bili naredi, ki 90 sedaj proti nam pravi proglas, pridružili veliki Nemčiji na skupni frenti za obrambo Kvrope pred valjarjem h< pevskega razdejanja. Neštetokrat je Hitle* 7. občudovanja vredno potrpežljivoetio skv-ša! te narode prepričati o te: po-tTLb1 Njo-$ov namen je bil mir. Sovraštvo m zavist slepe klike pa sta rodili vojno V pr-.glasu maršal Gonna naglasa kako je tedaj Nemčija reagirala s silo svoji u.s » :•• n kako ji je u^pe'n prenesti vnjno daleč od nemških meja tako na vzhrdu kakor na zapadu, na severu, kakor nn jugu. Vojna pToti Sovjetski z\ezi, je naglasil še enkrait v svojem nrcvglasu je vojna za rešitev vse Evrope. Hitler jc znal s srvojim voia9rim genijem in z vso silo svojega duha dovesti to borbo do odločilne faze. H tle: bi, /nal z novimi odločitvami d več: /mago. Domo vina pa je zmerom pripravi j ena slecftti njegovi volji. Proglas se zaključuje s poudarkom, da se na ta dan r/bnavlja pt4sega vseh Nemcev, da bodo pogumni da se ne bodo« ustrašili nobene žrtve in nobene nevarnosti in da bode- posvetili vse svoje sile končni zmagi in da bodo neomainr prepričani o veličini in moči velikega nemškega imperija v bodoOncsti. Nemško vojno poročilo Bombardiranje Sevaš top olja — Brezuspešni sovjetski napadi — Velike angleške izgube Gospodarska obnova Besarabije in Bukovine 19. apr. s. Predsednik m borze je izjavil, da bo 30. junija 1943 narodi d' 'a ^ 110 milijard dolarjev. Pripomnil je, da ^ bo dolg, ee bi volna i oa^aia do L MSRll na 300 rtlijn d Iz Hitlerjevega jjrlavnepa »tana, 19. apr. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti vojni luki v Sevastopolju in pristaniškim napravam -"b kavkaSki obali. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte »o prinesli Ustni napadi nadaljnje uspehe. Na posameznih mestih je sovražnik nadaljeval svoje napade in sunke brez uspeha. Moeni oddelki bojnih in strmojrlavnih letal so napadali podnevi in ponoči vojaške naprave na otoku Malti. V ladjedelnieah v La Valletti. v oskrbovalnih napravah, v skladiščih goriva, torpedov ln municije 90 povzročile mnogoštevilne bombe, ki so zadele v polno, najhujfte opustošenje. Napadi na letališča v Luci, Half ar ju in Ca laf rani so bili posebno uspešni. Nekaj letal je bilo uničenih na tleh ali pa poškodovanih. Oddelki bojnih letal so napadli v poslednji noči vojaško važno angleško pristanišče Grimsbv. V velikih mlinih in pristaniških napravah so nastali večji požari in eksplozije. Po hudih angleških izgubah letal, ki so bile javljene v včerajšnjem vojnem poročilu in ki »o se povečale na 29 sestreljenih letal, niso angleška letala niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje. V času od 20. marca do 10. aprila je izgubilo angleško letalstvo 273 letal, izmed teh 97 nad Sredozemskim morjem ln v severni Afriki.. V istem času smo izgubili v borbi proti Angliji 65 lastnih letal. Podrobnosti o bombardiranju Sevastopolja Berfin. 20 aprila s. O letalskem napadu na Sevastcpoi!j ki £ja omenja včerajšnje nemško vojno poTOČilo. se je zvedel' nekaj rKvdnvbn^s^-.. Ncm:ka brina letala so 'h lenem vreiv.enu podnevi \zvod\n celu vrsto napadon- na mesto in lukr. Z bombami so razdejala vrsto prisrani:kih naprav in letalske ofojckte v letaNkcm prstani3ču. Posebno hudo so bnrr>b:ird^r.ila bo-'r-eviške protiletalske pos-tcrjnnke in kolone mr/tor-n:h vozil na rtol«.*toku Kereu Pn teh napadih je bUo mnogo baterij uničenih Neka žc1c-z-ni:ka postaja in tiri okros nje so bili ipoTt p*.:k tikvani \Ta iužiiem odseku \"/hmlne«ja bojišča so letalske «He so-vra/n ku včeraj przadejnle veliko materialno ^kodo. Uničile so Q strojev in d\~a to vorrva \-laka. p beleži, da tuđi materijalna Škoda, ki 00 jo napravile sovražne bombe, minimalna. Japonci t ostalem dobro vedo, da Anglija in Zedinjene države ne morejo odločilno vplivati na končni Ud vo£» m ta- Zasedanje otokov Tokio, 20. aprila, s. Z nekega japonskega oporišča poročajo, da so očiščevalne operacije na otoku Billinsftomi, vzhodno od Sumatre, nadaljujejo. Japonske čete so zavzele Mangar in Tandjunjrjandan. Na ta način je prešla kontrola nad rudniki ciaa popolnoma v njihove roke. Drugi oddelki japonske vojske so zasedli Kunungitoli na otoku Kasu in Sioben na otoku Sikoru, Oba otoka sta že na Indijskem oceanu. Včeraj zjutraj so skupine japonskih mornariških strelcev zavzele luko Santo Ro-sari o na otoku Gulnam južno od Panaja, Japonci so se polastili zalog pogonskih sredstev. Nikjer niso naleteli na sovražni odpor. Prebivalstvo je japonske čete, ki so se izkrcavaie ob pomolu v luki, pr'ja-teljsko sprejelo. Tokio, 20. aprila, s. »Jomuiri^ objavlja poročilo svojega poročevalca z Bataanske-ga polotoka, ki je bil v koncentracijskem taborišču, v katerem je zbranih okrog 14 tisoč ameriških ujetnikov. Med njimi je mnogo oficirjev in tudi general EJduard King. Sredi taborišča je vojašnica, v kateri so bile prej razmeščene filipinske čete, ki so jim Američani poveljevali z bajoneti in revolverji. Severnoameriški ujetniki ao potrti, a kar se tiče prehrane tn iruge oskrbe, je zanje dobro poskrbljeno. Umik kitajskih čet v Birmi Bangkok, 20. aprila, s. V Oungkingu je bO včeraj objavljen službeni komunike, da so se kitajske čete spričo japonskega pritiska proti Manialayu umaknile iz krajev 80 km severno od Tunga na železniško progo, ki je speljana proti Mandalayu. Kitajska uprava v Birmi Bangkok, 20. aprila, s. Iz Cungkinga poročajo, da so Angleži očitno spričo naglega prodiranja japonskih čet prepustili Kitajcem nadaljnjo upravo prometnih naprav v Birmi. Promet na vseh progah, cestah* po telefonskih in brzojavnih prog-ah bodo odslej upravljali Kitajci. Bojazen pred letalskimi napadi v New Yorku Bern, 20. aprila, s. Iz New Yorka poročajo, da Je pričel ameriški tisk opozarjati prebivalstvo pred nevarnostjo japonskih letalskih napadov. Listi naglasa jo, da bo nemogoče zgraditi zaklonišča v nebotičnikih in da bi zahtevala tudi evakuacija premnogo časa. Ena sama bomba labiao 5 TwWt,ro$fo Btran 2 »SLOVENSKI NAROD«, pon*2eljek. 20. aprila 1942-XX. fttCT. 00 Rojstvo Rima Ljubljana, 19. aprila Rojstvo Rima, praznik dela, «<• bo praznovalo 21. aprila v vsej Ljubljanski pokrajini po Duoejevi besedi: »Praznovati rojstvo Rima pomeni praznovati nas tip civilizacije, pomeni povzdigovati naso zgodovino in naie pleme, pomeni opreti »e trdno na preteklost, da se bomo lahko bolje pognali v bodočnost.« V mestu bo Zvezni tajnik ponesel ob 10. ! dopoldne ranjencem v vojaški bolnišnici } zavitke z darili Zvez« Faiijev, ob 11. pa , praznik dela bo svečano otvoril Prodajalno kmečkih g o- j spodlnj. Ob 11.30 se bo proslavil zgodovinski dan v dvorani raportov GILL-s. Popoldne ob 15. bo imel na sedela Pokrajinskega Do po lavora Zbor Poveljnlirva Obmejne straže XI. Armsdnega zbora predstavo v čast Oboroženih Sil. Istega dne bodo hierarhi ln fašisti, določeni po Zveznem tajniku, proslavili praznik dela v najvažnejših pokrajinskih dtščih. Zvezni podtajnik na inspekciji v Črnomlju Ljubljana. 18. aprila Po odrnibi Zveznega tajnika je Zvezni podtajnik Ernesto Capurso izvršil pregled inspektorata 5. -»krožnega pasu v Črnomlju. Potem ko je obiskal sedež okrožnega in_ spektorata in krajevnega borbenega Fasi-Ja, kjer je ugotovil pravilnost in skrb, s katero se opravlja vsakdanje uradno delo, je inspic^raJ v spremstvu okrožnega inšpektorja inž. Ernili;n Cassanega šolsko prehranjevalno Tkern v Črnomlju in pripadajoče fašistične organizacije, kjer je povsod izrazil svoje zadovoljstvo nad redno opra/r-ljenim delom. Hierarh je stopil nato v stik s krajevnimi vojaSkimi oblastmi. Popoldne ;e obiskal šolo za kolonijo ciganov, ki bivajo v črnomeljskem okrožju že nad 300 let in je izrazil živahno zahva. lo okrožnemu inšpektorju za lepo in človekoljubno delo. Vedno v ppremKtvu tov. Caaaanepa ie Zvezni podtajnik inspiciral borbene fasije t Vinici ln Metliki ter center PNF v Semiču, kjer je obiskal pripadajoče sedeže in se zanimal podrobno o rednem delovanju Šolskih prehranjevalnih akcij. Zvezni podtajnik, ki je inspiciral tudi Šolsko prehrano v občini DragatuSu, se je vrnil nato v Črnomelj in je izrazil okrož- nemu inšpektorju svoje živo zadovoljstvo za izborno delovanje fašističnih organizacij, ki pripadajo njegovemu območju, in za redni potek vsega delovanja. Nato je poda v imenu Zveznega tajnika točne smernice za nadaljnje delo. Seja upravnega odbora Pokrajinske podporne ustanove Ljubljana. 18. aprila. Včeraj ob 18. se je sestal upravni odbor Pokrajinske podporne ustanove. Ko je predsednik prečital zapisnik o prednji seji. je podrobno poročal o orga-rjizatornem delu, ki je bilo izvršeno v zadnji dobi. Za tem je poročal o načrtu za financiranje občinskih odborov in so sprejeli 17 proračunov teh odborov. Nadalje je informiral navzoče o načinih za ureditev podpornega dela v pokrajini, bodisi s podporami, bodisi z živilskimi in oblačilnimi boni. Poročal je tudi o izvršenem delu. ki obeta Čimdalje bolj izboljšano podporno organizacijo v mestu Ljubljani. Odbor je sklepal nato o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo osebja in drugih in-• errvh zadev. Navzoči odborniki so spregovorili k raznim obravnavanim točkam. NEDELJSKI SPORT Velik uspeh Italije: Italija - Španija 4:0 (0:0) Pred 50.000 gledalci je italijanska enajstorica zasluženo porazila dobre goste Ljubljana. 21. aprila Po uspehu španee\* v Berlinu so vsi mednarodni športni krogi z velikim zanimanjem pričakovali njihov včerajšnji nastop v Milanu proti italijanski enajstorici. Ki je JcaJkor znano pre^ Petrini. Tako jo postava obrambnih vr.^t bila z izjemo Griffantija v vratih ista. kakor v letu. ko si je Italija izvojevala svetovno prvenstvo, v napadu je Piola prevzel vodstvo in ta forrr.arija se je izkazala kot zelo nevarna in prodorna. Italijanska enajst o- rica je nastopila takole: Griffanti —- Foni. Ravs — De Petrini. AiHlreolo. C am pa telil — Riavatl. Lnich, Floia, Ma77n|a, Ferari^ II. spanci 5*0 v glavnem nastopiM v enaki postavi, kakor v Berlinu, le vodstvo napada je prevzel Martin. Nastopili so takole: Martorel — Teniel, Ram on — GatHlon-do, German, Matw — Epi. Alon»o, Martin, Campo«. Emilin. Tekmo je sodil nemsld sodnik dr Bau-wens. ki sta mu pomagala kot stranska sodnika dva italijanska sodnika. Ker ie v Milanu te dva dni deževalo. Je bilo Igrišče precp; razmehčano, vendar na potek isrre ni vf'.iko '»-T>!:*.-a!<-> N'a stadionu San Siru «>e je do začetka zbralo okoli 50 000 gledalcev, med njimi ugledni Španski gostje kot tudi voditelji Italijanskega sporta in nogometa. Italijansko moštvo je nastopilo v svoji običajni sinji majici. Spanci pa V temno modri z rumenordečiml progami. 2e v prvem polčasu, ki se je konča! brez zgoditka, so bili Italijani v premoči r>eloma zaradi svojih pogrešk. deloma zaradi dobre obrambe Spancev, zlasti vratarja Hulonlt niso mogli svoje premoči uveljaviti. Piva priložnost se je Italijanom ponudila že v 3. minuti, ko je španska obramba zrušila Piolo. Prosti strel pa je sel tik mimo vrat v*n. V 9. minuti je Campatr'"! poslal najprej Mazzolo. ki je 2ogo oddal Ferrarisu. ta pa nazaj Pioii. toda njegov strel je Martorel obrnil v kot. ki je ostal neizrabljen. V 13. minuti je Piola pred1ožil Loichu. ta pa Ferrarisu. ki je poslal žogo mimo Martorela v špansko mrežo. Toda sodnik zaradi ofslda ni priznal gola. Italijanski napad je stalno v akciji in šele v 18. minuti Spanci prvič resneje napadejo. Emilin je oddal šibek strel na italijanska vrata. Griffanti je z lahkoto branil. Neposredno zatem napadejo Italijani in Ferrarisov strel je Teruei poslal v kot. Najlepšo kombinacijo, ki pa ni rodila uspeha, je italijanski napad izvedel v 25. minuti, zoga je pasirala od Mazanje na krilo Ferrarisu, ta pa jo je lepo podal nazaj v sredo Pioli. Njegov strel je branil Martorel v kot. Odslej so se Spanci nekoliko osvobodili pritiska in so večkrat prihajali do italijanskih vrat. toda r-ri-borili si ni^o niti kota. Tudi italijanski napadi so ostali brez uspeha, tako da je prvi polčas minil brez rezultata. Po odmoru pa je takoj v 1. minuti prišlo «Jo prve odločitve. Zoga je letela od Pio!e Jc Ferrarisu. k Mazzoli. Loichu. zopet nazaj k Mazzoli ln Martorel je bil prvič premagan. 1:0 za Italijo. Ni se le poleglo nsvriuSenje gledalcev, že so bili v 3. ml- noti Italijani zopet uspešni. Amateo je Jsg-ubi! žogo. ki se jo je polastil Biavatl. Vodil jo je v krasnem stilu po krilu, nato pa lepo predložil v sredo Pioli, ki je poslal v ogenj Ferrarisa in bilo Je že 2:0 za Italijo. Tempo se je nato nekoliko unesel tn do sape 90 prišli tudi Španci. Na obeh straneh je bilo nekaj priložnosti in je zlasti Mazzola v 2 7. minuti zgrešil idealno priliko za povi fen i e rezultata.. V 27. minuti se je izkazal Martorel. ki je v izrednem slogu branil oster Loichov strel. Do 12. minute nato ni bilo na igrišču posebnih dogodkov 2og-a je letela od vrat do vraf, toda sreča se nI ejala nikomur. V omenieni minuti pa je dobil Žogo RiavaM in začel se je uspešen flnish. Podal jo je Ferrarisu. ta pa predložil nepokritemu Pio- li, kl je neubranljivo streljal mimo Martorela 3:0 za Italijo. Takoj nato — bUa je 43. minuta — je bil postavi j en končni rezultat. 2ogo je dobil krilec Campatelli. ki je poslal v ogenj Loirha. Temu je res uspelo poslati žogo mimo španskega vratarja in bilo je 4:0 za ItaUjo. Prav na koncu je poskusil posta, viti še Binvati svci piskerček. Ušel je celi vrsti španskih igra !- cev in streljal ostro na španska vrata. Bil je Izredno nevaren trenutek ln le duha- prisotnost španskega vratarja je resila Zo~ gfo v kot. ki je oerta.1 neizrabljen. Ko je sodnik odžvižgal. je bila Italija v napadu. Italijanska zmaga je sicer nepričakovano visoka, toda zaslužena v polnem obsegu. Razlika 4:0 izraža pravilno razmerje moči; treba je upoštevati, da se je žoga trikrat odbila od prečke španskih vrat in da je razmerje kotov 9:1 za Italijo, v prvem polčasu celo 6:0. Zmagovalna enajstorlca je predvedla v celoti Izvrstno kombinacijsko -g^o. V napadu je^ bil najboljši mladi Mazzola. ki se je pokazal danes igTalca mednarodne vrednosti Piola in Biavati sta bila d^bra, vendar stare forme nista dosegla. Močna opora moštvu je bila izredno solidna in zanas-Ijiva krilska vrsta, kjer so vsi tr*je IgraTci mnogo doprinesli k uspehu. Ožja obramba je, kolikor je bila zaposlena, opravila svoje delo debro. V španskem napadu sta bila rajboljsa Alonso in Emilin. V drujrem polčasu se j z uveljavil tudi Campos. Odpovedala pa jo precej krilska vrsta, ki je bila od italijanske za razred slabša. V obrambi je bil najboljši Teruel tn seveda vrata»• Martorel, ki je branil čudovite stvari. Golov pa ni mogel preprečiti. Sodnik dr. Bauwens je sodil brezhibno. • t t t~dine«e-Bart 2:1. Razen nekaterih prvenstvenih tekem v C diviziji Je bila včeraj po dovoljenju zveze odigrana v naprej tudi prvenstvena tekma med Ud in esejem in Barijem iz B divizije. Tekma je bila v Udinu hi so domačini tesno zmagali 2 1 Stanje v tabeli se trenutno ni spremenilo TJdinese si je sicer pridobil dve točki, vendar je še vedno z 22 točkami na 11. mestu. Tudi Bari ni izgubil vodstva, nedvomno se mu bo pa poraz poznal kasneje. Tek na 10 km v Ferrari. Italijanski dol-goproeaši so se včeraj sestali v Ferrari manjkala pa sta prvak Costantino ln Be-vlacqua. Proga Je merila 10 km. Zrna rs1 je v 32:30.8 Giordano, drugi pa je bil Padovanl v Času 32:44. Tretji je priteke! na cilj Monarl in četrti Burla. Turnir rokoborbe ▼ Trle*t«. Pred 200n gledalci Je bil včeraj v Trtestu turnir rokoborcev, ki so se ga udeležili vsi najboljši italijanski športniki te stroke. Zanimanje za turnir j« bilo glede na nedavni poraz italijanskega moštva v Zagrebu m ker bo v kratkem sestavljena nova reprezentanca za nastopa na Madžarskem ln v Švici z ©i o veliko. V kategoriji petelinje teze Je Napo-litanec Lom bs. rdi premagal Li veri ni j a lz Faenze. V srednje lahki kategoriji je Fl-iippi tz Milana pnmtffml Finochlara lx Oeoove. V lahki kategoriji je Biuarnil lz Bol ogne premagal Napoti tanca Valentina. V najtežji kategoriji Je Donat! 1* Bologne premagal MerMnija iz Triesta. V kategoriji petelinje teze je D* Oiorgl M —pre- Borgonova is Genove. V kategoriji peresne teže je Lizzona iz Genove premagal Bertolinija iz Rome. V srednje težki kategoriji je Longo iz Triesta premagal Vidalija lz Triesta. Gallegati iz Rome je premagal Rlgamontija iz Torina. V kategoriji srednjelahki je končno Furlani is Rome premagal Reschofskega iz Milana. Kotnikov uspeh na nedeljskem mednarodnem teku v Zagrebu Na kratko mo že omenili, da je bil preteklo nedeljo v okviru raznovrstnih prireditev v proslavo obletnice Neodvisne Hrvatske Države v Zagrebu tudi tek na 3000 m. ki so se ga udeležili znani tekači dolgo-progaši Nemci. Madžari in poleg domaCu-no tudi Slovaki. Nemci so poslali na start Svringa. Seidenschnura in Raffa, Madžari Igloia. Kelena. Nemetna. Patakija. Sz:la-gyja in Hiresa. Slovaki pa Hlavatyja. Slobodo in Hercega. Hrvate je zastopala do?-ga vrsta tekačev Kotnik pa se je boljše odrezal, kakor so pričakovali. Računali so, da bo Kotnik pustil za seboj vse Slovake in morda Nemcn Raffa. vsem drugim tujim tekačem pa da ne bo kos. Toda prišlo je drugače. Kotnik je presenetil vse gledalce in dosegel enega svojih najlepših uspehov. Ves čas le bila na vodstvu večja skupina tekačev, ki so tvorili boljSi razred. Med njimi so bili vsi Madžari in Nemci, drž^l se jih je pa na repu tudi Kotnik. Vodstvo so Imeli do 300 m pred ciljem Madžari, ki niso posvečali mnogo pažnje niti nemškemu tekaču Svringu niti Kotniku. Kotnik je taktično tekel pravilno, vendar pa ne- koliko preveč pasivno. Žal tudi ni imel nobene pomoči v vrstah domačih tekačev, ki tujim tekačem niso bili dorasli. ^ končni oceni ima prva desetorica tekačev naslednje čase: 1. Svring (Nem.» 8:48.8, 2. Igloi (Madž.) 8:50.0. 3. Kelen (Madž.) 8:51.0. 4. Kotnik 8:54.0, 5. Ne-meth (Madž.1! 8:56 0. 6. Pataki (Madž.) 9:00.0. 7. Szilagv (Madž.) 9:02.0. 8. Hires (Madž.) 9:05.0.* 9. Seidenschnur (Nem.) 9:28.0. 10. Raff (Nem.) 9:200. Slovaki so se plasirali na 11., 13. in 20. mesto. Presenečenje v madžarskem nogometnem prvenstvu Nedeljske tekme za madžarsko noj umetno prvenstvo v okviru XXII. kola so prinesle predvsem dva zelo presenetljiva rezultata. Prvi je poraz Ferencvarosa. ki je izgubil proti SzVSE 1:2. med tem ko ga je jeseni porazil 10:2. Drugo presenečenie so priredili Novosadčani. Ujvidekv je sredi Budimpešte premagal Ujpesta 1:0. S tem si je Ujvidekv zagotovil obstanek v li«rl-Kakor znano igra v Ujvidekvju tudi Me-darič, ki se je sedaj prekrstil v Mezesa. Tudi vodečega WMFC je doletelo, da je moral prepustiti važno točko svojemu nasprotniku. Igral je z BXC in se je tekma končala 3:3. Prvo mesto v tabeli je zasedel Szolnok, ki je premagal Kolozsvary;a 6:1. Ostali rezultati so: Elektromos-NAC 1:2, Gamma-Mavag 6:0, Szeged-Lampart 3:0 in Kispest-Dimavag 3:3. Vrstni red na vrhu tabele je po nedeljskih tekmah naslednji: Szolnok. VVMFC. Gamma, Ujpest, Ferencvaros in Szeged. Nov uspeh Veselega teatra Obe včerajšnji predstavi sta bili razprodani ie dolgo pred pričetkotn Ljubljana. 20. aprila Novi. 19. spored Veselega teatra je doživel velik uspeh. Dočim prostrana dvorana Pokrajinske delavske zveze, za premiero v soboto zvečer, ni bila polno zasedena, sta bili obe nedeljski predstavi razprodani Že dolgo pred pričetkom. Občinstvo je tudi 2 veseljem spre.elo na znanje praktično in umestno preureditev nedeljskih predstav, saj je zdaj vsakomur s periferije omogočen povratek domov s tramvajem, ker je zadnja predstava končana že ob 20. uri. Veselo gledališče je v soboto in nedeljo nastopilo z 19. šaljivim sporedom, kar je vsega upoštevanja vredno, ker ni dvoma, da ni lahka stvar spraviti na oder vsak'h štirinajst dni nov spored, ki naj zadovolji občinstvo. Veseli teater je že nad leto dni svojemu imenu zvest in njegovo vodstvo z zmerom novimi domislicami Siri med gledalce in gledalke obilico smeha in dobre volje. Tudi včeraj se je občinstvo do srca nasmejalo novemu sporedu, ki je kar prekmalu končal. Devetnajsti šaljivi spored Veselega gledališča obsega Sest novih točk. Tudi tokrat je bil uvod svojevrsten. Novi spored 9o t. ljubko uvodno pesmijo predstavili občinstvu gg. Podkra:5ek ln Kovic in ga. Ko_ vlčeva ter gdč. Kovateva. Posrečeno domislico je občinstvo Že takoj v početku nagradilo z navdušenim ploskanjem. Sledil je nekoliko dal si dvodejanski skeč »Pravi mosklc, ki ga je učinkovito napovedal kon_ feransje g. PodkrajSek. Glavno vlogo v skeču gospoda Mevžo je prav dobro podal g. Danilo G^rinšck, novinarja in prijatelja g. Mevže je igral g. PodkrajSek, slavnega kirurga ln njegovega asistenta gg. Pimit in Pot usek. kirurgovo asistentko pa gdč. Remčeva. V skeču Mdimo g. Mevžo, ki je na robu propada in prijatelja, ki mu hoče pomagati. Posije ga v- službo k slavnemu primariju. ki je baS nameraval s senzacionalno operacijo spremeniti neko žensko v moškega. Pojavi se gospod Mevža, v sanatoriju ga smatrajo za dotično žensko in ga hočejo operirati. Komični prizori se drug za drugim vrstijo in končno postane g. Mevža pravi mož, seveda brez operacije. Sledila je posrečena pevska in ple»na točka >Igračka*. v kateri so z uspehom nastopili gg. Kovic in Verdonik. ga. Koviceva ni gdč. Kovafeva. Konferansje in Adamičev ;;azz sta seveda izpolnila oba odmora, nakar je sledila četrta točka »Vesela telefonska tragedija*. Tu se je predvsem uveljavil Danilo Gorinžek. v stranskih vlogah pa nastopajo Gorinškova, Kovafeva, PotušeK in Pimat. V tej točki se je občinstvo pozabavalo z mukami, ki jih človek lahko ima s telefonom. Glavna točka 19. sporeda je burka-enodejanka »Ojoj, štorklja«, kjer nastopa vse osebje Veselega teatra. Kovic je igral župana, Kovičeva županjo, njuno nedolžno 171etno rejenko Remčeva, učitelja Verdonik. Gorinškova klepetuljo, Pirnat in Potušek pa manjši vlogi. V burki ima glavno besedo seveda štorklja, ki je skrivaj obiskala mater županjo in župana. Oba se bojita, da pride resnica na dan. štorklja bi tudi skoraj ratzdna ognjeno ljubezen med učiteljem in županovo rejenko, končno pa se zamotana zadeva zelo veselo konča in celo nevidna štorklja se pojavi na odru Igralci so odlično podali svoje vloge ln JDi je občinstvo nagradilo z burnim plogfea-njem. Navdušenje se kar ni hotelo poleči. Zaključno pesem v senci štorklje je učinkovito zapelo vse osebje. Devetnajsti spored je uspelo režlral Edo Verdonik, Adamičev jazz le poskrbel za godbo. PodkrajSek konferanse. Kakor smo Že poročali, ima Veseli teater sposobno osebje in so njegovi igralci Že vsem dobro znani. Posebno pozornost za zaslužita mladi igralki gdč, Kovafeva in gdč. Remčeva. Obe vlijeta v vsak sporvd Veselega gledališča obilico vedrine in resničnega živjenja. šarmantna gdč. Kovafeva si je osvojila občinstvo z ljubkim petjem in svo;im neprisiljenim nastopom ter inteligentno igro. Prav tako je dokazala igrat. ski tajent in si pridobila simpatije lepa gdč. Remčeva. ki še posebno učinkovito nastopa v naivnih vlogah. Obe odrski umetnici se prav dobro znajdeta v vsaki vlogi. Ni dvoma, da bosta z vztrajnostjo in marljivim delom dosegli še vidne uspehe. Devetnajsti spored bo Veselo gledališče dajalo še trikrat: prihodnjo soboto eno, v nedeljo pa dve predstavi. Z Gorenjskega — Gibanje prebivalstva v Radovljici. Od 1. aprila 1941 do konca lanskega leta je bilo v radovljiški občini rojenih 30 otrok, novih grobov je bilo pa 11. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo rojenJi 5 otrok, umrlo je pa tudi pet ljudi. Krajevna občina Radovljica šteje 2071 prebivalcev. — Težka nesreča. V noči od 7. na 8. t. m. se je pripetila na kolodvoru v Lescah težka nesreča. 291etni zavirač Janez Jakopič, stanujoč na Jesenicah, je notel j ri-klopiti vagon na premikajočo se lokomotivo. Nesreča je pa hotela, da je padel pod kolesa, k« so mu odrezala obe nogi. Prepeljali so ga sicer v bolnico na Golnik, kjer je pa kmalu izkrvavel. — Zanimivo predavanje v Kranja. Nameščencem v Kranju je preiavai ra povabilo vodje krajevne skupine Kranj-mesto namestnik Gauleiterja iz Spod. štajer-ske dr. Portchv o bo?u nemških planinskih lovcev visoko na severu. Dr. Portschv je bil kot podčastnik jeseni in pozimi na bojišču ob Ledenem morju. — Koncert za zimsko pomoč. V St. Juriju pri Kranju sta priredja domača &od-ba in mešani pevski zbor včeraj teden koncert za zimsko pomoč. Udeležencev je \ri-lo nad 300. — Poroke v Radovljici. V marcu so se v Radovljici poročili kovinar Fran Šolar s kuharico Marijo Poseb z Bleda, tovarniški delavec Leopold Pavlin a hišno pomočnico Marijo Avsec iz Lesc, mesarski pomočnik Valentin Dežman z Jesenic z zasebnico Alojzijo Valant iz Črnivca, uradnik Leopold Ulaga in pisarniška uslužbenka Ana Bernard z Jesenic, tovarniški delavec Stanislav Mohorič in Šivilja Angela Ocepek z Jesenic, mesar Josip VeUkonja to zasebni ca Zora Faganel z Jesenic, mizarski pomočnik Janez FInŽgar iz Pre-serja to tovarniška delavka Marija Avse-nek lz Zvtrč, tovarniški delavec Franc Koles m delavka Joslplna Malovrh iz Zgo«. posestnik Josip Vester z Bleda in oskrbnica Vida Kokalj iz Radovljice. Tesar Ja-nez Kokalj in zasebni ca Elizabeta Pihler i Bleda, tovarniški delavec Franc Rek ar m zasebni ca Ivana Bal oh lz Mojstrane, kmet Mihael Ferčej lz Zasipa ln Frančiška Dornfk te Podhoma. pomožni delavec Lovrenc Cerkovnik lz Boh. Bistrice in zaseb-nica Justina JenRerVe is Savice, dopisnik Janez KerSič lz Borovelj in kontoristtnja Antonija Dolenc iz Tržiča, ključavničar Viljem Popodi ln delavka Neža Rožič Iz Rateč-Planice, Žagar Ajaton Kavčič od Sv. Katarine in hišna pomočnica Katarina Meglic iz Tržiča, trgovski nameščenec Oton Zazvonil in šivilja Marija Kaltenegger iz Tržiča, tekstilni delavec Richard Walter Meinel iz Radovljice in Alma VVohlfahrt iz Liibbena, uslužbenec državne železnice Rudolf Loschenkohl ln zasebnica Julijana Erman z Jesenic, železniški delavec Alfred Mitterer iz Celovca tn gospod, pomočnica Antonija Mulej iz Radovljice, pomožni delavec Franc Markel in hišna oskrbnica Silvestra Šmid z Jesenic, mizarski pomočnik Anton Kralj ln hišna pomočnica Frančiška Medja z Bleda, tovarniški delavec Valentin Noč z Jesenic in šivilja Angela Sajovic iz Mlake, slikarski mojster Jože Kavalar z Jesenic in oskrbnica Zora Zvan iz Boh. Srednje vasi. S Spodnje štaierske — Zborovanje županov v Celjn. Zadnjega zborovanja županov celjskega okrožji se je udeležil tudi vladni prezldent dr. Miil-ler Haccius. V sejno dvorano ga je prive-del okrožni vodja in deželni svetnik Dorf-meister, zbrane župane mu je pa predstavil vladni asesor dr. Faller. Dr. Muller Haccius je poslušal poročila županov, potem jih je pa nagovoril v daljfiem govoru, v katerem jih je opozarjal zlasti na važnosi obdelovanja polja v letošnji pomladi in nv» razne druge važne naloge. — Delo nemškega, Rdečega križa v Oe-lju. Samo v marcu je posredoval nemški Rdeči križ v 167 primerih težkih nesreč Njegovi rešilni avtomobili so prevozili 4622 km. Samari jani ln šumari Janke so sodelovali pri javni zbirki za zimsko pomoč in nabrali samo na dan nemške vojske v ceij-skerm okrožju 6.000 mark. Včeraj je biis v mali dvorani NemSkega doma v Celju lepa svečanost. Okrožni vodja ln deželni svetnik dr. Dorfmelster je zaprisegel kot okrožni vodja nemškega Rdečega križa 100 novih samarijanov in samarljank celjskega Rdečega križa, — Novi grobovi Kap je zadela znanega celjskega peka Josipa KOrbischa. Star je bC 64 let. V Celju so umrli še Franc Kon ča«, Feliks Konec. Barbara Zupanek in r. V Mareobergu je umrla j Brezplačen zdravniški pregled Ljubljana, 17. aprila Visoki komisarijat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo pri Gluhonemnlci na Zaloški cesti dne 20., 21., 22., 23., 24. in 25. aprila ter pri šoli na Grabnu, Coj-zova cesta, dne 27., 28., 29. in 30. aprila. Kakor je znano, ima avtokolona zobo-zdravniški. očesni, radiološki, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesih, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dneh od 15. do pol 18. ure v svrho brezplačnega pregleda in zdravljenja po specialistih, ki so gornjim oddelkom dodeljeni. zasebnica Marija Deutschmann. rojena Martini, stara 37 let. V Ptuju je umrl v visoki starosti 83 let, vpokojeni višji davčni upravitelj Ivan Strmšek. V Celju je umrl vpokojeni policijski revi mi inspektor Andrej Bedrač. star 76 let. V Središču je umrl vpokojeni davčni inspektor Jakob Ma-llnger, star 58 let. V Srkovcu je umrla po-sestnica Marija Farič, stara 37 let. Na Teznem pri Mariboru je umrl delovodja Ivan Zebešič. star 54 let. — Nemški narodni praznik bo letos 1. maja. Narodni praznik nemškega naroda pride letos na petek in zato je Hitler odredil, da se ne bo praznoval letos ta praznik v petek 1. maja, temveč v soboto 2. maja. — Vojni doživljaji v deželi polnočnega solnca. štajerski Heimatbud je povabi] svojčas stotnika dip. ing. Indomera l>o-sodila v Maribor, kjer je predaval o svojih vojnih doživljajih v deželi polnočnega sobica. Ker je vladalo za predavanje zolo veliko zanimanje, je štajerski Heimatbund ponovno povabil predavatelja, ki bo predaval jutri na Pobrežju, v četrtek pa v Studencih. Predavanje bodo srpremljale barvaste skioptične slike z bojišč na Norveškem in Finskem. — Za posestnika se je Izdajal. Avgust Voglar se je izdajal po Mariboru, Radgoni in Grazu za posestnika. Zagrešil je več tatvin in sleparij. Na račun dozdevnih dobav vina in jabolk je kasirai precej denarja. Mimogrede je ukradel v gostilnah štiri suknje. Zagovarjati se je moral pred deželnim sodiščem v Grazu. kjer je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. — Učiteljice v službi Rdečega križa. V učilnici okrožnega odbora nemškega Rdečega križa v Mariboru je bil v torek 14. in v sredo 15. t. m. tečaj za učiteljice okrožij Maribor-mesto in Maribor-okolica. Tečaja se je udeležilo 72 učiteljic. Predaval je primarij dr. Ernest Bouvier. Vse udeleženke tečaja so bile sprejete kot pomočnice v nemški Rdeči križ. - (šibanje prebivalstva, v Maribora. V prvi polovici aprila je bilo v Mariboru rojenih 79 otrok, od teh 37 dečkov ln 42 deklic. Novih grobov je bilo 51, Dcjročilo se je pa 54 parov. - Otroški vrtei In BKVetiUUSa v oleroiju Maribor. V okrožju Maribor-mesto je zdaj 11 dnevnih otroških zavetišč, 25 jih bo pa Se organiziranih. Otroci dobivajo v njih hrano, posebna važnost se pa polaga na sočivje in jabolka. V zavetiščih dobiva hrano 777 otrok. Materinske posvetovalnice so imele 187 obiskovalk. — Dve težki nesreči. Dveletni Aloji Tratnik iz okolice Fetrovč je tako nesrečno padel, da si je močno poškodoval glavo. Na Teznem pri Mariboru je 191etni pomožni delavec Janez Hudin v tovarni gledal brez naočnikov v velik električni varilnik. Močna luč ga je začasno oslepila. Oba so prepeljan v mariborsko bonico. Se/ ezn/co KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 20. aprila: Marcelln, Božidar DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vizija na jezeru Kino Sloga: Ves »vet se smeje Kino Union: Bela ladja Kino Moste: Intermezzo ln MaJfk greha Druga javna produkcija Glasbene akademije ob 18. v veliki Kilharmonlčni dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Manijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded, Ceeta 29. oktobra 31. Nase gledališče DRAMA: 20. aprila, ponedeljek; Zaprto. 21. aprila, torek, ob 17.30: Konto X. Red Torek. 22. aprila, sreda, ob 17.30: Ifigenija. Red Sreda. 23. aprila, četrtek, ob 17.30: Vdova Roš-linka. Red Premierski. OPERA: 20. aprila, ponedeljek: Zaprto. 21. aprila, torek: Zaprto. 22. aprila, sreda, ob 17.: Madame Burter-fly. Red A. 23. aprila, četrtek, ob 17.: Orfej in Evri-dika. Red Četrtek. Ljubljana TOREK, 21. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Trio Emona. 12.40: Trio Ambrosiano. 13: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec — orkestralna glasba. 14- Poročila v italijanščini. 14.15: Godba in zbor IX. okraja C. C. R., pod vodstvom dirigenta G Orsomanda. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ros-sinijeve glasbe. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Klarinet-ni trio. 21.10: Predavanje v slovenščini. 21.20: Radijski orkester, vodi dirigent D. M fiijanec; sodelujeta soprani s tka Ksenija Vidalijeva ln barttonist Vekoslav Janko — operna glasba. 22: Prenos rz mešanega gledališča v Bolognl: 3. ln 4. dej. opere Moč Usode — uglasbil Verdi. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini. »SLOVENSKI If IlODf, poneke*. 20. aprila 1942-XX. Stran 5 Da bo zadoščeno še Kosezam Ime te bivše vasi, ki spada zdaj pod Ljubljano, ni nastalo po Koseškem Ljubljana, 20. aprila. Pri bežnem pogledu na pestrost ljubljanskih četrti smo se v članku o enem najlepših ljubljanskih kotičkov dotaknili tudi Šiške, rojstnega kraja Valentina Vodnika. Iz šiske je samo korak v Koseze in povedali smo, da jih ni opeval Koseški. Slava Kosez sicer zaradi tega ne trpi, toda nekateri so s*, razlagali to tako, da sta si bila Vodnik in Koseški soseda, zopet drugi, ki dobro poznajo koseščino in vse Koseze, so pa bil; skoraj razžaljeni, da je Koseški zašel v ljubljanska Koseze, kajti — radi se posta v. jo 3 svojim znanjem — Koseški se je rodil v irugih Kosezah. Na srečo pa Koseški pri vsej svoji slavi ni bil tako slaven mož. kakor n. pr. KnStof Kolumb, da bi nastal prepir zaradi njegovega rojstnega kraja. V Ljubljani imamo Koseškega ulico, kar je dovolj za slavo tega pesnika, a naj ne bo greh, če se kdo spomni trn Kom skega tudi ob imenu ljubljanskih Kosez. Ime te bivše vasi, ki zdaj spada pod Ljubljano, seveda ni rastalo po Koseškem, kakor si tudi Ivan Vesel ni nadel svojega pesniškega imena po teh Kosezah. Morda bo torej koga zanimalo, kako je s Koseškim. Kosezami in koseščino, če mu je izpuhtelo šolsko znanje. Koseški je bil še celo prejšnja desetletja zelo v časteh, saj so njegove pesmi zašle v Številne šolske čitanke, zlasti njegov »Oratarc. Le sčasom se je slava kosešeine razblinila in Prešernu je bilo vsaj oficieino priznano prvenstvo. Toda Koseškega vseeno niso pozabili mnogi, ki so se morali učiti njegovih nesmi. zato j:h je vprav pogrelo, ko se je ta >velikan« znašel nenadno v ljubljanskih Kosezah, ki jih predobro poznajo, da bi se jim zdele poetične. Kljub tema pa naj skromno pripomnimo, da so ljubljanske Koseze tudi lepe ter da imajo prav tako .svojstven car kakor nekatere irujre naše četrti. Koseški tem Kosezam ni mogel ničesar dati in ničesar vzeti. Ivan Vesel >Koseski« se je rodil v Spodnjih Koff^ruh v lukoviški oocini. Morda ste pozab£L tudi letnico rojstva: 1798. Rodil se je torej 40 let pozneje kakor Vodnik, a tudi pod drugim župnijskim zvonom < Moravče). Ce veste vse to, pa najbrž ne poznate bolje njegovega življenjepisa Da bo torej zadoščeno še Koseškemu, ne le Kosezam in pesnikovim eestilcem. naj povemo se to: Ivan Vesel — tedaj par se al bJ Koseški, temveč kvečjemu KaaaMaa je obiskoval gimnazijo v Celju in poznt-je Licej v Ljubljani, nakar se je posvetil pravnim študijam na Dunaju in potem v Gradcu. L. 1823 je stopil v policijsko službo v Ljubljani kot konceptni praktikant, čez dve leti pa je bil zaposlen v finančni službi v Goriziji. Služboval je tudi v Tnestu. kjer je M 1. 1852 upokojen. Kot pesnik ali vsaj verzifikator se je začel uveljavljati 1. 1317. Tedaj so začele izhajati njegove pesmi v Laibacher VVochenblattu. Objavljal je predvsem nemške pesmi. Slovenščino je začel bolj >sirokopotezno« mrcvariti pozneje. TudJ v graskem >Der Aufmerksamec "je objavil dva nemška soneta. Pozneje je sodeloval v Novicah. Mnogo je prevajal iz raznih jez:kov. Znano je, da je prevedel tudi del Dantejeve Božanske komedije (>PaklcK). Največ je prevajal iz Schillerja in Chamissa. Vrgel se je pa tudi na By-rona. Slava ga je obdala že v življenju kakor dotlej Se nobenega slovenskega kulturnega delavca. Za Koseškim bo stali takratni naši kulturni veljaki z Bleiwei9om na čelu in silno pogumen je moral biti, kdor se je tedaj obregnil ob nezasluženo slavo >največjega slovenskega pesnika«. Levstik je razdrl marsikatero krepko na račun Koseškega, kar so mu Šteli med ne-odpustljive grehe. Lepo. >z rokavicami« ga je obdelal Stritar kot estet. Toda krivico bi delali Ivanu Veselu Koseškemu, če bi mu ne priznali vsaj velikih zaslug kot narodnemu buditelju. Koseški je umrl pred 62 leti v Triestu. Mimogrede naj še omenimo, da leksikon bivše dravske banovine navaja 4 Koee^-. ljubljanske. Koseze v občini Vodice, Spodnje Koseze (rojstni kraj Koseškega), občina Lukovica, tn Zgornje Koseze, občina Moravče. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30 14 30. 16 30 tn 18.39 KINO M\M< < • lr!rH»N &B-4J Vizija na jezeru Jr»vor |>a! . K!aH toliiav Eli« -i-r, n i k f o n a-51 F Iti rt ži*' **« i n -Hm-'« •■^;t»* MOraSTi Bela ladja KINO SICMiA ■ TFLFFON 27 S« MMbs imirnea'-m O V Aleksandrova Ves svet se smeje V rlavni vlogi: Ltenov. Orlova in Strelkova DNEVNE VESTI — Vojaška svetost v Zagrebu. V sredo je biia v Zagrebu vebka vojaška svečanost. Poglavnik dr. Pavelič je postal s?f prvega pehotnega polka hrvatskega domobranstva. Na vojaškem vežbališču je bila velika vojaška svečanost, ki so ji prisostvovali nemški poslanik Kasche, nemški general v Zagrebu Gleise-Horst »aau in Sef italijanske vojaške misije general Oxilia. Poglavnik je imel svečanosti primeren ra-govor na vojake, po svečanosti si je pa ogiedal taborišče delovne službe. — NemAke plemensfee ovce za Srbijo. Srbsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano je kupilo v Nemčiji za zboljšanje domače ovčjereje 300 Merino-ovac in 100 nemških craoglavth ovac. Slednje so namenjene Banatu. Te ovce so težje in dajejo tudi boljšo volno kakor ovce drugih pasem. Plemenske ovce dobi Srbija že v maju. Potrebna denarna sredstva se bodo dobila iz kreditov za organizacijo in propagando za načrtno kmetijstvo. — Načrtno kmetijstvo v Srbiji. Minila ■ta že dva meseca, odkar je bil objavljen načrt k.neti.ske proizvodnje. Minister za kmetijstvo in prehrano je sklical za 27. aprila prvo sejo sveta za načrtno kmetijstvo. Zasedanje bo trajalo tri dni. Na dnevnem redu so poročila poedinih resornih na. čelnikov o dosedanjih ukrepih, o morebitnih težkočah in o pričakovanih uspehih. Poleg tega se bo sklepalo o potrebnih novih ukrepih. — Hrvatski radio. Hrvatsko prometno ministrstvo je odredilo, da se smejo v bodoče radijski aparati kupovati in prodajati samo s posebnim dovoljenjem postnega ravnateljstva. — Devizni promet zagrebške borze. Od 16. junija lanskega leta, ko je zopet začela poslovati, je poslovala zagrebška borza v glavnem z dvema devizoma z Berlinom in Rimom. Promet je znašal do 16. aprila letos v nemških markah 2169 milijonov kun. v lirah pa 1050 milijonov, skupaj torej 3219 milijonov kun. Ker je pa znašal celokupno promet 3226 milijonov kun odpade na vse druge valute samo 7 miUjonov kun. — Podražitev medu na Hrvatskem. Lani So nabrale čebele na Hrvatskem zlasti na t Hercegovini zelo malo medu. Zato so cene medu poskočile od 120 na 150 kun kg. — Pšenica v vojnem gospodarstvu. Agit poroča iz Rome^ Ducejeve izjave na nedavnem zasedanju ž.tne korporacije kažejo še enkrat na pomen, ki ga Vlada pripisuje vprašanjem vojne žitne proizvodnje, posebno pa se proizvodnje pšenice. V okviru prehranjevanja vojske in prebivalstva je pšenica najvažnejši činitelj med vsemi pridelki tako rastlinskega kakor živalskega izvora Primerjajoč razpoložljive zaloge hrane I*alije v kalorijah, kakor tudi izhaja iz razprave Barberija. profesorja na Osredrijern statističnem zavodu, pridemo ck> ugotovitve, da dovajajo v mirnem času Hal anskemu prebivalstvu 60 odstotkov potrebne energije. Le malo manj kot polovico daje pšenica sama Tudi v sedanjem cas-u to razr-er.e ni spremenjeno ne v prehrani prebivalstva ne v prehrani vojske. Razumljiv je zato izreden pomen ukrepov ----- T>°raei*e slede vseh del. ki se tičejo zbiranja pšenice: od žetve do mlačve. od odcla;e do razde! *ve zaradi potrošnje. V najobčutljivejših razdobjih tega postopka, to je pt iri mlačvi. ki ne trpita no- benega odlašanja, bodo pomagali tudi vojaki, večinoma kmečki sinovi. — Pavijski Škof je nmH. V Pavi: je urar! m on s. I. Girardi. ki je bil Skof od leta 1934 Ro;en ie bil v Padovi leta 1880 BI je vnet raziskovalec biblične vede. — 5264 kinoeledatišr v Italiji. 2759 jih je ▼ lasti zasebnikov 1102 pripadata Dopola-voru. 73 ftal jansk; mladini. 583 raznim versk'm or?ar 7ac:;im ter ustanovam. — 100 letnico je doživela Regina Mene-garro vd Marigo. Roiena le bila leta 1842. v Campagrt- Lur>il Sedal živf v padovanski pokrajini Starka se natančno spominja vseh dogodkov v teku sto let S po- sebnim veseljem se spominja družinskega dogodka pred kakšnim letom, ko je čakala doma svojega 691etnega sina. Ko ga le n: bilo domov, je šla tri kilometre daleč v neko gostilno, kjer ga je našla med tovariši. Skrbna mamica ga je kar prijela za ušesa, ko da je še fantič, mu jih navila ter ga z ostrimi očitki odpravila domov. Regina Menegazzo je bila ob svoji stoletnici deležna pozornosti vseh prebivalcev naselbine Piove di Sacco in tudi številnih daril, sladkarij in drugih dobrot — 800 stavbnih delavcev iz raznih pokrajin Italije je odpotovalo v Nemčijo, kjer bodo zaposleni pn 40 stavbnih podjetjih. — Smrt 103 leta stare Milanćanke. V ulici Attendolo Sforza v Milanu je umrla zasebnica Josipina Pighetti, ki je pred nekaj meseci praznovala svoj 103. rojstni dan. V svojih mladih letih je imela priliko poznati Garibaldija -n Mazzinija. — Cene zgodnjemu krompirju. Služben: list v Romi objavlja ministrsko odredbo, ki se nanaša na izvoz, razdelitev in cene zgodnjemu krompirju. V smislu te odredbe bo cena za 100 kg rumenega dolgega krompirja v aprilu in maju 150 lir, v juniju 130, v juliju 100 lir. — Težka nezgoda cirkuškega akrobata. Gledalci cirkusa, ki se je ustavil v Cunen. so bili priča razburljivemu dogodku. 23-letni akrobat Anton Narici iz VaUecrosie je izvajal drzne akrobatske vratolomnostri. kar se nenadno odlomi streme, kjer je bila pritrjena ak roba tova desna noga. Akrobat je priletel na tla in je obležal s počeno lobanjo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. — Karabinjer med pretendenti miljon*kr dediščine. 18. aprila je potekel rok za prijavo domnevnih dedičev večmilijonske dediščine po pok. Carolinl Rovatti, ki je bila rojena na Dunaju Med prijavljenci iz Man, tone. Bologne. Torina itd. je tudi karabinjer Sergij Rovatti. ki je trenutno v službi v Reggiu Emili'j tn ki zatrjuje v svoji prijavi, da je bil njegov oče Jeremija sin večkratne milijonarke Caroline Rovatti. — Tečaji ta proučevanj« SidovMva. Na milanski univerzi so bili otvorjeni tečaji, na katerih se bodo obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na židovstvo. Ob otvoritvi teča;ev je poslal minister Pavolini izpod-budno pozdravno brzojavko. — Skofov*k« vp*t. Skof iz BRgnoTVgia mons. Adelchi Albanesi je bil premeščen v Viterbo. — Tekme za Hktorskl mak so bile otvorjene v Bologni Trajale bodo do 27 Udeležilo se jih bo 1300 oseb. Otvoritvi 30 prisostvovali številni predstavniki ohlastev. — Razkrinkana Žida. V skladiščih Mi-gliavacca v Milanu je bilo zaplenjenih okoli osem metrskih stotov toaletnega mila ki Jih je bil odtegnil prodaji Žid Osare Graztani da Agrtgento s sodelovanjem Zida Vittoria Leonr. Razen tega sta bila zaplenjena še dva metrska stota toaletnega mila pri Josipu Ferariju. ki pa je izpovedal, da je skril blago v dogovoru z Židom Grazianijem. Vsi trije so bili aretirani ter Izročeni pristojnemu sodišču. — Srebrna hrabrost na kolajna je bila podeljena v počastitev spomina sledečih al-ptneev. pripadajočih 5 polku: Ceaare Ma-»cettl. Nicola Alzenl Atessandro Gadola in Amerigo Giebbia. V»l štirje so bili rojeni v okolici Coma. — Pol milijona za revne dijake. V Po-tenzi Pičeni je umrl prof. Mario Fllippetti, ki je zapustil vae svoje imetje, vredno več ko pol milijona lir, v namene posebne Studijske ustanove v prid revnim dijakom, ki so rojeni v občini Poten za Pičena. — Počastitev slikarice A. Kauffmann. Po vsej Italiji bo svečano počaščen spomin znamenite slikarice Angelike Kaufmann ob 260letnici njenega rojstva, živela je od L 1741—1807. Znamenito slikarico. ki je bila rojena v Coiri nei Grigioni. sta zelo proslavljala Oesaner in Klopstock. Izpopolnjevala se je v slikarski umetnosti y Firenzi. Milanu. Comu in v Romi. potem ko se je poročila z venezianskim slikarjem Zucchijem Znane so njene umetnine, ki jih je povzela p^ Homer jevih motivih. — Prvi mednarodni se**tanr*k umetnostnih kritikov. V juniju t. 1. bo otvor jen v Veneztt prvi mednarodni sestanek umetnostnih kritikov Svoj prihod 90 napovedali ugledni predstavniki umetnostne kritike osmih narodnosti. Sestanku boata predsedovala venezijski župan Dali" Armi m italijanski akademik Massimo Bontempein častni predsednik imenovanega kongresa. — General F. Ciaribaldi v avdijenci prt papeža. Papež Pij XII. je sprejel v avdi-jenco generala Ezia Garibaldija, ki je pred tem prejel v cerkvi zavoda sester blažene F. S. Cabrini v Romi zakrament krsta in birme. Hkrati je bil pri prvem obhajilu. Obrede je opravil kardinal Caccia Dominioni. — S 30. aprilom se potegnejo iz denarnega obtoka nikljevi kovanci 20 cent. Od 30. aprila do 30. junija ;ih bo mogoče še zamenjati pii kraljevi zakladnici in pri vaeh javnih blagajnan. — V Nemčijo je odpotovala na delo Številna skupina delavcev iz Coma ter okolice. — Rdo je lastnik 3200 Ur. Delavka Katarina Basso skrbi za snago v v*eh prostorih železniške postaje Albenga pri Sa-voni. Silno pa je bila začudena, ko je našla pri čiščenju v nekem kotu listnico, ki 10 bilo v njej 3200 lir. Brž je stekla k postajnemu načelniku ter mu izročila Ustnico. Poštena delavka zasluži priznanje in nagrado. Sedaj poizvedujejo za lastnikom dotične listnice. — Obvezna prijava židovskega premoženja v Srbiji. Vse Zidom pripadajoče premoženje kakršne koli vrste je treoa v Srbiji v enem mesecu prijavit: pristojnemu županstvu, k; pošlje prijave nemškim vojaškim oblastem. Prijaviti je treba tudi vse z 2idi od 6. aprila 19:i skl°njene po-go lbe ter terjatve do Židov in židovskih podjetij in sicer pri pristojni komisarijat-ski upravi ali neposredno pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji. Pred 5. aprilom 1941 z Židi sklenjeni premoženjsko pravni posii se iahko po generalnem pooblaščencu za g"ospo_larr*t\.-o razveljavijo, če je podan sum. da so bili sklenjeni samo na videz, in se njihova upravičenost ne da dokazati v roku, ki ga določi generalni pooblaščenec za gospodarstvo. — Inspekcijsko potovanje dr. Turnerja, šef vojaške uprave državni svetnik dr. Turner je krenil z višjim vojnim svetnikom ir. Kiesselom in srbskim notrmUm ministrom Acimovičem na inspekcijsko potovanje po Srbiji. Posetil je Kragufcvac, Jagodino, Paračin. Kruševac. Vrnjačko banjo in Kraljevo, da bi se na mestu informiral o položaju in razmerah v provinci. Zastopniki vojaške uprave in srbski okrajni načelniki so mu poročali o tekočih zadevah. — Podružnica »Flata« v Zagrebu. Z delniškim kapitaJom 1 milijon kun je bila v Zagrebu ustanovljena podružnica znanega italijanskega industrijskega podjetja i-vat. Delo posvetovalne komisije za vofao pravo Pod neposrednim nadzorstvom Duce j a deluje v Romi posebna posvetovalna kom sija za vojno pravo, katere dolžnost je. dajati mnenja o vpmšanjih. ki se tičejo pozemske. morske in zračne vojne, kakor tudi o vseh drugih pravnih vprašanjih, ki se t če jo vodstvo vojne. V njeno rr:s:e na vojaška pravna dejanja v operativni coni je dala komisiji mnogo dela, da se odstranijo dvom; in negotovosti v tolmačenju. Komis-ja je v tem pogledu pripravljala in izdajala proglase, da se izpolnijo praznine in uporabljajo zakonite določbe v posebnih položajih, nastalih med razvojem vojne. Delo posvetovalne komis^e jo bilo usmerjeno tudi k reševanju gospodarskih vprašanj, predvsem glede postopanja S sovražnikovim premoženjem in sovražnikovih gospodarskih odnosov Enako znatno in važno je blo delo pripravljanja in Izdajanja razglasov. k; c" se tikali delovanja vojaških vojnih sodišč. Iz pokrajine Trieste — Prarnik postanka Rima, združen s praznikom dela. bodo proslavili v Tr*-estu 21. aprila po vseh obratih in delovnih središčih mesta ter pokrajine. Proslave bodo tudi v Monfalconu. Solvavu. Gradu. Muggii in Rouchih. — Na polju slave je padel mornariški častnik Sergij Costanzi. doma iz Triesta. Udeležil se je več pomorskih bitk. Bil je od vsega začetka pripadnik fašistične stranke. — V vojaški bolnici v Triestu ie umrl vojak Mario Ptacek. ki se je bil vrnil z vzhodnega pojlšča. Tudi Ptacek. ki je bil star 21 let. je izšel iz vrst fašistične mladine pri S. Giacomu. — Burja se poslavlja. Te dni se je sreJ. prijetnega pomladanskega vremena pojavila burja, menda k slovesu v letošnji zimski sezoni. Ledeno mzla sicer nI bila. kakor v januarju ln februarju, vendar dovoli močna, da je odnašala klobuke in zaustavljala korak. Prebivalci Triesta upajo, da bodo sedaj obvarovani pred burjo tja do oktobra oz. novembra. — Slikarska razstava triestinskega likovnega umetnika Maria Ticulina v dvorani Ierco vzbuja pozornost in priznanje kulturnega občinstva. — Žrtev burje je postal 421etni Avgust Franoo iz ulice Lazaretto 97. Burja ga je vrgla na tla ln je dobil poškodbe na zatil-niku. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnico Kraljice Helene. — Cerkveni tat kaznovan. V januarju 1941 je bila izropana cerkev v Gignanu pri Poli. Odnesli so razne dragocenosti. Obla-stva so kmalu izsledila glavnega krivca v osebi 37etnega Karla Maldlnija, ki je bi. sedaj obsojen pred pristojnim sodiščem na šest let zapora in 4500 lir globe. — Avtofurgon in tramvaj sta trčila skupaj v ulici Battisti. Obe vozili sta poškodovani, človeških žrtev ni bilo. — Najboljši rokoborci iz osmih italijanskih mest bodo preizkusiU svoje moči v prostorih Politeama Rossetti. — Mestna občina v Triestu objavlja sledeče demografsko poročilo: 16. in 17. aprila je bilo v Triestu 23 rojstev, 13 smrtnih primerov in 24 porok. — 'Osebne vesti. Privatni docent je postal na zobnem oddelku klinike dr. Edvard Grandi. Za glavnega oskrbnika družbe A. C. N. A. je bil imenovan dr. Sergij Monte-neri. — Pokrajinska propagandna kondsija se je sestala pod predsedstvom federala dr. Pive. Navzoči so bili predstavniki kulturnih, umetniških in sindikalnih organizacij. — Gostovanje gledališke skupine i/. Ye-nezie. Z 22. t. m. gostujejo v Verdijevem gledališču člani odrske družine v en eri a n-skega gledališča. Uprizorili bodo deset odrskih del, po večini veseloiger. — V glasovnom »teneju je danes ob 18.30 slovesna proslava sklndajeta Rossi-nija ob 150-lctnici rojstva. Izvajale se bodo izbrane Rossinijcve skladbe. — Ponesrečenca. lG-lotnega Pavla Stoch iz Mourupina je poškodovalo vozilo; Storh ima poškodbe na levi nogi. Na vogalu ulice Imbriani je prišel pod avto 61-letni Ferdinand Lazzarini iz ulice PascoU -i. Lazzarini ima rane na levom kolenu. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici Kraljice Helene. — V okolici Boschetta je pričelo goreti grmičevje. Gasilci iz Triesta so pogasili ogenj v približno eni uri. Tudi na hribu San Primo je zajel ogenj grmičevje na površini 40 tisoč k v. m. Skoda je precejšnja. Ogenj so po nesreči zanetili otroci med isrro. Iz p%tez$\im Gurlzla — V Gorizii bo svečana proslava postanka Rima in praznika dela 21. aprila. V pokrajini bodo proslave še v Idrii, Gradišci, Brazzanu. Ccrmonsu, Aidussini, S. Andrea in Villanovi di Fara. — Gasilci v Gorizii ?o bili pozvani gasit ogenj, ki je nastal v ulici MatUoli št. 9. Goreti je začelo v dimniku. S takojšnjo učinkovito intervencijo so preprečili večjo požarno nevarnost. — Mestna olnina v Gorizii sporoča demografsko stanje 17. aprila: 4 rojstva, 4 smrtni primeri, 4 poroke. — Pri delu v jrozdu se je ponesrečil 73-letni Anton Jaconcio iz Cala di Cuiale. Debelo vejevje padajočega drevesa ga jc oplazilo in mu zlomilo desno nadlaktnico. Prepel-alj so ga v bolnico »Brigata. Pavia« v Gorizii. — Pokrajina Gorlzia obsega v s*mislu pravkar objavljene statistike 270.162 ha: od tega je površina 246.547 ha poljedelsko gozdna. Prebivalcev šteje pokrajina 210.000 od teh je 50.4n/0 kmetskega stanu. Od celotne poljedelsko gozdne površine je 63.8°'<> v gorah. 32.2" 0 po gričevju in komaj 4°/, v ravnini. Obnovite naročnino! Iz Lfublfane —lj Javna produkcija Glasbene Jikade-mije, ki bo danes ob 18. uri v veliki fil-harmon.Čni dvorani, bo obsegala zanimive skladbe Cajkovskega, Novaka, Smetane, Rebikova. Pavčiča. Chopina. Donizettija, Verdija. Schumanna in Webra. Izvajali jih bodo pianisti Breda Rajh, Ivan Zupane'č Jelka Suhaiolnik m Ogrin Ksenija iz šol rektorja Trosta ter profesorjev Janka in Antona Ravnika, violinist Igor Ozim iz šole prof. Pfeiferja ter pevci Francelj Rudolf, Aleksander Boštjančič, Katja Džan-ga. Slavko Štrukelj, Marija Tiran. Janez Lipušček m Nada Stritar iz šol prof. 3e-tetta, Ang. Trostove. Dariana in W eting-hausnove. Sporedi, ki so v predprodaji v Matični knjigami, veljajo kot vstonnice ln so za d:jake po I liro, za ostale po 3 lire. Glasbo ljubeče občinstvo na zanimivo produkcijo opozarjamo. —lj Prevzemanje radijskih spre.femni-kov tistih lastnikov, ki na K. Kvesturi n -so vložili prošnje, da jih smejo obdržati, bo mestna obema po prelpisu zak'jučrila današnji ponedeljek ob 20. uri. Kdaj bo začela sprejemati druge radijske aparate v shrambo, bo javljeno v dnevnikih o pravem času. Opozarjamo, da .adijske sprejemnike prevzema v shrambo samo mestno poglavarstvo v U. nadstropju str -e cu-krarne na Poljanskem nasipu št. 40. —lj Nastopilo je južno vreme. Doslej je trajalo sorazmerno hladno vreme in rast-hnatvo je zelo zastalo v razvoju. Navadno so pri nas ob tem času že zeleni gozdovi v nižjih legah, med tem ko n. pr. bukev začne zeleneti v začetku maja tudi že na višjih hribih. Ob koncu aprila cveto Že jablane v naših toplejših pokrajinan. n. pr. v Beli Krajini. Ob tem času so včasih pri nas že začeli cveteti divji kostanji, letos pa niso niti Se ozeleneli. Pomlad letos nastopa še zelo pozneje kakor lani. Upajmo, da bo topleje poslej. Vendar ne smemo 6e takoj pričakovati stalnega sončnega vremena. Dokler bo trajalo sedanje, izrazito južno vreme, bo najbrž deževalo od časa do časa vsak dan, Obnovit« naročnino t MALI OGLASI URADNIKI IN DELAVCI, po naporni službi vas druga pijača slabi — krepi pa vas in poživlja Ambroževa medica, katero dobite le v MEDARNI. Ljubljana, židovska ul. 6. GOZDNE MANIPULANTE sprejmem takoj. — Jošt, Kočevje. TRAJNO ONDULACUO izvršujem z najnovejšim >Fuva« aparatom, ki greje samo 4 do 5 minut. Uspeh: res lepe in trajne frizure zajamčen. — Frizerski salon Korun Ivan, Sv. Petra cesta 19. ZGUBIL šEM listnico z dokumenti. Najditelj naj obdrži vsebino denarja ca. L11 100. — in vrne dokumente na oglasni oddelek »Jutrac. ROČNI VOZIČEK (dira) skoraj nov, pripraven za dovažanje blaga ah trgovca, se ugodno proda. Pred-jamska ul. 9, Rožna dolina. Depuratori d'accma Čistilniki za vođo Dott. ing. Paol9 Ferrari s. a. Via Carlo Farini, 75 Milano Telcfono 691-405 Societa specializzata per Depuratori d'acqua per caldaie a bassa, medla ed alta pressione del tipo a Calce-Soda, e a Fosfato, per Degasatori, per la costruzione di impianti di filtrazione lenta e rapida previa eventuale aggiunta di coagu-lante. Impianti di depurazione a Zeofite, di deferizzazione, di sterilizzatori, ed impianti di sollevamento e distiibuzione d'acqua. Cercasi rappresentante eselusivo. Specializirana tvornica čistilnikov vode za kotle na nizki, srednji in visoki pritisk z apnencem-sodo in s fosfatom, za izdelovanje razplinjačev, gradnjo naprav za počasno in naglo filtracijo, tudi z dodatki za strjevanje. Čistilne naprave na zeofit, za izločevanje železa; sterilizatorji in naprave za črpanje in razdeljevanje vode. Iščemo izključnega zastopnika. Provale i budinialla vaniglia con frurra corre e sciroppi Pokosite Dr. OETKER-jev pudingov prašek z vani lijevim okusom, s kuhanim sadjem ali s sadnim sokom* Chiedelaci i noslri proipelli • co ZaMtvo/U n barvan« prospakta Dott. A. OETKER S. A. I. > MILANO. Via Monto S. Gencsio 2 Zahvala Ob bridki Izgubi naJe predobre, zlate mame MARIJE JESENKO Izrekamo vsem, ki so jo tolažili v njeni bolezni, ji poklonili cvetje in v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti vsem skupaj in vsakemu posebej našo iskreno zahvalo. Mada zadušnica bo v torek, dne 21. aprila 1942. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem Ljubljana, dne 18. aprila 1942. Rodbine: JESENKO, MAURIč, TRTNIK Str ari 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 30. aprila 1942-XX sto? QQ Elektrika v poljedelstvu in vrtnarstva Električni tak kot gonilna sila se v uveljavlja — Ogrevanje toplih gred z elektriko Ljubljana 20. ani:.;». Vedno večja jpoiaba strojev ln mehanične sile v vseh proizvajalnih panogatt karaktrizira razvoj novodobnega poep >-darstva Ciovoškc -il^. se pred uspešnejšo strojno sil umika in znano je kakr globoka toelalns *ren;a v družbenih odnosih vseh doh r p vzio kfimai začela pisati človeška zg ' ivfna Pr\-i "*lovek se je oboe' ■ »ti' s palico in dolgo je trajak- preden ie napredoval do lepate. Toda ta napredek ie bi' vekovnega pomena, čeprav je morai še vedno obdelovati zei. »i - Bi > sil') Oelo mu tudi taks ni napredovalo naglo čeprav je pritegnil vso svojo številno patriarhrjno urejeno družine š- bi kr .*o bflt razmere godne za uporabo Etvalakc sile le obdelovanje zemlje b^nem i zumom prve klice današnjega pluga St< rilo nov za ku'turo zemlje ti-soeiptjn odlooilm korak naprej Kdo je bil začetnik tog:.i prevrat.a ni znano Preveč je to od na* odmaknjeno 1a bi nam mogla ostati ohramena pričevanja. S plugom je bil izumljen osnovni stroj r.a obdelovanje zemle Noben drugi ka-sn si izum ni oil tolikšnega pomena in r D stroj, ki ga sodobni kmet že uporablja : ipodaratva se ne da po v »-.osti z njim primerjati Napredek je t - ej stremel predvsem k uporabi še učinkovitijih v'ru'nih :.n conilnih sil Od živalske sile se je v novei*em času počasi i pretia alo k parni, motorni vodni ln konč. i nc tudi električni Toda razvoj gre zelo počasi in .«e davno ni zaključen Neokorno 1 kmečko gospodarstvo se mu le a težavo ! poHagojirji Bti lj • njom Se ne zavzema tistega mesta ki mu bo nedvomno nekoč ■ od kazano 7l
  • ?o učenih mož je bilo že v službi kmetijstva, ko so iskali vse svoje živi »m je pripomočke, ki bi naj i dvignili rodnost zemlje in nam pomogli k . uspešnejšemu izrabljanju njenih sil. Pri obdelovan u zemlje se je zadnje Ca-S« začela uveljavljati tudi elektrika in za- j i <*mo K os m Iti o elektroagrikulturi. To j ni nič čudnoga, čuditi bi se morali, ko bi biu narobe. Električna sila je danes ena najbolj razširjenih pogonskih sil ln tudi obdelovanju zemlje more uspešno služiti. Sicer so strokovnjaki v Nemčiji konec preteklega stoletja zatrjevali, da bi mogla elektrika ž" sama po sebi vplivati na višino pridelka, ko so pa izvedli zadevne po- f skuse z ^elektriziran'em« nasadov, se pa te trditve niso uresničile Malenkosten uspeh ni bil niti zdaleka zadovoljiv glede na velike stroške Uporabljanje elektrike kot pogenske sile -e ie najpre;. najuspešneje in najdoslednej-še uveljavilo na novih kmetijah, ki so nastale na melioriranem svetu. Novi nase-90 bili mnogo man- pod vplivom konservativne in nezaupne kmećke miselnosti, dostopn^jš: za Bfimfrtffc Elektrika je uspešno nadomestila živalsko silo zlasti v ilovnatem svetu in poleti, ko bi bila živina le s težavo HMOgta g-Ior>oKa zemeljska dela. Uc~'dn~ je zlasti, da se pri tem uporabi največ <-''t<-'ktrične:ra 'oka v času ko v drugih panocah. ki tudi uporabljajo za -voj pogon elektrik.-, ni zanjo največjega [Hni|W mšx mii'i LTvajame elektrike v ob-d#»'r:-i anje remije je pomembno zlasti v se- dsnjlll rHalk. ker dopuicn večji dogon žl-na odkupne sejme za ljudsko prehrano. Z elektriko j** mogoče kljub manjšemu *trvi?u živine izvesti vsa dela ki so neobhodno potrebna za izb~! smje fizikalno kemičnih svo stev zemlje odločujočih njeno rodovitnost. Znižanje pridelovalnih stroškov Seveda je uporaba elektrike možna ie na kmetijah velikega obseea. razpolagajočih z znatnimi tehničnimi sredstvi. V Itali;i deluje tako veliko posestvo, ki se pri vseh detfll -» lloSsjt električne po>gonske sile. v bližini Fprrare. Posestvo obsega nekaj tisoč hektarov zemlje in izvrstno u=peva Dosledna uporaba elektrike za vsa dela, ki pridejo na vrsto dnevno ali v določenih >tnih časih, zniža tudi pridelovalne stroške, ki hi bili večji, če bi uporabljali trakte r'e. S traktorji pa je sedaj, ko je na razpolago le maniAa količina pogonskih goriv, §e posebna težava. Uporaba elektrike se ne omejuje samo na obdelovanje zemlie Elektrika žene razen setvenih, žetvenih tudi razne stroje za obdelovanje pridelkov, kakor na primer mlatllnice. slamoreznice. sušilnice, črpalke in podobno. Ogrevanje toplih gred z elektriko Zanimiva in poučna je uporaba elektriki v vrtnarstvu Mislimo pri tem predvsem na tople grede ki so konec zime velike koristi za pospešitev pridelkov Električno ogrevanje toplih gred ni novo. čeprav je pri nas le malo znano. Zelo je razširjeno pc Skan- in vrtnarstvu le počasi d ina v i ji. Angliji, na Danskem, v Nemčiji in v Ameriki. Kjer j% na razpolago električni tok po nizkih cenah, je uporaba elektrike v toplih gredah nedvomno priporočljiva Posebno pa je še priporočljiva za go-jitelje rož. V toplih gredah, ki jih uporabljamo pii nas. je vir toplote konjski gnoj. Ce pa napeljemo v tople grede elektriko, gnoja ne potrebujemo in ga zato moremo koristnejše uporabiti za druge namene. Za električno ogrevanje napeljemo v tople grede primemo zaščitene električne kable po dolgem in po čez v globini do 25 cm. Toplo gredo moramo pripraviti v ta namen na poseben način. Dno tople grede in stene prevlečemo s plastjo žlindre ali druge nepre vodne in 1 sol ime snovi, ki sluzi razen tega za drenažo. Na plast žlindre raztegnemo 10 cm visoko plast peska, v katero za kopljemo električni kabel, tako da je med posameznimi vodi 10 do 20 in največ 30 do 35 cm razdalje. Umestno je tudi takoj nad kablom nasuti plast barvane zemlje, ki nam pri kasnejšem obdelovanju služi kot znamenje, kje go kabli. Vrh tega se nasu e 20 do 30 cm visoka plast vrtne zemlje za semena in nasade. Gretje se običajno izvaja samo ponoči, ker podnevi zemlja obdrži toploto, obenein pa so tudi stroški manjši. Da dvignemo toploto 5 cm globoko. Ugodnejši učinki se dosežejo, če istočasno ogrevamo tuđi vso okolico, kar je možno, če delamo v kleti ali pa ped steklom. V ta namen pritrdimo nekaj kablov na notranjene proste stene tople grede. Uporaba elektrike za ogrevanje toplih gred ima več važnih prednosti. Predvsem znatno pospeši ciml enje semena in rast mladih rastlin in je zaradi tega mogoče doseči v istem razdobju večje število kultur. Teplo gredo ni potrebno pripravljati za vsako setev znova. Končno pa ni za spregledati tudi ugotovitve strokovnjakov, da je v električno ogrevanih toplih gredah umrljivost rastlin zelo majhna in znašala le približno 0.5*» med tem ko je ta odstotek v toplih gredah 20 do 45" „. Električno ogrevanje tople grede vsebujejo manj vlage in se v njih razvija manj bolezni, j Rastline rase jo bolj čvrsto m bujno ter lažje prenesejo krizo presaditve. letno, čeprav je že milijonar. Sklenjeno je bilo predlagati vladi, naj določi konrsijo, ki bo pregledala vsa dosedanja plačila Rotschildu. Celo mesto žaluje za orlom Svojevrsten dogodek vzbuja po vsem svetu zanimanje za mesto Euzau v Rumunj ji. Posebnost kolodvorskega poslopja v Buzau je b'l velik orel, ki je živel že več ko 10 let na stolpu poslopja. Tukaj je imel orel svoje gnezdo. Meščanom se je tako priljubil, da so zelo skrbeli za njegovo prehrano. Tudi kuharji železnišk.h jedilnih voz, ki so postajali na kolo.lvoru v Buzau, so zmerom imeli kaj pripravljenega za velikega orla, ki je bil že kar udomačen ln ki se je približal vsakemu vlaku. Nedavno pa se je zgodilo nekaj, kar je meščane Buzau a silno razžaiostilo. V železniškem jedilnem vozu je sedel potnik, ki ni bil poučen o tej posebnosti in k: se je ob približanju velikega orla tako vznemir.1, da je segel po samokresu in s štirimi streli ustrelil orla, ki so ga ljudje tako ljubili. Sedaj so vsi v globoki žalosti, oblekli so se v žalne obleke. Od oblastva zahtevajo, da strogo kaznuje tujca, ki jim je ustrelil orla-Ijubljenca. Bjorn Bjornson umrl Bjorn Bjornson na grobo svojega očeta Lokalna anestezija je stara šele petdeset let Ob Zo letnici airgti nemškega zdravnika dr. Karla Lu£wiga SfcMcicha V neštetih primerih igra lokalna anestezija ali krajevno omrtvičenje pri lahkih in težkih operacijah važno vloge. Strah pred polno narkozo je premagan. Ta moto. da je stara šele 50 let in kom^j 40 let je minilo odkar se splošno uporabi a. Odkril jo je nemški zdravnik in pesnik Karel Ludvvig Schleich, ki je umrl pred 20 leti. Dr Karel Ludvvig Schleich. mlad temperamenten zdravnik in pesnik, znan in priljubljen enako v zdravniških kakor literarnih krogih, zaradi svojega simpatičnega značaja, je presenetil berlinski kongres 3Ožarjena preteklost«. To delo ga kaže kot glasbenika, slikarja in pisatelja. Zelo je bil navdušen za umetnost in kot prijateH Avgusta Strindberga je zahajal med berlinske umetnike. Rad je sedel in kramlal v družbi Hamsuna. Behmela, Otto Ericha Hartlebna in drugih velikih mislecev. To j so mu stanovski tovariši večkrat zamerili. Umrl je v marcu 1922 v Waarowu. Za njim so žalovali zdravniki, raziskovalci umetniki in prijatelji, zlasti pa hvaležni bolniki. Mastn* Rotschildovi „zaslužiti" Na seji mestnega dobrodelnega o i bora v londonskem pre imestju Crovdon je prišlo do burnih protestov, ko so člani zvedeli, da je ministrstvo narodnega zdravja sklenilo z Jamesom Rotschildom pogodbo, po kateri mu bo plačevalo za del gradu v Buckinghamshire letno najemnino 1700 funtov. V debati se je ugotovilo, da Je prejemal sloveč; zž lovski magnat prvotno od evakuacijskih oblasti 1300 funtov najemnine. To je dalo občinskemu svetniku Coo-ku pobudo za opazko, da je prinesla nova pogodba Rotschldu še 400 funtov dobička Albanski narodni praznik Po vsej Albaniji so svečano proslavili tretjo obletnico združitve Albanije z Italijo. Višek proslave je dosegla velika manifestacija v Tirani. Generalni državni namestnik Jacomini je naslovil v navzočnosti članov albanske vlade ter zastopnikov vojaških in civilnih oblasti nagovor na prebivalstvo, v katerem je naglasa! neomajno zvestobo Albancev do Kralja in Cesarja. Otok mrtvih Laponcev V malem gorskem jezeru Rautasjaier, ležečem v kotlini med gorskima orjakoma Aurlvares in Kaisepaktos, leži otok Jama-kusoolo. Laponcem najdraž;e pokopališče. Običaji, pokopavati mrliče, če je le mogoče na tem otoku, je zelo star. Celo pozimi se napotijo Laponci pogosto daleč skozi težko prehodne gozdove in močvirja, da pokopljejo svoje ranjke na tem pokopališču. Od kod izvira ta običaj in kako je nastal, ni znano. Ve se samo toliko, da sega daleč nazaj v poganske čase Laponcev. Berlinski filharmonični orkester na gostovanju Berlinski filharmonični orkester je zaključil svojo zimsko sezono v Berlinu, te dni se je pa napotil na šesttedensko gostovanje v Francijo. Španijo in Portugalsko. Pod vodstvom Ciemensa Krausa priredi 28 koncertov in sicer po štiri v Madridu in Lisa boni. po tri v Barceloni in Portu po dva pa v Saragossi in Bilbau. Poleg tega bodo prirejeni koncerti v Valencii. Sego-vii. San Seba^tianu, Parizu, Lyonu. Mar-seillu. na povratku pa še dva koncerta za vojaštvo, prvi v Bordeauxu, drugi pa v Parizu. Na sporedu so poleg velikih simfoničnih del uverture nemških klasikov ln romantikov ter nekaj španskih skladb. Kot solista nastopata Erich R5hn tn komorna, pevka Viorica TJrsuleac Najdaljša televizijska proga Televizijska služba med Tokio in Buenog Airesom je bila otvorjena začetkom aprila. Za poskušnjo so začeli prenašati slike na tej najdaljši televizijski progi na svetu ze v januarju. Poskusi so se te dni uspešno zaključili. Proga je dolga 18.000 km. Pred izbruhom vojne na Daljnem vzhodu je imela Japonska televizijske zveze z Berlinom, I Londonom in San Franciscom. Zdaj je za-I menjava slike samo še z Nemčijo. Dve Žetvi v Traciji V Traciji so jeseni dobro obdelali m sejali polja. Na jesensko setev so polagali veliko važnost za to, ker se prične žetev v Traciji zelo zgodaj, tako da je možna ▼ ugodnih vremenskih prilikah še druga žetev. Storjeno je bilo vse, da bo imela Tra-cija letos dve žetvi. Cim bosta pospravljeni pšenica in ječmen začno sejati koruzo ter saditi tobak. Posebni komisar bo nadzoroval drugo setev in žetev. Jasen migljaj Markiz Beaumont, na dvoru Ludvika XVI. po svoji skoposti znam plemič, je rad vabil svoje prijatelje in znance na obed, najbrž zato, ker je vedel, da se itak ne bodo odzvali njegovemu vabilu, saj niso hoteli biti lačni. Končno je pa naletel na generala Le rova, ki o marki zovi skoposti ni bil obveščen. Sedla sta za mizo. Zele-njadnj juhi je sledila skromna porcija so-čivja, za desert pa košček sira. Ko se je gost kmalu po tem pičlem kosilu poslavljal, ga je gostitelj vprašal: — No, gospod general, kdaj boste zopet obedovali pri meni? — Takoj, če ste s tem sporazumni, — je oi govoril gost. B. Perovvne 40 Dr. Torridon igra za vse Roman Marija se je vpraševala: »Ko bi bil Lionel le količkaj slutil, da se je Torridon tisto noč klatil okrog ,Soleila\ mar bi bil Jožefu dovolil iti k njemu za slugo?* In potem: »Ali pa je imel Lionel morda poseben namen, da je prepustil Jožefa Torri-donu?« Samo en nagib je videla, ki bi ga bil stric utegnil imeti: F i s e r e ! Vse to jf Mnriji dokazovalo, da po eni strani aV.KT^r Torridon opsuje Linnela zaradi nečesa, kar je moral videti ali slišati na ^Ranporu«, po drugi po Lionel p-e^i na Torridona zaradi biserov. Le nekaj ji ni bilo jasno: kaj naj orna storL Tisto, kar bila rekla Torridonu: da 9a sovraii in mrzi — je bilo povsem odkritosrčno. Skozi okno svoie sobe je videla Rova, ko se je vračal proti basenu. Med oblareniem je še enkrat vrgla oči skozi okno in gra zagledala v razgovoru 2 Juno. Ko si je ščetkala lase, ju je videla na »roti proti hiši. potem pa Juno. ki se je sama vračala k basenu. Skleoala j? *)T,rj. da mora biti Torridon v Lionelovi sobi kajti vse druge so bile zasedene od pleskarjev. Tedaj je odšla v pritličje, tiho krenila skozi vežo in prisluhnila pred vrati delovne sobe. Torridon je bil notri. Slišala je škrip predala, ko ga je previdno odpira!. Ni pa slišala, da bi ga bil spet zaprl. Torridon je bil miren, od sile miren. Obupno je vlekla na uho. Tedajci se ji je zazdelo, da nekdo prihaja, in naglo se je obrnila, da je ne bi zalotil na prisluškovanju. Toda preplah je bil prazen. Znova se je obrnila proti vratom — a tisti hip so se odprla. Niti na misel ji ni prišlo, da bi oporekala Torri-donovemu pojasnilu, kaj je delal v pisarni. Bila je kakor hroma od jeze. kajti sama pri sebi je takoj uganila, kaj ga je privedlo semkaj: hotel je brskati po Lionelovih predalih! Ko mu je dala papir, ga je brez besede zapustila in se vrnila v svojo sobo. oprezat, kdaj bo odšel. Drugi, ki so bili v vodi. niso videli Rovevega odhoda; pač pa ga je videla Marija, Njene oči so t^a spremljale, ko se je gologlav in z vihrajočo ovratnico oddaljeval proti cesti. Kakor hitro ji je izginil izpred oči, je Marija stekla dol, v Lionelovo delovno sobo. Zaprla je vrata za seboj, stopila k pisalni mizi in pogledala pismo, ki je ležalo na podlogi. Naslov je bil : »Velespoštovanemu gospodu Lione-lu Brookbvju. Osebno. Nujno.« Crnilo je bilo še mokro, jezik oviika vlažen. Z nožem za papir je Marija previdno odprla ovoj in potegnila iz njega pisemce, ki je bilo kratko: »Telefonirajte mi v vilo. kakor hitro pridete domov. Če r»5 ne vrnete pred večerom, bom doma od polnoči naprej. Stvar je silno važna. Nikar ne pozabite. Roy Torridon. c Marija je zložila list, ga spravila nazaj v ovoj in ga znova zalepila. Ko je odpirala vrata, se je najprej prepričala, da ni v predsob ju nikogar, nato pa po prstih stekla na vrh .'.. Nebo je bilo čisto kakor kristal in morje se je bleščalo ob desni strani ceste, ko je Rov Torridon za volanom svojega Buicka drevil vzdolž Movenne Comiche. Po odhodu iz »Soleil et Ombre« se je bil ustavil na pošti in našel tam pismo od Beauri^ra, ki ga je prosil, naj se oglasi v Marseillu, kakor hitro bo utegnil, da pove, ali je skrinjica z zdravniškimi instrumenti, ki so jo našli pri nekem aretiranem skrivaču ukradenega blaga, njegova last. To pismo pa ni bilo tisto, na kar je mislil Roy, ko se je vračal v vilo. Brookbvjevo vneto prigovarjanje, naj vzame Jožefa v službo, je pomenilo, da je tudi Lionel zločinec, da je bil Jožef njegov pajdaš in da se je hotel Lionel poslužiti Jožefa, da bi mu ukradel bisere. Ce je bil Brookbv zločinec in je Marija vedela, da je, in je Brookbv vedel, da Marija ve. tedaj je Roy razumel, zakaj stric sovraži nečakinjo. A zakaj je Marija, ako ve, kar ve, ostala pri Lionelu, tega Roy ni mogel doumeti. Ni mu šlo v glavo, kaj bi se utegnilo skrivati za tajnim snidenjem, ki ga je imela z neznanim avtomobilistom. Toda mladenkino vedenje nasproti njemu je postajalo Royu razumljivo; mislila je, da zalezuje Lio-nela. Zato se je bila po tisti noči mahoma ohladila. Kar se tiče Jožefa..nu, ta je bil nedvomno mrtev; in če je bil Jožef Brookbvjev pajdaš, se je že zdrava pamet upirala temu, da bi bil Lionel napadel svojega zaveznika; storilec je moral biti nekdo drug, ki se je klatil okrog vile >Perle« in stregel na njegove bisere. Tako, kot so se stvari obračale, ni mogel Roy več dvomiti o tem, kakšen namen je imel Gouverne, ko ga je nastavil. Glas o biserih se je bil raznesel po Monte Carlu, čenče so jim bile še bolj napihnile vrednost, in Gouverne je iz svojega skrivališča spretno širil bajko o bogatem mladeniču, ki se z žepi polnimi biserov vrača iz jutrovih dežel. Ta mladenič s svojimi biseri je bil kratko in malo vaba. Vaba, ki jo je rabil Emil Guverne, da bi ujel tatu v past. Gouvernovo zanimanje, ko je Roy omenil eno-okega neznanca, je kazalo, da utegne biti prav ta tista žrtev, ki bi jo Francoz rad ujel. Verjetno je bilo torej, da je bil enooki nočni gost v vili >Perle« ln Jožefov morilec. »Gouverne lovi tatu,« je Roy pomislil, tmene pa ima za vabo, da bi ga premamil. Toda vaba je privabila dva tatova: enookega in ... Lionela Brook-bvja.« Z namrsenimi obrvmi je vozil še minuto ali kaj. Nato je nestrpno zamrmral: »Menda, hudimana. A v čem obstoji past, ki jo predstavljam? In kdo je prav za prav Gouverne, da nastavlja tatovom pasti?« Urejuje Josip 7«upsnW — Za Narodno tiskarno Fran Je ran — Zrn tasermu&J del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LjubljaAi