OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
•Vol. xxxvi.-^leto xxxvl
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). JULY 29, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 149
^^IAM BRYANT
Po mučni bolezni je umrl na Jojemu domu William Bryant, tanujoč na 555 E. 241 St. Delal ^nad 25 let pri^Eaton Axle Co
br	ženo, tri otroke,
^ a. in tri sestre. Pogpeb se ^si v četrtek popoldne ob 2.30 '12 Grdinovega Lake Shore ^bnega zavoda.
Še ni zdrav
28. jdya --
prv t ^ senator Robert Taft je Hip ° Nameraval zapustiti bol-^	in oditi v
je b"i° ^ Washington. Odhod ga ir ^^s^^tovan, to pa radi tega' zdravniki glede točne-tori^ "^^^^tvenega stanja sena-2^^ Tafta še niso na jasnem.
stanje Tafta se je bui poslabšalo tako, da vz-^ zdravniških in politič-^ogih resno zaskrbljenost 'osebe senatorja Tafta.
'jajo zdravniški buletini jav-Taft'	stanje senatorja
sq f ^®sno. j^ena yi dva sinova b'^kiski postelji. Sin Wil-Itsk' ameriški poslanik na j® na potu v Ameriko, ^sez gotovostjo, da se mogel več pečati .s^ nogtjo'^"	se celo z mož-
in se spravlja v nilfa	njegovega namest-
^a b clevelandskega župa-^upkeja.
Pred odgoditvijo kongresa: Mnogo nerešenih vprašanj!
WASHINGTON, 28. julija—S koncem julija naj bi se odložil kongres v svojem zasedanju. Kongresniki posebno pa republikanski voditelji trdijo, da se zasedanje kongresa če bi bilo potrebno končno lahko podaljša za nekaj dni. Dvoje vprašanj pa očividno ne bo rešenih in to je— povišana poštnina in novi naseljenci v Ameriko.
Federalna pošta dela pasivno.""
julija •
^ PrS" SAM fri^SBURGH, 27. „ kot ^inn, star 26 let, je bil ^ zaposlen v gradbe-
MiAh ju Charleston. Radi
J%08ti i« 1 .
ga -jp . kar je z njo v zvezi,
cijgj^ policija aretirala. V poli-
BQq ^ zaporu se je Finn obesil.
caa njenih
^ ' 28. julija-Tu-Timken Roller j® odslovila tekom Cev^ 30 tednov 600 delav-Še i , ^ 'nadaljnih delavcev
tJi
>nst
pravi, da je vzrok in dri,^.,	v avtomobilski
kejv,: industrijah, ne pa radi
pa
kratkem, predsednik Wiliam E.
^lovitve
^irja
na Koreji.
odsek farme SNPJ
čil

^nice
"Bjo
SNpj
ženskega odseka farso vabljene na redno ^	zvečer ob 7.30 uri
' del. domu na Waterloo
Povišana poštnina za en cent pri pismih in druge povišane pristojbine naj bi prinesle v federalno blagajno $240,000,000. Temu povišanju se protivijo ameriške ljudske in delavne organizacije, v kongresu pa mnogo demokratov. Tudi zbrani material v posameznih odborih ne nudi dovolj opore za končno glasovanje v kongresu o tem predlogu. McCarran je trdovraten
Danes se je senator McCarran oglasil k besedi in ponovil svoje stališče, da ne bo dopustil nove izredne kvote 240,000 novih naseljencev v Ameriko, kakor to za prihodnji dve leti ^ predlaga predsednik Eisenhower. McCarran je avtor novega ameriškega vselitvenega zakona, ki je v veljavi od 21. decembra 1952. Vendar pa bi znal ta zakon v neki kompromisni obliki dobiti svojo končno veljavno moč še tekom zasedanja. Računa se namreč s tem, da bo predsednik Eisenhower v zadnjih dneh povabil k sebi McCarrana in druge republikanske Voditelje ter skuš%,l doseči kompromis v tem vprašanju.
Omenili smo že, da se hoče federalna vlada republikanske večine v kongresu znebiti raznih podjetij, ki so jih ustanovili Roo-seveltovi demokrati, ker je šlo za splošno korist in za ameriško narodno obrambo. Federalna vlada razpolaga z 29 tovarnami za izdelavo umetnega gumija, ki pride v poštev v obrambene namene predvsem v vojnem času. Stroški postavitve teh tovarn so stali federalno vlado pol milijarde dolarjev, sedaj pa se hočejo ponuditi v nakup za $167,000,-000.
317,000 novih beguncev
WASHINGTON, 29. julija— Danes bo glasoval ameriški senat o tem koliko novih beguncev naj pride v Ameriko v naslednjih treh letih. Eisenhower je predlagal število 240,000. Spodnja zbornica je včeraj sprejela število 217,000. Kot rečeno, danes glasuje senat o tem vprašanju.
Z obiska
Mr. Anton Vičič, 1201 Norwood Rd., ki je uposlen v Malen-škovi mesnici na Norwood Rd., se je včeraj po treh mesecih vrnil domov z obiska rojstnega kraja.
Vi/c---« i
rojemce
#
^kli	so se zglasile pre-
M«	Mr. in Mrs. Lud-
'1 jima 18670 Melville Rd., g|. P^®tile krepkega sinčka. %8, J ^ postala poznana Mr. in Jt.,	Marsich, 1245 E. 59
h ' ill iT	in stara mati,
■ pa^'	Virt z Eddy
Koliko je umjcev,
WASHINGTON, 28. julija— Ameriškega unijsko organiziranega delavstva je v resnici več, kakor pa se je na vrhovih delavskih unij do sedaj izkazovalo. Unija A.F.L. bi naj imela kakih osem milijonov, unija C.I.O. kakih pet milijonov članstva. V resnici pa tako imenovane lokalne unije niso izkazovale pravilnih številk članstva. +'^ "»a radi tega ne, da jim ni bno treba pošiljati del vplačane članarine unijski centrali. Ko se je izvršil pregled, se je ugotovilo, da ima samo unija A.F.L. 10,600,000 članstva. Tudi pri uniji C.I.O., če se bo pravilno seštelo vse članstvo, bo število pet milijonov visoko prekoračeno. Verjetno je, da se ameriško organizirano delavstvo, če prišetejemo še železničarje in Lewisove rudarje, že bliža številki—20.-000,000.
De Gasperi je padel
RIM, 28. julija—Ko je ministrski [predsednik De Gasperi zahteval zaupnico za svojo politiko, je dobil za sebe 263 proti pa 282 glasov. To se pravi nezaupnico, in je moral odstopiti. Vodil bo posle predsednika vlade do nove vlade. Možnosti razvoja italijanske vladne krize so naslednje: Ali De Gasperi poskuša znova ali kak drug član demo-kristjan. Ali''drug politik, ki naj sestavi koalicijsko vlado. Ali razpust zbornice in nove volitve.
KRUH SE DRAŽI
Danes je podjetje Laub šlo za tistimi, ki so včeraj podražili ceno kruhu za en cent pri štru-ci. Nekatere velike pekarne ki, se pečajo s pek6 le na debelo, zatrjujejo, da one kruha ne bodo podražile. Tiste pekarne pa, ki so kruh že podražile, se pri tem izgovarjajo na višje produkcijske stroške, predvsem delavske mezde.
ŠTEVILKE GOVORE— GROBOVI TULIJO ...
Ameriško obraftibeno tajništvo ceni, da stanejo Združene države stroški vojne na Koreji $15,000,000,000. Omenja se tudi številka $20,000,000,000. Prva svetovna vojna je stala Ameriko $25,000,000,000. Druga svetovna vojna pa $323,-623,501,000. Trdi se, da bo za obnovo južne Koreje treba dati zopet nadaljnjo mil-jardo. Trdi se pa tudi, da Amerika ali vojno dobi, ali vojno zgubi, ali se pomiri, končno vedno plača vse stroške . . .
In človeški davek? Koliko je bilo mrtvih in ranjenih, se ne bo nikdar točno ve-delo. Zadnje poročilo obrambenega tajništva navaja, da je imela Amerika na Koreji 139,272 žrtev, med temi 24,965 mrtvih. Žrtve zadnje velike komunistične ofenzive neposredno pred podpisom premirja v teh številkah niso zapopa-dene.
Združene narodi naj bi imeli na Koreji okroglo 336,772, obojni komunisti pa 1,885,000 žrtev, številke se lahko zapišejo, vendar je gotovo, da je bila vojna na Koreji ena najbolj dragih, pa tudi najbolj krvavih. Kaj je še pokazala vojna na Koreji spričo modernega voje-vanja, zlasti bombardiranja?
Da je najbolj trpelo civilno prebivalstvo. Predsednik Eisenhower ceni, da je prišlo okrog enega milijona južnih civilnih Korejcev ob življenje . . .
Preselitev
Poznana Mr. in Mrs. Joseph Birk sta se preselila iz 13814 Alder Ave., E. Cleveland, na 8012 St. Clair Ave., kjer vodita gostilno že nekaj časa. Njuna telefonska številka je Henderson 2-2759.
POJAVI MNOGOŽENSTVA V AMERIKI
V mestecu Short Creek v Arizoni je mestna policija napravila svojevrstno, pa potrebna preiskavo in izvršila z njo združene aretacije. Šlo je za 36 moških, ki je imelo 86 žena, v tem mnogo-ženstvu pa se je rodilo 263 otrok. Gre za shičaj mnogožen-stva.
Nadaljnja preiskava je dognala, da so se deklice stare 15 let silile v mnogoženstvene zakone. Za mnogoženstvo so bili moški, ženskam pa se je mnogoženstvo protivilo. Zaprti moški se izgo varjajo s tem, da so pristaši vere mormonov. Mormoni, ki so se kmalu po svojem nastanku pred kakimi 120 leti pojavili tu
di v bližini Clevelanda, so se v svojem dolgem romanju po severno ameriških državah končno ustalili v državi Utah, kjer je še danes njihovo versko središče. Ko je Utah zaprosila, da se sprejme med ameriško Unijo, je takratna federalna vlada stavila prvi predpogoj sprejema v Unijo, da obsodijo in opustijo mnogoženstvo. To se je pred 63 leti tudi zgodilo. Mormoni so prebivalce v Short Creek, ker so še nadalje živeli v mnogožen stvu, izključili iz svoje srede. Policija trdi, da so otroci, ki so se rodili v teh zakonih nudili tako žalostno sliko, da si je ne more predstavljati še tako bujna domišljija.
EISENHOWER SE VRAČA
RIO DE JANERIRO, 28. julija —Milton Eisenhower, brat ameriškega predsednika, je končal svoje študijsko potovanje po južni Ameriki in danes z letalom odletel nazaj v Združene države, kjer bo svojemu bi^tu predsedniku Eisenhowerju podal svoje poročilo o vtisih iz Južne Amerike.
UMRL V STAROSTI 127 LET
NEW BRITON, Conn., 28. julija—Neki Isaac Alkas je umrl v starosti 127 let. Preživela vdova je stara 90 let. Alkas je po rodu Iranec in je prijel v Ameriko pred 50. leti. Pred 27. leti je onemogel in se je moral podali v hiralnico.
Zopet doma
Mr. Tony Perušek se je 16. julija povrnil z obiska v stari domovini k svoji družinici v Wil-loughby, O. Tone, ki je poznan kot izvrsten pevec, vodi gostilno Town House Bar na 3975 Erie St., Willoughby, O., kjer ga prijatelji in domačini lahko obiščejo, da se pogovorijo o veliko lepih in zanimivih stvari, ki jih je videl v Jugoslaviji. S seboj je vzel avto, s katerim je prevozil po Evropi 7,200 milj. Avto je kar dobro deloval, le pravi, da je imel delo z menjavo gumov (tajerjev) in sicer se mu jih je predrlo nič manj kot 21. Tam je obiskal mater, sestro in brata, ki služi vojake, a je dobil dopust za sedem dni ko se je Tone nahajal na obisku. Od matere se je poslovil ravno na njen 60. rojstni dan, v nadi, da se zopet vidita. Obljubil je, da bo se več poročal o svojem potovanju v domovini!	*
S Kitajsko med Združene narode-to bo sedaj glavna zahteva komunistov
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO TEJ ZAHTEVI NASPROTOVALE
WASHINGTON, 28. julija—Kaj bo mednarodno politično vzeto prva posledica premirja na Koreji—je vprašanje, ki se stavi j a na ameriške senatorje. Ti odgovarjajo: Komunistična Kitajska se mora pripustiti ined Združene narode. Amerika bo rekla—da ne. Pri tem svojem stališču pa se zaveda težav, ki jih bo imela s svojimi zavezniki predvsem z Veliko Britanijo, ki stalno vzdržuje redne trgovske stike s celinsko Kitajsko.
Dne 17. januarja se sestane""
skupščina Združenih narodov,
da sestavi potrebne komisije, ki naj izvedejo doseženo premirje na Koreji. Kdo sme v te komisije? Zdi se, da bi Indija rada igrala važno, ona pravi posredovalno vlogo na Koreji. Južni Korejci Indiji absolutno nasprotujejo in označujejo sedanjega predsednika indijske vlade Ne-hruja vsled njegovega socialnega dela in velikih notranjih reform v Indiji, za simpatizerja komunistov. Zapadni blok, ki se je s 16 državami aktivno udeležil vojne na Koreji,, očita Indiji njeno nevtralnost v časih in v krajih, kjer bi bilo treba doprinesti tudi žrtve. Indija je dala Koreji za časa vojne na razpolago samo neki sanitetni oddelek. Indija torej kot nevtralna nima legitimacije, da bi ji pripadla odločujoča, četudi posredovalna vloga.
Med Združenimi narodi se računa s sigurnostjo, da bo zahtevala tudi Sovjetska zveza svojo soudeležbo pri sestavi raznih komisij. Toda vendar, tako se pričakuje, te težave niso najglav-nejše. Povsem verjetno je, da bodo komunisti prišli na dan z zahtevo, da se Kitajska uvrsti med Združene narode. Kaj sedaj ? Ministrski predse dnik Churchill je potrdil, da je tudi on sam za to idejo potem, ko se ustavijo sovražnosti na Koreji. Premirje na Koreji je doseženo. Britanski laboristi so absolutno za to, da pride komunistična Kitajska med Združene narode. Velika Britanija bo skušala pridobiti za to idejo tudi svoje domi-nijone, ki so člani Združenih narodov. Ali ne bo preživel zapadni blok ravno v tem vprašanju težko preskušnjo svoje povezanosti zlasti spričo stališča Združenih držav, ki vstopu komunistične Kitajske med Združene narode absolutno nasprotu-' iejo?
Posledice in ugibanja o premirju.
V	gospodarskem smislu: Ni bild neposrednih bistvenih sprememb, tudi ne tendenc, da do teh sprememb pride. Glavna ameriška borza, ona v New Yorku, je kazala tendenco čakanja. Delnice so v podjetjih, ki so bila neposredno zavezana z dobavmai na Korejo, lahko padle, ker po njih ni bilo izrednega povpraševanja. Ameriški gospodarski krogi trdi jo, da bo konec sovražnosti na Koreji močneje vplival na japonsko gospodarstvo, ki je bilo četudi kot posredovalec, veliki dobavitelj materiala za Korejo.
V	zvezi s nremiriem na Koreni se ameriški politiki snrašuie-in o domačih, notraniih. voia-ških in političnih VDrašaniih. Ali naj se zniža mesečni upoklic re-Vrutov? Račima se z možnoitio
se mesečno lahko upokliče Vakih štiri tisoč rekrutov mani. ' kot je bila dosedanja praksa. Ali
naj se razorožimo? Predsednik Eisenhower in tajnik Dulles sta neposredno po podpisu premirja izjavila, da premirje na Koreji še ne pomeni miru niti na Koreji, kaj šele na Daljnjem vzhodu in na svetu sploh. Opozarja se na to, da je Amerika napravila po zadnjji svetovm vojni veliko napako, ko je svoje oborožene sile hitro razorožila, v istem času pa je Sovjetska zveza oboroženo silo še pomnošila. Če bi Amerika ostala radi previdnosti oborožena, slučaja Koreje najbrže sploh ne bi bilo. Tudi ta misel prevladuje: Če bi komunisti na Koreji prelomili premirje in znova začeli s sovražnostmi, naj se na Koreji na strani zaveznikov uporabi atomsko orožje.
Dogodki na Koreji sami
Ta četrtek bo končano umikanje ene in druge armade iz sedanjih frontah položajev v zaledje, ki bo oddaljeno od bivše fronte en in en četrt milje. To pa v smislu določil o premirju, da se umaknitev čet mora izvršiti v razdobju 72 ur, potem ko bo premirje podpisano.
Južni Korejci po se udali v premirje, po svojih predstavnikih pa, posebno pa po predsedniku Rheeju, pa imajo zagotovilo, kakor ga oni tolmačijo, da bodo Amerikanci, če politična komisija ne bo rešila vprašanja zedinjene Koreje, pomagali tudi ž orožjem, da se ta ideja uresniči. To je tudi vsebina proklama-cije na narod, katero je izdal predsednik Rhee.
Izmenjava vojnih ujetnikov se bo predvidoma končala v kakih 30 dneh. Če pa bodo komujiisti vztrajali pri svojem predlogu, da zamenjajo le po 300 na dan, se bo zamenjava zavlekla za kakih 14 dni. Od svoje strani zavezniki lahko vrnejo kakih 75,000 vojnih ujetnikov v enem mesecu, koro tri tisoč na dan. Kolikb pa
in južno Korejo.
Za Ameriko bo važno vprašanje obnove Koreje. Gre za 2,-500,000 brezdomcev, za 5,000,-000 takih, ki so odvisni le od podpore in za obnovo ruševin, katera obnova sama bo zahtevala najmanj eno milijardo dolarjev.
Premirje se izvaja
SEOUL, 29. julija—Komisije so začele z delom, da se premirje izvede. Severni Korejci so obtožili Amerikance, da so njihova letala letela in streljala na fronto potem, ko so se sovražnosti ustavile. Takih kršitev, da je bilo osem. Zavezniki pravijo— obtožitve brez podlage.
Poveljnik general Clark smatra mir na Koreji za bodoče dejstvo. Odletel je v Ameriko, kamor prispe jutri v četrtek in to v San Francisco. V New Orlean-su pa se udeleži poroke svojega sina majorja Clarka.
V nedeljo odleti na Korejo državni tajnik Dulles radi razgovorov z Rhee jem. Dulles je znova in znova zatrdil, da cena združene Koreje ne more biti pripustitev Kitajske med Združene narode, kaj šele med Varnostni svet. Če bi bilo treba, bi se Amerika poslužila celo pravice veta.
92-LETNI OČE
CIJNTON, la, 28. julija — Zdravnik John Hullinger je postal oče. Njemu je 92 let, njegovi ženi pa 32 let. Družini se je rodil sinček, ki tehta 11 funtov. Zdravnik Hullinger, ki je v svoji zdravniški praksi pomagal pri 3,000 rojstvih, j e pomagal tudi pri porodu svoju žene na domu. Želi si še nadaljnjih potomcev. Kako pa ohraniti tudi na starost mladeniško moškost? Nato vprašanje odgovarja Hullinger: Samo delo in zopet nepretrgano delo!
Novorojenčka je oče Hullinger imenoval s svojim imenom John Hullinger, seveda, da je pristavil zraven priimka—mlajši. ZAROTNIK ZOPER EISENHOWERJA
NEW YORK, 28. julija—Poli-cija je aretirala Walterja Erick-sopa, doma v Harrisonu N. J., sicer uslužbenca neke newyor-ške restavracije.
Erickson je pisal predsedniku Eisenhowerju pismo, da ga bo je v resnici vojnih ujetnikov se [ ubil, če ne da atomske energije
bo pokazalo ob izmenjavi. In potem, ko bo vsaka vojska zase kontrolirala vojaške spiske. Kdo je zmagal?
Javili smo. že, da so azijski komunisti označili premirje na Koreji za njihovo zmago. Predsednik sovjetske vlade Maienkov je poslal severnim Korejcem in Kitajcem pismo, v katerem označuje premirje na Koreji kot veliko zmago Korejcev in prostovoljcev iz kitajske ljudske republike. Premirje na Koreji pa je istočasno velika zmaga tistega tabora, ki je na strani miru in demokracije.
Kar se tiče krajevnega položaja in novih meja med severno in južno Korejo, je dejstvo, da je južna Koreja po novi razmejitvi—vedno vzeto v poštev določbe premirja, pridobila 1,500 kvadratnih milj ozemlja, ker se je meja demilitarizirane zone v vzhodnem delu pomaknila precej visoko nad 38. paralelo, ki je bila popre je meja med severno
na razpolago ustanovam, ki se pečajo z raziskovanjem bolezni raka. Erickson je pismo priznal kot svoje, izročen pa je bil v nadaljnji postopek ameriški tajni policiji.
GREYHOUND UKRADEN
LEXINGTON, Ky., 28. julija —Neki m^anik železniške družbe Greyhound je ukradel in odpeljal autobus Greyhound, pa ga iz neznanega razloga pustil na križišču železnice in glavne ceste v bližini mesta Olympia. Vlak je naletel na autobus in ga presekal na dvoje. Mehanik—tat je bil izsleden in aretiran.
800.000 AMERIKANCEV BO SLEPIH?
Zdravnik Franklin Foote, ki je direktor vsenarodne zveze kako odstraniti oslepi jen je vida trdi, da je kakih 800,000 Ameri-kancev, starih nad 40 let na tem, da oslepijo. Čez oko jim raste mrena; večina takih obolelih pa se tega niti ne zaveda.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndergon 1-5311 — HEnderson 1-5312
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)__$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ___:_ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)__ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozen^e države):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months^Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.0G _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PRVE "ZLOGLASNE" LASTAVICE?
(2)
Gospodarske napovedi so zelo kočljivega značaja. Če nastopijo svetovne gospodarske krize, vemo iz skušenj, da splošnega zdravila zoper njih ni. Zdi se, kakor da se v teh krizah večina držav ne znajde in se preda usodi, ki pravi, da naj krize ozdravijo same sebe.
Tudi napovedi kakšna bo gospodarska možnost v bli žni ali daljni bodočnosti, so redoma na trhli pod lagi. Kakor vidimo pri nas doma v Ameriki, nastopajo optimisti, ki vidijo vse rožnato in pesimisti, ki gledajo črno. Vendar pa so neki znaki, ki sicer ob pojavih kadar nastopijo, ne vzbujajo težkih skrbi, so pa vredni, da jih registriramo, kakor tudi, da o njih vsaj nekateri razmišljajo.
Gotovo je nadalje, da je posameznik v tako imenova nih gospodarskih depresijah sam zase brez moči. Velika depresija pred 20 leti ni bila samo tipični odraz Amerike Bila je svetovna. Tudi države izven Amerike prizadete s to gospodarsko krizo, vladane pa po principih gospodarske ga liberalizma, so morale poseči vmes z državno oblastjo v obliki denarja, formalnega zakona, raznih prepovedi in omejitev.
Nam gre v prvi vrsti za našo delavno moč in njeno bodočnost. Pravimo, da se za enkrat omejujemo le na re gistriranje gotovih pojavov; pri dajanju gospodarskih sodb je biti previden. Nedvojbeno je, da je trenotno na splošno vzeto zaposlenost na višku. Nedvojbeno je, da bo korejski slučaj vplival tudi na ameriško gospodarstvo, vsaj delno. Gre končno le za nekaj deset milijard dolarjev! Tudi v zvezi s tem vprašanjem se pojavljajo različna mnenja—preoptimističria in prepesimistična. Toda pri vsem tem nekaj drži, kar je v zadnjem času zbralo podatkov ameriško organizirano delavstvo in kar je vredno, da se registrira, sodbo pa naj si ustvari vsakdo sam:
Dejstvo je, da tudi federalna vlada ne more biti gluha na splošno delavsko zahtevo, da ne napravi gospodarski načrt, kako ne samo premagati gospodarske krize—depresije, marveč jih pravočasno odvrniti. Cisto konkretno pa ne moremo iti preko dogodkov, ki so se pojavili v zadnjem času v Ameriki. Ti pa so:
V državi Michigan so se izvršile v avtomobilski industriji redukcije delavstva. Podjetja Nash in Kaiser sta zaprla nekatere svoje obrate. Podjetja Chrysler, DeSoto in Dodge so omejila produkcijo. Podjetje Chevrolet je pro-duciralo za 10% manj avtomobilov meseca junija, kakor pa jih je produciralo v mesecu maju. Prodaja avtomobilov je v malem zastoju. Enako električni produkti. Zbrani podatki nadalje kažejo na to, da je mnogo ameriških industrij prenasičenih s proizvodi; isti pojav zasledujemo tudi v ameriškem farmerstvu.
Gospodarski delavski strokovnjaki pravijo, da je premalo povpraševanja po blagu. Delno gre za visoke cene. Cene pa so v zvezi s kupno mo^o prebivalstva. Kakor je bilo opaziti v zadnjem času, splošna tendenca cen ni v upadanju, marveč v naraščanju.
Če vzamemo v roke razne gospodarske magazine, ki sicer zastopajo stroge interese privatnega kapitalizma, se vsaj med vrsticami razbere, da prihodnje leto lahko predvidevamo neko nazadovanje v gospodarstvu. Stavljajo se že predlogi, kako naj se predvidijo tako imenovana javna dela, z drugimi besedami gradnja javnih poslopij, vehkih cest in podobno, da bo zadovoljeno trenotni osnovni potrebi industrijske Amerike, da se vzdrži zaposlenost, ki je končno v korist tudi privatnemu kapitalu. Vsekakor kot povdarjeno tudi mi te pojave le registriramo. Glavna misel, ki se nam pri tem poraja, pa je gledapa v luči ameriške delavne sile tale:
Republikanska federalna vlada hoče razbremeniti federalne urade vseh po njenem mnenju nepotrebnih nalog. Nepotrebna nadzorstva, nepotrebna upravljanja naj se ukinejo, naj jih prevzamejo zasebniki. Ali so časi v opisanih okoliščinah taki, da naj federalna vlada drži roke križem? Ista vlada, ki sicer po sili razmer predvideva neki gospodarski načrt, po katerem naj se V slučaju nujne sile začne z splošnimi javnimi deli, samo, da se ohrani polna zaposlitev? Ugotovitev je tale: Vlada, ki je sama v sebi razdvojena, popolnoma pa razklana s časom, v katerem živimo, ne more biti dobra; morda je le kopija zloglasnega Hoover j a.	L.C.
Vabilo na M. Ameriško-slovenski dan v West View Park, Pennsylvania!
HARWICH, Pa.—Spet se je približal za Slovence tukaj v Pennsylvaniji težko pričakovani praznik: Ameriško - slovenski dan. Praznovali ga bomo v nedeljo, 2. avgusta v krasnem West View Parku.
Odbor pridno dela in pripravlja za ta dan, da bo dober program in da bodo posetniki dobro postreženi. Posebnost za nas tukajšnje Slovence je, da sta se od lanskega leta tukaj organizirala dva pevska zbora, to je mešan zbor "Prešeren" v Pitts-burghu in moški pevski zbor v Claridgeu. Ti pevci bodo s svojimi nastopi gotovo razveselili po-setnike.
Nastopili bodo tudi mladi fantje in dekleta s petjem in raznimi instrumenti. Dalje pričakujemo, da bo nastopil kot govornik slovenski kongresnik John A. Blatnik iz Minnesote.
Razume se, da tudi raznovrstnih okrepčil ne bo manjkalo.
Že pol stoletja in več živijo našli slovenski priseljenci tukaj, utoda do pred nekaj leti smo bili skoro nepoznani, čeravno je težko najti bolj pridne in poštene ljudi kot so Slovenci. Ameriško-slovenski dan in naš slovenski radio-program pa sta nas lepo
predstavila širši javnosti.
V nedeljo 26. julija smo obhajali šestletnico, odkar imamo slovenski radio-program na postaji WLOA vsako nedeljo od 12. ure opoldne, do 1 . ure popoldne. Ta program vodita naša dobro poznana Slovenca, Anton Rednak v slovenščini in Robert Jergel v angleščini. Če bi hotela vse to naše delo opisati, bi vzelo preveč časa. Morda enkrat pozneje.
Pri tej priliki se želim prisrčno zahvaliti vsem našim darovalcem, ki omogočajo, da vzdržujemo naš slovenski radio-program.
Za nedeljo 2. avgusta pa vabim vse Slovence in Slovenke, bivajoče v primerni bližini, da pridejo na proslavo Ameriško-jugoslovanskega dneva v West View Park in pripeljejo svoje prijatelje s seboj. Slovenci in Jugoslovani smo danes poznani in imamo tako zgodovino za seboj, da smo lahko ponosni nanjo. Če so drugi narodi ponosni na svoj izvor, imamo vso pravi co, da smo na našega ponosni tudi mi. Pozdrav in na svidenje v nedeljo 2. avgusta!—Za Ameriško-slovenski dan:
Mary F. Prasuikar,
predsednica.
kaj bi bilo bolj luštno v nedeljo, kot pa da bi se vsi omenjeni snideli na farmi SNPJ, kjer bi se vam pridružili še Sharončani —Pepca in Joško Cvelbar, Lojz in fi-ances Cvelbar, Ančka in Tone Bogolin, Martin Trobentar in njegova žena, tudi ostali, ki so radi veseli v družbi?! če bi vsi prišli—to bi bilo zopet veselo in luštno kot nekdaj! Da bi petja manjkalo—še za misliti ni, domov pa bi šli pomlajeno vsaj za deset let.
No, torej, kaj pravite, prijatelji? Še enkrat—vabljeni ste. Dajte si duška v prosti naravi, kjer lahko vriskate, da bo živahno odmevalo s bližnjih hribov, pokažite, da je v vas še življenje in da bomo še na mnoga leta žingali!,
Louis Pire.
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
PASJI DNEVI—
PA Št ENKRAT—VABLJENI STE!
CLEVELAND, Ohio—Pozna se, da so tu vroči dnevi, ko eden bolj kot drugi vzdihuje in jam-ra kako neki je vroče. Kot da ne bi bilo dovolj, da se naši pogovori sučejo okrog "vročega" vremena, vidimo da se tudi naši dopisniki (z menoj vred) pečajo ž njim. Najsibo en ali drugi časopis, ki ga te dni prebiram, vidim—vabljeni ste, pridite na naš piknik, v hladni senci košatih dreves se boste udobno počutili.
Nekako tako bo tudi v nedeljo, 2. avgusta ko bomo člani društva Naprej št. 5 SNPJ imeli svoj piknik na izletniški farmi SNPJ tam v bližini chardonskih hribov in dohnic.
Prošlo nedeljo je tam imelo svoj piknik društvo V boj št. j3 SNPJ, ki je menda največje društvo SNPJ v našem Collin-woodu. Udeležba je bila prav dobra. Parkališče, ki je obsežno, je bilo napolnjeno, in ko bi bila prišla samo ena oseba v vsakemu avtu, bi se naštelo lepo število posetnikov. Upamo, da bomo tudi Naprejčani imeli v nedeljo tak poset.
Po več letih sem se prošlo ne deljo srečal na pikniku z starim znancem Žugom z Warren, O. Pravil mi je, da ima lepo obdelan vrt, ter me tudi povabil na jbisk. Morda se kaj kmalu zopet vidimo, medtem pa te vabim, Mr. Zug, pridi zopet v nedeljo k nam v poset. Pa tudi pripelje svoje znance in prijatelje, saj jih je polno Ižancev in drugih 'am okrog, ki so radi veseli.
Pred dvemi tedni sva se z ženo in njenimi starši nahajali na obisku pri prijateljih v Girardu. Pri Bogatajevih na Smithsonian 3t. je bila zbrana kar prijazna Iružba. John in Mary sta pred nedavnim slavila srebrni jubilej srečnega zakonskega življenja. Tedaj se je vršilo veliko slavje v Slov. domu, a ta sestanek pa je bil nekakšno nadaljevan je te-.^a slavja. Prvi, katerega sem !am srečal je bil Jože Godec iz Collinwooda. S ženo sta prišla . rejšnji dan, kakor je povedal, potem pa so se skupno z Bogata jevimi odpeljali v Pennsylva-nijo, k stricu in teti Mrs. Bogataj. To sta Mr. in Mrs. Sivec, I). d. Froncov, katera sta potem s sinom Eddiejem prišla v Girard. Eddie, ki je s svojo ma-
mo lansko leto obiskal Jugoslavijo, je snemal slike zbrane družbe. Mr. Sivec je brat Mrs. Dežman z Smithsonian St. Je zelo družaben mož in čeprav smo se prvikrat videli, smo si imeli toliko povedati, da je ura prav hitro šla naprej. Tudi Mrs. Sivec je kaj prijazna, mnogo zanimivega je vedela povedati o svo jemu obisku v domovini in z Tonetom Nagodetom, ki se je pred tednom dni vrnil s svojega drugega obiska rojstnega kraja, sta menjala mnenja in drugi smo ju z zanimanjem poslušali. Upam, Tone, da utegneš priti v nedeljo, da se še kaj več pogovorimo—zadnjič je bilo premalo časa.
Andy in Frances Krvina sta bila z Mary*in John Bogatajem na obisku pri John Jurca v Sudbury, Canada, ki je brat Frances. Andy, ki se je sprvega bal, da bo pot prenaporna zanj, se je pohvalil, da so se imeli tako na potovanju kot v Sudburyu prav dobro. Iz slik, ki sta jih Frances in Mary kazale, je bilo videti, da so si znali poiskati zabavo. Domov grede so se ustavili v Qetroitu, kjer so prenočevali in si nekoliko ogledali mesto. Kakor je pravil Andy, tam na severnem koncu Kanade je pokrajina šele v začetku razvitja, to je, nimajo tistih udobnosti in pripomočkov kot jih imamo tu, oziroma katerim smo tu vajeni, a prebivalci so očividno zadovoljni in nekateri delajo že po več desetletij v ondotnih rudnikih.
Prošli ponedeljek so me pa presenetili z obiskom Mr. in Mrs. Frank Bahn ter njun nečak Andy Kocjan, vsi iz Niles, O. France je pred par tedni prišel nazaj s kratkega obiska Slovenije. Doma je s škocjana na Dolenjskem, to je blizu mojega rojstnega kraja Bučka, in seveda' sem bil vesel, da so se tu oglasili. Pii Bahnovih smo se že marsikdaj dobro imeli in tudi sedaj sem jim moral obljubiti priti kmalu tja, da se še kaj več pogovorimo o stari domovini. Pridemo gotovo, pa z nami pripeljemo, če bo le mogoče, tudi Mrs. Rose Verbič.
Tako sem torej opisal nekaj poleg običajnega vabila na piknik, ampak, vračati se moram zopet k pikniku in vabilu. Torej,
Lojze Žup^c:
Vražji kamen
Belokranjska pripovedka
Na Sračku ob Kolpi je star mlin. V tem mlinu je nekoč živel star mlinar, ki je mlel rumeno pšenico in zlato debelačo, a kmetom, ki so prinašlai mlet zrnje, ni jemal nobene merice. Za plačilo je vzel le toliko, kolikor so mu pomeljarji pač sami dali.
To je izvedel vrag. Ujezila ga je mlinarjeva poštenost, pa da bi ga naučil prevarjivosti, se je nekega večera nameril k njemu.
"Zakaj ne jemlješ kmetom merice kakor vsi drugi mlinarji?' je zarežal nad poštenim starcem.
"Zadovoljen sem pač s tem, kar mi sami dajo," je odvrnil srački mlinar.
"A jaz hočem, da postaneš prevarant, kakor vsi drugi mlinarji, ki kmetom jemljejo preveliko merico!" je vrag togotno tiščal svoje.
"Potlej se nisi na pravega na-mahnil," jo odkimal stari mlinar.
"Če nočeš delati tako, kakor sem rekel, ti bom zrušil malini-co," je pričel groziti vrag.
"Pa jo zruši!" se je nasmehnil mlinar. "Bom pa drugo postavil, a poštenja mi ne moreš vzeti Poštenje več velja kakor kup zlata."
"Zapomni si," je kričal jezljivi vrag, "že jutri opolnoči bom v tvoj mlin treščil največjo skalo iz cerkviške loze!"
Potlej je še grdo zaklel in odšel.
Naslednji večer pa je stari mlinar sam odšel v cerkviško ložo. Preden je ura odbila polnoč, je že zaslišal, kako lomasti vrag po temnem gozdu. Mlinar je brž splezal na visoko smreko. In ko je -vrag, oprtan z velikansko skalo, prišantal mimo, je mlinar odtrgal z veje največji češarek ter ga zalučal vragu na buti-00. . . . Vrag se je prestrašil, stresel skalo z grbače ter jo ucvri, od koder je bil prišel.
Mlin v Sračku pa še 'danes stoji in melje kmetom pšenico in debelačo. Blizu vasi Cerkvišče pa je sredi loze velik kamen, ob njem raste najvišja smreka v gozdu, ki je zrastla iz češarka, s katerim je srački mlinar pognal vraga v beg. Tisti lozi pa pravijo Belokranjci "Pri vražjem kamnu."
("Dolenjski list")
Vsaka dobra pratika ima zaznamek pasjih dni, ki se prično enkrat v sredi julija in gredo dober mesec. Posebnost pasjih dni je navadno velika vročina in pa dosti dela. Na polju vse zori in treba je hiteti, da se spravi med pasjimi dnevi nerado zdravi, zato se pazite, da ne pridete v kakšne težave.
Dan za dnem čitam v časo pisju, kako muhasto vreme je na svetu. Po, nekod velika vročina, drugod nevihte in povod-nji. Zmiraj je kakšen trubel na svetu. To se pravi—vedno je dovolj ljudi, ki izkušajo napraviti kak trubel—ne zase, ampak za druge.
Pasji dnevi v naši Kaliforniji so jako enaki, kakor dnevi v zimskih mesecih. Po treh letih bivanja v ti državi, sem se pre pričal, da so tukajšnji zimski dnevi prijetnejši od takozvanih letnih. Ni nobenega mraza. Sem dobro založen z raznimi suknjami, ena težka, zimska, druga ložja za pomladanske in jesenske dneve tam kje ob jezeru Erie. Potem pride še ena lahka suknja, za njo pa deževni plašči—eden za resničen dež, drugi pa zato, da se človek malo bolj postavi. Vidite, vse te suknje mi leže nekje. V zadnjih treh letih sem rabil samo parkrat površnik. Pa ga ni bilo potreba Če kdaj malo zahladi, privlečejc ljudje kakšne svetarje, pa gre.
Zanimivo je to, da so julijski večeri primeroma tako hladni kakor povprečni zimski dnevi Podnevi greje sonce, da se počuti človek kakor v peči. Komaj zleze sonce nekam za Tihi ocean —pa je že tukaj. Mislim reči— hladna sapa, ne močna. Čisto polaihko prileze kakor mačica izza plota in človeka kar stre-
Zastopniki
Enakopravnosti' #
Za St. clairsko okrožje: IO H N RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; rOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newbur§ko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
doma tisto blaženo sapico, ki poživi vse, kar doseže. Včasih naravnost od zapada, največkrat pa od jugo-zapada ali se-vero-zapada. Ta sapa pripravlja nebo za dež. To se pravi, povsod drugje na svetu bi človek pri segel, da bo grmelo, bliskalo se in padalo, kot bi bil vesoljni potop. Včasih so oblaki tako poln' dežja, da človeka kar močijo kakor da bi stal pod hladnim pršom. Pa mine ura ali dve ir že se prikaže sonce nekje nad gorami. In potem pritisne gorak dan. Od marca pa tje do Božiča ni da bi v Kaliforniji prerokova dež. Ga ne bo.
V Kaliforniji se dela in služi kakor mogoče nikjer na svetu Mi imamo polno tovarn za ero plane. Zato smo na glasu, da sc tukaj izdela 52 procentov vset eroplanov, kar jih premorejo na še države. Te tovarne pridejc dostikrat v razgovor. Ljudje da nes delajo—kaj bo pa, kadar bc konec vojske? Pravijo, da to nc bo nič premenilo. Ampak tist ki to govore, ne vedo, kako pridt tista šiba božja, ki ji pravimc depresija. S številkami dokazu jejo, da je nemogoče, da bi se š( enkrat vrnili časi, kakor sme jih imeli od leta 1929 pa do začetka druge svetovne vojne. Sc to profesorji, strokovnjaki in razni vremenski preroki, ki sc podobni tisti teti, ki je enakomerno prerokovala: dež bo. Če ga ni bilo, se ni oglasila. Če je pa res prišel dež, je pa rekla: saj sem vedela, da bo dež.
Torej depresija. Kaj mislite o nji? Jaz pravim, da bo tako, kakor tiste vrstice v neki narodni pesmi: dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti. Cene, kakor so danes, so nemogoče. Zakaj mi imamo cene, ki se že norčujejo iz nas. Poglejte, naša vlada ima toliko pšenice, da ne ve kam ž njo. Letošnji pridelek bo zopet za polovico večji, kakor lanski. Torej—zaloge imamo toliko, da ne vemo kam ž njo. Letina kaže tako, da bo še vse-
ga več, kakor je danes. A grs® v prodajalno in kupiš hleb kru ha, pa ti računajo par centov več kakor pred dobrim tednoni' Da bi se bila pšenica podražila, tega ne. Jo imamo več kakor preveč. Odkod pridejo cene, ^ rastejo kar pred našimi očim-
To bi radi vedeli, kajne? tudi. In ker ne najdem odgovora, sem začel misliti, da gre sv6 na "ta debelo." To bi se re O' da ne vemo več, kaj delamo, pa, da ne znamo več računa i-Toliko milijonov od našega čnega denarja pojde zopet pšenico, koruzo, bombaž in ? vse drugo. Vlada pravi, da pokupiti, kar je preveč, druga« bi cene padle in farmer i ^ gubil. Torej moramo podpre enkrat to, enkrat drugo grup ■ Vse pridejo na vrsto, samo ter Zajček ne. To je vsakdanj človek, ki nima ne farme, žita—ima pa gotove potr®"®' katere mora skrbeti vs^ _ In tam gre vsa plača. Far ne more in ne sme izgubit^ lavec v industriji tudi ne. je edino logično in	g«
izgubi Peter Zajček, kater ^ itak nikdo ne vpraša, ali je dovoljen ali ne, ali more z s tem, kar zasluži ali ne. sem na svetu in v podpiral vse mogoče d štrajke—samo svojega ni bilo nikdar. Če sem se D kdaj kje pritožiti, pa, so m _ brusili, kakor kje daleč n kanu: šuti momče i plati-
Zanimivo je to, da smo # lika država, sama zase, P vsega in bogata, da c zmanjka številk. A, ven .
bi sal®* taleg:
moremo živeti, kakor radi. Odvisni smo od oS sveta. Oe mi (lra2i:*o, izaracLT.
mo pri naših sosedih.	, ti,
___TirOU**
LZi^u. piuLa lu uiuvcn-ct ivtii »lic	r"	•ira-mnr DfO^^
se. Ta blagor nam prinaša na&;, Mi ne moremo ni	g*
morje. Vsak dan nam pošilja re vsaj za dober
nima nikdo.	je
Vidite, take-le mish se P .
človeku po gla« L bolj dnevi, zato nam postaja vroče, kakor je v	ga
imamo vsak zase pro ne moremo rešiti, a vsi
imamo velikanske naloge,
katerimi samo stojimo m mo. Kdo jih bo resil. Sa ^ ne bodo. Mi si jih ne upa^' kakšne posledice rodi vse .
Farmer se boji za svoj^ delke in priredbe in dan, da pokrije izdatke, a ne ve, kako. ^ je, da bi kdo kupil to, kar i naprodaj, vsaj po ceni n • kor jo on zahteva.	iz-
Torej je izbegan, nek&^ pg. gubljen, ker ne ve, kako^
lavec se je začel bati za pozicijo. Govoril sem z kom, ki dela v eni izi"^ velikih prodajalen, koder ,jg vse pod eno streho,	je
mleko in žabjo volno. pri vas?
"Zaloge so polne,	"
čene, prodaje vsak dan
Je tako: delavec ne šiti, če sluti, da se delo
Farmer si ne upa kupi rabi, ker ne ve, kako bo in kako dolgo sc bo	K'
človek nosi sabo svoj j.jvf'' pa ni prazen. In če vse na dan v enem in tistem ku, imamo zbeganost, pravimo depresija. . ^
Tc dneve so zborovali j. šcm Los Angeles trgovci štva. Tukaj imamo namrc^ go največjo produkcijo v naših državah. Updjal' kaj novih rizb in šli lepo ^li Doma prodajajo stole, ki navadno kak poldrugi ^ ^gc reci in beri: po dvajset i dolarjev.	g
Greš na trg in pogl<^ p sadje. Ni tako dolgo od teg
je znana trgovina A jala v New Yorku v
« P
svoji pi"" za
,d»' A»'
jalni breskve po dolar
šel j. Danes so pa tukaj>^ $0
zore in gnijejo po tleh—P" (Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Makedonija ima rudna bogastva
Ljudje so se nekako navadili govoriti o Makedoniji, da je de-bogata s starinami, z Ijud-? običaji, s pisanimi nošami ^ s prelepimi narodnimi pesmi-Včasih je beseda nanesla tu-cti na gospdarstvo Makedonije, ® pa so ljudje rekli, da je to ®etijska dežela. Po starih na-^vih za mnoga naselja—Rudnik, Hisar (Železni y ' ^Gmir Kapija (Železna ra a) pa se je dalo sklepati, a so v Makedoniji bogata rudna ^2isca. Nekatere izmed rudni-sedaj obnavljajo, so oriščali že za rimskih časov, ^ stoletjih turške nad-
s\ri v' 3^^° bilo z velikim cenim rudnikom Zletovo pri ^^atovu v vzhodni Makedoniji, o Ij pripovedujejo tudi ne-®ri potopisi iz poznega sred-gfV stari Jugoslaviji kopati rudo v nekate-.. '^s^kedonskih rudnikih, na da Zletovu in v Raduši, to m zelo omejenem obsegu.
so si delala z ^Jnnimi investicijskimi sred-' 'Velike dobičke.
Mak	obsegu je začela
odpirati in izkori-osv h	bogastva šele po
°	ko je bil ustanovljen
Tei° ^ S^ološka raziskovanja, pod	ki so jo pri delu
^ti'okovnjaki drugih re-^®Peh' zasluga za velike '>em ^ tem področju, doseže-Ob ^ ^'^ko kratkem razdobju. 4l	delu znanstvenih
in makedonskih rudar-republika iz dneva Sate^	podobo dežele, bo-
'rudami, hkrati s tem pa novo, napredno indu-
tudi
področje nove Jugosla-
vije, b
%ii tega, da so mehani-sih ^^°^zvodni proces v starej-in jih močno raz-Pofu' °(^krili mnogo novih, nahajališč rude v Ta pokrajinah Makedonije, ali Pa ^Gžišča že izkoriščajo tijjjj ^0 začeli kopati rudo v
Po	času.
gljjv ^°^Gnu in proizvodni zmo-8e spadajo med najvažnej-^"Ionske rudnike: svinče-Zletovo pri Kratovu, Sl{Q J. ^®n kroma "Raduša',' pri Pri manganov rudnik Cer brovo kromov rudnik Ra-P^i Valandovu, lignitna ltičevgw^°"i®j in Živojno v ^tiu J. °. toljskem . rudnem ba-katjj^ i"Udniki oniksa, devet SiiPov	za marmor, rudnik
- - mavca, azbestni rudnik
PS&%
%u itd.

^avorl ~	'
ja i v ^ geološka raziskova-
leta po osvobodit-
^isfa	tudi nova rudna le-
Tudi
M
v tem so bili doseže-
Sata 1
kovinskih in ne-
'Ofai Uspehi. Zavod je odkril
2av	Zadnja leta je
posvečal posebno skrb ležišč železne, ba-fiajygv'?^ '^'^ugih važnih rud. Eden je jjg Uspehov pri tem delu žigj v ^®mno odkritje velikih le-Z ®^ne rude o^krog Kičeva. iigQi ^^^^njimi raziskavami so ^ tem predelu tolikšne ^^^Gzne rude, da bo tu "^^stati naša druga Zenico temelju teh ugotovitev načrte za veliko že-C. ^ Kičevu. Pripravljalna že začela. Zaradi ne-''M zalog železa in drugih tu jjj Slepcu, Tajmištu, Jado-''fasio	v bližini Kičeva bo
^ mesto v nekaj letih v ^fofjigvj^^kedonsko metalurško
bodo gradili po na-^'iiogi^^^'^®'^ornejše tehnike. Po ^i"Ugg^ '^®®ti bo ta železarna
Sico.
^^nico \ deželi, takoj za '^lo ^mo v železarni bo' de
%ov I ^00 delavcev, 100 teh-Pa, inženirjev, v rudni-okrog 200 rudarjev.
hi ^ ®t6VnYV»rv	_ _____1____JI
k ^ železarni kakor pv.-v stoodstotno mehani-število delavcev, ki
bodo delali v tem našem novem industrijskem središču, že samo po sebi o veliki moči kičevskega metalurškega zavoda.
Z zgraditvijo kičevske železarne pa postaja tudi vprašanje elektrifikacije Makedonije povsem drugačno. Poprej so menili, da bo to vprašanje urejeno za daljše časovno obdobje, ko bodo zgrajeni mavrovski hidrokombi-nat in druge elektrarne, ki že obratujejo. Toda dosedanja električna energija skupno s tisto, ki jo bo dajalo Mavrovo, ne bo krila niti polovice potreb te velike železarne, ki bo sama porabila milijardo kilovatnih ur električne energije na leto. Zaradi tega je v načrtu še nekaj velikih hi-drocentral na Vardarju in Črni reki. Na Vardarju bodo zgradili dve veliki vodni elektrarni. Na centrali Vardar II in na centralah Črne reke se bodo dela začela že letos.
V kičevskem rudnem bazenu so našli tudi velika ležišča premoga. Povečali bodo eksploata-cijo tudi v lignitnih rudnikih Nerezi in Katlanovo pri Skoplju ter v Strezovici pri Kumanovem, kjer so znatna ležišča premoga.
Posebnega pomena za makedonsko gospodarstvo je nedvomno tudi proizvodnja kaolina, ki je pogoj za proizvodnjo porcelana. Bogata ležišča te rude so odkrili pri Pehčevu, blizu Gra-dešnice pri Bitolju, pa tudi pri vasi Donje Sonje v okolici Skop-Ija in pri Velgotu. Tam so našli tudi kaolihsko rudo, imenovano "kaloazit," ki jo štejejo med najboljše na svetu. Zaradi teh odkritij so začeli graditi veliko tovarno porcelana v Titovem Velesu, ki bo kmalu dograjena. Letna proizvodnja te tovarne bo znašala 6500 ton porcelana za gospodinjstvo in za sanitetne naprave.
Znanstveniki so odkrili tudi velike zaloge drugih, nekovinskih rud pri vasi Usija blizu Skoplja. Našli so ležišča cementnega laporja, katerega zaloge cenijo na okrog 900 milijonov ton. Zaradi teh odkritij (so začeli pred letom dni graditi veliko cementarno in steklarno pri Skoplju. V gradnji so tudi velike tovarne izolacijskega materiala in oniksa v Prilepu ter kombinat za kromove spojine pri Tetovu, separacija azbesta iz rudnika Bogoslovec pri Štipu pa že obratuje.
Makedonski geologi so raziskovali tudi ležišče bakrove rude. Prvi rezultati teh raziskav; baker v okolici Demir Kapije, pri Kazan Dolu in pri Kratovu, in to izredno dobre kvalitete. Velikosti teh ležišč še niso mogli ugotoviti, zato jih tudi še niso začeli izkoriščati.
Rezultati raziskav geologov in rudarskih strokovnjakov kažejo na velike zaloge peska, na nova ležišča azbesta ter drugih rud. Prav tako so ugotovili nahajališča granita, distena i. dr., računajo pa tudi z ležišči andezita pri Zabanocu, Prilepu in v ku-manovskem predelu. V gorskem mestu Bistra v zahodni Makedoniji blizu Galičnika so našli bogata ležišča manganove rude, toda izkoriščanje v širšem obsegu za sedaj šs ni mogoče zaradi slabih prometnih zvez. Pri površnem raziskovanju rečnih naplavin so ugotovili v Makedoniji tudi zlato, platino in druge drage kovine.
Plodovito delo makedonskih geologov je zagotovilo rudarjem te naša republike močan razvoj. Mehanizacija delovnega procesa je najbolj vplivala na dvig storilnosti v makedonskih rudnikih. Zelo so povečali proizvodnjo ne le v Zletovu, Radoši in na Ceru, marveč tudi v drugih makedonskih rudnikih. Povezava rudnika Raduše z normalnotirno železniško progo Skoplje—Gosti-var ie za ta rudni bazen velikega pomena. Ko bo zgrajena nova proga Prilep—Kičevo, se bosta
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje z 2. strani) za tretjino bušlja ali kakor pravijo tukaj: "lug." In cene drže. V gorkih dnevih vsak dan segni-je toliko sadja, kolikor ga sne ves svet. Segnije—pravim, ker se boje prodajalci znižati svoje cene in ž njimi svoj profit.
Amerika je tako bogata, da bi lahko imeli vsi ljudje tukaj vsega-dovolj. Da nimamo, nisem vzrok jaz ali ti. Če midva govoriva, ne zaleže nič. Človek vse to gleda in se vprašuje: kako dolgo? Zmiraj—ah, kje? Enkrat bo že drugače. "Seveda," potrdi Peter Zajček.
"Seveda bo drugače. Ampak jaz bi rad videl, da bi se to zgodilo zdaj, dokler sem se živ. Jaz sem potreben, da se me plača, ker sem nosil žrtve na vse strani."
Ker sem baš pri splošni draginji, bi rad povedal še eno, ki je sicer debela, ampak resnična. Saj jo je spravil v svet naš statistični urad, koder je vse pre-merjeno in pravagano.
"Mi delimo farmerje v tri skupine. Vsaka šteje po eno tretjino. Torej: prva tretjina so farmerji, ki pridelajo osemdeset procentov vsega, kar imamo. Druga tretjina pridela šestnajst procentov in tretja pa samo štiri procente. Kdo je torej tisti, ki dobi vse, kar pride podpore? Tisti, ki jo najmanj rabi in ki ima vsega največ."
Ni treba, da vam jaz povem, zakaj napravi ena tretjina skoro vse, kar imamo. Zato, kajne, ker ima dobro zemljo, fine stroje in moderno znanstvo. In tisti, ki pridelajo vsega skupaj eno četrtino? Kaj imajo tisti? Prijatelj, slabo zemljo, so brez potrebnih strojev in nimajo drugega pokazati, kakor velike družine.
Zanimivo je, da ima industrija sama pravtako tri tretjine, od katerih ena zmore vse. In če bi vse ljudi v naših državah spravil v take tretjine, bi dobil resnično sliko človeškega položaja.
Toda pri industriji se bo slika kmalu premenila. Vzrok tega bodo avtomatični stroji, ki so bili včasih samo v pravljicah, danes so pa v resnici. Kar poglejte današnji pralni stroj. Odmoči perilo, potem ga opere, nato v dveh ali več vodah izplahne, .potem ga ovije in nazadnje tudi posuši. Vse to gre samo—medtem, ko je bilo to včasih najtežje hišno delo za v^ako žensko.
Sveti Pavel je rekel, da kdor ne dela, naj tudi ne je. Mož bo moral počasi izpremeniti ta rek, ker živimo v času, ko prevzema stroj vse delo. lii vse to dosti hitrejše, popolnejše in lepše, kakor je mogel človek z delom svojih rok.
Misli—same misli—a 'v vsakem stavku je živa resnica.
LJUBLJANA — "Elektropro-jekt" v Ljubljani proučuje idejni projekt Dr. inž. Vladimirja Šlebingerja o zgraditvi nove hidroelektrčne centrale pri Kobaridu, ki bi vodno energijo dobivala iz velikega jezera v gornji dolini Soče med Jalovcem, Mangartom in Predelom. Idejni projekt predvideva vgraditev pregrade pri Logu Cezsoškem, ki bi imela v sredini višino 70 metrov in kubaturo 2,-350,000 m\ Površina jezera bi znašala okoli 5.5 kvadratnih kilometrov ter bi s tem znatno prekašala površino Bohinjskega jezera, ki znaša 3.14 kvadratnih kilometrov. Novo jezero bi vsebovalo 320 milijonov kubičnih metrov vode ter bi bilo po 10.7 kilometrov dolgem rovu povezano s strojnico pri Kobaridu. Instalirana moč -nove hidroelektrarne bi znašala 148,000 kilovatov, letna zmogljivost pa 533 milijonov kilovatnih ur električne energije. Če bi se v sporazumu z Italijo Rabeljsko jezero po
Nesreča ne počiva
Osemletni sin nameščena Roman Jereb, Studenec 17, je bil radoveden in je prijel za električno žičo. Streslo ga je tako močno, da je padel po bregu, si pretresel možgane, se opekel in hudo poškodoval prsni koš.
t .
Pri obiranju češenj je padel z drevesa Zoran Gostin, Stani-
čeva 6. Zlomil si je levo roko.
' +
Ana Repar, gospodinja iz Iga 48, je padla z voza in si hudo poškodovala hrbtenico.
+
Delavcu Francu Demicu so se splašili konji in ga z vozom pritisnili ob škarpo. Ima odprt zlom
leve roke in več ran po telesu.
+
Pri padcu s kolesa si je pretresel možgane in dobil druge številne rane Pavel Koprivec, Briše 26.
NOVO UMETNO JEZERO MED LOGOM IN CEZSOČO BI BILO VEČJE OD BOHINJSKEGA JEZERA
že obstoječem rovu speljalo v dolino, Predilce in s tem v novo jezero, bi se zmogljivost nove hidroelektrarne še povečala.
HC Kobarid bi s tem bila največja elektrarna v Sloveniji. Od sedaj obratujočih hidrocentral ie najmočnejša Fala s 43,400 kilovati, od doslej predvidenih pa HC Prapetno bohinjski projekt s 128,000 kilovati. Z uresničitvijo novega kobaridskega projekta bi se popolnoma spremenil načrt gradnje hidrocentral na omenjenem delu gornje soške doline. Novo jezero bi pokrilo vas Cez-sočo, navzlic temu pa bi uresničenje načrta bilo ogromnega pomena za razvoj turizma in sploh gospodarstva gornje soške doline.
(Po "Slovenskem poro6evaIcu")
NA GORIŠKEM ŽANJEJO ŽITA
Na goriških žitnih poljih že rumeni žito, katerega težko klasje se ziblje in valovi v rahlem vetru, da ga je veselje pogledati. Klasi so polni zlatorumenega zrnja in obetajo dober pridelek.
Na Spodnjevipavskem žito najprej dozori. Kmetje so izkoristili boljše vreme zadnjih dni. V Mirnu in Biljah so v nekaj dneh že vse poželi. Sedaj je žetev v polnem teku po Srednji Vipavski. V višinskih predelih pa bodo nabrusili srpe v začetku prihodnjega meseca.
povezala z vso našo deželo tudi kičevsko-bitoljski rudni bazen in nova kičevska železarna.
Doksim Muratovski
(Po "Ljudski pravici")
A KISS FOR TESSIE
Doing a bit of good-natured clowning for the camera, an airman plants an affectftinate kiss on one of his turret guns. Yet we realize —as he does—that there's another side to this picture. For the job of keeping America strong is a mighty serious one. And we know now that peace is only for the strong.
You are in this Defense picture, too! Stop and think about it: your United States Savings Bonds provide the economic strength to protect America, just as the people in our Armed Forces provide the military strength. By investing in Bonds you are helping to build a sturdy economy for your country—and a more secure future for yourself and your family.
If you aren't one of the 43 million Americans who o^vn Bonds, why not become one now—today! Join the Payroll Savings Plan where you work—a practical way to save, because it saves something out of your pay check before you're tempted to spend it.
Don't put it off—get started today! Invest regularly in United States Savings Bonds—a simple, sure, safe way to save for your future, and for the future of America.
Here's how E Bonds now earn more money for you!
Now safe, sure U. S. Series E Savings Bonds pay an even better return than ever before . . . thanks to 3 brand new money earning features announced by the U. S. Treasury.
T. Now every Series E Bond you get begins earning interest after only 6 months. It earns 3%, compounded semiannually, when held to maturity.
2.	Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a linger! ^
3.	All maturing E Bonds automatically earn interest at the new, higher rate (average 3% compounded semiannually) for 10 more years. Your original §18.75 cau now repay you $33.67. $37.50 pays back §67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in belter-paying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank!
PEACE IS FOR THE STRONG i FOR PEACE AND PROSPERITY INVEST IN U. S. SAVINGS BONDS i
The U. S, Government does not pay for thia advertising. The Treasury ^epartrnf^nt thanks, fcr their patriotic donation, The Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
TTst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfallne pode in slene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (liles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel; ENdicott 1-3113
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!#
A.GRDINA^J'SONS Funeral Directors
iOMCA»t*r9ST.
mmjmmttorn -KMmmt hSt99
FOR A VACATION GO TO
"HOLIDAY INN"
Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH
LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five
lakes to fish in.
Under Slovenian Management TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE CITY, MICHIGAN.
For information write to
JOHN KOSUTA
R. F. D. 3 GENEVA. OHIO
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete prof glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
NAPRODAJ
GOSTILNA NAPRODAJ
z D 5 in C 2 licencami. Dober promet—ni dosti hrane. Blizu prometnega križišča na zapadni strani. Cena zelo zmerna, ker je bit lastnik pozvan izven mesta.
Za podrobnosti pokličite wo 1-6889
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONCA
brez otrok, oba zaposlena, iščeta stanovanje s 4 neopremljenimi sobami in garažo poleg. Med E. 55 in E. 79 St. Kdor ima za oddati naj pokliče po 6. uri zvečer.
EX 1-8186
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, v avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
SEDAJ JE ČAS
za popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in
jamčenor
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. I, Newbury, Ohio
Pokličite telefonično: Newbury 823
Enougft

\ v*® .

"''®''
free 5'
'""lion, . g"'- "'W
'"'oy o/.
P°pul
U. s. HIGHWAY 6, six miles east of Sandusky
Finest BATHING BEAClT in fheWorld
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
, POVEST
(Nadaljevanje)
Na priso j a stiani v Lazku so se razcvetele zlatorumene br-končice. Na ravnici pod njimi je Peter golorok vihtel kramp, odmetaval z lopato pist in drobni pesek, z rokami odnašal drob-nejše kamne, debelejše pa izkopane valil na stran. Tako je bil zaverovan v delo, da niti slišal ni, kdaj se je ustavila za njim Grmova Špelca. "Nikar se tako ne ženi," ga je ogovorila.
Peter se je naglo obrnil: "Lej jo, kaj si ti?"
Špelca se je hudomušno nasmehnila: "Mar ne smem priti pogledat, kako znašaš zase in za Jerco gnezdo?"
Peter je bil v zadregi. Da se izmota, je povabil Špelco: "Najrajši vidim, če vsak dan pridcž. Boš pomagala kopati."
Špelca se je zasmejala: "To bi mi kazali osle."
Petru je bilo nerodno: "No —. Nisem mislil zares."
"Vem. Nisem več tako otročja." Sedla je na obtesane tra-me: "Tudi nikar ne misli, da me je radovednost prignala. Le z očetom sva rekla, da bo zate in tudi za druge prav, če ti nekaj sporočim."
"Kaj pa?" Peter je odložil lopato in prisedel k Špelci. Ni mogel prikriti, da je nestrpen. Obotavlja je se mu je Grmova pričela pripovedovati, da sta z očetom šla po zadnji voz sena v Vo-je in videla, kako se je spustil orel v snežni plaz pod Prevalo in se tam dlje časa mudil. Oče, ki na daleč ostro vidi, meni, da je trgal gamsa, katerega je najbrž pozimi vzel in zasul plaz, pa je sedaj odkopnel. Velel je Špelci, naj Petru sporoči, če bi mogel priti roparju kako do živega, da ne bo poleti odnašal jag-njet in kozličev. "S&juo zatcj sem prišla. Da veš," je Špelca končala svoje sporočilo.
Peter se ji je prav lepo zahvalil in obljubil: "Še danes pojdem pogledat." In sam ni vedel, kdaj je začel Špelci razkladati, kakšno hišico si postavi; kje bo kuhinja in kje peč, na kateri strani shramba in kje koplje klet, in da bosta kasneje zgoraj še dve sobici. Špelca ga je poslušala samo z enim ušesom, z drugim pa je lovila petje ščinkavcev, senic in kosa.
Kakor bi odrezal, je Peter nehal razlagati svoje načrte. Zagledal je bil žandarja Kranber-gerja, ki je prihajal naravnost v Lazek. Opozoril je nanj tudi Špelco. Prvi trenutek je hotela zbežati, pa si je hitro premislila. Utegnil bi si domišljati, da se ga boji, ali pa jo celo dolžiti česa nepoštenega. Tega veselja mu ni privoščila. Sicer je bila pa tudi radovedna, kaj hoče Petru. Da dobrega nič, to je vedela. Morebiti je bilo pa prav namenjeno, da se je zamudila. Bo imel Peter vsaj pričo, če si prideta navzkriž. Špelca bi sedaj ne odšla, tudi če bi jo kdo podil.
Kranberger je malomarno voščil dober dan in ko j vprašal Petra, kaj misli postaviti.
"Hišo, kakor vidite," je rezko odgovoril Peter.
"Komu?" je bil kratek žan-dar.
"Sebi. Komu pa drugemu."
"Pa imaš dovoljenje?"
"Kakšno dovoljenje?"
"Stavbeno."
"Saj še nič ne stavim." •
"Je mar vsa ta razvleka nič?" je zasmehljivo pokazal žandar na zložen les in razmetano kamenje ter potegnil iz torbe zapisnik. Izpraševal je in zapisoval.
Peter mu je prisekljivo odgovarjal. Svoje preziranje mu je pa kazal s tem, da je grede odnašal kamenje. Špelca se je umaknila nekaj korakov stran v breg. Odtrgala je tri štiri cvete brkončic in jih preizkušala, kako kateri poje. Kranberger se je kar ripil od jeze, reči si pa Špelci ni upal nič. Vedel je, da bi ga žgoče zavrnila, lovec bi se mu pa smejal.
Raztogoten, ker se ni mogel znesti, je pokazal s prstom razo na razstreljeni skali v ozadju: "Od česa pa je tole?"
"Od svedra." Peter je vrgel kamen na kup.
"Od kakšnega?"
Petru je bilo preveč. Vtaknil je roke v hlačne žepe, se ustopil pred žandarja in zasmehljivo povedal: "Od takega, s kakršnim je Bohinjec kravo odri, pa prej kakor mesar s figo."
"Kaj? Še norčeval bi se rad."
"Prav nič. Če je bilo pa res." In Peter je na dolgo in široko pripovedoval, kako je Bohinjec stavil z mesarjem, da bo prej odri kravo s svedrom kakor #n s figo. Mesar je mislil na sveder za les, Bohinjec je pa vzel takega za vrtanje kamenja in je kravi čez bočnik kožo kar odtolkel, kakor po navadi naredi mesar z mesarico. Tokrat je pa ni smel vzeti v roke. Pa je Bohinjec stavo dobil.
"Kaj ga ni dobro sparil?" se je oglasila Špelca.
Kranbergerju je bilo malo nerodno, odnehati pa ni maral. Holte je vedeti kje je Peter dobil sraodnik, kdo mu je dovolil razstreljevati kamen in še to in ono. Peter se je skliceval na svoje lovske pravice. Nazadnje se mu je pa zdelo le preneumno. Zabrusil je žandar ju: "Nikar me ne mudite. Jaz ne utegnem kakor vi." Pobral je kramp in začel znova kopati.
"V Radovljico boš pa utegnil iti."
"Že davno sem izprevidel, da mi hočeš delati pota." Petru se je za malo zdelo, da bi Kranber-gerja še vikal, saj tudi on njena ni. Pa tudi odgovarjati mu ni hotel več. Niti odzdravil mu ni, ko je odšel. Špelca tudi ne.
Petru se ni ljubilo več delati. Saj je bil tako namenjen pod noč v Ukane. Celo pri Tkalcu je povedal, da bo šel. V Voje pa kar mora iti. Špelco je pospremil dlje, kakor mu je pot kazala, in sam ni vedel, kdaj ga je minila vsa nejevolja.
Doma se je opravil za prenočevanje v gorah. Oprtal si je tudi tri težke sklopce, da jih nastavi orlu. V Plazu pod Prevalo je res dobil gamsovega kozliča, v prvi konec že vsega razklju-vanega. Urno se je lotil dela. Kozliča je odri, razpostavil sklopce v dokajšen trikot, jih zvezal med sabo, vrvi pa zabrskal v sneg. Sklopcev ni mogel zakopavati, bi primrznili. Zato je pa vse želeje skrbno pokril z razrezano gamsovo kožo. Mračilo se je že, preden je opravil. Obrisal si je roke ob sneg, si jih otrl in prižgal tobak. Spodaj ob vodi je počil strel.
"Vraga!"
Petra je kar vrglo za košat borovec. Vedel je, da strelca ne dohiti pred nočjo. Zato se je rajši odločil za opazovanje od daleč.
V dolini pod njim se je hitro nočilo. Skozi daljnogled je še razločil, da je stopil na pot visokorasel možak, bržčas s srnjakom na hrbtu. V katero smer je
odšel, je vedel, več pa bo skušal dognati jutri.
Zjutraj se mu ni prav nič mudilo vstati. Ni maral šariti okoli, da bi ne zmotil orla. Sonce je stalo že precej visoko, ko ga je videl prileteti v plaz. Spustil se je na nastavo in se koj spet odgnal, pa ni mogel odleteti. Peter je vedel, da se je ujel. Z visoko palico v roki in s puško prek hrbta se je pognal v strmino in prisopihal v plaz.
Zvezane sklopce je orel dokaj daleč pretegnil, dvigniti jih pa ni mogel. Sršeče je gledal Petra, ki se mu je bližal z dvignjeno palico. Zapihal je proti lovcu, Peter ga je pa udaril po glavi. Orel se je stisnil kakor mrtev. "Ne boš me," mu je Peter odkimal s kazalcem. "Da poginjaš, bi trepetal." In je znova pudaril. Orel s je znova pognal proti njemu, zamahnil z razčeperjenimi kremplji proste noge — za drugo je bil ujet — in usekal s kljunom. Peter je odskočil, da bi bil skoraj zdrknil po plazu. Previdno se je spet približal orlu. Po nekaj udarcih je ptič negibno obležal. Bil je tisti, ki je z okvarjeno perutjo ušel iz boja nad dolino triglavskih jezer.
Peter je spet skrbno ugredil in nastavil sklopce in se podrsal po palzu. V stanu, kjer je prespal noč, se je komaj mimogrede pomudil. Mudilo se mu je za si-no^jim strelcem. Res je ugotovil, da je ustrelil srnjaka. Tudi sledovi velikih čevljev so se poznali v snegu. Petru so se zdeli znani. Kje jih je videl? Spomnil se je na vožnjo lesa izpod Zatrepa in prebledel. Prepoznal je odtis, čeprav bi ne mogel priseči. Bil je pa preverjen, da je sinoči v Vojah ustrelil srnjaka Jerčin oče, Boštjan Tkalec.
Gorko sonce je budilo pomlad. Vse naokrog so peli ptiči in klicali novo življene. Hribarjev Peter pa je iz roke v roko prekladal mrtvega orla in hodil s povešeno glavo proti domu.
Oprezni ženini
Cvetni teden je pričela prileta-ti črna kuretina na rastišča. Zapeli so prvi petelini. Pa se je vreme sprevrglo in so spet utihnili. V dolini je dež spral pajčevina-sto mreno raz ozimine in travo. Vrh Rudnice in Studora je pobelil sneg. V gorah ga je padlo za dobro ped, ki je pa hitro skopnel, brž ko ga je obsijalo sonce.
Senice, ki so pozimi na oknih prosjačile za bučne pečke, so skoraj vse odletele v goščave. Strnadi so se z dvorišč porazgubili na polje in v senožeti. Na vrtovih pa so zagospodarili ščin-kavci.
V jezeru so zagagale race. Taščica je požvižgajoče drobila od prvega svita do poznega mraka. Drug za drugim so se vračali ptiči z juga. Med hišami in sked-nji v vaseh so švigale prve lastovice. Rastoča pomlad, konec posta in bližnja velika noč so budili v ljudeh veselo voljo.
Hribarjev Peter je postajal od dne do dne bolj zamišljen. Vnema, da si čimprej postavi lastno streho, ga je minevala. Z Jerco sta nekam pridržano govorila. Oba sta se zavedala, da si nekaj prikrivata. Oba sta pa tudi vedela, da vsakega po svoje boli strel v Vojah.
Peter si svojega opazovanja in
dognanja, kdo je najbrž v zgodnji pomladi ustrelil srnjaka v Vojah, ni upal nikomur razodeti. Stricu Tomažu bi bil rad zaupal in kar grdo se mu je zdelo, da mu ni. Prav on mu je pripomogel, da bo na jesen, če bo šlo vse po sreči, stanoval v lastni hiši in se mu ne bo treba ženiti na roke. Čeprav ne lahko —težila so ga že leta in se vedno je upravljal lovsko služIjo—mu je hodil pomagat, kadar koli je utegnil. Večkrat, ko sta zidala podstavek in žagala bruna, je že odprl usta, da bi povedal, pa se je vselej ustrašil. Stric bi mu utegnil oponesti, kako ga je svaril, naj se pri Tkalčevi nikar ne prenagli, in on bi mu moral dati prav. In kdo ve, kaj bi mu stric nasvetoval ali pa celo zahteval. Najraje, da naj zgovor z Jerco podere, ko nikoli ni mogel kaj prida Tkalca. Ljudem bi se dal v zobe in kaj bi rekel Vencelj! Seveda, če bi mogel Boštjanu dokazati, da je bil res on. Pa bi moral molčati in vsi bi rekli, da ie Jerco pustil zavoljo Grmove Špelce. Pa je še tvegano, če bi ga Špelca marala, takega vetr-njaka, kakor bi upravičeno mislila. In če bi tudi privolila, naj povpraša zanjo pri očetu, bi mu utegnil Grm pokazati vrata.
Kakor teka planinski zajec, ki ga vzdigne dober gonjič, venomer v istem krogu hriba ali globeli in se vedno znova vrača na isto sled. tako so neprestano ko-lobarile Petrove misli in se vedno znova začenjale tam, kjer so se pravkar nehale.
Peter si je kar oddahnil, ko so njega in strica Tomaža poklicali od dela rdečeoki črni zaljubljenci; Odšla sta v gore vsak v svoje lovišče zasliševat debele peteline in ruševce.
Resa je kakor obnorel. Čutil je zadnje dni zamišljenost svojega gospodarja. S povešenim repom je hodil naokrog, včasih sedel in zdaleč gledal Petra, kakor bi hotel očitati, zakaj se zanj tako malo meni. Sedaj pa, ko je Peter polnil oprtnik, da je postajal čimdalje obilnejši, se je Resa kar tresel poleg njega in nestrpno cvilil. Ko je pa lovec zadel še puško, je začel lajati. Peter mu je dopovedal, da ga ne more vzeti s sabo, da bel pes ne spada na raštišča črne kuretine, da bi mu vse peteline preplašil, pa Resa kar ni hotel razumeti. Peter je vedel, če ga pusti Žmltkovim, ki so psa lepo oskrbovali, kadar njega samega ni bilo doma, bo Resa pri prvi priliki ušel in pritekel za njim. Težko mu je bilo, da ga je moral pripeti na verigo; ni dosti manjkalo, da se ni vrnil in ga spet spustil, tako žalostno je zvesta žival jokala za njim. Seveda, Špelca bi ga znala utolažiti, pri Jerci pa utegne biti včasih celo tepen. Pa naj le poskusi! Da je takrat stal stric Tomaž poleg njega, bi Peter ne bil prav nič pomišljal in bi mu bil vse naravnost povedal. Tako je pa samo hitreje stopil, da čimprej ni več slišal psa.
V rebri za vasjo so se pasli jarci. Pred nedavnim storjena jagnjeta so poskakovala okrog mater. Sonce se je poigravalo na snežnobelih kožuških. Tu pa tam je katero posesalo iz nabreklega vimena. Matere so jih neprestano klicale k sebi, kakor bi se ba-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
le, da jim mladičev ne odnese orel. Peter je vedel, da se v jeseni vsa jagnjeta ne bodo vrnila s planine in da ga bodo gospodarji gledali po strani, kakor bi bil on kriv.
V Skalnem bregu so objedale koze odganjajoči česmin. Kozli-či, ki so komaj trdno shodili, so se učili trkati med seboj. Po res-ju in kurjicah, po jetrniku in pljučniku in po drugem zgodnem cvetju so šumele čebele, na leski in vrbi ob vodi pa so nabirale ob-nožino. Med pozvanjanje tankih zvončkov drobnice se je mešalo cingljajoče petje senic. Mlad kozarček je skušal oponašati žviž-gajočega kosa.
Pred Petrom se je dvignil iz odganjajoče trave metul kopri-var, mimo ušesa mu je pa pri-brenčal zajeten čmrlj. Letel je proti Lazku. Peter se je ozrl za njim in zagledal kamenje in zložene sklade lesa na svojem stav-bišču. Preden je spet stopil navkreber, ga je namesto priklenjenega Rese ujela skrb zadnjih tednov.
fDalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
Zdravilni čaji
Kamiličen čaj je odlično sredstvo proti prebavnim motnjam, driski in želodčnim krčem. Mlačen je dober za izpiranje vnetih vek in "ječmenov" ter za grgranje.
Petršiljev čaj je zelo priporočljiv za vodenične in za tiste, ki so bolni na mehurju.
Brinjev čaj pomaga proti vodenici. Je tudi znano zdravilo za želodec in ledvice, ker čisti kri. (Priporočajo ga pri izpuščajih in prebavnih težavah. Čaj iz bez-govega cvetja je tudi dobro sredstvo za potenje, zoper prehlad, kašelj in katar dihalnih organov. Vkuhane jagode so blagodejna pijača za ledvice in povečajo odvajanje vode. "Sladko" (bezgove jagode, skuhane s sladkorjem in medom) ali kuhane posušene jagode so priporočljivo sredstvo za čiščenje krvi.
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-,5tov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
KER JE SEDAJ SKORO V
vsaki hiši televizijski aparat, je poset v večini gledališč zelo pičel, toda naše gledališče uživa še vedno dobro naklonjenost javnosti, ker vodstvo skrbi, da se ob vsaki priliki kaže le najnovejše filme s sveta, kakor tudi komične predstave.
RKO KEITH'S E. 105+h ST. THEATRE
Še je čas za potovanje v stari kraj!
Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno.
Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju.
Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND 3, OHIO
HE 1-4148
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajafi
Enakopravnost
Zanimivo in poduČno čfivo priljubljene povesti
SPALNO SOBO
DOBI V NAJEM POŠTEN MOŠKI.
Pokličite EN 1-8254
TAVERN FOR SALE
D 5 license. Building with living quarters. Selling due to dissolution of partnership. Call
OLympic 1-0641
HITRO SE PRIGLASITE
Še dva dni je časa, da lahko kupile vstopnice za veliko manifestacijo v STADIONU« KI SE BO VRŠILA prihodnji PETEK in v SOBOTO VEČER ob 8. URL v NEDELJO pa POPOLDAN ob 2. URL za kar se zavzema Cleveland Plain Dealer, i® gre v korist P.T.A. MIL^ FUND. Skupine narodov-kulturnih vrtov pa dobijo popust 25% če se potom kupijo vstopnice. Tako se di dvojna korist, če jo hočemo izkoristiti.
Vstopnice po $2.00 $1.50 so rezervirane, P° $1.00 niso rezervirane.
Ker pa ni več časa danes in jutri, to je v sred® in četrtek, zato odbor pfos^ da se takoj prijavite, kai®'J dan in kakšno vstopnico o*) odbor za vas preskrbi, sic®* ne bi odbor mogel drugam® vse vrediti, da dobite sedez®'
Pokličite: Mrs. Johann« Mervar, tajnica, EX 1-006 ' Math Intihar, IV 1-0678 a' Anton Grdina, HE 1-2088.
Te znamenite in velik ter vredne predstave p® kar ne zamudite, ker j® zvezi s praznovanjem letnice naše države Ohio-
odbop
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEprborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANING and CURTAIN NESS.—Heated living 4 rooms with furniture. ® *(, lished 20 years. Must be see
appreciate.
NEvada 8
REAL ESTATE
------------------A ye
MIDLOTHIAN — 14941 S.
$13,500, Tri-level, 3 bedro oil heat, 2 car schools and R. I. transport Immediate possession.	-28
FUlton^ -
Eli-MHURST—Owner transf^gX
pacious 5 room, 2 year ranch, 1 car garage,
ment, 2 natural fireplace^^gr^ scaped. Close to North gOO train, school, shopping-by owner.	Mg*]?
iirst
FEMALE HELP W
Elmhurst
WAITRESSES
Steady Work Top wages pl"®
Meals and uniforms lUi"
DISHWASHER
Modern clean kitchen APPLY AT
KUSPER'S LOUNG*
8155 W. OGDEN AVE' LYONS. ILL.
Lyons 3-4835
Sefv/nifs R EGUL Al*
A