NO. 100
ir-'t r i $k/i Domovi ima
I	AMERICAN ŠN SPIRIT	^	SLOV^LAj«	iMIMBk
IH UHGUA©€ ONI?	National and International Circulation WORNIII© N€WSPAF«fi
II!	CLEVELAND OHIO. MONDAV MORNTNO. MAY 22. 1flfi7	STEV. LXV — VOL. LX^i

AMERICAN IN SPIRIT fOUmM IN LANGUAO« ONL?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, MAY 22, 1967
SLOVeNtAN MORNING NCWSPAPOI
STEV. LXV — VOL. LXV
McNamara !e upa na raketni sporazum z SZ
Obrambni tajnik McNamara še ni izgubil upanja, da se bo mogoče d o g o v oriti z Rusi o zamrznitvi raketnega oboroževanja.
WASHINGTON, D.C. — Ko Vojaški vodniki dežele, pa tudi 6el Kongresa vztrajno pritiska začetek gradnje obrambnega sistema proti napadu z medcelinskimi in drugimi raketami, Vpa obrambni tajnik McNamara še vedno, da bo mogoče doseči s Sovjetsko zvezo dogovor o omejitvi gradnje tako ofenzivnih kot defenzivnih raketnih sistemov. Sovjetska zveza naj bi že postavila vsaj del obrambnega sistema proti medcelinskim raketam, med tem ko ga Združene države še vedno samo preskušajo.
Tako obrambni tajnik McNa-hiara kot sam predsednik L. B. Johnson sta prepričana, da ni hiogoče zgraditi res uspešnega sistema obrambe pred medcelinskimi in drugimi raketami, ker le vedno mogoče povečati njihovo število do take mere, da o-hrambne rakete ne bodo mogle Vseh prestreči. Možno je zgraditi le sistem, ki naj prepreči omeje-Vi raketni napad, kot ga bo v kakih 10 letih zmožna rdeča Kitajska. Predsednik L. B. Johnson je v svoji poslanici o stanju dežele v preteklem januarju napovedal, da bodo Združene države skušale pripraviti Sovjetsko zVezo do zamrznitve oboroževanja z raketami. Mislil je tedaj ha zamrznitev naporov za zgraditev obrambe pred medcelinskimi raketami, toda Rusi so odgovorili, da so se pripravljeni Pogovarjati le, če naj gre za za-hirznitev tako ofenzivnih kot defenzivnih raket.
'Do razgovorov še ni prišlo, Vendar McNamara še vedno upa, da se bo to v dogledni bodočno-Eti zgodilo.
Med tem Združene države izpopolnjujejo tehnično stran o-^rambe proti raketam. Podobno k°t Sovjetska zveza skušajo to hasloniti na močno radiacijo eksplozij vodikovih bomb globo-
ko
v vesolju. Eksplozija vsake
take bombe naj bi ustvarila do tisoč kv. milj obsegajočo zaporo yisoko nad zemeljskim ozračjem. Ne bi šlo torej za poskus zadeti kroglo s kroglo v vesolju, ?Ihpak za trenutno ustvaritev 2hstora, ki naj bi uničil bližajoče Ee sovražne rakete ali vsaj nji-°Vo učinkovitost.
Vietnam zopet pred Združenimi narodi?
Washington, d.c. — kh-
Jka vladne politike v Vietnamu V demokratskih vrstah, zlasti od v rani vodnika demokratske ve-c*he v senatu M. Mansfielda je ®Pr°žila preudarjanje v vladnih r°gih, ali le ne bi kazalo znova ^skusiti najti rešitev vietnam-h^ga spora potom Združenih *ar<Mov.

Vremensh
preroh
pravi:
Sončno in hladno. Najvišja erhperatura okoli 55.
Novi grobovi
Dr. Lojze Čampa
Včeraj zjutraj je nepričakovano zadet od kapi umrl v Santa Clari v Kaliforniji dr. Lojze Čampa, v starosti 67 let. Pokojni je bil rojen v vasi Velike Poljane nad Ortnikom na Dolenjskem. Po končanih pravnih študijah v Ljubljani je bil pokojnik nekaj časa v uredništvu ljubljanskega dnevnika Slovenec, nato pa je vodil lastno odvetniško pisarno v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je zapustil domovino, bil nekaj časa v Trstu, pa se leta 1950 naselil v Clevelandu na 370 E. 200 St., kjer je živel do svojega odhoda v Kalifornijo pred dvema letoma. Nekaj let je bil urednik nekdanjega clevelandskega dnevnika Enakopravnost. Zapušča žalujočo soprogo Ano, sina Louisa, častnika v ameriški vojni mornarici, in dva vnuka. Pogreb bo v Santa Clari v Kaliforniji.
Michael Kolodosky
Včeraj je umrl v Richmond Hts. splošni bolnici 59 let stari Michael Kolodosky, 665 E. 159 St., mož Lucy, roj. Kaminski, oče Mary Rotar, dr. Anthony Krane, zobozdravnik v SDD na Waterloo Rd., in Michele, 6-krat stari oče, brat Johna, Julie Jankowski, Mary Krann, Williama in pok. Josepha. Rojen je bil v Strabanah, Pa., zaposlen pri Eaton Mfg. Co., dokler ni moral zaradi bolezni pred 13 leti v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Kalvarij o.
Francis J. Poremba
Včeraj je umrl na svojem domu na 1985 E. 221 St. 36 let stari Francis J. Poremba, mož Alice, roj. Hribar, oče Francisa Jr., brat Katherine Banke (New York), Johna, Andyja, Mary Gaetano, Mary Seman (vsi v Penni), Josepha (New York) in Edwarda (Youngstown). Zaposlen je bil pri Marquette Metal Products in je bil veteran korejske vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
U Tani v Kairo mirit
Glavni tajnik ZN U Tant je odletel v Egipt na razgovore z Naserjem, da prepreči vojaški spopad med Izraelom in Arabci.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je odletel danes v Kairo, da se posvetuje s predsednikom Naserjem in egiptovsko vlado o ukrepih, ki naj preprečijo vojno med Izraelom in Arabci. Ti so pretekli teden mobilizirali večino svojih oboroženih sil, Egipt in Sirija vse, ter jih spravili na mejo Izraela. Celo Irak, ki ne meji na Izrael, je poslal del svojih oboroženih sil na pomoč Egiptu proti Izraelu. V pripravljenosti so tudi oborožene sile Jordanije in Libanona, četudi ta dva normalno nimata preslabih odnosov z Izraelom.
Egipt je poklical pod orožje celotno armadno rezervo in jo poslal na izraelsko mejo, kjer je tudi Izrael okrepil svoje o-brambne naprave. Izrael je izvedel delno mobilizacijo svojih oboroženih sil, pa ohranil hladno kri. Egipt govori umirjeno in vse kaže, da mu ni do tega, da bi prišlo do vojne. Med tem ko je vodnik Palestinskega osvobodilnega gibanja Shukairy govoril v Gazi izzivalno in izjavljal, da pričakuje vsak čas začetka vojne, je zastopnik egiptovske vlade zanikal kako resno krizo in izjavil, da je stanje bližje normalnim razmeram kot krizi. Bolj bojeviti kot v Egiptu so v Siriji, kjer so sedanjo napetost na Srednjem vzhodu dejansko skuhali.
Pri položaju, kot je trenutno na mejah Izraela, lahko sproži vojni spopad vsaka malenkost, ker si stoje do zob oboroženi nasprotniki, polni sovraštva drug nasproti drugemu. U Tant je namreč pretekli petek na zahtevo Egipta ukazal četam ZN, ki so skrbele za mir na izraelsko-egiptovski meji, naj se umaknejo. Danes je odpotoval osebno v Kairo, da se pogovori z Naserjem o položaju in poskuša zavarovati mir.
Združene države, Anglija in Francija so v posebni izjavi leta 1950 jamčile državne meje na
Havana prizna Esdelsžbs
pri uporu v Venezueli
HAVANA, Kuba. — Komunistična partija je priznala pretekli teden, da so trije Kubanci pomagali pri izkrcanju male gverilske skupine na obali Venezuele. V svoji izjavi prav nič ne taji, da je, podpirala in da še podpira gverilski upor proti sedanji vladi. Poudarja, da bo komunistično revolucijo v Venezueli podpirala tudi v bodoče.
Venezuelska vojska je pretekli teden prijela dva Kubanca, člana kubanskih oboroženih sil, ko sta se s skupino okoli 12 rdečih borcev izkrcala na venezuelski obali. Venezuela je o slučaju obvestila vse članice Organizacije ameriških držav in zahtevala skupen nastop proti nevarnosti, ki jim preti s Castrove Kube.
Rusi ne bodo pripuščeni k gradnji generatorjev
WASHINGTON, D.C. — Notranje tajništvo je predložilo predpise za razpis del in gradnje električnih generatorjev za Grand Coulee jez na reki Ko-lumbia. Postavilo se je na stališče, da naj bi bila iz varnostnih razlogov prepuščena k razpisu le ameriška podjetja.
Sovjetska zveza je pred časom povprašala pri ameriških oblasteh, če bi ji bilo dovoljeno staviti ponudbo za električne generatorje za ta jez, največje, kar jih je bilo kdaj kjerkoli na svetu zgrajenih.
JUTRI PREMIRJE ZA BUDOV ROJSTNI DANVVIETNAMU
Rdeči so začeli dvodnevno premirje za Budov rojstni dan z vrsto napadov na južnovietnam-ske in ameriške postojanke, južnovietnamske, ameriške in ostale zavezniške čete bodo za Budov rojstni dan jutri držale premirje, v kolikor ne bodo napadene in se bodo morale braniti. — Hu&i boji v demilitarizirani coni prenehali. — Ameriška letala so v soboto sestrelila 6 rdečih letal nad Severnim Vietnamom.
SAIGON, J. Viet. — Danes zjutraj ob sedmih (sinoči ob sedmih po Clev. času) se je začelo dvodnevno premirje, ki so ga rdeči objavili za Budov rojstni dan. Kljub premirju je prišlo na raznih krajih do rdečih napadov in zased. Južnovietnamske, ameriške in zavezniške čete so objavile, da bodo za Budov rojstni dan ustavile sovražnosti le za 24 ur, to je na jutrišnji dan. Premirje velja za vsa bojišča, pa tudi za letalske napade tako za Južni kot za Severni Vietnam. Za orožje bodo prijele le, če bodo napadene, da se branijo. Nastop ameriških marinov in južnovietnamskih armadnih oddelkov v južnem delu demilitarizirane cone je sprožil v Hanoiu protest zaradi “grobega kršenja ženevskega dogovora in razširitve vojskovanja”. Rdeči so od preteklega četrtka, ko so marini začeli operacije v demilitarizirani coni, izgubili v bojih tam preko 600 ljudi. Tudi ameriške izgube so precejšnje, vendar pa številke niso bile ob-javljene.
Čigavo je zlato?
LIMA, Peru. — Policija je prijela tri Argentince, pri katerih je naša zlato v palicah z žigom Bank of Canada, vredno skupno $112,000. Prijeti trdijo, da so bili na poti iz Venezuele v Argentino. Odkod jim zlato, niso mogli oblastem zadovoljivo pojasniti, zato so jih te zadržale.
— Zvezna vlada je lastnica o-koli 90% vse površine v Aljaski.
Srednjem vzhodu. Združene države so v ponovnih izjavah poudarile, da ne bodo dovolile ne izraelskih napadov na katero izmed arabskih sosed, ne arabske-j udarili od treh strani v južni del ga napada na Izrael.,	| demilitarizirane cone med Juž-
V soboto je bataljon ameriških marinov naletel v bližini Con Thiena, kake 2 milji južno od demilitarizirane cone, na bataljon rdečih, ki so bili dobro zakopani na svojih položajih. Marini so po več urah boja, ki je divjal vse do polnoči, rdeče postojanke včeraj zavzeli. Na bojišču je ostalo 26 mrtvih rdečih vojakov. Na raznih krajih Južnega Vietnama je prišlo za konec tedna do ostrih spopadov z rdečimi. Ko je stopilo danes zjutraj ob sedmih (po clevelandskem času sinoči ob sedmih) napovedano rdeče dvodnevno premirje za Budov rojstni dan, je bojevanje precej ponehalo, četudi še par ur po nastopu premirja rdeči izvedli vrsto napadov.
Južnovietnamske, amer iške in zavezniške sile so izjavile že pred časom, da bodo Budov rojstni dan počastile z enim dnevom premirja. To bo jutri.
Boji v demilitarizirani coni hudi
Ameriški marini in južnovietnamske čete so pretekli četrtek
Neka} novega vojaštva bo le še treba v Vietnam
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil zadnjič general Westmoreland tukaj, da osebno obrazloži stanje v Juž. Vietnamu in utemelji potrebe za uspešno nadaljevanje bojev proti komunističnim napadom, za preganjanje rdečih gverilcev in za splošno obnovo miru in reda po deželi, je začetkoma zahteval kar štiri nove divizije, pred odhodom pa se nekako sporazumel z vojaškimi vodniki v Pentagonu, da sta nujni vsaj še dve in pol diviziji ameriških vojakov, da bi mogli uspešno in u-činkovito ustvariti razmere, ki bi pomenile našo zmago, to se pravi mir pred novimi napadi s severa in kolikor toliko redne in mirne razmere po deželi. Johnson je v načelu odločno za to, da je treba dati in storiti za Vietnam vse za dosego naših ciljev, vendar je naročil vsem panogam administracije, naj previdno in s primerno varčnostjo sprejemajo, oziroma presojajo zahteve in predloge vojaških poveljnikov.
Oficirji, ki imajo opraviti z vietnamskim voj skovanjem,
označujejo svoje stališče nekako takole: “V Vietnam je treba vtakniti vse in vsega toliko, kolikor je treba, da dosežemo mirno, redno svobodno življenje cele dežele in kolikor je treba, da komuniste na severu prepričamo, da se jim ne splača več napadati. Če ne žtrvujemo sedaj dovolj sred-stevhn ljudi za ta namen, bomo ostali v Vietnamu v nedogled.” Johnsonova vlada pa naglaša, da je nemogoče sedaj pošiljati nove divizije v Vietnam, ne da bi bilo v ta namen treba segati po rezervah, ki morajo ostati nedotaknjene, ali pa celo zmanjševati število naših moči v Evropi in drugod, kjer smo jih itak že stisnili na najmanjšo mero.
Kakor sedaj stvari stoje, v dogledni bodočnosti Združene države ne bodo pošiljale v Vietnam večjih edinic. Tekom leta bo general Westmoreland dobil morda še eno divizijo, tako računajo v Pentagonu. To povečanje naših sil se jim zdi neizogibno.
Povečanje števila naših vojakov v Vietnamu izgleda, da
ni toliko potrebno za bojevanje, kot za pacifikacijo dežele. Bojevanje v zadnjem času sicer veže več naših edinic, ker je severnovietnamska vojska prešla v nove napade na o-zemlje preko demilitarizirane cone in te napade razširja, da-si nima skoro nobenih neposrednih uspehov. Dosegli pa so komunisti s temi napadi to, da so Amerikanci morali zbrati v napadenih območjih večje sile, ki so jih seveda morali pripeljati iz drugih delov dežele, kjer sicer trenutnih napadov ni, pa je mir samo zato, ker ga varuje naš in zavezniški vojak in ker ameriški pionirji pomagajo ljudem, da se spravijo na lastne noge k rednemu življenju in delu. Izkazalo se je, da to pa-cifikacijsko delo sploh ni mogoče brez učinkovite naše pomoči in sodelovanja in da je prav naše pionirsko delo nujno potrebno, da bi mogli kdaj zapustiti kolikor toliko mirno in ustaljeno svobodno življenje v vietnamski deželi, kar je naš cilj in namen.
Kot v mnogih drugih akcijah in podjetjih v Vietnamu
so se tudi pri pacifikacijskih delih in obnovi posebno izkazali naši marini. V osvobojenih in od rdečih gverilcev o-čiščenih delih Južnega Vietnama so doslej marini v nad 70 krajih osnovali postojanke, kjer nekaj njih z edinicami vietnamske vojske stražijo in branijo pred rdečimi partizani in tudi na različne načine pomagajo prebivalstvu pri obnovitvenih delih. Kolikor več je od rdečih očiščenega ozemlja, toliko več je te potrebe. Že doslej bi bilo treba kakih 400 takih postojank. To pa pomeni, da bi moralo poleg vseh drugih, zlasti v i e t n a mskih vladnih vojakov, vsaj 5000 marinov ostati pri tem delu. Poveljstvo marinov že dolgo vztraja pri zahtevi, da je treba poleg sedanjih 75,000 imeti v Vietnamu vsaj še 45,000 mož. To je samo ena panoga potrebe, ki je med najmanjšimi. Povečano vojskovanje na severu zahteva vsaj nekaj dodatnih ljudi za pacifikacijska in obnovitvena dela v sredini in na jugu dežele.
nim in Severnim Vietnamom, da zajamejo in uničijo, tam utrjene rdeče oddelke. Računali so, da je tam vsaj okoli 5,000 rdečih.
Marini so udarili v demilitarizirano cono z morja in naleteli tam na hud odpor. Njihovo izkrcavanje in prodiranje v notranjost so podpirale ameriške vojne ladje s topovskim ognjem.
Ena kolona marinov in ena kolona južnovietnamskih čet sta udarili v demilitarizirano cono od juga, da dobita skupaj z marini, ki so udarili v cono z morja rdeče sile v velike klešče. V koliko je to uspelo, še ni jasno.
Rdeči so imeli v štirih dneh bojev na tern področju preko 600 mrtvih, tudi ameriške in južnovietnamske izgube so precejšnje. Zdi se, da so rdeči zvedeli za nameravani udar v demilitarizirano cono, predno je do njega prišlo in so se nanj pripravili.
Obsežni letalski napadi
Ameriška letala so koncem tedna izvedla vrsto letalskih na-! letala Boeing 747. Nova tovarna
\
♦
Iz Clevelanda in okolice
narodne noše—
Društvo sloven, protikomunističnih borcev vabi vse, ki imajo narodno nošo, da jo v nedeljo, 28. t.m. oblečejo in se v njej udeleže spominske daritve na Chardonu. Društvo posebej prosi matere, naj oblečejo vanjo vse svoje otroke in pridejo z njimi k tej sv. maši.
Vožnja na razpolago—
Tisti, ki nimajo na razpolago vozila, a bi se radi udeležili prihodnjo nedeljo spominskega romanja k lurški Mariji na Chardonu, naj se čimpej priglase pri St. Vidmarju, tel. št. 432-0032!
Predavanje p. Jakoba—
V soboto, 27. t.m. po šmarnicah, bo imel p. Jak. Vučina, kapucin, ki že več let deluje med sloven, izseljenci v Franciji, a je sedaj na obisku v Clevelandu, predavanje (s slikami) o življenju med našimi ljudmi v Evropi. Predavanje bo v šol. dvorani pri Sv. Vidu.
Šornovi praznujejo—
Šornova restavracija praznuje ta teden 50-letnico svojega obstoja. Podrobnosti o tem v notranjem delu lista.
V bolnici—
Mr. Frank Božič, 19079 Meredith Avenue, je v St. Vincent Charity bolnici. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
Jutri, v torek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Jerneja Papeža ob 2. obletnici smrti.
Jutri, v torek, ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrewa Kotnika ob 20. obletnici smrti.
Frigidaire teden—
Danes je zadnji dan FRIGIDAIRE TEDNA pri Brodnick Bros. na Waterloo Road. —Več v oglasu!
Razširitev—
Cleveland Pneumatic Tool Co. bo zgradila nov oddelek tovarne, kjer bodo izdelovali prist-jalne naprave za nova velika
padov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Ponovno so bombardirala letališči Kep in Hoa Lac v okolici Hanoia in veliko elektrano, ki je komaj dobro milj od središča Hanoia.
V soboto so ameriška letala sestrelila 6 rdečih letal na Severnim Vietnamom. Hanoi trdi, da je bilo pri včerajšnjih letalskih napadih na Severni Vietnam sestreljenih 7 ameriških lečah Ameriško poveljstvo v Sai-gonu ni o tem objavilo še nobenega poročila.
Nixon-Percy
W A S H I NGTON, D.C. — V republikanskih krogih veliko govore o možnosti republikanske predsedniške volivnice pri-hodije leto: Nixon-Percy. R. Nixon naj bi kandidiral za predsednika ZDA, sen. C. Percy iz Illinoisa pa za podpredsednika.
Nixonovi izgledi za kandidaturo so se izboljšali, odkar je bilo postavljeno vprašanje, če ima guv. Romney sploh pravico do kandidiranja, ker je bil rojen y Mehiki, četudi staršem, a-meriškim državljanom.
Manj nevarnih cigaret
še dolgo ne bo
WASHINGTON, D.C. — Glavni zdravnik ZDA dr. W. H. Stewart je dejal, da ni nobenega razloga, da bi mogli skoraj pričakovati izdelavo cigaret, ki bi bile kadilčevemu zdravju nenevarne.
bo stala predvidoma 11 milijonov dolarjev in bo v njej dobilo nad 200 ljudi zaposlitev, kadar bo gotova. Računajo, da bo to v letošnjem novembru.
Prijeli so jih—
V petek zgodaj zjutraj sta policija in državna kontrola nad točenjem alkoholnih pijač prijeli 8 oseb, ki so jih našle v St. Clair Businessmen’s Clubu na 6634 St. Clair Avenue. Lastnik je obtožen nezakonite prodaje žganih pijač in vzdrževanja prostora za prepovedano igranje na srečo. Vsi prijeti so z zahodne strani mesta.
Iz bolnice—
Mrs. Caroline Krnc, 1059 Addison Rd., se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske in številne kartice.
Dar Slov. šoli—
Slov. šola pri Sv. Vidu se zahvaljuje družini Lovko, 1049 E. 67 St., za dar, ki ga ji je poklonila.
Sovjetija odobrila
dogovor o vesolju
MOSKVA, ZSSR. — Prezidij Vrhovnega sovjeta, parlamenta Sovjetske zveze, je po poročilu Tassa pretekli petek odobril mednarodni dogovor o vesolju, ki prepoveduje njegovo uporabo v vojaške namene in vsake teritorialne zahteve od strani posameznih držav.
Dogovor je bil podpisan 7. januarja v Washingtonu od ZDA, Veh Britanije in ZSSR.
/HlERBŠKU POMOVIIVA
*:*s»
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
»ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
— NAB0CNINA.
K4i Združene države:
$16.00 ns. leto; $8.00 za pol leta; $$.00 za 8 meseca Kanade in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t imada and Foreign Countries:
$15.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ■4ggj^» 83	No. 100 Monday, May 22, 1967
Anglija pred vrati EGS
Anglija se je odločila, da resno prosi za spajanje njenega gospodarstva z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki obstoji iz Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Svet vidi v angleškem koraku le gospodarsko plat, v resnici je pa politična važnejša od gospodarske.
Stoletja je Anglija kot velesila prvega razreda igrala odločilno vlogo v svetovni zgodovini. Njena moč je temeljila na obsežnosti njenega imperija, ki v njem “sonce ni nikoli zašlo”. Obsežnost imperija je bila obenem tudi podlaga za njeno gospodarsko moč, ki se je jasno pokazala ob začetku tega stoletja. Takrat, ko je ves svet z Ameriko na čelu zaplaval v carinsko politiko, je bil angleški trg svoboden za vsakogar, ki je hotel Angliji kaj prodati ali tam kupiti. Tako je imel angleški funt isto veljavo kot zlato.
Dve svetovni vojni v tem stoletju sta podrli ta imperij. Zveze med matično deželo, kolonijami in dominijoni so se rahljale, Anglija je postajala zmeraj bolj otoška država z otoškim gospodarstvom, ki se je moralo zavarovati pred pritiskom mednarodnega blagovnega trga s carinskim zidom. Carinski zid je Angliji pomagal le okoli 50 let. Po drugi svetovni vojni je postalo že jasno, da se bo morala Anglija nekam gospodarsko nasloniti, toda kam? Ali na bivše kolonije in dominijone ali na Ameriko ali na Evropo? Dolga leta je angleška vlada omahovala. Tradicija ji je svetovala zvezo z deželami njenega bivšega imperija, narodni čut ji je svetoval povezanost z Ameriko, hladna pamet pa zvezo z Evropo.
Omahovala je celo pred 10 leti. V rojstnem letu Evropskega skupnega trga so ji bila vrata v evropsko gospodarsko integracijo na stežaj odprta. Pa je oklevala in zahtevala preveč za svojo udeležbo v EGS. EGS je bila kljub temu ustanovljena in se tudi razmahnila v gospodarski faktor, ki je že danes veliko pomembnejši kot Anglija. Šele po 10 letih omahovanja se je sedaj resno odločila, da se pripoji Evropi. Večina angleškega javnega mnenja je sedaj za zvezo z Evropo, pa še zmeraj ne vsa, akoravno je političen razvoj zadnjih 10 let rodil nekaj okoliščin, ki so olajšale sedanji sklep angleške vlade, da prosi za pristop v EGS.
Odkar je Anglija pred 4 leti ne preveč resno in odločno silila prvič v EGS, se je na svetu veliko spremenilo. Angleži so končno prišli do spoznanja, da so postali velesila drugega razreda in da ne bodo več mogli igrati vloge političnega jezička v mednarodni politiki in v mednarodnem gospodarstvu. Še 1. 1962 je angleški ministrski predsednik Macmillan mislil, da je Evropa ravno tako navezana na gospodarskem polju na njegovo domovino kot Anglija na Evropo. Se je pa zmotil, general De Gaulle je vetiral angleški predlog, ne morda radi gospodarskih razlogov, ampak radi političnih. Smatral je, da je Anglija še zmeraj preveč povezana z Ameriko in ostalim angleškim svetom, da torej ne spada v Evropsko gospodarsko skupnost. Od takrat je Anglija zgubila toliko na svoji politični veljavi in gospodarski moči, da očitek generala De Gaulla ne drži več pred nepristransko sodbo.
V tem času se je spremenila tudi zahodno Evropa. Pred leti je še lahko kdo dokazoval, da je Evropa gospodarsko in politično čisto odvisna od Amerike. Ako bi torej Anglija takrat šarila v imenu Amerike po Evropi, bi zopet prišla vsaj do enega dela nekdanjega svojega mednarodnega vpliva. Danes je to drugače. Francija klubuje Ameriki, kjer le more, Nemčija je začela hoditi svoja pota v svoji politiki do komunističnega sveta, gospodarsko je pa od Amerike čisto neodvisna. Za nami so torej časi, ko so nekateri mislili, da bo Amerika gospodarila v Evropi preko Nemčije na političnem in preko Anglije na gospodarskem polju. Anglija torej ne bo mogla igrati namišljene vloge varuha ameriških interesov v EGS tudi takrat, ako bi to želela. Sicer je pa še vprašanje, ali to res še želi. Angleži priznajo ameriško gospodarsko moč, toda mislijo, da ta moč velikokrat presega ameriško oamet, kar se posebno čuti v ameriški zunanji politiki. Zato tudi Angleži nočejo biti ameriški “sateliti”, čeprav bi večkrat imeli od tega kar dosti koristi.
Angleži vedo tudi dobro, da bodo nekaj pomenili v svetovnem gospodarstvu le kot del EGS. Samo EGS je sposobna, da resno tekmuje z Rusijo in Ameriko, zato bo Anglija v EGS mogla bolje varovati svoje gospodarske interese kot zunaj EGS. Hladna pamet torej veleva Angliji, da se poniža na ravnopravnega partnerja v EGS, srce jo pa naravno vleče nazaj v anglosaksonski svet. Pa bo ta precep morala na nek način prestati.
Na drugi strani pomeni Anglija v Evropi še zmeraj veliko, čeprav ne toliko kot nekdaj. Svoje veljave pa ne bo mogla uveljaviti kot “političen jeziček” na tehtnici mednarodnih interesov, ampak kot odkritosrčen član EGS. To
ji bo v začetku težko, pa se bo morala na novo stanje navaditi.
Tako veliki so problemi gospodarskega in političnega značaja, ki so zvezani s spajanjem angleškega gospodarstva in EGS, da ne bodo mogli biti rešeni v kratkem času. Prehodna doba spajanja bo trajala verjetno nekaj let, akoravno bo morda načelna odločitev v E.GS glede Anglije padla prav kmalu.
Hvala Bogu, da Amerika ne gleda tega razvoja postrani. Resda ji bo obsežnejša EGS marsikje in marsikdaj v nadlego, toda pozabiti ne sme, da bo politična EGS v vsaki svetovni krizi po vsej verjetnosti na ameriški strani, akoravno ne bo zmeraj odobravala ameriške zunanje politike. Ta zavest je za našo deželo večje vrednosti kot vse težave, ki bi jih naša zunanja trgovina mogla imeti od strani povečane EGS.
De Gaulle je preteklo sredo zavrl angleški pristop v EGS z razlogi, ki imajo podobo političnega diktata. Bomo videli, kako bodo na to odgovorile druge članice EGS na sestanku v Rimu, ki bo še ta mesec. Predsednik angleške vlade H. Wilson je dejal, da ga DeGaullovo stališče v njegovem naporu za vključitev Anglije v Skupni trg ne bo ustavilo.
2Mm
I
BESEDA IZ NARODA
Ob 5Q<letnici Somove restavracije v Ofevetamlu
Pok. Martin Som po sliki akad. slikarja B. Jakca
CLEVELAND, O. — Letos v aprilu je že minilo petdeset let, odkar vodi Šornova družina na vogalu 61. ceste in St. Clair Ave. eno najbolj znanih in obiskovanih restavracij v slovenski naselbini v Clevelandu. Praznik podjetnosti in solidnosti slovenskega človeka je to. Vsi smo ga opravičeno veseli. Somovim iskreno čestitamo in jim želimo novih uspehov.’
Prav malo je manjkalo, da bi
Zvečer pa je pri Šornu prijetna obednica za družine.
Hudo in dobro se je vrstilo v teh petdesetih letih za pridne Šornove ljudi. Sin Martin je utonil, ko je bil osem let star, hči Helen je umrla, ko ji je bilo 20 let. V letu 1944 so se selili iz sosedne hiše prav na vogal 61. ceste in celo podjetje primerno preuredili in prenovili. Ko je v letu 1918 divjala “španska flu” po naselbini, je zagrabila vse, le
dila. Že leto dni je bil pomožni tajnik (Assistant Secretary) družbe ter vem, da je v podjetju užival velik ugled. Ne poznam nobenega drugega slovenskega rojaka, predvojnega ali povojnega vseljenca, ki bi se povzpel do podobno pomembnega položaja. Njegov uspeh nam predvsem kaže, da z vztrajnim delom in strokovno vestnostjo tudi novi emigrant v Ameriki lahko daleč pride.
Za vse stare in nove emigrante ne bi bilo napak na kratko o-značiti življenjsko pot dr. Bernika. Poznala sva se, ko je kot študent hodil na klasično gimnazijo v Ljubljani in sva se pogosto srečavala v študentovskih organizacijah. Med vojno je lovil novice za “Slovenca” in istočasno študiral pravo. Konec vojne ga je vrgel v Italijo, kjer je v Rimu spet začel s študijem, dokler ni odšel v Španijo kot štipendist in prebil nekaj let v Madridu. V Združene države je prišel psed 15 leti. Prijel je za delo v chikaških tovarnah, istočasno nadaljeval s študijem prava. Precej let mu je vzelo, da je s študijem v večernih urah prišel do doktorske diplome na Chicago Kent College of Law. Kasneje se je še izpopolnjeval na chikaški univerzi, prestal advokatsko prakso in državne izpite ter končno sprejel mesto na pravnem oddelku Abbot Laboratories. Hitro je napredoval do vedno bolj odgovornih mest.
Kdor pozna le zunanje uspehe, se ne zaveda vsega trdega dela, ki ga je prijatelj Jože vlagal v študij in ga danes posveča svojemu poklicu. Njegovi prijatelji se tudi čudimo, kako more ob vseh odgovornih obveznostih ohranjati tesne stike s slovenskimi skupinami v Chicagu, po Ameriki in drugod po svetu. Poklicno delo ga pogosto vodi po kontinentih, ob teh poteh še vedno ujame čas, da obiskuje stare znance in navezuje nova poznanstva. Prijatelji v Ljubljani, Rimu in Madridu, Parizu, Tokiju in Buenos Airesu ga videvajo; znanci iz Kanade in Združenih držav se srečujemo z njim predvsem na slovenskih prireditvah v Chicagu in po drugih mestih. Pri teh prijatelj Jože ni nikjer le pasivni opazo-
VE 5TI
ustanovitelj sam s svojim pod- °če Martin je ostal na nogah, jetjem obhajal slovesnost petde- Depresija v letu 1923 je podjetju setletnice. Komaj mesec dni škodila, družino pa navdala z za-preje se mu je izteklo življenje, j skrbljenostjo. Še huje je bilo Martin šorn je iz rojstnega kra-jP°tern; ko se je leta 1929 pojavila hujša in daljša doba depresije. Šornovi so trdo in veliko delali, vztrajali in vzdržali.
Mrs. šorn jih je zapustila v letu 1952, Mr. Martin Šorn pa letos v februarju. Njima, mami in atu, na čast'in v zahvalo prirejata hčerka Caroline Kovač in sin Frank, ki sedaj vodita, petdesetletnico. Praznovali bodo ves četrti teden v maju, od 22. do 27. maja. Dobri, prijazni gospod Martin, ki je to obletnico želel in naročal, je sam “kriv”, da je malo zakasnela. Radi njegove smrti je ni bilo mogoče pripraviti poprej. Njegov spomin bo pa toliko bolj “živ” med vsemi prijatelji. Ni treba dodajati, da smo vsi vabljeni. A. D.
ja Domžale pri Kamniku prišel v Cleveland leta 1905, njegova soproga Karolina Stegovec pa iz Vipave leta 1907. Poročila sta se v Clevelandu leta 1911. Mož je služil kruh kot delavec pri A-merican Wire & Steel Co., žena pa je bila pridna šivilja. Podjetna sta bila in najprej ustanovila hišo za stanovanja samcev — boardinghouse — na Bonna Ave.
Samo leto dni sta ostala v tem poslu, pa je bilo važno, ker se je v tem letu Mrs. Šorn navadila kuhati za večjo družbo ljudi.
V aprilu leta 1917 je pokojni Maks Lenardi povabil Martina Šorna, naj bi skupno začela restavracijo, gostilno. Martin je sprejel. Že v prvih par tednih sta videla, da posel ne bo dajal kruha za dva in tedaj je Lenardi izstopil, pa Šorn ostal sam lastnik. Leta 1918 je kupil prvi avto “Model T Ford” in z njim dolga leta vozil na trg po blago. Tako se je začelo podjetje, ki že petdeset let streže z zanesljivo dobro hrano. Takrat, ob začetku, je |let. V Ljubljani pred in med bilo posebno potrebno za samske ; vojno, v Rimu po vojni, v Zdru-moške, ki doma pri gospodinjah ' Ženih državah zadnjih ducat let. niso mogli dobiti prehrane, pri-
\alec, ampak iniciator, podpor- tem jjraju ge utrdila. Ker je ni ^ in sodelavec. ^	^ [italijansko prebivalstvo Koper
merika je dežela možnosti; p0VSem zapustilo, je danes Ko-zagrabiti jih je treba. Vzgled u-spešnega uveljavljenja prijatelja Jožeta naj bi bil v spodbudo posebno našim mlajšim rojakom: pot navzgor je v Ameriki odprta, četudi je uveljavljenje združeno s trdim delom.
Želel bi, da bi se mojim čestitkam pridružili vsi številni prija'
telji in znanci, poleg njih še vsi, preteklosti niso hoteli spominja-Lsti rojaki, ki jim je uspeh slo- ti več Danes ima Koper 15)000
venskega človeka v svetu v za- prebivalcev, samo novo pred-dovoljstvo in spodbudo. Da bi ta mestje lSemedela 5000. vzgled našel mnogo posnemovalcev!	Jože Velikonja
isjak J©žs igralk hm-Ijeti u pdprgdsednika Ifissf iukirsal Ltd,
SEATTLE, Wash. — S prijateljem Jožetom Bernikom se srečujeva že iz srednješolskih
mernih zanesljivih gostilen je
Lahko rečem, da vsa leta z zanimanjem in veselim zadovolj-
pa manjkalo. Takrat so zlasti o- stvom spremljam njegovo pot in poldne za kosilo gostilno napol- uveljavljanje. Novica, da je bil nili moški, ženske skoro ni bilo'te dni izvoljen za podpredsedni-videti. Sedaj je kar obratno; ka in generalnega svetnika (Ge-ženske, ki delajo v sentklerskem neral Counsel) mednarodne far-področju, rade hodijo v to re-1 macevtske družbe Abbott Uni-stavracijo in imajo pri opoldan-; versal Ltd. s sedežem v North skih mizah pogosto lepo večino. Chicagu, me ni povsem iznena-
Zveza affarnih društev vabi
In prav v tem je moralni problem Kopra. Ljudje so prišli z vseh strani, na razvalinah razdrtih družin so si ustvarili nove, odsoten jim je vsak čut navezanosti na cerkev in župnijo. Sa-
----	j mo registiranih prostituk je 350.
CLEVELAND, .O — V četr-‘ G. Bojan Ravkar je prišel v tek, 25. majnika, na dan Svetega Koper pred petimi leti. Težko je Rešnjega Telesa, bo v cerkvi sv. (bilo, saj je bila mladina brez ka-Vida ob pol enajstih dopoldne ke povezanosti z duhovnikom, peta sv. maša za žive in mrtve.Začel je navezovati stike, oble-članice Zveze oltarnih društev, čen v kovbojke, vabil k sebi na Vabimo članice od vseh sloven- dom, hodil z mladimi na izlete, skih fara, kakor tudi druge ver- Danes ga mladina obožuje, se z nike, da se v čim večjem številu njim posvetuje, ga išče. Kristus odzovejo povabilu in pridejo, da je po mladih zopet našel vstop sodelujemo pri sv. maši, prejme- v Koper in tamkajšnje družine, mo sv. obhajilo in spremljamo Leta 1955 je bilo samo 17 prvih Sv. Rešnje Telo, ki bo v proce- obhajil, leta 1966 že 183. Pretres-siji delilo svoj blagoslov verni- Ijivi so bili primeri iz razrvane-kom.	ga življenja in tragedije mladih
Ker smo ravno v praznovanju ljudi, ki so prve žrtve teh raz-50-letnice prikazni Marije v Fa- mer, katere je predavatelj nava-timi, je prav, da se s svojimi jal.
prošnjami obrnemo tudi do Nje, Toda tudi sedanji rod je žejen ki je posredovalka med Bogom Boga. Dokaz za to je mladinski in ljudmi, za svetovni mir in list “Ognjišče”, ki izhaja v Ko-človeško razumevanje.	jpru in se tiska v 35,000 izvodih;
Po cerkvenih obredih vas va-( dokaz je mladina, ki si želi raz-bimo v cerkveno dvorano, kjer govorov z duhovnikom; dokaz so bo servirana kava.	| starši, ki bi vsaj otrokom radi
Vas pozdravlja in na svidenje dali Boga, ko so ga že sami za-
I Z ‘Sfe L O V E= imi ■ J! E
je dejal že Tertulijan: da je duša po naravi krščanska.
Smrt dveh znanih duhovnikov
Dne 1. aprila 1967 je umrl v Kranju Jožef žužek, katehet v pokoju, star 74 let. Rajnki se je rodil 25. jan. 1893 v Podkraju pri Vel. Laščah na Dol. Gimnazijo je opravil v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. V duhovnika je bil posvečen leta 1916. Eno leto je bil kaplan v Planini pri Rakeku, dve leti v Tržiču na Gorenjskem in eno leto v Kranju. Leta 1921 je bil imenovan za kateheta na ljudski šoli v Kranju. To službo je o-pravljal do 1. 1961, ko so mu popolnoma opešale moči. Vmes je bil odsoten zaradi izgona p° nemškem nacističnem okupatorju. Rajnki je bil izvrsten katehet ter je vzgojil vrsto rodov Kranjčanov. Zato ni čudno, da' so mu njegovi hvaležni učenci pripravili pogreb, kakršnega Kranj že dolgo ne pomni.
Dne 23. aprila 1967 je umrl v ljubljanski bolnišnici Gabrijel Petrič, župnik v pokoju, star 77 let. Rajnki se je rodil 1. decembra 1889 kot sin šolskega upravitelja v Strugah na Dolenjskem. Kot gojenec ljubljanskega Alojzijevišča je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Dne 14. julija 1913 je bil posvečen ^ duhovnika. Tri leta je kaplano-val na Bledu, pet v Ribnici in eno v Kočevju. L. 1922 je Pre" vzel župnijo Zagradec; 1. 1931 Pa ie dobil župnijo Gorje pri Bled11 in ostal tam do prihoda Nemcev, ko jo je moral zapustiti-Med zasedbo Slovenije v zadnji svetovni vojski je živel v Ribnici, po vojski pa se je vrnil ^ svoje Gorje in ostal tam do leta 1949, ko je moral neprostovolj^0 zapustiti župnijo. Nekaj časa se je zdravil v Stični, nato pa spet orevzel župnijo Gor. Logatec na Notranjskem. Zaradi bolezni ]e šel v pokoj, ki ga je preživljal v Ribnici. Tam je pomagal, kar je največ mogel, pri dušnem Pa stirstvu, posebno kot organist in kot izredno dober spovednik-Spovedovati je hodil pomag3 tudi v sosednje župnije. Rit*11! ška župnija se je hvaležno posl° vila od njega z lepim pogreboim katerega se je udeležilo me drugim 30 duhovnikov in velik3 množica njegovih nekdanjih 23 graških in gorjanskih faranov.
Oba gospoda duhovnika n3J
počivata v božjem miru!
»
Za župnika v Kranjski gori je bil imenovan Leopold Klanem-dosedanji njen upravitelj. . župnika župnije Ambrus P3 le bil umeščen Ivan Skvarča.
Kako je v Kopru
Na povabilo Slovenskega katoliškega akademskega društva v Gorici je prišel prejšnji četrtek, 27. aprila, v Gorico odgovorni urednik mladinske revije “Ognjišče” g. Bojan Ravbar, stolni kaplan v Kopru. Prireditelji so ga naprosili, naj bi opisal tamkajšnje verske razmere zlasti ipa prikazal delo, ki ga vrši med mladino v tem mladem slovenskem mestu.
G. Ravbar je najprej navzoče opozoril, da še da dušnopastir-ske probleme v Kopru razumeti le, če se ima pred očmi, da je Koper po letu 1945 čisto spremenil svoje prebivalstvo. To mesto, po postanku zelo staro (že leta 528 je v njem bila škofija s prvim škofom Nazarij em), je bilo pod Italijo eno najbolj fašistično usmerjenih krajev. V njem je bilo slišati izključno italijansko govorico. Pod cesarjem Justinom II. je Koper kot vsa Istra v 7. stoletju prišel pod Bizantince, ki so mu dali ime Ju-stiniapolis; nato so ga imeli v posesti Langobardi, za njimi Franki, potem oglejski patriarhi. Tedaj se pojavi ime Caput (glava) Istriae (Capodistria). Slovensko ime Koper pa naj bi prihajalo od besede Capris (kozje mesto). Ob preseljevanju narodov naj bi se bili namreč umaknili prebivalci mesta Egide (današnji Ankaran) na otok v ko-perskem zalivu, kjer je bilo dosti koz. Koper je bil pod patriarhi imenitno mesto z velikimi svoboščinami ter je celo s svojimi ladjami napadal Trst. Kasneje so si ga podvrgli Benečani. Začel je zgubljati svoje pravice, zato pa napredoval -kulturno. Ko je Napoleon uničil beneško republiko, je prišel za nekaj let pod Francoze, nato pod Avstrijce in leta 1918 pod Italijo.
Leta 1945 si je Jugoslavija o-svojila te kraje in v njih ostala, najprej kot upraviteljica cone B, po londonskem sporazumu leta 1954 pa si je svojo navzočnost v
per izrazito slovensko mesto. O-stalo je le okrog 80 Italijanov. Mesto je doživelo pravo transfuzijo krvi. Prišli so Slovenci iz notranjosti, prišli Jugoslovani iz drugih republik, prišli ljudje, ki so želeli začeti z novim življenjem, brodolomci v družini, brodolomci v družbi, ljudje, ki se
Mary Marinko
vrgli. Tudi Koper potrjuje, kar
Denar — žena — dobra dela
Živel je mož, ki je imel tri j atelje: denar, ženo in dobra ^ la. Ko je na smrt zbolel, je ' tri poklical k sebi, da bi se ° njih poslovil.	,
Denarju je rekel: “Na svi nje! Sedaj umiram.” ^>enar, 0g
odvrnil:	“Na svidenje!'Ko ^
umrl, ti oskrbim svečo in jo prižgal za tvoj dušni mir.
Prišla je žena. Poslovil _ mož od nje in žena mu je 0 J bila, da ga bo spremljala P smrti prav do groba. ^ Nazadnje so prišla še o dela. “Umiram,” je šepetal ^ nik že v zadnjih zdihljajih-svidenje!”	.ie,
“Ne, ne, nikakor ne na nje!” so rekla dobra dela. . ^ koli te ne bomo zapustila-^ _ ler živiš, živimo tudi me^o ^ Ko boš pa umrl, bomo šle s
boj.”	. 0-
Mož je umrl. Denar mu skrbel svečo, žena ga je ^P1	,
Ijala na zadnji poti pray 0 ° u ba, a njegova dobra dela s sledila v večnost.

Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

“Torej, za danes boste ubogali Svojo ljubo malo nečakinjo, kaj-*6, tetka?”
“Kaj torej boš ukazala?” v “Najprej prosim, da se okrta-in počešete. To bom storila ^di jaz. Sva že kakor dve ban-ditki... Potem bova šli h kosilu, frakar se boste mirno odpočili v Svoji sobi; jaz pa pojdem po PNljago.”
“Da se mi izgubiš!”
“O, tega pa ne! Dobro sem °Pazovala; in zdaj vem, kako je freba. Torej, najprej se malo Počešite. No? ... Dobro je ... ^daj ste že mnogo lepši. .. Ob-^ka sicer ne dela človeka ... f°da vendarle! Malce skrbnosti ki čednosti na zunaj ne škodi!” Teta Cecilija je odprla z zaprem občutkom predale umivalnika. Nič posebnega — a tako °brabljeni so. Čutiš, da je rabilo io predale že nešteto ljudi in
poprav izgleda stvar na zunaj nekam čedna, opaziš, da se je 2dotraj drži stara maščoba ...
Ženski sta naposled vstopili v iodilnico. Vse mize so bile zasebne. Natakar ju je posadil med debelega, rdečega dedca in suho §ospo.
Na slepo srečo pozdravi teta pecilija soseda, ki se sicer zaidita, a ne odvrneta pozdrava.
“Želite jedilni list, ali kar da-Psšnji menu?” vpraša natakar.
“Današnji menu,” odgovori Jolanda.
Prinese jima nekaj predjuž-Pika, v katerem se zdi Rolandi, da je prepoznala nekaj vretenic, ki naj bi predstavljale sardine, P°tem pretrda jajca, ostanke krompirja, govejo glavo, omako dvomljivega značaja, v kateri bi kil Pentapon gotovo našel kotlarje.
Nato beefsteack, fižolovo so-kdo, sir, nekaj slabih hrušk in kavo. Tudi vse do ni nič posebnega.
Teta Cecilija je na kraju zob. “Tetka, ali dovolite, da naro-dirn malo presenečenje?” “Dovolim ti vse, kar hočeš!” Rolanda pokliče natakarja in vpraša po muskadetu, vinu njenega rodnega kraja.
“Muskadet? Nepoznano ime! *~e hočete Chablis-Village! ...” “Pa naj bo Chablis-Village!” Ko je Rolanda privedla tetko sPet v sobo, jo je nežno objela: “Nič se ne vznemirjajte. Iz-Vrstno se počutim in... in čez dve uri bom že spet tu s prtljago.”
“Da te ne povozijo! Ah, tako Se bojim!”
“Kar lepo tu ostanite in za nobeno ceno ne pojdite ven.” “Jaz—ven?! Niti misliti!” Poldrugo uro pozneje se je ^tila Rolanda od znamenitega kolodvora Austerlitz, skočila je kred vhodom v hotel iz voza, plačala z neverjetno spretnostjo *er ukazala odnesti prtljago v Sv°jo sobo.
Košček Noirmoutierja je te-aj vstopil v hotelsko sobo. Ro-apdo je premotilo, da je na rgu Chlichy kupila šopek cvet-lc- Mahoma je postala soba bolj . 0jhača in čelo tete Cecilije se ^ Nekoliko zjasnilo.
^kopali sta se, preoblekli, in °koli petih sta odšli na kratek Pprehod v bližnjo okolico ho-
Povsodi hrup in prah ... Na-Potili sta se ob dolgem zidu...
a eni strani je pokopališče, na CiI'ugi bolnica Bretonneau ... Srečali sta nekaj otrok, ki so di nemara pravkar obvezani v olnici. Nato sta se vrnili zopet (< dolgem sivem zidu.
■j Rako prijazno ...” je mrmra-Q ^ta... “človeku se zdi da je V ječi!”
Govorili sta, da bi šli v cerkev
Sacre-Coeur. Toda pot ju je že preveč utrudila in odložili sta obisk cerkev za drugi dan.
Da preženeta dolgčas, sta krenili proti trgu Clichy.
Tam je bil pravi semenj. Leseni konjiči — prešički — so se vrteli z blazno naglico, gnani od stroja na paro ...
Možakarji v širokih hlačah so streljali iz karabink na pipe.
V posebnem muzeju so razkazovali grozo vzbujajoče voščene figure.
Dečki so metali žoge iz bom-baževine — po dva solda komad — na duhovnika, na orožnika, na nevesto in na posestnika, ki je nosil ime M. Vautour ... “Pojdiva! ... je rekla teta. Nadaljevali sta svojo pot po boulevardu de Clichy in sta zavili v ulico Rachel, ki se jima je zdela mirnejša in prijaznejša.
Toda nista napravili še deset korakov, ko se je teta zdrznila in pokazala na grobove:
“Saj sva spet pri pokopališču!” “Nemogoče!”
Zares sta bili spet pri mont-martreškem pokopališču. Obšli sta ga, nato sta šli čez caulain-:ourski most — in spet stali v sejmskem hrupu.
“Kakor zlo znamenje! ...” je nrmrala teta.
“Kaj pravite?”
“Nič...”
Zopet sta se vračali.
“Ali se ti ne zdi, Rolanda, da je imel Roger Maude čudno misel, nastaniti naju baš v tem notelu?”
Ne verjamem, da ga je on izbral!... Ni dvoma, da je rezerviral sobo v kakem drugem hotelu, bliže ulice Charles-Nodier. Toda mamica in sestrici sta se oali, da bi morda ne bilo — pre-alizu!”
“Že mogoče!”
Tako sta počasi hodili brez vsakega cilja približno eno uro, nato sta se vrnili izmučeni v motel k večerji in spat.
Boste videli, jutri bo vse lepše!”
Upajva!” je zavzdihnila teta Cecilija. “Ne bilo bi prezgodaj, če bi res bilo!”
Rolanda je prosila za posebno mizo v obednici, naročila večerjo in opazila, da so bili natakarji mnogo uslužnejši, odkar je dospela njena prtljaga.
Natakar se je sukal postrežlji-vo okoli njiju... Baš sta začeli jesti, ko so se vrata odprla in je vstopil mladenič ... iskal po jedilnici... ter se naglo napotil k njima.
Bil je Roger Maude.
Oh! Ni bil več Roger v flanelastem jopiču, kakor ga poznamo iz Noirmoutiera, tako radostno zmagoslavnega temveč spodo-oen, eueganten Roger, a kar se da nejevoljen.
Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?” je vzkliknil, ko je prišel blizu.
“Nič se ni zgodilo ...” je hladno odgovorila teta Cecilija.
“Bil sem na kolodvoru, čakal sena uro in čez!”
“Ah ... zares?”
“Zagotavljam Vas!”
“Poglejte no, kako nenavadno... In se nismo srečali... Rolanda, ali želiš še juhe?”
“Prosim, tetka ... lačna sem!” Roger Maude je gledal zdaj eno, zdaj drugo ... a nobena se ni zanimala zanj.
“Pa vendar se zaradi tega nesporazuma ne bomo skregali! S katerim vlakom sta prispeli? ’
S tistim vendar, ki ste ga nama izvolili priporočiti.”
“No torej ... bil sem na kolodvoru!”
“Ne gospod ... niste bili.”
(Dalje prihodnjič)
William J« Kennlck iideležensem banketa Pedr, ŠL 3 Sil
C L E V E L A N D, O. — Smo zbrani na tem banketu 30-let-;nice ustanovitve Slovenske moške zveze št. 3 z namenom, da tudi častimo nekatere ustanovitelje in tiste člane, ki so z velikim žrtvovanjem največ prispevali za napredek naše zveze, Podr. št. 3 in za ideale cele organizacije. Preden pokličem naše častne goste, da spregovorijo svoje mnenje o principih in o bodočem programu ali napredku naše zveze, naj omenim, kakšni so principi naše Slovenske moške zveze.
V ustavi od vsega začetka je pisano v čl. 4 sledeče: Namen organizacije je združevati in izobraževati slovenske može in mladeniče na narodnih principih ter med njimi gojiti ljubezen do slovenskega naroda ter naše nove domovine, zlasti posvečati vso skrb naši mladini. Člen 6 pa pravi: Geslo Slovenske moške zveze je in naj vedno bo: Vsi za enega, eden za vse!
Dokler niso ti členi pravil spremenjeni, se moramo vsi člani po njih ravnati. Kaj je pomen teh členov?
Izobraževati našo mladino v narodnih principih pomeni, da naša organizacija mora spodbujati mladino, da spozna slovensko literaturo, glasbo in zgodovino .. . slovensko kulturo_in
celo, da se ob priliki tudi nauči slovenskega jezika. To so zelo visoki cilji, ampak zelo koristni. Znanje slovenskega jezika je zelo koristno. Jaz sem imel skušnje v tem oziru. Z znanjem slovenščine sem potoval tri leta po slovanskih in drugih državah. Sem potoval po Rusiji, Bolgariji, Češki in povsod po Balka-pu in sem se lahke razgovarjal in sem bil imenitno sprejet. Pa ne samot to ... Če bi vas kak žandar aretiral v Rusiji ali Bolgariji, drugega vam ni treba, kot da začnete govoriti slovensko (ampak v nobenem slučaju ne smete izraziti se v nemščini itd.). Poleg tega vam znanje slovenskega jezika odpre vrata v tuji svet. Slovenski pregovor pravi: Dva jezika, dva sveta! Boljše razumete življenje drugih narodov, kakšne pojme, nagone ima slovanski svet, ker boljše razumete človeško naravo in s tem lahko primerjate kulturo kakega drugega naroda z ameriško. Znanje slovenščine vam pomaga do boljšega razumevanja zgodovine drugih narodov.
Tudi v Ameriki polagajo veliko važnost na znanje tujih jezikov. Nekateri Amerikanci študirajo francoščino in druge tuje jezike pa šest ali sedem let zato, da spoznajo kulturo francoskega naroda. V tem oziru ima slovenski jezik isto vrednost — spoznanja slovenske kulture. Ampak velika razlika je v tem, da mladenič slovenskega pokolenja se lahko nauči slovensko v enem letu namesto v sedem letih.
V tej naselbini ima mladina izvrstno priliko se seznaniti s slovensko kulturo. Imamo svoje narodne domove, prireditve, slovenske čitalnice in slovenske šole. Naša organizacija mora spodbujati mladino od teh ciljev, da se zanima za slovensko kulturo. Tudi odrasli fantje in dekleta, ki so več kot dvajset let stari, sc lahko nauče slovenščine. Treba je samo kupiti slovensko slovnico in slovar in učiti se doma. Starše imajo pa lahko za učitelje glede izgovorjave.
Prihodnja seja bo v nedeljo, 28. maja.
Deireslšam fpslje Ha «p0ke|srsfie¥ ¥ Eugliilss
CLEVELAND, O. — Slovenski upokojenci iz Euclida prire- | jajo v sredo, 12. julija, izlet naj rekreakcijsko farmo SNPJ, v j
i naravo, kjer bodo nudile naše spretne kuharice okusno kosilo.
Kot nam sporoča tajnik slovenskih upokojencev iz Detroita Hreščak, se bodo tudi oni u-deležili tega našega izleta; pripeljali se bodo z busom in nam s tem vrnili naš lanski tamkajšnji obisk. Mi se tega njihovega obiska veselimo in jih kot goste iz srca radi sprejmemo in jim že vnaprej kličemo: Dobrodošli in pozdravljeni! Ta družabna izmenjava med naselbinami je hvalevredna poteza, saj s tem jačimo medsebojne prijateljske vezi in skupno krepimo narodno zavest.
Kosilo bodo ženske servirale od enih popoldne naprej za $1.50 za osebo. Bus, ki je za obe strani 50c, bo odpeljal od Društvenega doma v Euclidu ob 11. dopoldne in nazaj s farme ob 7. zvečer.
Naše članstvo, kot tudi članstvo drugih klubov iz Clevelanda, Barbetona in drugod je prijazno vabljeno na ta piknik, kjer se skupno v naravi razvedrimo. Če želite listek za kosilo, pokličite tajnika John Zaman IV 1-4871.
Na zadnji seji Kluba slov. u-pokojencev je govoril unijski voditelj J. DeVito o National Council of Senior Citizen, kateri se poteguje za zboljšanje starostne in bolniške zaščite. Apelira na federacijo upokojencev, da skliče enkrat skupen sestanek, na katerega naj bi povabili govornika te organizacije.
Predsednik Krist Stokel je še vedno v bolnišnici, prav tako tudi Frank Klemenc, Andrew Po-klar, Louis Petrič, Galic, Martin in drugi.
Pridite vsi na prihodnjo sejo, v četrtek, 1. junija!
Pub. odbor
-----o------
lofeala Je napovedal v Konga obsežne reforme
KINSHASA, Kongo. — Gen. Joseph Mobutu, predsednik Konga, je napovedal obsežne politične in gospodarske reforme. Tako hoče uvesti dvostrankarski sistem, stabilizirati kon-goški frank in odpraviti korupcijo.
Mobutu ima v načrtu odstraniti vpliv plemen na politično in javno življenje v Kongu na sploh. Politiko naj vodita v bodoče dve stranki: vladna in opozicijska. Ta naloga bo morda od' vseh najtežja, kar si jih je Mobutu zastavil. Plemenska organizacija je za sedaj edino, kar v črni Afriki nekaj velja. To ne dokazujejo samo razmere v Kongu, ampak tudi v vseh ostalih državah črne Afrike, pa naj bo to Nigerija, Kenija, Tanganjika, Rwanda ali Burundi.
Mobutu sam v plemenski organizaciji ne pomeni veliko, ker njegov rod ni v nobenem večjem plemenu igral pomembnejše vloge. Popolnoma drugačen je v tem pogledu položaj njegovega političnega tekmeca M. Čombeja ali bivšega predsednika republike Kasuvubuja. Prav zato se je Mobutu nemara odločil, da je treba plemensko organizacijo
Ženske dobijo delo
IŠČEMO ŠIVILJO
izkušeno, za izdelavo zaves po meri. Stalno delo.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93rd St. Cleveland, O. 44105 telefon 883-5775
(101)
Help Wanted — Female
Help Wanted
Woman for housework, 3 days a week. Call IV 6-0016.
(102)
BAB IE ZADNJI DAN FRIGIDASRE TEDNA!
Frlgidaire z dvojnim? vrati-
prosi ivjal
•	Zgornji zmrzovalnik za 126 ft. hrane!
•	Dvojni hidrator za zelenjavo, v vratih mnogo prostora.
e Polzeče police, prostor za konzerve sokov in še več drugega!
§284.88
z zamenjavo.
* A
El
FPD-15TL,
14.5 cu. C. (NEMA standard}
Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
MOŠKA MODA PREVLADUJE — V izraelski ženski modi je začela v zadnjem času prevladovati “moška moda”, kot kaže gornja slika.
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in sobo.to do 6. ure v sredo zaprto cel dan
NENAVADEN par — švicarski farmar je našel ranjeno srnico in jo vzel s seboj, kjer se je naglo udomačila. Spoprijateljila se je tudi z gospodarjevim psom, kot kaže slika.

potisniti iz kongoške politike.
Mobutu je pretekli teden sprejel ameriškega državnega podtajnika Katzenbacha, ki je z večjo delegacijo na poti po Afriki.
O potrebi stabilizacije kongoške valute in drugih gospodarskih reformah je govoril časnikarjem obsežnejše zunanji minister Justin Bomboko. Opozoril je tudi na glasovanje o načrtu nove ustave, ki je določeno za 4. junij.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 spalnici, se lahko razširi, blizu cerkve sv. Križa. Zelo čista hiša; v nizkih dvajsetih. Kličite 531-3597.
(100)
V najem
Enodružinska hiša, 2 spalnici, veliko dvorišče. Preproge, 1 ali
2	otroka, na E. 144 St., ali pro-
damo, furnez na plin. Kličite 361-0998.	(104)
TONY KRISTAVKIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Stanovanje išče
Starejša vdova, Slovenska, išče
3	neopremljene sobe v mirni hiši blizu cerkve sv. Vida ali sv. Frančiška. Kličite 361-3678.
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
<♦ dlan- K- St r EN 1-42S? AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Moški dobijo delo
Moški dobe delo
pri nameščanju aluminijaste obloge. Samo nove zgradbe. Kličite 475-7884.	(101)
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
*784 E. 78 St. 841-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
SELLER - KYORGTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
Emm fins
TURRET r LITRES
m TURRET
LATHES
ergikeTlathes
mium mmm
RACIAL ORiLLS
MIHERIGAL 8QNTRQLLED f MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno «d 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka
An Equal Opportunitv Implover
(103)


s

FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
I
1
Ižancem se tiste nedelje ni mudilo od maše domov kakor sicer, zlasti moški so ostali na Studencu. Ves Studenec jih je bil poln. Pri cerkvi, na “placu”, po cesti, povsod so stali v gručah, glava pri glavi, in zborovali žejni novic, ki jih je bil tiste dni poln ves svet.
Najglasnejši so bili na “placu”. Govorili so o desetini in
tlaki.
“Vse je dol!”
“Samo naš fajmošter zmerom: Dajte! Dajte! Ali ste jih slišali danes? Samo: Dajte!” se je oglasil širok dedec v novi jerhovini: Malnarček.
“Ta pesem je stanovitna,” mu jih je veliko pritrdilo, a drugi so kričali:
“Ali ste že slišali kdaj, da bi rekli: Vzemite! Pridite in vzemite! Nate! Kdo jih je slišal?”
Nihče se ni hotel spomniti ničesar, nihče ni hotel privoščiti besede za gospoda.
Tedaj je. dobil Tone Krivonoga, ki je bil med njimi, pogum, da se je pomeknil neko-
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
MECHANICS
Diesel or Construction equipment. Experienced pref. Painter experienced pref. Union Shop. Apprentice start at $2.95 per hr. Close but not in Chicago.
HOWELL TRACTOR & EQUIPMENT CO.
1901 East Pratt Blvd.,
Elk Grove Village, 111.
PH. 439-2150, contact Dave McAfee
(101)
imsiEoiiTE mmm
Emimmm
Outstanding opportunity for experienced man. Surroundings & working conditions are excellent. Steady employment. Contact Mr. Lenard Kardelis.
Phone 927-3926
(100)
liko v ospredje in zinil tako, da je vse prevpil:
“Malo je manjkalo, pa bi se bilo slišalo s prižnice: Cesarju, kar je cesarjevega, graščaku desetino, meni pa ‘pasji snop’. Graščaki niso deli zastonj duhovnov na ‘pasji snop’. Sedaj vidite, da drže z graščaki. Komaj so slišali, da je desetina proč, da ne bo graščak več jemal žita iz kmečkih kozelcev, že so zastokali, ker se boje za svoj ‘pasji snop’. Tako je!”
“Prav govori! Tone ima prav!” mu je pritrdil Malnarček, da so ga vsi slišali.
Krivanoga je pa nadaljeval: “Pa še narodna straža naj se ustanovi, da bo varovala graščino in farovž. To je tlaka! Nova tlaka za graščino in farovž! Ali bo Ižanec zmerom na tlaki?” “Nikoli več! Nikoli več!” je zagrmelo krog njega. “Tlaka je dol! Vse je dol!”
“In tudi tisti dol, ki hočejo ohraniti stare krivice,” je pristavil Krivanoga z vsem glasom in dal z roko poudarka svojim besedam.
“Vse dol! Graščino in farje! Škrice in narodno stražo! Fra-jost!” .
Tako je jeknilo iz gruče in usmerilo mnenje zbrane množice.
“Ali ste slišali?” je povzel Krivanoga, zmagovavec. “To je prava beseda! Držite se je!” Med množico je že vršelo. Vzkliki, ki so se razlegali, so razgrinjali mišljenje Ižancev. Najrajši bi bili udarili takoj.
“Udri! Vse dol! Tlaka je proč! Desetina je proč! Udri! Graščino dol! Udri, Cecman! Udri!” Krivanoga in njegovi prijatelji pa si niso bili še na jasnem, kako bi vpeljevali svobodo na
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
PALOS HEIGHTS BY OWNER 7 rm. all face brk. ranch with 2 car att. gar. 1V2 cer. bath. Gas ht. Frplce. w-w crptg. On Ige. lot. Low taxes. Many extras. Mid $30’s. 388-3308.
(100)
MALE HELP
GENERAL ELECTRIC CO.
SERVICE SHOP NEEDS
MACHINISTS and MECHANICS
WILL PAY TOP WAGES PLUS
8 paid holidays, 10% night bonus, paid vacation, average 500 hours overtime per year, life insurance worth twice annual earnings, accidental death insurance worth 3 times annual earnings. Stock bonus plan, liberal pension plan, comprehensive medical insurance. G. E. and Hot Point products purchase plan, emergency aid plan, education, assistance. Replies strictly confidential.
Apply in person or call between 8:30 A.M. and 4:00 P.M.
MR. ALYEA
4360 West 47th Street, Chicago, 111.
LA 3-4231
We Are An Equal Opportunity Employer
(100)
FEMALE HELP
REGISTERED NURSES AND L.P.Ns.
All shifts. Full or part time. For all services. New addition opening in January. Medical Surgical Patients. Nurses are involved in planning improved methods for patients’ care with this nursing service. Many employee benefits.
Call 213-721-5151 Or Send Application To Director of Nurses
BEVERLY HOSPITAL
309 W. Beverly Blvd., Montebello, California
V
(101)
Ižanskem, kjer ni bilo mitnic, ne Metternichovih podob, kjer ni bilo velikih steklenih izložbenih oken in z blagom založenih šta-cun in bi se ne mogli shajati nikjer, ako bi razbili tiste gostilne, ki so na Studencu.
“Tlaka in desetina je preč! Ne bo nas drla graščina več!”
Ukanje se je razlegnilo na Igu po teh besedah, burno ukanje na kvatrno nedeljo v postu takoj po prvi maši v cerkvi sv. Martina, kjer je prečastiti gospod France Prusnik v potu svojega obraza priporočal svojim ljubim faranom mir, mir, mir in red!
Toda namesto miru in reda, ki ga je priporočal, je udarjalo v župnišče skozi okna ukanje in divje-vpitje.
“Udri, Cecman! Udri!”
Tako se je bil razmajal Ižanec tiste dni, ko je bila prišla v deželo svoboda in je frajost nosila žezlo. In gospod župnik je izpre-videl, da njegove iskrene besede niso našle odmeva v srcih njegovih faranov.
“Vse dol!”
Pri “Zlati kočemajki” se je kar trlo gostov. Polne so bile pa tudi druge gostilne, celo pri “Pustem Janezu” je bilo toliko prometa, da ni bilo dovolj posode in ni bilo nobenega prostorčka, kamor bi človek sedel in čakal, da bi prišel na vrsto.
Kajpada niso bili ljudje samo s Studenca, temveč večinoma iz vasi izpod Krima in s hribov, ljudje, ki so bili kar omamljeni od nepričakovanih novic, pijani duha “frajosti” ter. presrečni od napovedane odprave tlake in desetine.
Seveda so bili vmes tudi dvomljivci, starokopitneži, ki si niso mogli misliti, da bi bilo drugače, da bi živeli brez tlake in desetine.
Tem so dopovedovali na vsa usta, so jim trobili na uho od desne in leve, da je cesar dal “ven” svobodo in je cesar “vrgel dol” tlako in desetino.
To so bile kajpada prelepe stvari, da bi jih mbgli koj verjeti.
“Pa četudi ni res. Pri nas je tlaka in desetina proč!” je vpil Maček iz Podgozda. “Nihče me ne prisili več, da bi šel na tlako.
Noben graščinski zelenec naj se mi več ne prikaže krog hiše, ako hoče imeti glavo celo. Graščak mi ne bo več odkazuval hoj, ki jih bom podiral po svoji volji. Tako bo vse dol. Sami bomo vrgli tlako in desetino.. Pa naj me zlodej vzame, ako ne bo tako!”
Maček je udaril z roko po mizi, da je bolj pribil svoje besede.
“Tako je! Ta je prava! Sami si moramo narediti pravico!”
Matjaž iz Loke je skušal nekaj ugovarjati, češ, da si nihče sam pravice delati ne sme in ne more, toda ni utegnil uveljaviti svojega mnenja, zakaj od vseh strani so vpili nanj:
“Kaj boš ti, ki se z graščinci bratiš in s fajmoštrom držiš. Kaj si ti kakšen kmet, ki tako govoriš? Molči, ker si tako neumen!”
In tako se je godilo vsakemu, ki je kaj ugovarjal, posebno so pa slabo opravili oni, ki so menili, da imata tudi graščina in farovž še nekaj pravice in da ne gre, da bi ju kar tako porušili.
“Tako je neumen, da bi se šel
še danes nanovo v tlako vpisat,” dol! Tlaka in desetina! Svoboda je vpil Krivanoga in kazal Mat- je! Frajost je! Kmet ni nikomur jaža. “Ta bo še k narodni straži več v strahu! Ižanec, ali veš, kaj pristopil! Le glejte ga! Graščino j je to? Ne graščak ne gospod ti bo varoval in fajmoštra! Pru- ne bo ukazoval! Ti boš svojo štof si sleci, ti nisi naš!”	njivo sam oral, graščak pa tudi
Matjaž ga je zavrnil:	svojo. Kar boš požel, boš sam
“Saj tudi ti nisi v pruštofu!” j vse omlatil. Nihče ti ne bo pre-“Pa imam srce na pravem me- ; števal snopja, nihče ti ga pulil stu in možgane v redu. Pa mi iz kozolca, ne graščak ne gospod, povejte, kdo bolj s kmetom dr- j Tudi ‘pasji snop’ je proč! Kar je ži: jaz — ali Matjaž, ki misli, da na tvoji zemlji zrastlo, je samo
mora tako ostati, kakor je bilo, da mora biti graščak v sedlu in
tvoje in božje!”
“Pa tudi hoja v gori je naša!’
da. “Saj je vse naše! Kmet ie zasejal gozde in jih trebil- Kme je redil graščaka in babo nje govo in otroke.”
“In pa graščinske kobili0®’ tiste zelene, ki hočejo vse P0^6!'* in pobrati po naših gruntih, Je zinil Malnarček.
(Dalje prihodnjič)

repu! Kdo ima bolj ga je prekinil Maček iz Podgoz- Prescott.
kmet na prav?”
“Tone ima pravo besedo! Tone je naš, čeprav nima ne grunta in ne pruštofa!”
Tako je zavpil Malnarček in je potrdil Maček in jih je pritegnilo nebroj: “Tone ima prav! Tone je naš! Nihče ni tak!” Matjaža so pa nagnali: “Podrepnik graščinski! Peto-lizec gosposki!”
Matjaž je moral kar umolkniti, tako so ga grdo gledali, Krivanoga je pa govoril:
“Samo eno bom še zinil, pa nič več. Zadosti sem vam že oči odpiral, da je lahko vsakdo iz-previdel, koliko je ura. Vse je
Staro srebro
PHOENIX, Ariz. — Srebro s° odkrili v državi Arizona 1° a 1583 v bližini sedanjega meS a


-LETNICO ŠORNOVE
restavracije
@038 SL Glair Avenue
bomo slavili v iednu «122, do 21 snap
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem številnim gostom in zvestim uslužbencem, ki so vsa ta leta omogočili, da je podjetje uspevalo. Posebej hvala sedanjim sodelavcem in dragim gostom, ki nam izkazujejo svoje zaupanje.
FRANK SORN CAROLINE S0EN-KOVAC


SEBSSHfflaEEffiraEEHfflBOEJ&HHSSKKISiSraKraMESSSISMjgESMJ*
^	K
Ki
a
RAZPRODAJA LETNEGA POHIŠTVA
NAŠE LETNO POHIŠTVO ||||^| JE NAJBOLJŠE NA SVETU - SAJ PRIHAJA DiREM IZ FLORIDE!
KUPITE GA SEDAJ IN NE ČAKAJTE DO JESENI, ČEŠ: TAKRAT BO CENEJŠE. — NE BO! — CENE SO DANES ISTE, KOT BODO V JESENI! ZATO GA KUPITE SEDAJ IN UŽIVAJTE VSE POLETJE V UDOBNOSTI IN ZADOVOLJSTVU!
že dolgo vrsto let prodajamo to letno pohištvo in naši odjemalci so tako zadovoljni z njim, da vsako leto dokupu je jo kak nov predmet, kar dokazuje, da ga cenijo in v njim uživajo!
OBIŠČITE NAS SEDAJ, SAJ JE POLETJE ŽE TUKAJ!
LAHKI PLAČILNI POGOJI!
STILI (Folding)
so od
$6.45 naprej
ŠE1L0IE (iklse krmige)
so od
$05 naprej
mMMim (Sliders)
so od
$49.58 napref
IN KO NAS BOSTE OBISKALI, SI OGLEJTE TUDI NAŠO STALNO RAZPRODAJO VSAKOVRSTNEGA POHIŠTVA ZA VSAKO SOBO VAŠE HIŠE. —IMAMO PA NA ZALOGI TUDI MNOGO POSAMEZNIH PREDMETOV (Floor Samples) — PO ZNIŽANIH CENAH.
PRIDITE, POGLEJTE, KUPITE IN PRIHRANILI BOSTE!
A. GRDINA & SONS
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 22. aprila 1967 v Gospodu preminul naš dragi soprog, cče, stari oče in brat
Primož Šraj
Pokojni je til rejen dne 9. junija 1882 v vasi Fara-Bloke pri Rakeku, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta, 1907. V Sloveniji žaluje za njim sestra Ivana in več drugih sorodnikov.
Pogreb je bil dne 25. aprila 1967. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik zanj daroval slovesno pogrebno sv. mašo in opravil svete cerkvene obrede, nato pa na pokopališče Kalvarija.
Iskreno zahvalo naj prejme Msgr. Baznik za daritev sv. maše in za sveta pogrebna opravila, častiti gospod Jošt Martelanc pa, da je prihitel k umirajočemu, mu podelil sveto maziljenje in molil za večno srečo njegove duše.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu izrekamo toplo zahvalo, da nam je izvrstno uredil pogrebne priprave, odlično vodil pogrebni sprevod ter uredil skupno kosilo.
Naši dobri sosedje so zbrali sklad za skupni venec in sv. maše. Naj prejmejo našo toplo zahvalo vsi, ki so prispevali-
Prisrčna hvaia vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Bog povrni vsem, ki ste pokojnemu storili kako dobroto v zadnjem času življenja, vsem, ki ste nam prihiteli v pomoč, vsem, ki ste nam izrazili svoje sožalje osebno ali pismeno.
Zahvaljujemo se iz vseh naših sre vsem, ki ste prišli pokojnega kropit v pogrebni zavod, vsem, ki ste se udeležili pogreba, bili pri sv. maši in spremljali očeta z nami do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše ppsebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo, da nam oprosti. Sprejmite tole našo skupno zahvalo za vso pomoč v najhujši žalosti, za vse kar ste storili v počastitev pokojnega ob slovesu in s čemer ste pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Bog povrni vsem.
Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo ReSnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Žalujoči:
soproga FRANCES SRAJ/ rojena VIRANT sinova JOSEPH in FRANK, hčeri AGNES in MARY, snahi ANN in DORIS
zeta GEORGE MILLARD in LOUIS ERDEI sestra DOROTHY PLESNIČAR,
11 vnukov in vnukinj in ostali sorodniki
Cleveland, O., 22. maja 1967.
uLuy- vc .:t;L

fill
V BLAG SPOMIN
OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI OČE IN STARI OČE
JOSEPH ŽELE
Zatisnil je svoje oči 22. maja 1953.
Leto
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
za letom se v večnost izliva.
Let štirinajst je že minilo, odkar smo žalostni, v joku, truplo Vaše v grob zasuli.
Spomine svetle v nas budite,
v ljubečih srcih nam živite. A enkrat bomo združeni veselje rajsko uživali!
KE 1-1235

ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure v torek in soboto do 6. ure v sredo cel dan zaprto
Vaši žalujoči:
OTROCI
VNUKI in VNUKINJE; ZETJE in SNAHE Cleveland, Ohio, 22. maja 1967.