lil* 3V, :č- 10-si-;o-la, .or en va !a ita 11-al ih e- ki 3- ’a i- 3- :a ■ a u « D 0 m 3 ■ 3 ■ 3 I ) I ) I ) I I i l I I PROSVETNI Štet. 16 Ljubljana, 29. oktobra 1954 LETO V. Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Joie Zoru. Uredništvo in uprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—. Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« GLASILO ZDFiUŽENJ PROSVETNI H DELAVCEV Slovensko šolstvo v coni A STO po Londonskem sporazumu 5. oktobra 1954 Sestavni del sporazuma o Ureditvi vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so ga 5. oktobra 1954 sklenile v Londonu vlade Italije, Jugoslavije, Vel. Britanije in Združenih držav Amerike, je priloga II, ki »ta jo podpisala predstavnika naše države »n Italije in ki vsebuje »Posebni statut« o zaščiti jugoslovanske etnične skupine (sporazum pravilno ne uporablja izraza »narodna manjšina«) na področju, ki ga bo upravljala Italija, in italijanske etnične skupine, ki bo ostala pod upravo Jugoslavije. V členu 4 -(odstavek c) tega statuta so določbe o šolstvu. Glasijo se takole: »Obema skupinama se bo nudil pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih Sn strokovnih šolah. Take šole bodo ostale v vseh krajih področja pod italijansko upravo, kjer so otroci, ki pripadajo 'jugoslovanski etnični skupini, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko upravo,, kjer so otroci, ki pripadajo italijanski etnični skupini. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da bosta obstoječe šole ohranili, kakor so navedene v priloženem seznamu za etnične skupine v področjih, ki so pod njuno upravo, in posvetovali se bosta v mešani komisiji, ki je predvidena v zadnjem členu tega Statuta, preden bosta katero teh šol zaprli. Te šole bodo uživale enakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste na področju, ki je pod upravo Italije oziroma Jugoslavije, glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalih materialnih sred-s.av. ii.evi.ia iu položaja učnega osebja, ka.kor tudi priznavanja diplom. Italijanske in jugoslovanske oblasti si bodo prizadevale, da bodo v teh šolah poučevali šolniki, ki imajo isti materin jezik, kakor'učenci. praviti brez pristanka posebne mešane italijansko-jugoslovan-ske komisije, ki jo predvideva statut. Statutu je priložen .seznam šol, ki jim je tako zajamčen nadaljnji obstoj. Značilno je, da so sedeži teh šol, razen z italijanskim, označeni tudi s slovenskim krajevnim ali uličnim Jmenom. Iz tega seznama izhaja, da bo dalje obstajalo 24 slovenskih otroških vrtcev, in sicer 14 v tržaški občini (Barkovlje, Sveti Ivan, Skedenj, Lonjer, Trebče, Sv. Križ, Gropada, Ul. Sv. For-tunata, Greta, S v.Jakob, Sv. Sobota, Bazovica, Opčine, Prosek), 3 v občini Devin-Nabrežina (Nabrežina, Devin, Mavhinje), 2 V občini Zgonik (Zgonik, Gabrovec), 1 v občini Repentabor (Repentabor), 4 v občini Dolina (Dolina, Boljunec, Boršt in Dotn-jo).. Število otrok v teh vrtcih znaša okoli 900. S tein je v dokajšnji meri zadoščeno potrebam v tržaških predmestjih in okolici ter v bližnjjh občinah, odprto pa je še vedno vprašanje slovenskih otroških vrtcev v samem mestu. Slovenskih osnovnih šol pa je po tem seznamu 37, in sicer v občini Trst 15 (Sv. Jakob, Ulica Donadoni, Ulica Sv. Frančiška, Skedenj, Rojan, Sv. Ivan, Barkovlje, Prosek, Trebče, Bazovica, Opčine, Sv. Križ, Gropada), v občini Repentabor 1 (Repentabor), v občini Devin-Nabrežina 9 (Nabrežina, Devin, Medja vas, Mavhinje, Sempolaj, Sesljan, Stšvan, Ccrovlje, Slivno), v občini Zgonik 3 (Zgonik, Gabrovec, Salež), v občini Dolina 7 (Dolina, Boršt, Domjo, Pesek, Boljunec,. Ricmanje, Mač-kovlje) in v občini Milje 2 (Stra-mar, Sv. Barbara.). Te šole so po svojem ustroju petletke- V preteklem šolskem letu (1953/54) so imele 126 razredov in so razpolagale s 104 učilnicami. Učencev je bilo 2054 in učiteljev 152. K tem je treba še prišteti enega nadzornika in 8 didaktičnih ravnateljev. Vse šole so namreč združene v 8 didaktičnih ravnateljstvih; z ureditvijo in sicer najbolj že klasične gimnazije, ako izvzamemo, da se v tretjem razredu ne uči grščina. Iz te šole je mogoč prestop na razne višje srednje šole. Leta 1953/54 je imela ta šola 18 razredov in 460 učencev. Višja realna gimnazija (znanstveni licej — v Ulici Lazzaretto Vecchio) je petletna. Primerjamo jo lahko z našimi gimnazijami Zavod pa ima tudi vzporednico z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja. Klasična gimnazija obsega prve tri in licej zadnji dve leti. Samo absolventje klasične gimnazije-liceja imajo pravico do vpisa na vse fakultete. Ker je že z lanskim letom ta klasični oddelek dosegel najvišji razred, ni nobene stvarne zapreke, da bi se osamosvojil v samostojno šolo. Oba oddelka sta imela leta 1953/54 11 razredov in 231 učencev. Druga višja srednja šola je trgovska akademija, ki je, kakor višja realna gimnazija, petletna. (Sedaj je v novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu.) Imela j’e lani (1953/54) 6 razredov in 141 učencev. Tretja višja srednja šola je učiteljišče, ki je samo štiriletno, tako da je za učitelje po italijanskem šolskem redu predvidena celotno samo sedemletna srednješolska Izobrazba. Na tej šoli se poučuje v vseh štirih razredih t udi latinščina. Leta 1953/54 je učiteljišče imelo 6 razredov in 126 učencev. Tudi ta šola je sedaj v novem poslopju pri Sv. Ivanu. Na vseh štirih srednjih šolah je učilo 78 profesorjev (všteti niso veroužltelji, ki so bili prvenstveno drugod zaposleni). Na vseh srednjih šolah in strokovnih šolah ter tečajih je bilo ob začetku šolskega leta 1953/54 1888 učencev, do zaključka pa 1807. V glavnem bi bilo z osnovnimi, strokovnimi in srednjimi šolami ustreženo potrebam tržaških Slovencev, pogrešajo pa še vedno prepotrebno trgovsko šolo, kakršno so sami vzdrževali do prihoda Italijanov 1. 1918, je z učitelji in profesorji na strokovnih in srednjih šolah. V šolskem letu 1953/54 je bilo od 156 profesorjev in učiteljev (brez strokovnih učiteljev in veroučiteljev) samo 20 stalnih ali skorajda stalnih, vsi drugi (136) pa so bili le začasno nastavljeni. Posebni statut sicer pravi, da bo italijanska vlada izdala v okviru svojih zakonov vse "razumne ukrepe, da se učiteljem, ki nimajo predpisane strokovne kvalifikacije, omogoči, da to kvalifikacijo pridobijo,' in da jim je v ta namen določen termin štirih let. Nedvomno je s tem marsikateremu slovenskemu učitelju dano, da pride v stalež stalnih učiteljev. Drugim bo morda olajšana ta pot s posebnim dogovorom med našo vlado in italijansko vlado glede priznanja študijev, kakršen velja za Nemce v Južnem Tirolu in kakršnega si moremo le želeti. Toda tudi tako ne bi bilo še rešeno vprašanje slovenskega učiteljstva, saj 5,0 drugi momenti (državljanstvo in pod.), ki se bodo.morali razčistiti, ako hočemo, da se bo slovensko šolstvo ne samo formalno ohranilo, temveč tudi razvijalo in uspešno izpolnjevalo svojo nalogo. Lavo Čermelj Veliko zanimanje za Tolikšne publicitete, kot jo je imela letošnja 4. seja Sveta za prosveto in kulturo LRS, naš najvišji prosvetni organ še ni doživel. Podrobno so o poteku tridnevne seje poročali vsi ljubljanski dnevniki, in to Slovenski poročevalec dne 15. in 16. oktobra, Ljihiska pravica in Ljubljanski dnevnik pa dne 14. in 16. oktobra. Vsa poročila — posebej pa še v Dnevniku — so bila zeio izčrpna, kar je seveda predvsem omogočil sekretariat sveta, ki je tokrat razmnožil zelo obsežno gradivo, ki je Noša uprava cone »B« ST9 tudi v Setih negotovosti ni pozabSfaia na kulturne potrebe istrskega ljudstva. -številne nove šoie so zrasle Jz golih tal. Na sliki levo vidimo slovensko - italijansko šolo v Kopru, no sliki spodaj pa šolo v Sičcvljah. delo republiškega sveta tariata SPK LRS. Predmetnim učiteljem in profesorjem bi SPK določil tudi šolo, kamor naj se nameste. Odlok bi pooblaščal SPK, da sme v primeru službene potrebe premestiti uslužbenca prosvetno znanstvene stroke v drugi okraj. Okrajni-odbor, ki bi se s tem ne strinjal, bi imel možnost pritožbe na izvršni svet. SPK LRS naroča sekretariatu, da pripravi osnutek zakonskega določila o obveznem ustanavljanju vrtcev. SPK naroča sekretariatu, da proučil SPK predlaga, da se osnutek zakona o kmetijskem šolstvu obravnava še v letošnjem šolskem letu ter nato predloži Ljudski skupščini v odobritev. SPK naroča sekretariatu, da pripravi še v letošnjem ietu elaborate o problemih Lima,, radia, založniške dejavnosti in ljudskega izobraževanja. SPK ugotavlja izredno nujnost, da se reši vprašanje študentskih, dijaških in vajenskih domov. Sekretariat SPK naj takoj skliče sosvet zainteresiranih, ki naj razpravlja nujno priporoča izvršnemu svetu, da posreduje pri zveznih organih, da bi se za znanstveni material dosegla popolna oprostitev carin in drugih dajatev, ki onemogočajo normalen potek znanstveno raziskovalnega dela; takoj pa naj fci ti organi dali potrebne inštrukcije izvršilnim organom glede izvajanja mednarodnega sporazuma o uvozu predmetov prosvetnega, isna-st ven ega in kulturnega značaja (Službeni vestnik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ št. 18 z dne 5. 9. 1952). ☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆TV Pozdrav in čestitke koprskemu okrap la nfegovein« Ipdstvu, ki je uspelo v težki borbi za priključitev k matični domovini. Naše misli se ob tem zgodovinskem trenutku ustavljajo še prav posebej pri mladini in prosvetnih delavcih tega področja, ki jim obljubljamo vso možno pomoč. ☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Italijanske in jugoslov; ske oblasti bodo takoj iz lale pravne predpise, ki bili potrebni za uredi stalne organizacije teh v skladu s prednjimi dol bami. Solniki, katerih varni jezik je italijans ki pa so na dan parafira: tega Memoranduma o si razumu zaposleni kot učiti v šolstvu področja pod goslovansko upravo, ter š niki, ki je njihov govo jezik slovenski, pa so I omenjenega dne zaiposl kot učitelji v šolstvu P' ročja pod italijansko up vo, ne bodo odpuščeni razloga, ker nimajo pred, sane diplome o usposobi bosta. Ta izredna odrec se ne bo uporabljala i precedens, in tudi se ne zahtevalo njeno uveljavi nje za druge primere, raz za zgoraj omenjene kate; rije. Jugoslovanske im its janske oblasti bodo v ok ru obstoječih zakonov sp: jele vse razumne ukre. zato da se omenjenim uči Ijem omogoči, da v srni: omenjenega člena 2 d) p dobijo kvalifikacijo za i status, kot stalni člani u teljskega osebja. Učni programi teh šol ^jo biti v nasprotju dacmnalmm značajem uče oev.« ■ko R6”15 doloi;bami bo deja ga hfam° ohranjeno stanje, mu st£kla Italija ob prevz »a v^nriaVe V C°ni ;lA<(- prav hekal Pomenijo te določ lam v slovenskim s rednim rs,tP bo seda) z medr »rač pa so ji celo še nadalje zožili okvir'. zahteva kongres, da ostanejo v veljavi dosedanji predmetniki, dokler se ne sestavijo novi, temeljiteje pretehtani in s pravilnejšim sorazmerjem med posameznimi predmeti. 2. ) Se posebej kongres protestira proti temu, da se ja geografija izločila iz osmega razreda in se ji je s tem vzela možnost, da postane rakuita-tivni predmet pri maturL 3. )Kongres zahteva ponovno, da se pouk geografije na srednjih in strokovnih šolah po-verja strokovno usposobljenim geografom. 4-) Cimprej naj se začne s pripravami za izdajo metodike geografije in pa geografske čitanke za srednje šole. 5.) Kongres poudarja potrebo 00 večji koordinaciji geografskega pouka med posameznimi republikami. S.) Večja skrb naj se posveti izdaji kvalitetnih in trpežnih geografskih učil (slik, stenskih zemljevidov itd.), zlasti tudi dobrih ozkotračnih filmov. Cimprej naj se predvsem izda stenski • zemljevid Slovenije in ročni zemljevid Jugoslavije. Sole naj dobijo (Nadaljevanje na 3. strani) STRAN 3 »PROSVETNI DELAVEC« * Si 18 Problematika šolstva v Sloveniji Nadaljujemo z objavljanjem gradiva, ki ga je dal na razpolago sekretariat Sveta za prosveto in kulturo ob razpravi o proračunu za leto 1955 Dijaški domovi pri splošno izobraževalnih in strokovnih šolah V zadnjem letu je bilo število domov odnosno Internatov znižano od 130 na 122, število gojencev od 10.966 na 10.572. Ukinjeni ali združeni so bili nekateri domovi pri strokovnih šolah. Stanje je: 34 domov za gimnazijske užene« 37 domov za učence ind. in nli. strok, šol 20 domov za vajence 11 domov za učence srednjih šol 3 domovi za učence učiteljišč 8 domov za učence raznih šol 3.248 gojencev 2.628 gojencev 1.919 gojencev 1,832 gojencev 391 gojencev 1.554 gojencev 122 domov 10.572 gojencev Z zakonom o socialnih zavodih so bile določene ustrezne mere za ustanavljanje, finančno poslovanje in upravljanje domov. Iz proračunov LO za leto 1954 in dejanskega stanja v domovih je videti, da so subvencije domov s strani odgovornih LO nezadostne. Okraji Kranj, Postojna, Ljutomer, Maribor, Radovljica, Črnomelj nimajo v proračunih predvidenih subvencij za domove. Okraji: Kočevje . . s « Gorica . . . < Ljubljana mesto . Tolmin .... Ljubljana okolica . Sežana .... Ptuj . . . . , Novo mesto . . Maribor okolica . Šoštanj .... Celje mesto . . Murska Sobota . • » • » • * . i • i • « . * . . • * • « • < « * Predvideno na 1 gojenca letno 239 din subvencij 431 din subvencij 649 din subvencij 1.795 din subvencij 1.864 din subvencij 1.930 din subvencij 2.097 din subvencij 2.713 din subvencij 2.742 din subvencij 3.125 din subvencij 4.371 din subvencij 5.709 din subvencij Vštete niso razne občasne podpore, ki jih prejemajo domovi iz proračunskih rezerv. V proračunih LO najdemo med krediti za domove tudi podpore dijakom in štipendije, ki pa so vezane na gojence in se ne morejo uporabljati za vzdrževanje domov. INVESTICIJE: Domovi so po večini v stavbah nekdanjih zavodov (n. pr. v Ljubljani Marijanišče, Llchtenturnov zavod, Mestna hiralnica), v samostanih in privatnih stanovanjskih zgradbah. Nekateri manjši internati imajo prostore v šolskih poslopjih. Ustreznih novogradenj Je malo. Po vojni je bil na novo zgrajen samo dom v Postojni za 140 gojencev (1. 1951) in v Ljutomeru za 70 gojencev (1. 1951). Sedaj gradijo dom v Črnomlju. Pri strokovnih šolah je bilo v prvih letih po vojni postavljenih za internate 22 zidanih ali lesenih stavb, po večini provlzorijev. V zadnjem času Je na novo zgrajen internat Metalurške šole v Guštanju, nedograjen pa internat Železniške industrijske šole v Mariboru. Večina stavb je bila že v začetku v slabem stanju. Novi provizoriji so bili postavljeni na hitro, večkrat samo zasilno (zaradi naglega porasta strokovnega šolstva-. Zato je bila že v začetku odmerjena starim adaptiranim in novim stavbam kratka življenjska doba. Povrh tega so bili prostori do leta 1951 preobremenjeni povprečno za 50%; v posameznih primerih preko 100%. V Internatu TSS, kjer Je prostora samo za 500 gojencev, Je bilo 1948. leta 1.200 učencev. Zaradi večletnega preobremenjevanja kapacitet« je čezmerno trpela notranjost stavb in opreme ter se hitreje izrabljala. Domovi so še vedno preobremenjeni, zato imajo v glavnem le spalnice ter neobhodno potreben prostor za učenje. V manjših internatih na deželi so dijaki Čez dan kar v šolskih razredih. Redkokje pa imajo še pionirsko sobo, čitalnico, glasbeno sobo, dvorano itd. Zelo pomankljive so kopalnice, na razpolago so večinoma samo umivalnice. Ni čudno, da v takih pogojih nismo uspeli, da bi mladini vcepili čut za redno telesno nego. Sredstva za ureditev in opremo na novo odprtih domov »o bila vedno manjša od potreb. 50% domov še danes nima dovolj opreme — je brez omar in nočnih omaric, ima postelje s slam-njačami, premalo perila, posode, pribora itd. Zaradi teh pomanjkljivosti mnogi domovi ne ustrezajo niti higienskim pogojem za bivanje niti pedagoškim zahtevam za vzgojo mladih ljudi. Dijaki in vajenci, ki so živeli nekaj let v naših domovih, bi se morali odlikovati med drugim tudi v rednosti, kulturnem vedenju itd. V sedanjih pogojih so možnosti za vzgojo v tej smeri omejene. Za obnovo domov pri gimnazijah so porabili iz okrajnih in republiških investicijskih kreditov tele zneske: Leta 1946 Za adaptacije: 230.000.— Za novogradnje: Leta 1947 1,021.000.— — Leta 1948 2,940.000.— 6,748.000.— Leta 1949 912.000,— 17,620.000,— Leta 1950 3,900.000,— 22,400.000,— Leta 1951 6,027.956,— 2,194.995.— Leta 1952 15,730.314.— 19.410.743.— Leta 1953 37,653.000.— 35,811.91)0.— Poleg tega so v letih 1947—1950 potrošili razni resori za strokovne šole in internate skupaj 230,546.169 din. Del tega zneska je bil investiran v internate ustrezajočih šol. Lani smo pregledali predloge za investicije 35 dijaškim domovom (27% vseh) in ugotovili, da bi okraji potrebovali samo za te domove 37,276.997 din. Ker so tu v glavnem zajeta večja dela na vzdrževanju stavb, naprave na igriščih, dopolnjevanje inventarja, kar je potrebno skoraj vsem domovom, računamo, da bi potrebovali domovi lani okoli 138,000.000 din. 9 okrajev ni lani v domove nič investiralo. O potrebah in odobrenih investicijskih kreditih za 1. 1954 ie nimamo podatkov, potrebe pa so od lani brez dvoma narasle. MLO Ljubljana, ki ima leto« 22 domov s 3.300 dijaki, potrebuje: 59.360.000 din za najnujnejša popravila stavb; 12.500.000 din za izpopolnitev inventarja. Iz vsote, ki jo bo dal MLO na razpolago prosveti, bo krita komaj ena petina potreb. Oskrbovanje domov in gojencev Mesečni Izdatki za oskrbovanje 1 gojenca so v raznih krajih Slovenije različni glede na različno kapaciteto, stanje stavb in opreme, možnosti ekonomije itd. Navajamo mesečne izdatke za oskrbo 1 gojenca po proračunu Dijaškega doma Anice Cemejeve v Ljubljani, ker se ureditev in oskrba v tem domu lahko vzporedi z ureditvijo in oskrbo v ostalih domovih Slovenije. L Osebni Izdatki: a) za pedagoško oeebje . . . b) za tehnično osebje (+45«/* 244 din 8.9% soc. zav.) ••••••• 2. Operativni izdatki: a) potrošnja, ki jo koristi neposredno gojenec (kuriva razsvetljava, čiščenje pro- 904 din 21.8% 1.148.— 27.7% štorov) ........ b) za vzdrževanje zgradb in opreme, zavarovanje, pia. mat., potni in selitveni 369 din 8.9% stroški itd 3. Funkcionalni Izdatki: 279 din 7.2% 666.— 16.1% a) za prehrano b) za osebno higieno, izlete, knjižnice, vzgojila, fizkul- 2.300 din 55.6% - turne naprave itd. .... 27 din 0.6% 2.327.— 56.2% Skupaj 4.141.— 100 ** Da bi znižale osebne stroške, so uprave domov takoj po prehodu na samostojno finansiranje skrčile število tehničnega osebja na minimum in prenesle marsikatera hišna dela na gojence, zato se ta postavka ne more več znižati. Prav tako ni mogoče krčiti izdatkov za manjša popravila na stavbah in opremi, vodni in svetlobni napeljavi in ostalih napravah, ki so za poslovanje zavoda brezpogojno potrebne. Zato krčijo izdatke na naslednjih postavkah: 1. Prehrana: za prehrano, ki bi bila po sestavi, kalorični in vitaminski vrednosti primerna za mladino, bi potrebovali za 1 gojenca najmanj mesečno 3.000 din. Povprečno pa izdajo za prehrano v 20 domovih MLO Ljubljana na 1 gojenca 2.455 din. Preko 3.000 din potroši samo internat za otroške negovalke, 12 domov porabi pod povprečjem, najmanj pa v Internatu Srednje gozdarske šole, 2.074 din. Stednja pri prehrani gre predvsem na račun raznovrstnosti in vitaminske vrednosti hrane. Velika Je poraba testenin, moke in žitaric sploh, ker so sorazmerno poceni, a dajejo dovolj kalorij. Manjkajo pa beljakovine, maščobe, kalcij, vitamini in druge sestavine, ki so organizmu v rasti nujno potrebne. Jajca, sir, meso, maslo, sadje itd., kar bi jih nadomestilo, je predrago za nakupne možnosti domov. Centralni higienski zavod LRS je v zadnjih 3 mesecih analiziral hrano nekaterih domov in ugotovil zgornje pomanjkljivosti v toliki meri, da bodo imele slabe posledice v razvoju prizadete mladine. 2. Stedijo tudi pri nakupu sredstev za vzdrževanje osebne in hišne higiene. Potrošijo minimalne količine mila, čistil in razkužil za ribanje in pranje (osebno in posteljno perilo perejo starši). Prostore čistijo slabše in poredkeje, parkete mažejo s prašnim oljem ali ribajo, namesto da bi jih loščiU, stene belijo v daljših presledkih itd. 3. Domove močno bremenijo Izdatki za kurivo, ker ne prejemajo regresa, ki je privatnim gospodinjstvom odobren za nakup kuriva. Zaradi štednje ogrevajo pozimi le najbolj potrebne prostore in natrpajo vanje gojence. Redkokje so dnevno zakurjene kopalnice. Vloge za znižanje cen kurivu, ki so bile poslane Gospodarskemu svetu LRS, niso bile rešene v prid domovom. 4. Močno znižane ali sploh izpuščene so postavke za nabavo časopisov, revij, knjig, fizkulturnih naprav in drugega, kar je neobhodno potrebno za izobrazbo mladih ljudi. Za izvenšolsko zaposlitev vzgojitelji nimajo gojencem kaj nuditi. 5. Amortizacija zgradb in inventarja se ne vračunava v izdatke. 8. Povrh navedenih težav so domovom letos zvišane še dajatve za socialno zavarovanje tehničnih uslužbencev od 10 na 45*/*. V domovih na področju MLO Ljubljana znaša to zvišanj« 194 din na 1 gojenca. • Dohodki Po proračunih domov v LRS ugotavljamo v letu 1953 tele povprečne dohodke: 1. 73.5% dohodkov znašajo oskrbnine gojencev, na 1 gojenca mesečno povprečno 3.040 din. V mestih plačujejo za vzdrževanje 3.250 din, na podeželju, kjer so manjši domovi s še skromnejšo režijo, pa 2.600 do 3.000 din. Zvišanje vzdrževalnin ni možno. 2. 14.1*/» dohodkov dobivajo iz proračunov ljudskih odborov. Vsi ljudski odbori plačujejo vzgojno osebje v domovih, t. j. okoli 6'/* dohodkov. Ostali l*/« so podpore revnejšim gojencem, ki plačujejo nižjo oskrbnino, in subvencije za upravljanje. 3. 5.9’/» dohodkov znašajo prispevki iz lokalnih virov in dotacije iz fonda za prekrške. Lani so prejeli domovi iz tega fonda 9,340.000 din, t. j. 2.5*/» dohodkov. Ostalo so razne podpore društev, delovnih kolektivov itd. 4. 6.5*/» dohodkov so dohodki ekonomij in lastnih delavnic. Podpore so enkratne, podeljevane po navadi na prošnjo domov v največjih denarnih stiskah. Z njimi, kakor tudi z dotacijami LO in dohodki ekonomij uprave ne morejo zanesljivo računati, niti po njih uravnavati ustanove. Najzanesljivejši vir so dohodki iz proračunov LO za plačevanje vzgojnega osebja In vplačila gojencev, ki pa seveda ne zadoščajo. Zaradi tega se domovi stalno borijo za materialna in finančna sredstva, pri čemer pogostokrat pozabljajo na vzgojo in izobrazbo poverjene jim mladine. Kader v domovih V domovih je zaposlenih okoli 300 vzgojiteljev (število je zaokroženo, ker manjkajo novejša poročila o zasedbi v nekaterih internatih pri strokovnih šolah — podjetjih). 63*/> vzgojnega osebja so nameščenci v domovih; 37V« vzgojnega osebja so učitelji In profesorji na šolah, ki delajo v prostem času kot upravniki ali prefekti v domovih. Kvalifikacija vzgojnega osebja: Učiteljev...........................* ... 127 45'/. Predmetnih učiteljev In profesorjev ..... 23 8*/. Vzgojiteljev in učiteljev tečajnikov .... 75 27% Nekvalificiranih za pedagoško delo..........46 16% Upokojenih učiteljev . . 10 4% 281 100*/. ST*/, osebja ima pedagoško kvalifikacijo; 43'/. osebja je polkvalifidranega ali nekvalificiranega za pedagoško delo, največ je vzgojiteljev z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Slab sestav vzgojnega osebja pojasnjujejo tile vzroki: 1. Prosvetni delavci se branijo zaposlitve v domovih predvsem zaradi 42-urne tedenske delovne obveznosti. Zaposleni so po večini popoldne in zvečer, tudi ob praznikih in nedeljah. Ce so v domovih državni oskrbovanci, pa še v semestralnih in deloma v velikih šolskih počitnicah. Tako so prikrajšani na prostem času. 2. Delo v domovih je težko zaradi neustrezne ureditve domov, stiske s prostori in zaradi pomanjkanja sredstev za izvenšolsko zaposlitev. V najslabših okoliščinah se delo pogostokrat reducira na samo nadzorstvo. 3. Dela v domovih se učitelji in profesorji branijo tudi zato, ker ga smatrajo za manj važno in pomembno od dela na šolah. Do takega ocenjevanja Internatskega vzgojnega dela so prišli prosvetni delavci tudi na podlagi ukrepov okrajnih prosvetnih organov. Ti so nameščali na vzgojiteljska mesta večkrat slabše učitelje, ki v razredih niso dosegli uspehov, ter zdravstveno šibke učitelje, ki jim je bilo razredno delo prenaporno. Do osebja v domovih niso bili tako zahtevni kakor do osebja na šolah, niso ga nadzirali in si niso prizadevali za njegovo strokovno izpopolnjevanje. V zadnjem času s« sicer ta odnos zboljšuje, vendar še ni docela pravilen. Ker so bili domovi vsa leta v težkem materialnem in finančnem stanju, so se okrajni prosvetni organi zavzemali najbolj za urejanje teh pogojev, dočim so vsebino dela prepuščali samemu osebju. Pobude za zaposlitev v domovih doslej ni bilo, ker se nadure niso plačevale. Edina ugodnost je bila cenejše stanovanje in prehrana po režijski ceni. Te ugodnosti se poslužujejo predvsem visokošolei, ki so zaposleni kot vzgojitelji v domovih v Ljubljani. Uredba o poklicih v prosvetno-znanstveni službi predvideva poklic »vzgojitelj«. V Ljubljani imamo vzgojiteljsko šolo, ki pripravlja samo vzgojiteljice predšolskih otrok. Sole za vzgojitelje v internatih nimamo. Ustanovili je nismo, ker je oddelek za šolstvo zastopal stališče, da za zaposlitev v domovih zadošča učiteljska kvalifikacija, potrebna je le še večletna pedagoška praksa. Vzgojiteljsko šolo skonča komaj 18 do 20-letna mladina, ki nima življenjske zrelosti niti pedagoških izkušenj, da bi uspešno vzgajala srednješolce in vajence. V zadnjem času smo že nekajkrat slišali predlog, naj bi se odprl na višji pedagoški šoli tudi oddelek za vzgojitelje v domovih. Glede na slab Interes, ki ga kažejo prosvetni delavci za vzgojiteljski poklic, ni pričakovati vpisa na tak oddelek. Menimo, da bo z izpopolnjevanjem praznih učiteljskih mest na šolah in z ureditvijo delovnih pogojev v domovih več možnosti za dosego stalnega vzgojiteljskega kadra, ki bo imel vsaj učiteljsko kvalifikacijo, predvsem pa visoko moralno-polltično zavest in veselje do vzgojiteljskega dela. Ta kader naj bi dobil možnost specialnega šolanja v seminarjih na višji pedagoški šoli. Ponavijalci in inteligenčnost % Na naši šoli je bilo ob koncu šolskega leta 1953-54 ponavljavcev za cel razred, Le-ti so pretežno, posebno še, če so starejši, tisti, ki matijo pouk in kvarijo v razredu disciplino. Verjetno je povsod tako. Ravno to me je napotilo, da sem začel razmišljati, kako bi bilo, če bi uvedli razred samih repetentov. Toda predloga na šoli nismo uveljavili, ker so bil nekateri tovariši drugačnega mnenja. Poglejmo, katere bi bile pozitivne strani takega razreda in katere negativne! Na vsak način je treba računati s tem, da so tudi repe-tenti zelo mešan material: nekaj bistrih, a zelo lenih, ostali pa so manj nadarjeni ali pa absolutno nezainteresirani, ker jim dom ne pomaga in jih ne vzpodbuja. Vendar so repeten-ti pretežno dijaki, ki jih označujemo kot manj nadarjene. Ce bi združili vse repetente istega razreda (prvega ali drugega) v en razred, bi v njih ne vzbudili občutka sramote, ki ga doživi ponavljavec, ko mora naslednje leto sedeti v razredu z mlajšimi. Koliko pikrih opazk bi s tem odpadlo! Mnogokrat odvzamejo te občutljivemu dijaku še zadnjo trohico upanja na uspeh. Starostnih razlik, ki nastopajo v razredu s ponavljavci, ne bi bilo. Repetent se navadno prve mesece, ob učni snovi, ki jo je že premleval, dolgočasi in zanjo otopi- V razredu s samimi ponavljavci bi učitelji spremenili metodo dela. V razredu bi tako ne bilo velikih razlik ne v starosti ne v discipini in ne v znanju. Sigurno je, da je laže, ukvarjati se s ponavljavcem individualno v okolju, Id mu je znan. In slabe strani? Mogoče bo kdo imel pomisleke zaradi discipline! Mogoče bi jo popravile nove metode dela v razredu. Drugi bodo rekli, da na marsikaterga dijaka vzgojno dobro vpliva ravno sramota, iz katere se naslednje leto po vsej sil hoče izkopati. Dvomim, da to drži. Ali ni tak način že kvalifikacija otrok po intelegenci? Da! Kako bi bilo, če bi tudi z ostalimi rednimi dijaki ravnali prav tako? Seveda je to mogoče le na večjih šolah, kjer so vzporednice. Odlične in prav dobre v en razred — dobre v prvi b in zadostne v prvi c. Predhodno bi se seveda morali vsi učitelji dogovoriti zaradi kriterijev pri ocenjevanju otrok. Metoda dela bi morala biti najboljša v c razredu. 2e med letom pa bi morali omogočiti tistim, ki so pokazali večjo intelegenco, predhod v b razred ali a razred- Mogoče bi nam tak način dela dal marsikaj: nevsiljivo bi uvedli v razrede tekmovanje; laže bi raziskovali in odkrivali vzroke zaostajanja oziroma napredovanja otrok in podobno. Poglejmo si razred kot ga imamo sedaj! Izstopajo navadno le najboljši; to nas navaja, da predavamo le zanje, na večino pa pozabljamo. Pa ne samo to! Mnogokrat se ostali, ki snovi niso takoj razumeli, razočarajo; zmanjka jirn poguma in volje, ustrašijo se sodelovanja in konkurence — čut manjvrednosti postaja iz dneva v dan večji. Vsega tega z navedeno klasifikacijo ne bi bilo. v svetu se je klasifikacija po intel*-genčnosti že obnesla. Kako bi bila če bi poskusili na tej ali I oni šoli tudi mi? V. Sinaja GLASBENI TALENT in njegovo izobraževanje Od vseh vrst umetnosti je nedvomno najpriljubljenejša, najbolj razširjena in najbolj zaželena glasba, saj tako na gosto razpredene mreže glasbenih šol kot danes, zgodovina še ne pozna. Prav zaradi dejstva, da postaja obisk glasbenega pouka iz leta v leto vse bolj množičen, je treba odgovoriti na nekatera vprašanja pred katera so postavljeni tako mladi ljubitelji glasbene umetnosti, kot tudi njihovi starši in v ne najmanjši meri glasbeni pedagogi, ki jim je ta mladina zaupana. Naša socialistična skupnost žrtvuje ogromne vsote za glasbeno vzgojo mladega rodu. Res. da pouk na teh šolah ni popolnoma brezplačen, največji del bremena za vsakega učenca pa vsekakor le nosi družba, da bi tako omogočila čim širšo glasbeno izobrazbo tudi povprečno in manj nadarjenim, talentiranim pa utrl« pot navzgor do visokih ciljev. Ker zajema ta umetnostna panoga izredno širok krog mladih ljudi, se bomo v naslednjem seznanili z nekaterimi ugotovitvami nemškega glasbenega teoretika, dirigenta in pianista, prof. Bemhar-da Scholza (umrl 1916. leta). Od vseh vrst umetnosti je največ ljudi nadarjenih ra glasbo. ___ Komaj pa je razumljivo, da imajo ljudje, ki se ukvarjajo z njo, tako malo samokritike, in da stalno precenjujejo svoje muzikalne sposobnosti. Pre-mnogokrat tudi starši že vidijo glasbeni talent, če le zaznajo pri otroku dobro razvit po-slUh ali glasbeni spomin. Pri ugotavljanju talenta je strogo ločiti med veseljem do glasbe in med tilentom. Kar je izrekel Goethe o umetnosti kot poklicu, velja prav posebej za glasbeno umetnost. Trikrat naj vsak premisli, preden si bo feforal za spremljevalko muzo. Koliko eksistenc je že bilo zaradi prenagljenosti uničenih. Izplača pa se v polni meri tudi povprečno glasbeno nadarjenemu trud, ki ga vloži v glasbeni študij z namenom. da mu bo glasba poleg njegovega poklicnega dela življenjska uteha. Kdor se z ljubeznijo bavi z glasbo, bo postal zanjo sprejemljiv, s poglabljanjem in razumevanjem njenega bistva, pa se bo večal užitek, ki obvaruje mlade ljudi pred mnogimi užitki nižje vrste. Starši naj že zato omogočijo otrokom, ki kažejo veselje do glasbe, tudi njen študij. Potrebno pa je vedeti eno: ne lahkomiselno navduševati otroka, naj si izbere glasbo kot poklic, razen, če so dani nedvomni dokazi, da se ta otrokova želja opira na lastnosti, ki so neobhodno potrebne za dosego smotra. V tem primeru pa je podpora s strani staršev ne samo upravičena, temveč celo dolžnost. Smisel za glasbo počiva na dveh osnovnih temeljih, na občutju za lepoto tona in na ritmičnem čutu. Prava redkost je, da sta obe lastnosti — izrazit posluh in izrazit čut za ritem — enakomerno razviti- In vendar so šele s tem dani neobhodni pogoji nadarjenosti, ne pa še nadarjenost sama. Dobro razvit ritmični čut je na splošno bolj redek kot pa smisel za lepoto tona. Kako malo odločilen je samo ta drugi pogoj za glasbeni talent, dokazuje Izkušnja, Id pove, da je vrsta mladih ljudi, ki imajo takozvanl »absolutni posluh«, torej sposobnost zaigrane ali zapete tone razpoznati in poimenovati takoj brez instrumenta, sicer, v širšem smislu, popolnoma nemuzikalična, medtem ko deluje vrsta izvrstnih glasbenikov, id absolutnega posluha nimajo. Nadaljnje vprašanje je, *» koliko so potrebne določene telesne lastnosti za dosego umetniškega smotra. Sem spadajo predvsem spretna roka pri instrumentalistu, pri pevcu lep In prijeten glas pri vseh brez izjeme čvrsto zdravje, ki usposablja za vztrajen študij, pa tudi prijetna zunanja pojava. In sedaj šele pride odločilno vprašanje: ali so podane tudi vse umetniško lastnosti: temperament, fan- tazija, želja po ustvarjanju, neutrudljiva marljivost, železna volja in vztrajnost in končno trden značaj, ki se ne da odvrniti od poti. ki vodi do cilja. Prav tu je tista nevarna čer, ob kateri se razbijejo tako mnoge sicer talentirane narave. V največ primerih }e pravd talent že v zgodnji mladosti izrazito viden, pa bi se moglo brez pomisleka sklepati na dalnji razvoj. Vendar tudi v takih primerih pomote niso izključene Največkrat je pri malih otrocih mogoče nedvoumno ugotoviti le obstoj ne-obhodnih pogojev glasbene nadarjenosti, torej smisel za ritem in ton, dočim se more ostale umetniške lastnosti 2 gotovostjo dognati šele pozneje. Pogosti so primeri, v katerih so se otroci z lahkoto naučili glasbenih osnov in izvajanja posameznih skladb na instrumentu, so pa kasneje zelo razočarali. Dospeli so do neke prepreke, preko katere jim skok ni uspel. Manjkala jim je moč in sposobnost k višjemu duševnemu in s tem umetniškemu razvoju in vzponu. Nasprotno pa so primeri, ko o*roči spočetka niso kazali izrazitih lastnosti talenta, so pa dosegli v razvojnih letih napredek, ki je presegel vsako pričakovanje. Tudi glede telesnih lastnosti poznamo izjeme. Kdor bi motril težko roko pianista Rubinstelna, ne bi mogel verjeti, da je prav ta roka znala izvabiti instrumentu najslajše melodije. Močna notranja sila in trdna volja pomagata premostiti marsikatero težavo. Odločilno vprašanje je, kakšne umetniške upe goji mladi umetniški novinec in kakšne so nade staršev. Kar nekomu lebdi pred očmi kot najvišji celj, je drugemu le bedna eksistenca. Na tisoče je mladih ljudi, ki hočejo zadostitve zgolj osebnemu samoljubju, ki žele samo zablesteti na koncertnih odrih kot dirigenti, virtuozi ali kot skladatelji. Tem naj velja tole: kdor si izbere glasbeno umetnost le zaradi časti, gradi na pesek, ker so upi te vrste le preredko izpolnijo. Prevečkrat pridejo bridka razočaranja. Umetnik naj postane le tisti, ki je voljan iz čiste ljubezni do umetnosti, posvetiti ji vse svoje življenje. Toda ne morejo postati vsi veliki umetniki! Položaj sposobnega in marljivega violinista v orkestru nudi marsikomu zadovoljivo eksistenco. Učitelj klavirja ali petja, mojster svoje stroke, bo y svojem delokrogu zaslužil več kot marsikdo, katerega im« blesti na koncertnih sporedih-Vse je odvisno od sposobnosti, znanja in truda Popolnoma zmotno je mišljenje tistih staršev, ki menijo, da je otroku potrebno le toliko znanja, da bi mogel kasneje kjerkoli kaj poučevati. V kategoriji učiteljev so to potem tisti, ki jim je že vsak manjši talentek pomen-ben, in ki nerazsodno in neodgovorno pregovarjajo star- še, naj izberejo otroku glasbo kot poklic. Vsem pa naj velja: otroku ne določati umetniškega poklica že v zgodnji mladosti, pa čeprav so podani tehtni dokazi za njegovo talentiranost. Ta odločitev naj se preloži na čas, ko si bo mogoče ustvariti jasno sliko o celotnem otrokovem duševnem razvoju. Do neke stopnje izdelana tehnična dovršenost še ni dokončno merilo za razsojanje o posebni glasbeni nadarjenosti- Dosti bolj točne in zanesljive zaključke prinaša pevska preizkušnja. Otrok, « neko preprosto melodijo zapoje čisto, ritmično, z naravnim občutjem in smislom za lepoto tona. je prestal mnogo odločilnejšo preizkušnjo o svoji glasbeni nadarjenosti, kot nekdo, ki zna tehnično dovršeno zaigrati neko skladbo. Uvaževanja vreden dokaz nadarjenosti je tudi sposobnost čitanja z lista, čeprav se tudi tu spretnost dobi šele z vajo. V večini primerov bo mogel strokovnjak šele po nekaj mesecih in po skrbnem vse-stranskem opazovanju otro-kove dejavnosti izreči dokončno sodba Izkušnja pa uči, da starši, ako je mnenje nepovOljuo, pošljejo otroka k nekomu, ki jim je pripravljen govoriti po želji. V kateri starosti je sploh začeti glasbeni pouk In kdaj naj se prične s strokovnim študijem? Prvi glasbeni pouk naj se začne, seveda z vso previdnost j a že zgodaj, nekako v sedmem letu starosti, S po- klicnim študijem je začeti šele, ko je vprašanje o resničnem talentu odločeno, torej težko pred 15. ali 16- letom. Za solopetje je seveda treba počakati do konca mutacije. Vzporedno vazno vprašanje je tudi obseg splošne izobrazbe takega študenta. Tisti, ki stremi za nekim vidnim in vodilnim mestom v glasbeni stroki, si mora pridobiti obsežno in vsestransko splošno izobrazbo. Virtuoz, ki ne obvlada vsaj dveh glavnih svetovnih jezikov, ne bo pred-stavljqal v svetu tega, kar bi sicer mogel. Ker pa je seveda tudi v glasbeni stroki treba prebroditi pravočasno nujne tehnične težave, je študent nekaj let preobremenjen z delom, kar seveda ni brez vpliva na njegovo zdravje. Zaželeno je, da 'ul mladi umetniki dokončali v$aj gimnazijo- Član orkestra bi sicer mogel izhajati z znanjem, ki ga je dobil v osnovni šoli, vendan je tudi zanj velike važnosti in koristi širša splošna izobrazba. Pri izbiri učiteljev *»} starši pazijo, da bodo zaupali otroka sposobnemu in vestnemu pedagogu. Napake, zgrešene s te strani, je kasneje težko popravljati in na .'večkrat je treba začenjati vee znova. Vsesplošno glasbeno izobrazbo nudi le študij na glasbenih zavodih, ki morejo dijaku nuditi poleg pouka teoretskih disciplin in strokovnega usmerjanja, tudi vaje v skupinskem igranju, zborem petju in podobno. Jurc« j »PROSVETNI DELAVEC« STRAN S Za boilšo tehnižno-gospodarsko vzgojo ' V dneh 16. Id 17. okt. 1954 3e bil v Celju II. kongres Ljudske tehnike Slovenije. O uspehih in delu LT je poročal predsednik Glavnega odbora tov. Milko Goršič. Na kongresu je sodelovalo tudi mnogo Solnikov, ki aktivno delajo v tej organizaciji Kongres je imel povsem delovni značaj. Na zasedanju komisije za Šolstvo je bila posebno živahna razprava, na osnovi katere je kongres sprejel naslednje zaključke: »V razvoju Ljudske tehnike ima posebno pomembno vlogo vzgojno delo z mladino, ki naj posreduje tehnično znanje mladini da ji bo lahko koristno pomagalo v življenju. Tako se bo vsak dan seznanjalo s pridobitvami tehnike vse več naših ljudi in zanimanje za naš tehnični napredek se bo širilo. Doslej smo dosegli naj* lepše uspehe v industriji, ki se je v naši državi že nesluteno razvila, dočim še vedno zaostajajo druge gospodarske panoge, zlasti kmetijstvo. Zato ljudska tehnika usmerja težišče svojega vpliva prav na Vas, da bi vzbudila zanimanje kmečke mladine za tehniko, na mehanizacijo, elektrifikacijo in kemizacijo kmetijstva. Prav to postavlja vse bolj v ospredje vprašanje tehnične Vzgoje predšolske in šolske mladine. V šolskem pouku bi nujno morali uvesti obvezni predmet tehnično gospodarskih n ’.anj ne le v osemletnem osnovnošolskem, temveč tudi V njemu ustrezajočem nižje-gimnazijskem pouku. Kongres Pozdravlja spremembe, ki jih je uvedel SPK LRS v predmetnikih in učnih programih uičteljlšč za poglobitev pouka tehnično-gospodarskih nnani in želi, da učiteliišča 'Spodbudijo interes bodočih '^gojiteljev za specializacijo Ua tem področju. Pomanjka-hie vzgojiteljskega kadra, delavnic in pribora ne pred-atavlja nepremostljive ovire 2a uvedbo tega predmeta, saj m naši delovni ljudje, pa tudi učitelji, ki za marsikateri drugi predmet tudi niso imeli Učil. znali *r letih naše revolucije v političnem in gospodarskem pogledu delati tudi h-ez potrebnih sredstev. Ljudska oblast je v zadnjih letih dala za prosveto zelo pomembna sredstva, zato naj SPK LRS upošteva splošno ■težnjo ljudstva, da se uvede Pouk tehnično-gospodarskih manj v šole. Kongres pozdravila pobudo nekaterih organi-mcij LT in OLO, ki so organizirali praktične tečaje učite-l’ev za pouk tehn.-gospodar-sk'h znanj. Take oblike pripo-mčarno v čim večjem številu obsegu. Na drugi strani pa Lt morala podpreti zdrave 'ežnje naših vzgojiteljev, da v®rbalističen način pouka zamenjajo s tehtnim in dobro ZAHTEVE GEOGRAFOV (Nadaljevanje s 1. strani) primerne projekcijske aparate. ,7.) Ker so geografske ekskurzije sestavni del geograf-^ega pouka, naj se zanje priznava pravico do dnevnic in Prhlih stroškov. Vsebinsko naj “ndo ekskurzije dobro priprav-viene, pred ekskurzijami po JUgosiaviji ali v inozemstvo naj imajo prednost ekskur-v posamezne slovenske Pokrajine, posebno še v kraje, kamor sicer dijaki redkeje prihajajo. , ®0 Ker je za uspešno izved-b° ekskurzije z dijaki potreb-da sami profesorji čim Ppl-I spoznajo posamezne po-"rajine naše domovine, naj za geografski pouk ®ografskega društva čimpre-je ustanovi pododsek za eks-fPrzije. ki naj bi med drugim goniziral posebne ekskurziji za člane društva. Kongres navija zahtevo po določenem rev:lu brezplačnih vozovnic, 23 aktivne geografe-®-) Kongres priporoča geo-Pjjtom, da čim bolj sodelujejo v Počitniški zvezi in na ta na-pi1 ,orno2°čijo sebi in dijakom p auk, da delo aa nadaljuje svoje kadr^ Proučitev razmestitve v smislu sklepov I. »resa v Kamniku. Šolski muzej v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1901 ob priliki svečane proslave 30 letnice obstoja pegagoško književnega zbora. Kakor so veliki večini šolskih muzejev utirale pot ustanovitvi razne šolske razstave, predvsem raz. stave učil, je bila tudi za ustanovitev zagrebškega šolskega muzeja neposredni povod svetovna razstava šolstva v Parizu leta 1900. Velike zasluge pri organizaciji hrvaškega šolskega muzeja je imel Anton Čuvaj takratni predsednik hrvaškega pedagoško-književnega zbora in deželni šolski nadzornik. Čuvaj je ob pomoči prosvetnih delavcev zbral ogromno gradivo za muzej in napisal obsežno delo »Gradnja za po-vijest školstva u Hrvatskoj i Slavoniji«, ki obsega 11 debelih zvezkov. Bil je prvi kustos v muzeju. Hrvaški šolski muzej v Zagrebu ima svoje prostore v stavbi bivšega učiteljskega doma na Trgu maršala Tita 4. Iz vestibulu, kjer se nahajata Spominski plošči s seznami imen zaslužnih pedagoških delavcev ter poprsje znanega hrvaškega učitelja Filipoviča, ustanovitelja Zveze hrvaških učiteljskih društev in pisate-Ija šolskih knjig na Hrvatskem, nas popeljejo stopnice v I. nadstropje, kjer ima muzej na razpolago 6 razstavnih sob, pisarno majhno peparatorsko delavnico in dva hodnika-Muzej deluje pod vodstvom ravnatelja Bauera. ki ima v pomoč dva stalna uslužbenca. ev, ucua eolski pred- prinašajo dokumentacijo o de-model šole iz ellshatta lu pri organizaciji ljudske kovm pregled organiza- prosvete. Arhiv izhaja v ro- Po seznanitvi z muzejskimi delavci smo si ogledali razstavo najnovejšega hrvaškega šolstva predvsem v dobi NOB. Razstava zavzema v celoti 2 razstavni sobi in obsega do-kummentacijo o šolskem položaju na hrvaškem ozemlju in uspehe v graditvi šolstva v dobi NOB. Poleg pisanega materiala, predvsem pravilnikov šol in pravilnikov za organizacijo ljudske prosvete, planov in programov šol so razstavljeni izdelki šolskih učencev, učila^ šolski predmeti. ter slikovui cije šolstva v obdobju NOB. Nadalje smo si ogledali dragocen in bogat material pariške zbirke, ki žal kljub prostoru še ni urejen in čaka na zopetno ureditev. Zbirka je izredno bogata in obsega razna učila in pripomočke, ki so se za posamezne učne predmete uporabljali, tako za pouk zemljepisa, zgodovine, prirodopisa^ fizike, kemije, tehnologije in šolske higiene*. Nadalje pripomočke za pisanje, čitanje, računanje, verouk, za pouk gluhonemih in slepih otrok, razne igrače, izdelke posameznih otrok, ročna dela, risanke, rokopisne zvezke, staroselsko pohištvo, fotografije in akvarele starih šolskih poslopij, šolske statistike. zbirko denarja kovanega na Hrvaškem, spominske kolajne, učilniška odlikovanja, stare šolske pečate, nošnjo krajiškega učitelja itd- Poleg muzeološke zbirke-eksponatov ima šolski mu zej še bogato knjižnico in arhiv. ki sta delovala prvo v sklopu muzeja a po letu 1950, ko se je reorganiziralo delo v muzeju, pa kot posebni znanstveni ustanovi in sicer Pedagoška knjižnica in Peda-goski airhiv. Svoje prostore imata v isti stavbi. V redakciji Bauera izdaja Hrvaški šolski muzej periodično svoj »Arhiv« v katerem so zbrani vsi članki, ki obrav. navajo probleme hrvaškega šolstva, muzejske probleme in Pretekli teden smo v Puconcih zborovali. Na sestanek je bil povabljen predsednik Okrajnega društva učiteljev tov. Miroslav Stubelj. Vabilu se je odzval z izčrpnim referatom: »Zgodovinski obris Prekmurja«. Tov. Stubelj jev referatu obdelal zgodovino Prekmurja iz časov najstarejših spomenikov pa do druge svetovne vojne. Učiteljstvo je z velikim zanimanjem sledilo referatu in izrazilo željo, da bi bil referat natisnjen in izdan, ker bi bil v veliko pomoč učiteljem pri njihovem šolskem delu, posebno onim, ki niso iz Prekmurja. Dodati bi morali še samo najnovejšo zgodovino Prekmurja. V drugem delu zbosovanja je bil predmet debate pred- tudi njegova vsebina izboljšala. I V upanju, da bo na prihodnjem sestanku polnoštevilna udeležba; smo se tovariško razšli. S. F. PROSLAVA SLOVENSKE MODERNE Odbor Slavističnega društva v Ljubljani je na pobudo SZDL terena Polje I. prevzel začetne organizacijske posla za izvedbo obsežno zasnovana proslave Slovenske moderna v aprilu 1955. Slavnosti bodo v zvezi z odkritjem spominske plošče pesnikom, ki so pred šestdesetimi leti pričeli novo razdobje naše kulture, hkrati pa bodo uvod v proslave desetletnice osvoboditve Ljubljane. Iz praznovanja Slovenske Moderne naj bi se razvil svečani festival slovenske kulture, ki naj zajame celotni , slovenski svet. Prireditve bodo spominska oddolžitev velikim ustvarjalcem Slovenske Modeme — ne samo pesnikom, temveč tudi likovnim in glasbenim umetnikom kakor tudi znanstvenim in političnim delavcem. HVALEVREDNA ZAMISEL! V začetku meseca so se zbrali na vabilo Sveta za prosveto in kulturo v Šoštanju tisti učitelji in učiteljice, ki so sa' poslovili od svojega poklica. So to večinoma tovariši, ki so že davno dosegli pravico do pokojnine, pa so se vsled pomanjkanja učnih moči, ki ja bilo najbolj občutno v prvih letih po osvoboditvi, prostovoljno javili na ponovno delo na šol. polju. Res lepo od organizatorja, da jim je pripravil to skromno, a zato tem bolj prisrčno slovo. Po mali zakuski in iskreni zahvali za njihovo delo, so navzoči prejeli lepa knjižna dela, ki jim bodo v spomin na njihove najlepše čase v življenju, ko so učili in vzgajali naš mladi rod in ga pripravljali za težke, a lepe naloge, ki ga čakajo v prihodnosti. Od šolskega dela so sa poslovili tovariši Avgust Rozman iz Lepe njive, Stanko Vičič iz B'očne, Miha Plaš irl Franc Mlinšek iz Velenja, Erna Peunik iz Šoštanja in Iv-a Pistotnik iz Nove Štifte- Vsem zgoraj imenovanim želimo tudi mi, da bi v miru in zadovoljstvu še dolga leta uživali zasluženi pokoj. K. Z. Sindikalna podružnica v Puconcih fe zborovala vsem materialni položaj prosvetnih delavcev. Tov. predsednik je svetoval članstvu,, da težave, ki jih ima tako v šoli kot izven nje, javi vodstvu podružnice oziroma okr. društvu- Tu in tam se tudi dogaja, da skušajo s posamezniki »pometati«, proti čemer se je potrebno dosledno boriti. Sindikalna podružnica v Puconcih je v lanskem šolskem letu prejela iz skupne blagajne 6000 din. Del tega denarja je porabila ob priliki izleta v Radence in Kapelo, kar je bilo zopet en korak naprej za zbli-žanje med članstvom. Prihodnje zborovanje bo v Mačkovcih. Člani podružnice namreč želijo spoznati celo Prekmurje. P. A. NA KATERI SOLI JE C0H J.? Kakor znano, Je bila letos v Tokiju od 1. do 18. sept. mednarodna razstava otroških risb. Razstava, ki je doživela zelo topel sprejem, potuje sedaj po drugih japonskih mestih. Slovenija je za to razstavo poslala risbe 27 otrok, od katerih sta prejela nagradi Cotič Drago, trinajstletni učenec nižje gimnazije v Komnu (njegova risba »Setev« je bila objavljena celostransko v barvah tudi v ofl-cielnem razstavnem katalogu) in prav tako trinajstletni Coh J. (Janez?). Ker za zadnjega ni znano, na kateri šoli se nahaja, prosi Svet za prosveto in kulturo LRS šolskega upravitelja oziroma ravnatelja, ki je dostavil risbe imenovanega, da sporoči naslov uredništvu Prosvetnega delavca ali pa Svetu za prosveto in kulturo. PBOROiOIOiOIOiOROiOBOlOiOicfviOiOiOlCDROfiOiCr^ 0 ■ o ■ o prosvete. Arhiv izhaja kopisu in služi izključno za interno uporabo, medtem ko je mesečna revija Predagoški rad, ki jo izdaja Pedagoški književni zbor, zasnovana bolj obsežno in je namenjena vsem. ki se zanimajo za prosvetna vprašanja. Zanimiv je bil obisk v Zavodu za šolsko opremo. Zavod upravlja ravnatelj Kunst ob sodelovanju velikega števila vnanjih delavcev iz vrst arhitektov, zdravnikov, profesorjev. inženirjev itd. Zavod izdaja petkrat letno svoj časopis škola i školska oprema, v katerem seznanja vsakogar predvsem šole, investitorje in proizvodna podjetja s sodobnim šolskim pohištvom in učnimi sredstvi- Prav koristno bi bilo. da bi se seznanili in zainteresirali z obema kulturnima ustanovama ter njihovim delovanjem tudi naši prosvetni delavci. R. M. 0 ■ 0 ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ n (Sedmo nadaljevanje) knjižnica - »Čebelica« 6. zvezek: Brata Grimm: TRNULJČICA, knjiga je že izšla. 7. zvezek: Fran Levstik: PRAVLJICA O VETRU. Slovaška pravljica o vetru, ki razpiha čevljarčku moko. Tiskana je z velikimi črkami Izide v začetku meseca novembra. Knjižice stanejo mehko vezane 50 dinarjev, trdo vezane 115 dinarjev. KNJIŽNICA - »SINJI GALEB« 13. zvezek: Harriet Beecher-Stowe: KOČA STRICA TOMA. Knjiga je že izšla. 19. zvezek: Bogomir Magajna: RAČKO IN LIJA. Znani slovenski pisatelj je v tej knjigi izbral kratke zgodbe, v katerih opisuje zgode in nezgode svojih dveh junakov — Račka in Lije. Knjiga izide v začetku meseca novembra. — Mehko vezane knjige stanejo 90 din, polplatno 150 in celo platno 190 din. KNJIŽNICA - »PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE RAZNIH NARODOV« J. K. Erben: ČEŠKE PRAVLJICE. Knjiga je že izšla. Knjiga, naročena po poverjeniku, stane samo 300 din. KNJIŽNICA - »POTOPISI« POTOVANJE MARKA POLA. Knjiga je že izšla. Štefan Zweig: MAGELLAN. Knjiga opisuje portugalskega pomorščaka, ki se je na svojem potovanju okrog sveta vrnil v domovino z vzhoda. Knjiga izide v začetku meseca novembra. — Knjige, naročene po poverjeniku, stanejo 300 dinarjev. Našim poverjenikom sporočamo, da naroče lahko tudi posamezne knjige iz zgoraj navedenih zbirk. Tudi posamezne knjige dobe po nižji ceni. V kolikor kdo od poverjenikov želi naš program oziroma seznam knjig, naj nam siporoči. Vse poverjenike naprošamo, da nam Javijo svoj naslov, v kolikor to še niso. v eni ali drogi obliki storili. Založba »MLADINSKA KNJIGA« LJUBLJANA, Tomšičeva ulica 2 (dvorišče) d a 0 B 0 B 0 Si o u o ■ o Vi o B 0 B o a 0 B 0 E 0 B 0 ES 0 a 0 B 0 R 0 r-3BO*01C3BC3ffOPOBC3B01C=>»01C3HC=>iC=>BOBC5BOBOaOS<=>9C: • * št 18 >tf .ir:.: & MOVlENŠKO BERILO" va 8m 'razred gimnazije ! 'Jseeiai je izžlo novo natisnje-'fco gimnazijsko »Slovensko be-Olo«, ki Je nekdaj, ko smo Speli sedem gimnazij, nosilo jBevlUso VT1, danes pa je za-Snamcfvar«) kot VIII. knjiga. Zaradi nekih posebnosti je ii^edno, da ei knjigo — ki jo |e izdala DZS — vsaj povržno pogledamo, saj mm bo že ta biter ptugjed nanjo in vanjo odkril, kaj se danes more prodajati, ko bi moglo biti z malenkostnim trudom boljše a porabnejš*. IfitoSnja Izdaja sedaj VIII. knjiga serije »Slovenskih be-iip« Mi SBtoasnje je namreč *emo in njč več kot ponatis fedaje iz leta 1951. To sicer ni nikjer zapisano. Edina sprememba je črtanje odlomka iz Kocbekove »Tovarišije« ter ene Voduškove pesmi. Pa seveda v kolofonu je zapisano, kako namesto Bogomila Gerlanca sedaj za založbo odgovarja Vladimir Rape. Vse ostalo pa je do pičice zvest ponatis. Ponatisnjen je zapisek, kako da je izdajo potrdilo 1951 še ministrstvo za prosveto, ponatisnjeno, da sta to izdajo pripravili Marija Jamar in Ema Muser, ter ponatisnjeno, da je ovitek narisala stud. arh. Marjana Feldin. Res je torej, da je založba knjigo ponatisnila, ne da bi jo bila tega nima! Knjiga, ki je izšla na jesen 1954, zamolčuje vsa nova dejstva od svoje izdaje v letu 1951 dalje do danes, Kaj to pomeni, naj pokažejo naslednje navedbe, opozarjajoče na nekatere potrebne dopolnitve nekdanjih podatkov o življenju in delu živečih pisateljev. Kajpada ne mislim navajati izčrpno, a že to, kar bom, bo izpričalo, kako nobena šolska knjiga ne more biti trgovski artikel: če ti zmanjka zobotrebcev, jih lahko naročiš pet ali deset tisoč na novo, f knjige pa niso ne zobotrebci ne krtače in ne globin. Junija 1953 so bili izvoljeni za redne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bevk, Pavel Golja in Miško Kranjec. Akademikov-književnikov je malo in biti član najvišje umetniške in znanstvene institucije na Slovenskem gotovo danes v slovenski kulturi nekai pomeni. Berilo o tem še nič ne ve. Golia ie 1951 izdal novo izdajo »Jurčka«, obračun z njegovim delom pa pomenita knjigi niegovih »Iger« in njegovih »Izbranih nesmi«. oboje v uredništvu in z uvodom Filipa Kalana. Izbor nesmi je celo Izdala DZS. Juš Kozak je izdal II. knjigo »Lesene žlice«, novo razširjeno izdajo »Mask« (že 1949) in »Stezice«, vse troje pri DZS. Glazer je za svojo šestdesetletnico doživel izbor »Pesmi in napisov«, ki ga je uredil in mu uvod napisal Jaro Dolar. Pri Bevku berilo še ne ve za »Izbrane spise« — spet izhajajo pri DZS! — ki vsebujejo bogate komentarje in študije pisatelja Bevka in urednika Koblarja. V času med obema izdajama berila so izšle tri knjige. Neznano je berilu tudi Bevkovo izbrano mladinsko delo, ki ga izdaja Mladinska knjiga. Pri Bevku se more dijak poučiti, kako je še vedno »član Izvršnega odbora Ljbdske fronte Jugoslavije. Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS«. Tudi Miško Kranjec naj bi bil še vedno ljudski poslanec FLRJ. Tonetu Seliškarju je 1951 izdal izbrane pesmi z uvodom Fran Albreht (izdala DZS) .Novo pesniško zbirko »Zlati krogi« je izdal Anton Vodnik 1952. 'isto leto je Bogomir Magajna izdal knjigo »V deželi pravljic in sanj«. Tudi Kocbeku bo treba priznati, da je 1951 napisal »Strah in pogum«, izdala pa DZS. Obširna po- OSLArae* mrtna knjiga Prežiha Vo-ranca »Kanjuh iz Zagate« vsebuje mnogo novih in ponatisnjenih stvari, ki bistveno dopolnjujejo njegov opus. Klopčiču bi bilo treba dodati, da je izdal drugo izdajo svojih »Preprostih pesmi« (sicer res samo z dvema dodanima pesmima), da je urejeval Puškinovo izbrano delo (spet pri DZS!), kjer je pisal uvode, komentar ter prevajal poezijo in prozo. Uredil je tudi Utvine pesmi ter priredil tri ljudske pesmi za mladinsko izdajo. Ingolič je 1951. izdal predelane »Lukarje« ter 1952. »Človeka na meji« in tri enodejanke »Našli so se«, a 1953. knjigo novel in črtic »Sončna reber«. Ciril Kosmač je lani izdal svojo najboljšo stvar »Pomladni dan«. Enako tudi ni vsa leta počival Matej Bor. ki ni samo prevajal Bodenstedta in Shakespeara, temveč tudi izvirno ustvarjal (igro, pesmi, otroške zbirke). Kot rečeno, navedbe nočejo biti popolne, temveč samo opozorilo, česa vsega in podobnega letošnji osmošolec iz svoje šolske knjige ne bo izvedel. Osmošolec prihodnje in naslednje leto bo pa kajpada takih vrzeli imel še več. Zaključek bi bil: tako kupčijsko nonatiskovanje morajo v prihodnje preprečiti uredniki, profesorji in dijaki, pa Svet za prosveto in kulturo in Slavistično društvo. Viktor Smolej K«; je i nfllarnlnlmi dodiitlii? vložila v ponovno aprobacijo — menda po obstoječih pravilih tega niti ni treba! — tako da se danes lahko osmošolec iz šolske knjige pouči, kako še danes deluje v Ljubljani neko ministrstvo za prosveto, ki je potrdilo njegovo učno knjigo. Ni pa res, da bi bili to izdajo pripravili Jamarjeva in Muserjeva, temveč je res, da je ni pripravil nihče — razen neznanega tiskovnega korektorja in tistega pri DZS, kr je odstrigel četrt pole z Voduškom in Kocbekom. Enako ni res, da bi bila ovitek risala stud.* arh. Marjana Feldin, ker nova izdaja — to se pravi ponatis — nima nobenega risanega ovitka, ampak je bil goli naslov lahko samo grafično stavljen, za to pa ni bila potrebna stud. arh., ki je seveda zdaj že inženirka in nosi menda švedski priimek, ker je že daljši čas omožena izven naših meja. Korektor je od dveh napak, ki sta navedeni na zadnji strani izdaje iz 1951, eno popravil, eno, ki zadeva smisel, pa je zgrešil, tako da bi mogli pravzaprav ponatisniti tudi »Popravka iz 1951. Kar sem navedel, so seveda pač nehotene duhovitosti, ki morda zabavajo, a dijaka ne motijo. Teže je z očitki, ki zadevajo uvodne opazke o življenju in delu posameznih pisateljev in pesnikov, priobčenih v knjigi. Knjiga, o kateri govorimo, je namenjena najnovejšemu, najmlajšemu razdobju slovenskega slovstva, tistemu, ki še pred nami živi, pred nami raste, se izpopolnjuje in spreminja. Dijak, ki naslednje leto ne bo več dobil knjige, ki bi morda nosila številko IX., naj bi se iz tega berila spoznal z zadnjimi pojavi v naši literaturi. Zato mora seveda ta zadnja knjiga biti pač čim bolj sodobna, mora vsebovati poročila in zaznamke o najbolj zadnjih knjižnih novostih. Ponatis »Slovenskega berila« za VIII. gimn. razred pa Od leta 1950 dalje dobivajo določene kategorije učiteljev posebne dodatke v nararvi: stanovanje, zemljišče za povrtnino in kurivo. Uredbo o teh dodatkih je izdala še zvezna vlada, zvezni izvršni svet pa je letos prenesel pristojnost za izdajanje tovrstaih predpisov na republike. Tako so sedaj že skoraj vse republike izdale svoje predpise o dodatkih v naravi. Tudi Svet za prosveto in kulturo LRS je o njih že razpravljal na treh sejah. Vzrok pa je v tem. da so se na Svetu za prosveto in kulturo pojavili načelni pomisleki proti nejturalnim dodatkom. Naturalni dodatki so po tem mišljenju nesodobni, ker se more namen, ki so ga ti dodatki zasledovali - olajšati delo učiteljem na vasi-doseči sedaj tudi na drug, primernejši način, zlasti pa s pravilno uporabo odloka o posebnih dodatkih za učno osebje v prosvetno - znanstevni službi. Ker mnenja o zadevi na 11. seji sveta še niso bila razšči-ščena, je bila prav na tej seji imenovana iz predstavnikov združenj prosvetnih delavcev komisija, kj naj bi do prihodnje seje preučila vprašanje in izdelala predlog. Komisija, v kateri so bili, kot je bilo pravkar povedano, le zastopniki združenj prosvetnih delavcev, je imela dve seji, na katerih je ugotovila naslednje: »Naturalni dodatka za uslužbence v prosvetno znanstveni strok) po dosedanjih predpisih so izboljševali do neke mere materialni položaj le določenemu delu prosvetnih delavcev. V glavnem so predstavljali stimulacijo za delo na težjih delovriih mestih, čeprav so jih bili deležni tudi maloštevilni prosvetni delavci služ- bujoči v neposredni okolici večjih mest- Po novih predpisih je predvideno, da se bo službovanje na težjih delovnih mestih stimuliralo in reguliralo s posebnimi dodatki za težja delovna mesta, v smislu člena 5 uredbe o prosvetno znanstveni stroki (Ur., list FLRJ štev. 4-54), pato je treba razpravljati o naturalnih dodatkih za prosvetne delavce neodvisno od tega. Materialni položaj prosvetnih delavcev se je v letih odkar so v veljav) naturalni dodatki za učiteljstvo in vzgojno osebje v vaseh kljub linearnemu zvišanju službenih prejemkov v začetku letošnjega leta toliko poslabšali, da je mnenje Združenj prosvetnih delavcev, ki so sodelovala v komisiii. da se morajo dosedanje bonifikacije n« samo zadržati, temveč tudi razširiti Materialno stanje se je zlasti poslabšalo v krajih, kjer do sedaj naturalni dodatki sploh niso bili uveljavljeni (Ljubljana, Trbovlje .Jesenice, Maribor itd.) V teh krajih nastaja vedno težja situacija pri pravilnem izboru prosvetnega kadra zaradi večjih življenjskih stroškov, predvsem pa stroškov za stanovanje in kurivo. Zato predlaga komisija: Naturalni dodatki za uslužbence v prosvetno znanstveni stroki v dosedanjem obsegu naj se ne ukinejo, temveč se naj v smislu čl. 7 pravilnika o dodatkih v naravi za učno in vzaojno osebje na vasi (Ur- 1. FLR, št. 24-25) pravičneje uredijo po sledečih vidikih: 1. Vsi prosvetni delavci v nazivih učitelj praktičnega pouka, vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni uči-elj in profesor srednje šole in tudi pripravniki za vse te na- zive so upravičeni ne glede na kraj službovanja do brezplač-neg stanovanja in kuriva v obsegu, kakor ga določajo dosedanji tozadevni predpisi (Ur. 1 FLRJ št. 24-54. Ur. 1. LRS štev. 4-50 i.n 22-50). Prosvetnim delavcem zgoraj navedenih nazivov, ki delujejo na strokovnih šolah, katerih ustanovitelji in operativni voditelji niso ljudski odbori, zagotovijo to pravico ustanovitelji ali organi, na katere je bila prenesena pravica ustanoviteljev. Prav tako zagotovijo to pravico prosvetnim delavcem zgoraj navedenih nazivov vse tiste ustanove ter družbene in gospodarske organizacije, kjer ti delujejo na učnem ali vzgojnem področju. 2. Če pristojni organ ne priskrbi primernega brezplačnega stanovanja in kuriva, mora vrednost naturalnih dajatev izplačati v gotovini po krajevnih cenah. 3. Posebno enkratno denarno materialno pomoč v višini enomesečne plače začetnega plačilnega razreda naj dobijo pripravniki zgoraj navedenih nazivov ob prvem nastopu službe«. Komisija je o teh svojih sklepih poi očala -na 4. seji Sveta za prosveto in kulturo dne 13. oki. t. 1. Po daljši debati, v katerj so vsi diskutanti ugotovili nesodobnost naturalnih dajatev, obenem pa izrazili pomisleke proti ukinitvi, ako se istočasno ne zavarujejo dosedanji prejemki na drug način. je plenum odklonil razen •zadnjega vsa priporočila komisije ter naročil sekretariatu. da najprej ugotovi stvarno stanje glede dodatkov v naravi v vseh predelih Slovenije, nakar bo svet ponovno o stvari razpravljal. O splošni organizaciji francoskega šolstva V frapcoskem šolskem sistemu ločimo javne šolske ustanove, ki so odvisne neposredno od države, in privatne šolske ustanove, ki so v rokah posameznikov, družb ali verskih organizacij. Javne šolske ustanove spadajo pravilojna pod ministra za prosveto. Vendar je nekaj šol, ki jih upravljajo druga ministrstva- To so kmetijske šole, visoke šole za inženirje in oficirje, šole za poklicno prevzgojo, posebne šole za defektne (gluhoneme in slepe), šole za moralno prevzgojo, šolske ustanove v kolonijah im šolske ustanove v inozemstvu. Šolske ustanove, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo, se delijo na več stopenj (les ordres denseignement). To so: 1. Šolske ustanove višje Stopnje; 2. Šolske ustanove druge stopnje; 3. šolske ustanove prve stopnje; 4 Tehniške šole (industrij-ske in trgovske); S. šole za umetnost- Temeljna načela v organi-asaciji današnjega šolstva so Mie: 1. Svoboda šolstva. Šolstvo je v Franciji javna ustanova, toda ta javna ustanova nima monopola v šolskem sistemu. 2 drugimi besedami, poleg šolskih ustanov, ki jih je ustanovila država okraj ali občina, so še privatne ali svobodne šole, ki so jih ustanovili in jih vzdržujejo posameznika društva, verske organizacije, sindikati itd. Pravico do ustanavljanja šolskih ustanov dajejo posameznikom ali društvom zakoni iz leta 1875. (višje šolstvo), iz leta 1850. (srednje šolstvo), iz leta 1886-(osnovno šolstvo) in iz leta 1919. (tehniško šolstvo). Zakon, ki priznava svobodo šolstva, pa pridržuje državi določene pravice glede nadzorstva. Vendar pa se le-to ne izvaja nad učnimi metodami. Omejuje se na ugotavljanje, ali pouk ni v nasprotju z ustavo, moralo in zakoni in ali se vrši v zdravih prostorih. 2. Centralizacija prosvetne uprave. Kontrola nad privatnim šolstvom — v mejah, ki so določene — in vodstvo javnih šolskih ustanov je v rokah zelo centralizirane uprave. Naj omenimo, da imajo predstavniška pokrajinska ali lokalna oblastva (občinski sveti) — v nasprotju s prakso v številnih drugih državah^ — le omejene pravice glede šolstva im šolskih ustanov. Ta delež je najbolj pogosto le materialnega in finančnega značaja (vzdrževanje zgradb, kurjava, razsvetljava itd-). V pedagoška, personalna in nadzorstvena vprašanja se občine Ud., ne- vmešavajo. Vso prosvetno oblast imajo v rokah minister, ministrski uradniki, inšpektor akademije in direktorji posameznih prosvetnih zavodov. Vse te funkcionarje imenuje minister. Funkcionarje (upravne organe in učno osebje) plačujejo praviloma iz splošnega državnega budžeta. Učni načrti in pedagoške metode so enotne za vso Francijo in določene v ministrskih pravilnikih, ki jih izdela višji prosvetni svet. Šolanje in izbor učiteljstva prav tako potekata ob enotnih pogojih za vso državo. Vendar je pripomniti, da je izbor osnovnošolskega učiteljstva stvar okraja. Vse učiteljstvo v javnem šolstvu postavlja minister ali njegov pooblaščenec »rektor«, zlasti osnovnošolske učitelje. V teku zadnjih 50 in posebno 20 let je že opaziti jasno stremljenje k decentralizaciji (zlasti v pedagoškem pogledu): prikrojevanje na- črtov pokrajinskim potrebam (zlasti za zadnje leto osnovne šole, zn tehniško šole in inštitute višjega šolstva). 3) Javni značaj izpitov in diplom. V Franciji si država pridržuje pravico podeljevanja naslovov in diplom. Iz tega sledi, da izpiti ob koncu šolanja niso kot v drugih državah navadne zaključne Izkušnje študija na zavodu Obstajajo javni izpiti, h katerim so ob določenih pogojrh starosti pripuščeni učenci, ki so študirali v državnih ali privatnih šolah. Nepristranost v presojanju je zajamčena z raznimi ukrepi: drugi profesorji, anonimnost izpitov itd. V privatnih šolskih ustanovah se smejo polagati izpiti in podeljevati diplome, ioda lete nimajo uradne veljave in ne dajejo pravice za vstop v javne šole ter v večino služb in poklicev. Vedar pa so privatne diplome posebno v tehniškem šolstvu priznane od države. Dejstvo, da morajo učenci privatnih in državnih šol praktično polagati iste izpite, utrjuje enotnost metod in učnih načrtov. Privatne šole, ki načeloma niso vezane na programe javnih šol, so prisiljene k temu, saj morajo pošiljati svoje učence k skupnim izpitom. Prav tako je poudariti še posebno vrsto izpitov, ki omogočajo vstop v nekatere višje šole (visoka šola za oficirje, profesorska visoka šola itd-) in v nekatere poklice. Izbor in napredovanje učnega osebja zlasti temeljita na natečajih (natečaj za srednješolskega in višješolskega profesorja). 4) šolska obveznost In brezplačnost. Šolanje je obvezno od šestega do štirinajstega leta starosti. Ta zakonita obveznost ima za posledico brezplačnost v državni osnovni šoli. Da bi bilo osnovno šolstvo dejansko brezplačno, vzdržuje država s sodelovanjem ob. čin šolo v vsaki vasi. Rekli smo že. da se je brezplačnosl raztegnila tudi na šole IT stopnje. 5) Laičnost šole. Laičnost bo obhajal osemdeset* letnico Josip Brinar Redki so prosvetni delavci, ki dočakajo jubilej, kakršnega letos obhaja naš odlični pedagog in pisatelj Josip Brinar. Vsi mu iz srca želimo, da bi še dolgo vrsto let, čil in zdrav užival zasluženi pokoj v svoji svobodni domovini, med slovenskim ljudstvom, za katero je že kot dijaku bilo in gorelo njegovo plemenito srce. Duh slovenskega učiteljstva je bil že od nekdaj, zlasti pa od tedaj, ko se je začelo organizirati v društva, borben in zdrav. Le maio je bilo izjem, ki niso spadale v njegove vrste. Kako je bilo to mogoče. ko nam je vendar zgodovina, napisana in nenapisana, priča, na kako hudem prepihu je skozi deset in desetletja sedel in delal slovenski učitelj? Hudi vetrovi nacionalnih, socialnih in političnih borb ga niso pritisnili k tlom, pa najsi so tulili še tako' hreščeče in turobne melodije-Ne, niso ga uklonile, niti izbrisale iz cesto pregažene in ponižane slovenske zemlje. Odkod je naš učitelj jemal tolike moči. da je vztrajal na svojem mestu in še tolažil druge? Bil je zakoreninjen v svojem narodu, v svojem ljudstvu. Oklenil se je svojih vzorov, vzglednih mož in žena, ki so tudi v najhujših časih našli pot. Tak vzoren učitelj je med lepim številom drugih tudi naš jubilant .Josip Brinar, rojen v Studencih pri Hrastniku dne 1. novembra 1874. 2e kot mlad učitelj je dobro vedel, komu naj sledi, zato je postal vzoren mož tudi sam. če pobrskamo po njegovem življenju, naletimo na vrline, ki ga postavljajo na vidnejše mesto. Če ga opazujemo kot odličnega učitelja in vzgojitelja med mladino ali kot zavednega pripadnika svojemu narodu, kot treznega politika, kot ljubitelja lepe besede, kot leposlovca in jezikoslovca, kot zgodovinarja in zemljepisen, kakor mravlja pridnega delavca, kot oboževalca umetnosti in lepote, kot socialnega človekoljuba — povsod ga najdemo med prvimi. Zdi se, da je po vsaki spremembi službenega mesta postajal zrelejši in močnejši. Medtem ko se je na prvem službenem mestu v Slovenski Bistrici posvetil največ Ijud-skoprosvetnemu delu, se v Vojniku poglablja v pedagoški študij- Tu se zagrize tudi v nacionalno borbo. Na meščanski šoli v Krškem se zanima za delovanje Pedagoškega društva in že se spusti v konkurenčno borbo kot prosilec za razpisano službeno mesto ravnatelja prve slovenske meščanske šole v Postojni. Po dobljeni zmagi je že zopet na delu. Za slovensko meščansko šolo je treba slovenskih učnih knjig. 2e jih sestavlja sam: najprej čitanke, potem učbenik za zgodovino, nato pa še jezikovne vadnice. V najlepšem razvoju šole gradi zanjo novo šolsko poslopje- Z uvedbo prostovoljnega pouka francoščins omogoča svojim dijakom prestop na idrijsko realko. Izbruhne prva svetovna vojna. Kot vojak na soški fronti je ožigosan kot p. v. (politično sumljiv). Tudi Italijanom po njihovem prihodu v Postojno postane skrajno neprijeten, zato čim-prej z njim čez mejo v Jugoslavijo! Kot ravnatelj Dekliške meščanske šole v Celju odstrani iz veže mramornaio ploščo z imeni nemških veli-kašev — velenemcev. Na dvorišču pa poseka spominski hrast — simbol pangermaniz-ma. To Je človek poln ponosa in krepkih dejanj. Ko se poveča število novega kadra. stopi v pokoj. Nekaj let po-»neje ga zadene nemška okupacija. 2e je spet na nogah. Komaj se začnejo zbirati partizanske čete na Pohorju, že jim pošilja specialne zemljevide, saniteni material in kar potrebujejo. Med zanesljivimi zbira živila ter Jih pošilja v nemška taborišča stradajočim ujetnikom. Sivolasi mož ne miruje nikoli. Naj še pripomnim, da se je mnogo njegovih bivših učencev borilo za našo svobodo in s tem izpričalo sadove njegove patriotske vzgoje. Ko danes premišljamo o truda in uspehov polnem življenju Josipa Brinarja, se nehote vprašamo, ali so nam taki vzori še potrebni, ker so nastopile z razvojem socialistične družbe povsem nove razmere? Kakor je bilo nekoč treba na vsakem koraku utrjevati narodno zavest, tako je treba danes gojiti tudi socialistično. ' Ce tožimo, da pri nas nekatere zadeve niso urejene, pomislimo: mar so bile tedaj? Kakor so naši vzorniki vsak napredek priborili z lastnim delom, se moramo zanj boriti tudi mi. Tudi takrat niso imeli vzornih učnih načrtov, učbenikov, učil, šolskih zgradb itd., pa so se učitelji zanje borili z lastnim delom in naporom. Zdi se, da kar čakamo, kaj nam bo riala naša ljudska oblast. Kaj je dala takratna oblast učitelju v roke? Dekret in nič drugega. Če je naše šolstvo kljub velikim težavam že na tako visoki stopnji, je zasluga dolge vrste vzornih mož in učiteljstva, ki jim je sledilo in jih posnemalo. V zavestnem posneman,ju našega vzornega pedagoškeoa in kulturnega delavca Josipa Brinarja želimo, da bi nas še dolgo opominjal, kako se je treba boriti za napredek in svetle ideale človeške dražbe. J. K. .CD B O ■ O ■ CD ■ O ■ O ■ O ■ O * O ■ O ■ O ■ O ■ O 8 O 3 * O ■ O ■ O ■ O ■ O B O o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o n o ■ o ■ o ■ o ■ o H o ■ o o SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD BO IZDAL KONEC LETA Priročni leksikon knjigo vseh knjig, ki bo posebno dragocena prav prosvetnim delavcem. PRIROČNI LEKSIKON bo v kratkih, jedrnato sestavljenih geslih zajemal snov z vseh področij človeškega znanja in bo obsegal okoli 1000 strani knjižnega formata. Vseboval bo okoli 25.000 pojmov, ki jih pojasnjuje nad 2500 slik, risb in zemljevidov. Vabimo vas, da naročite PRIROČNI LEKSIKON že v predprodaji po nižji ceni, ker bo po izidu cena znatno višja. Izšel bo sredi novembra. V prednaročilu je cena knjigi, vezani v polplatno, 2000 din, plačljivo tudi v petih mesečnih obrokih po 400 din, vezani v platno pa 2100 din ali v petih mesečnih obrokih po 420 din. Prednaročila sprejemamo do 30. novembra. Zahtevajte prospekte v vseh knjigarnah ali pri založbi SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI POSTNI PREDAL 163 U ■ 0 a 0 a 0 ■ o ■ o ■ 2 o u o m o o ■ o ■ o o m 0 m o ■ n D^OBOBOBOBOBOSOBOBOBOBOB OBOIOBCDBOBOBOBOBO«^ javnega (državnega šolstva), se pravi nevtralnost glede verskih vprašanj, je prav tako posledica obveznega šolanja. Izvira tudi iz načela ločitve cerkve od države (zakon iz leta 1905.). Vse javne šolske ustanove so popolnoma svobodne v verskem pogledu. Razmestitev učiteljev in učencev po zavodih raznih stopenj 200-000 učiteljev raznih vrst, ki poučujejo 5,000.000 učencev oziroma študentov, so velika armada javnega šolstva. Ti so porazdeljeni takole: 160.000 učiteljev in učiteljic predstavlja učno osebje prve stopnje (150 učiteljišč zagotavlja izobrazbo za učiteljstvo prve stopnje) .Ti poučujejo4,200.000 otrok v 5600 otroških vrtcih, v 70.000 osnovnih šolah, od katerih jih je 2.000 z dopolnilnim poukom. Te zadnje ustanove dajejo svojim učencem podobno izobrazbo kot prvi cikel licejev oziroma kolegijev. Ustrezajoča reforma jih bo gotovo morala spremeniti v ustanove druge stopnje, ki bodo dajale moderno izobrazbo in različno tehniško znanje v skladu s pokrajinskimi potrebami. Ista reforma bo morala tudi vskla-diti pouk v zadnjih razredih osnovne šole in pouk v začetnih razredih licejev oziroma kolegijev, ki sprejemajo učence iste starosti. 20.000 srednješolskih profesorjev. ki jim pomaga 5.000 profesorjev pomočnikov, nadzorniki in drugo osebje, tvorijo učno osebje druge’stopnje. Le-ti poučujejo v pri- bližno 250 licejih in v 700 kolegi jih okrog 400.000 učenčev. 6.000 profesorjev, tehniških profesorjev in njih pomočnikov tvorijo učno ‘ osebje v tehniških šolah. V njih se šola 200.000 učencev, ki so razdeljeni v vajenske, oddelke, tehniške kolegije, v državne strokovne šole,’ v tehniške višje šole, kot so na primer državni konservatoriji za umetnost in obrt. centralna šola, državne inženirske šole za umetnost in obrt itd. 5.000 profesorjev, predavateljev, docentov in asistentov daje višjo izobrazbo na fd0* zofskih, pravnih, medicinskih in farmacevtskih fakultetah 27-tih univerz in njih inštitutih. Temu številu je dodati še profesorje, ki poučujejo na visokih šolah: visoka prof. šola, visoka s-ž;a oficirje, rudarska šola itd. Na teh zavodih se pripravl ja mladi rod za vodilna mesta v upravi, industriji, trgovini. Omeniti je še osebje šolskih ustanov z,a umetnost (glasba, arhitektura. lepe umetnosti) in učno osebje v kmetijskih šolah, ki spadajo pod kmetijsko mini-stistco. Končno naj še pripomnimo, da privatne šolske ustanove, sprejemajo okoli milijon in pol učencev. Privatne šole druge stopn je imajo skoraj isto število učencev kot državne šole druge stopnje. Ljudska prosveta, šport in zabava Vloga prosvetne uprave se je dolgo omejevala na šolsko vzgojo. Zdaj so nastopile spremembe glede tega- Poleg šole in izven nje je treba dati otroku, mladincu in tudi odraslemu človeku dopolnilne možnosti za intelektualno in strokovno, izobrazbo. Danes že nastajajo mladinski domovi, študijski krožki, stalne in potujoče knjižice; to je cela vrsta ustanov za ljudsko prosveto. Ustanavljajo se nove ustanove, ki segajo preko o-kvira običajne prosvetne dejavnosti: organizacija za iz-venšolsko in jiošolsko delo, za telesno in športno vzgojo, specialne šole za vaditelje in atlete itd. Pri tem igra po-memono vlogo liga za prosveto. Umetnost, književnost in znanost Slika, ki smo jo dali, gotovo ne daje točne predstave o tako zamotanem šolskem sistemu, kjer se tisočletne tradicije prepletajo s čisto novimi ustanovami, kjer se morajo stare učne metode meščanske in kmetijske družbe prilagoditi zahtevam demo-kratičfie In industrializirane države. Da francosko šolstvo ni zadosti prilagojeno njegovim današnjim nalogam, priznavajo kot prvi sami učitelji in si močno prizadevajo, da ga pomladijo. Streti pre-araje starih šolskih oblik, reformirati zastarele metode, a vendar ‘obdržati zakladnico tradicij, snoiiti staro šolo * novimi oblikami strokovne, pošolske in ljudske vzgoje (izobrazbe), uvesti v ta namen učinkovite pedagoške ia administrativne mehanizme — to je načrt francoske reforme šolstva Kolar J