VrSKn^fiS ^ ^tovUl Leto XVL, štev. 116 Ljubljana, tordc 21* maja 19J5 Cena t Din w piavuiStTO: ujubljana. Knafljeva ulica — Telefon fit. 8122, 3123, 3124. 3125, 3120. Inseratni oddeiea.: Ljubljana Selen* burgova uL 3. — Tel 8492, mu 2. Podružnica Maribor: Oospoa&a ulica tt.lL — relefon tt. 24fift. Podružnica Celje: tCocenova ulica tt. 2. — Telefon tt. 190 Računi pri po6t_ ftek. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien tt. 10R.24L Volitve v bratski republiki Kakor našim, tako je posvečala evropska javnost veliko pozornost tudi češkoslovaškim parlamentarnim volitvam, ki so bile v nedeljo, torej štirinajst dni za našimi. Dva problema sta bila tam postavljena na razčiščenje: vprašanje koalicijskega režima, ki predstavlja obenem preizkušnjo češkoslovaške demokracije, in problem nadaljnje orientacije velike nemške manjšine, ki je dosedaj po svoji parlamentarni večini že nekaj let sem pozitivno sodelovala pri vodstvu države. Od vsega početka se češkoslovaški republiki ni bilo posrečilo, da bi bila dobila večinsko stranko, sposobno, da z lastno močjo prevzame in nosi odgovornost za državne posle. Socialna struktura prebivalstva, politične tradicije iz preteklosti, teritorialna konfiguracija in končno dejstVG, da pripada velik del prebivalstva tujim narodnostim, vse to je povzročilo, da se je na Češkoslovaškem razvil zelo kompliciran strankarski sistem in da je prebivalstvo politično razdeljeno v nebroj skupin. Nekatere med njimi so si znale pridobiti dosti jake pozicije. Od vsega začetka so se pri teh razmerah morali češkoslovaški državniki učiti velike umetnosti vladanja s pomočjo koalicijskega sistema, to je pogodb med posameznimi strankami za izvršitev konkretnih programov. Ves svet priznava, da so češkoslovaški državniki ta izpit dobro prestali. Seveda: naslanjati so se mogli na vse prevladujočo avtoriteto prezidenta republike. Vedeli so, da je vodstvo zunanje politike mlade države v vseh svojih reperkusijah na notranje politične dogodke v rokah zanesljivega in dalekovidnega državnika, kakršen je dr. Beneš, in končno je bila med njimi samimi od vsega početka vrsta mož, ki so znali v pravem pomenu besede vse strankarske interese podrediti občemu in državnemu dobru. Tako je koalicijski sistem, pri katerem so bile od početka udeležene samo nacionalne stranke, ki je pa pred nekaj leti pritegnil k sodelovanju tudi Nemce, navzlic razumljivim nedostatkom in marsikateri nevšečni posledici, ki jo razdelitev politične moči na stranke vedno ima, dal občudovanja vredne rezultate. Akoravno je moral vsak hip na novo prebroditi mnoge težke konflikte, ki se porajajo zlasti iz sodelovanja med zastopniki agrarne in industrijske gospodarske teze, je omogočil solidno in vsestransko konsolidacijo bratske republike. Živimo v časih, ko se odgovornost za vodstvo državnih poslov zelo rado nizko ceni in neredko slabo politično honorira. Množice pri volitvah so bolj kakor kdaj dostopne obljubam tistih, Id pripovedujejo, da znajo vse bolje napraviti, in sodbam, ki pravijo, da vse, kar je bilo dosedaj storjenega, ni za nič. Tudi na Češkoslovaškem se opaža, da stranke, ki so tvorile dosedanjo vladino koalicijo, — češki agrarci, socialni demokrati, narodni socialisti, ljudska stranka, nemški socialni demokrati in nemški agrarci — niso mogli očuvati neokrnjeno svojih pozicij. Toda vendar velja glede čeških strank vladine koalicije, da se je v polni meri izkazala njihova močna zasi-dranost med narodom, kar daje sijajno izpričevalo treznosti in preudarnosti češkega volilca. Značilno v tem oziru je, da Narodna demokratična stranka dr. Kramara, ki predstavlja politično organizacijo znatnega dela češkega meščanstva, s svojim prestopom v opozicijo, izvršenim povodom devalvacije češkoslovaške krone, in navzlic vezavi z dema-gosko grupacijo gospoda Stribrnega, odnosno najbrž baš zaradi te vezave ni skoro nič pridobila. Del volilcev eks-tremno nacionalističnega naziranja, ki po italijanskem vzorcu odklanja demokracijo, je rajši glasoval za fašistične kandidate bivšega generala Gajde, ki se s petimi mandati pojavlja v novi poslanski zbornici. Zabelftžibe vredno je tudi dejstvo, da se je čisto stanovska obrtniška stranka peri nedeljskih volitvah znatno okrepila in da se ojaeena vrača v parlament. Na Slovaškem je Hlinkova avtonomi-stična Slovaška ljudska stranka nadkri-lila vse druge. Odkriti separatistični po-kreti, ki so se poleg nje in proti njej pojavili, se niso mogli uveljaviti. Pri narodnih manjšinah so nedeljske volitve med Nemci posvedočile novo politično orientacijo nemškega dela češkoslovaškega prebivalstva. Dosedanje nemške stranke agrarcev, socialnih demokratov in krščanskih socialcev so izšle iz volilnega boja decimirane in ogromna večina nemških volilcev je dala svoje glasove novi Sudetskonemški stranki učitelja Henleina. Ta je po razpustu nacionalno - socialistične stranke v češko-vaški pod geslom, da je treba združiti Nemce v novo politično »Volksgemein-schaft«, zbral okoli sebe vse nacionalistične elemente in s programom, ki je zelo izposojen iz bližnje soseščine, ne le med meščanskimi nego tudi med kmečkimi in delavskimi nemškimi sloji podrl dosedanje strankarsko politične opredelitve nemškega ljudstva. Kakšna bo ITenleinova politika sedaj, ko se bo moral s 44 svojimi poslanci po- KONČNI IZID VOLITEV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM češkoslovaške stranke so dobile okrog 195 poslancev, nemške 65 do 70, komunisti 30 ~ Henlein je dobil absolutno večino Praga, 20. maja. b. Včerajšnje volitve v poslansko zbornico in senat so potekle v miru in redu, čeprav je bila volilna borba zelo srdita. Volilni udeležba je bila izredno velika in se računa na blizu 90 odstotkov. Nocoj je bil objavljen približni celokupni rezultat volitev v poslansko zbornico. Objavljene številke se ne bodo bistveno spremenile. Po tem rezultatu so dobili: češkoslovaški agrarci 1,176.000 glasov (pri zadnjih volitvah 1. 1929. 1,105.429) in 45 mandatov (1. 1929. 46 mandatov); češkoslov. socialni demokrati 1 milijon 34.000 glasov (pri zadnjih volitvah 963.312) in 38 mandatov (pri zadnjih volitvah 40); češkoslov. narodni socialisti 756.000 glasov (767.871) in 29 mandatov (33); češkoslov. ljudska stranka 615.000 glasov (623.522) in 22 mandatov (25); nemški socialni demokrati 299.000 glasov (506.750) in 12 mandatov (doslej 21); nemški agrarci 142.000 glasov (396 tisoč 383) in 5 mandatov (doslej 12); nemška krščansko socialna stranka 174.000 glasov (348.097) in 6 mandatov (doslej 11); komunisti 849.000 glasov (753.444) in 30 mandatov (doslej 30); Hlinkov slovaški blok 564.000 glasov (425.000) in 22 mandatov (doslej 19); blok Kramar - Stribrny 456.000 glasov (doslej 429.312) in 17 mandatov (doslej 18); češkoslov. obrtna stranka 448.000 glasov (291.238) in 17 mandatov (doslej 12); madžarske stranke 291.000 glasov (264.304) in 9 mandatov (9); Henleinova nemška fronta 1,249.000 glasov in 44 mandatov. Ostali mandati pripadajo raznim manjšim skupinam, od tega 6 Gajdovim fašistom. Skupno bodo imele češkoslovaške stranke 192 do 198 poslancev, nem- ške pa 65 do 70. všteti. Rezultati volitev v senat, M so se vršile istočasno, še niso ugotovljeni. Komunisti tu niso i Snjih volitvah na Češkoslovaškem in o uspehu fronte sudetskih Nemcev. »Berli-ner Borsenzeitung« pravi, da je Henleino-bistvu nadaljevanje svoj Splošna karakteristika volilnega izida Praga, 20. maja. w. O izidu včerajšnjih volitev se v splošnem lahko reče, da so češkoslovaške vladne stranke v bistvu obdržale svoje postojanke. Blok Kramar - Stfibrny je dosegel v Pragi nepričakovano velik uspeh, po deželi pa se je slabo odrezal. V prestolnici je vsekakor postal najmočnejša grupa po številu volilcev. Nemške stranke beležijo velikanske spremembe. Skoraj popolnoma decimi-rana je bila stranka nemških agrarcev, toda prav tako močne izgube imajo tudi nemški socialni demokratje in nemški klerikalci. Kakor sedaj kaže, bodo v parlamentu približno enako močni češkoslovaški agrarci in nemški nacionalisti pod Henleinovim vodstvom. Henlei-novci so združili že v prvem naletu na svoje kandidate nad milijon glasov. Precejšnje presenečenje so pripravili komunisti, katerim so glede na novo ureditev razmerja med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo mnogi napovedovali znatno nazadovanje, a sO kljub temu obdržali svoje pozicije in po številu glasov celo narasli. Tudi bivši šef generalnega štaba Gajda, bo s svojo fašistično skupino zopet prišel v parlament. Opredelitev Nemcev Praga, 20. maja. AA. Pri včerajšnjih volitvah so Nemci v severnih nemirih mestih glasovali za Henleinovo stranko kompaktno. Stranka je dobila tam do 80 odst. oddanih glasov. Rajhovski Usti o Henleinovem uspehu Berlin, 20. maja. AA. DNB poroča: Nemški listi priobčujejo komentarje o vferah Edenovo poročilo o marsejski afer! Naša vlada ni zadovoljna likvidacijo terorističnega Ženeva, 20. maja. p. Angleški pravosodni minister Eden je pripravil svoje poročilo svetu Društva narodov o jugoslovensko-madžarskem sporu zaradi marsejskega atentata. Kot podlaga za poročilo mu je služil poslednji odgovor jugoslovenske vlade na januarsko poročilo iz Budimpešte o dovršeni preiskavi in kaznovanju nekih madžarskih uradnikov. V krogih, ki se zbirajo okrog tajništva Društva narodov, se zatrjuje, da bo Eden stavil dva predloga za likvidacijo tega spora. V obeh bo naglašena odgovornost Madžarske za marsejski atentat ter smrt kralja Aleksandra in Louisa Barthouja, ker je favorizirala teroristično akcijo proti Jugoslaviji. Svet Društva narodov drugačne rešitve sploh ne bo mogel sprejeti, če ne bo hotel ravnati v nasprotju z resolucijo, ki jo je sprejel na svojem predzadnjem zasedanju, v kateri je jasno obsodil madžarsko politiko kot povzročiteljico marsejskega atentata. Eden bo podal svoje poročilo na zasedanju sveta Društva narodov v petek ali v soboto, če bo dotlej svet opravil svoje delo glede italijansko-abesinskega spora. Razne delegacije že sedaj proučujejo njegove predloge. Eden sam je že imel daljše raz- z madžarskimi ukrepi za gibanja na Madžarskem govore z jugoslovenskim delegatom Foti-čem in madžarskim zunanjim ministrom Kanyo. Vrade držav Male antante ne bodo zahtevale, da bi se marsejska afera ponev-no obravnavala na kaki javni seji »veta Društva narodov, razen, če bi to ne bilo neobhodno potrebno, smatrajo pa, da odredbe madžarske vlad« za likvidacijo teroristične akcije na madžarskem ozermju nišo bile zadostne niti v skladu z obveznostmi, ki jih je Madžarska sprejela po resoluciji sveta Društva narodov. Jugo-slovenska vlada je pripravljala novo noto, ki jo je Fotič danes izročil generalnemu tajništvu Društva narodov, češkoslovaška in rumunska vlada ata tajništvu dostavili še dve posebni pismi, v katerih izražata svojo brezpogojno solidarnost z jugoslovensko noto. če bo svet Društva narodov v zaključni diskusiji o marsejakem atentatu sprejel sklepe, ki bodo v skladu z že sprejeto resoiuoijo, bo spor naglo likvidiran. V ostalem je to tudi v interesu Madžarske, ki jo vsaka afera pri sedanjih pogajanjih za srednje-evropski pakt In pripravah za rimsko konferenco silno ovira. kazati na delu, je še nerazčiščeno vprašanje. V javnosti se je doslej kljub njegovim demantijem verjelo, da Henleinova stranka ni nič drugega nego spretno maskiran hitlerjevski nacionalni socializem in da njena politična moč pomeni organizirano borbo nemške manjšine proti češkoslovaški državi. Vsekakor so merodajni praški krogi napram tej novi politični sili polni nezaupanja in oficiozni organ češkoslovaške vlade je na predvečer volitev Henleina in njegove tovariše energično izključeval od vsakega sodelovanja v demokraciji češkoslovaške države. Medtem je neposredno po volitvah g. Henlein v posebni brzojavki prezidentu republike podal lo-jalnostno izjavo ter izrazil svojo pripravljenost za pozitivno delo pri upravi države. V Pragi bodo pač čakali, da besedam sledijo tudi dejanja. Z volilnim porazom dosedanjih nemških strank se pa seveda nekoliko spreminja konstelacija tudi v samem parlamentu in se postavlja vprašanje bodoče večine. Poskušalo se bo pač, da se povrnejo v koalicijo na češki strani i obrtniška i Kramareva stranka, kar bi omogočilo, da se formira s pritegnitvijo dosedanjih nemških sodelavcev v parlamentu solidna večina, ki bo mogla uspešno nadaljevati plodonosno delo doseda- nje koalicije. Vodstvo te koalicije bo brez dvoma tudi v naprej ostalo v rokah najjačje češke skupine, Republikanske agrarne stranke, ki po svojih predstavnikih, pokojnem Švehli, Udržalu in sedaj Malypetru vodi češkoslovaško državo večino let njenega obstoja. Pomnite! 1.—11. junija VELESEJEM \y* " 9 Pregled domače produkcije Posebne razstave: Gasilska razstava Modna revija — gospodinjstvo. Salon avtomobilov Pohištvo Male živali Polovična voznina na železnici, pa- robrodih in avionih. Razstavišče obsega 40.000 kv. metrov va organizacija v čas razpuščene nemške nacionalno - socialistične stranke na Češkoslovaškem. List pravi dalje, da nimajo merodajni krogi v Pragi nobenega povoda, da bi bili zaradi tega uspeha vznemirjeni. Fronta sudetskih Nemcev je sedaj postala najmočnejša stranka nemške manjšine na Češkoslovaškem. Po mnenju lista bo ta organizacija vedno pripravljena na politiko sporazuma in sodelovanja. »Angriffc piše o isti stvari in smatra, da se vodja nemške sudetske fronte Henlein zdaj nahaja pred težkimi nalogami. Od njega pričakujejo, da bo zdaj pokazal smisel za realizem. Katoliška >Germania< ugotavlja, da je fronta sudetskih Nemcev prevzela vodilno vlogo ▼ nemški manjšini na Češkoslovaškem in da se njeno delo temeljito razlikuje od taktike starih strank. Naročnina znate meaečno Din 25.— - Za inozemstvo Din «0.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uuca b. Telefon 3122, 8123, 8124. 8125. 8126 Maribor, Gosposka ulica U. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica fitev. i. Telefon it 86. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Prvi glasovi praških listov Praga, 20. maja AA. Današnji listi pdše-Jo o včerajšnjih volitvah in soglašajo v tem, da se je nemška sttranka Konrada Henleina okrepila. »Lidove Noviny« pravijo med drugim, *ja so stranke sedanje vladne večine ohranile svoje dosedanje položaje. »Večer« tndd, da bo kmečka stranka še nadalje vodilna stranka. Novost bodočega parlamenta bodo štirje poslanci čeških fašistov. Henleinova stoanka je napredovala na račiun ostalih nemških strank. Francoski in angleški komentarji London, 20. maja. b. O češkoslovaških parlamentarnih volitvah piše »Manchester Guardian«, da je Češkoslovaška s temi volitvami ohranila svojo stabilnost. Volitve so bile pravilne in jih niso naredili. Izidi bodo ojačili stabilnost države. Tudi za evropski mir pomenijo volitve na Češkoslovaškem korak naprej. Pariz, 20. maja. AA. V zvezi z včerajšnjimi volitvami na Češkoslovaškem poroča Havas iz Prage: Merodajni krogi izjavljajo, da je vladni blok obdržal svoje položaje. Agrarna stranka je dobila isto število glasov, kakor pri prejšnjih volitvah. Nemške stranke pa, ki so bile dozdaj v vladni koaliciji, so izgubile znatno število svojih glasov v korist nemške tako zvane totalitatne stranke, ki jo vodi Henlein. Henlein Masaryku Senzacija po uspehu nemške nacionalistične fronte: Henleinova udanostna brzojavka prezidentu republike Praga, 20. maja. b. Predsednik republike Masaryk je prejel danes od predsednika najmočnejše nemške stranke Konrada Henleina brzojavko iz Asa, v kateri omenja velik volilni uspeh svoje stranke in poudarja, da bo skupno z ostalimi strankami tudi ona vršila vse svoje naloge po ustavni poti. V brzojavki izraža predsedniku vdanost in spoštovanje ter željo, da bi njegova skupina v harmoničnem sodelovanju z drugimi strankami v državi lahko čimveč storila za mir in konsolidacijo. Praga, 20. maja. g. Predsednik Sudet-sko-nemške domovinske fronte Henlein je poslal predsedniku Masaryku brzojavko, v kateri podaja državnemu poglavarju zase in za svoje sodelavce iz- javo lojalnosti. V brzojavki pravi med drugim: »Bodite prepričani, g. predsednik, da jaz sam čutim izid včerajšnjega volilnega dneva kot nalogo, za katere rešitev si bom v nasprotju z vsemi sumničenji strankinih nasprotnikov prizadeval samo na polju naše državne ustave. Trenutno me obvladuje samo ena misel, da bi zadostil zgodovinski odgovornosti, ki je bila meni in mojim sodelavcem naložena po usodi. Naj bi to volilno odločitev občutili tako tudi oni, ki imajo po ustavi in zgodovini kot naši partnerji enako odgovornost, kot prvi pogoj za zasi-guranje harmoničnega sožitja med narodi v naši državi.« Sestanek sveta DN Najbolj kočljiva zadeva, s katero se bo bavil svet DN, bo abesinsko-italijanski spor Ženeva, 20. maja. b. Dopoldne se je sestal svet Društva narodov k 86. zasedanju. Najvažnejše vprašanje, ki je na dnevnem redu sedanjega zasedanja sveta DN, je italijansko-abesinski spor. Sedanjemu zasedanju predseduje ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Pred javno sejo je bil kratek zaupen sestanek, na javni seji pa so bila na dnevnem redu begunska in kolonialna vprašanja ter proučevanje poročil odborov Društva narodov o gospodarskih in finančnih zadevah. Francoska vlada bo predložila odboru trinajstih, ki se je sestal na podlagi sklepa sveta Društva narodov v zvezi s komunikejem iz Strese, spomenico o sankcijah zoper nove kršitve mednarodnih pogodlo. Včeraj je imel angleški minister Eden razgovor o abesinsko-italijanskem sporu s španskim delegatom Madariago, ki bo naj-brže poročevalec o tem vprašanju. Danes so se razgovori nadaljevali z italijanskim delegatom baronom Aloisijem in z abe-sinskim poslanikom v Parizu. Po poročilu iz angleških krogov minister Eden še ni dobil iz Londona podrobnih navodil za ureditev tega vprašanja Vse kaže, da hoče Velika Britanija preprečiti poostritev spora. Razen rednega zasedanja bo tudi zasedanje izrednega odbora Društva narodov, ki ima sklepati o s.poru za Gran-Chaco. Svoj sklep bo odbor sporočil konferenci nevtralnih držav, ki bo v Buenos Airesu. Na današnji otvoritveni seji sveta Društva narodov še "niso razpravljali o abesin-skem vprašanju. Abesinija, ki jo v Ženevi zastopa pariški poslanik, skuša doseči, da bi svet Društva narodov obravnaval italijansko - abesinski spor kot celoto, dočim želi Italija, da bi se počakal izid preiskave razsodiščne komisije o incidentu pri Ualualu, preden bi se začeli reševati ostali problemi. Zdi se, da Anglija glede tega vprašanja ne stremi za nobenim sporazumom. Italija pa ne bo ugovarjala proti imenovanju obeh abesinskih članov razsodišča, ki sta francoske, odnosno ameriške narodnosti. Javna seja sveta Društva narodov je trajala približno eno uro. Mehiški poročevalec je predložil svetu poročilo o delu odbora za begunce, zastopnik Češkoslovaške pa je referiral o določitvi mej med belgijskim mandatom Ruanda - Uerundi in italijanskim delom Tanganike, bivše nemške kolonije v vzhodni Afriki. Končno je poročal poljski zastopnik o nedavno objavljenem komunikeju mešanega odbora za klirinška vprašanja in o zadnjih delih gospodarskega odbora. Predsednik Litvinov je nato sejo zaključil, sestanek prihodnje seje pa še ni določen. Kakor računajo, se svet pred sredo ne bo sestal ponovno. Zasedanje skupščine Društva narodov Ženeva, 20. maja. AA. Popoldne se je sestala skupščina Društva narodov, ki je bila sklicana na izredno zasedanje zaradi parag-vajsko-bolivij&kega spora. Otvoril jo je Litvinov kot predsednik sveta Društva narodov, ki je imel govor v epomin na pokojnega maršala Pilsudskega. Med drugim je poudaril, da se je Poljska po njegovi zaslugi- vrnila v veliko družino svobodnih narodov. Sledile so volitve predsedn ka skupščine in je bil izvoljen portugalski delegat de Vascon-cellos. Po pogrebu Pilsudskega Obnova normalnega političnega življenja — Pred sklicanjem izrednega zasedanja parlamenta Varšava, 20. maja AA. V parlameitarni organizaciji tako imenovanega vladnega bloka, ki ga je ustanovil pokojni maršal Pilsudski, dokončujejo redakcijo novega volilnega zakona. Mislijo, da bo predsednik repubMke še ta teden sklical parlament na izredno zasedanje in da bodo takrat »prejeli novi volilni zakon. Vladni list »Czas« piše, da so po maršalovi smrti postala nemogoča obračunavanja med političnimi strankami. Veliki zgodovinski trenutki so vedno našli poljski narod enoten, poljsko prebivalstvo pa se bo tudi to pot pokazalo zrelo in patriots-ko. Potrebno je, da vsakdo v tem za Poljsko tako velikem trenutku zavzame pravilno stališče, da se dokonča delo velikega pokoJnika- »Iluatrovaač Kurier Codizieni« pravi med drugim: Maršal je zapustil svojemu narodni načela, s katerimi se bo mogoče boriti z uspehom proti sedanjr.m in bodočim težkočam. Nova ustava otvarja državi in njeni vladi najširše možnosti v tem pojdita. Vojska, ki jo je ustvaril pokojni maršal, pa ie krepko jamstvo bodoče var-»«wti. S tem nam je zapustil okvir, ki ga moramo izpolniti s svojim n en m ornim in jsUvfcntre delom. Povratek Lavala v Pariz Pariz. 20. maja. w. Zunanji minister Laval je malo pred 11. prisj>el v Pariz, kjer so ga na kolodvoru sprejeli poslaniki držav vzhodne in srednje Kvrop« ter zastopnika predsednika republike ln minWn**«s prodMfUnika. Dr. Joža Bohinjec: predsednik Narodne protituberknlozne lige: Dolžnost naroda v protituberkulozni borbi Mi smo ena zadnjih držav, ki je sistematično organizirala borbo proti jetiki. In še sedaj smo s to organizacijo šele skromno pričeli. Marsikje drugod je bila mreža protituberkuloznih organizacij najrazličnejših oblik gosto razpletena že davno pred vojno, Avstrija pa je v tem prizadevanju mogla pokazati le prav skromne začetke. Zato je razumljivo, da mi v novo državo nismo prinesli mnogo smisla in razumevanja za ta problem ljudske zdravstvene politike. Morali smo tudi na polju organiziranja skrbstva za ljudsko zdravje orati ledino in se boriti z vsemi začetnimi težkočami, ki jih prinaša zlasti zasebno delo na polju zdravstvene prosvete in skrbstva. Jetika je v vseh ozirih čudno svojevrstna bolezen. Ona je predvsem skrita in zahrbtna bolezen, ki se pojavlja v stotero izrazitih in mani izrazitih oblikah, včasi s hitrim, včasi pa tudi z dolgotrajajočim procesom uničevanja organizma. Jetika je med boleznimi najbolj razširjena in pobere relativno največ žrtev. Njeno zdravljenje je dolgotrajno, zahteva mnogo sa-mozatajevanja in potrpljenja bolnika, zdravnika in tudi svojcev. Vse to povzroča mnogo velikih materielnih žrtev. Jetika je nalezljiva bolezen, ki se zlasti šopiri v domovih bede in revščine vrikrade se pa nepričakovano in neusmiljeno tudi tja, kjer je blagostanje doma. Vse te okoliščine dajejo jetiki obeležje izrazito ljudske in socialne ' bolezni, katere ne more zdraviti samo zdravnik, temveč je potrebno koncentrično, sistematično in vztrajno sodelovanje najrazličnejših činiteljev, ako hočemo razdejanje jetike zajeziti in iz narodnega organizma iztisniti razjedajoče bacile. Za boj zoper jetiko je potrebna posebna organizacija, posebna bojna oprema.' Kjerkoli imajo v tem ozira dolgoletne bogate izkušnje, povsod je prodrlo prepričanje, da mora v borbi zoper jetiko imeti vodilno in odločujočo vlogo zasebna inciati-va, in to zato, ker more samo zasebna delavnost, ki je prožeta ljubezni in požrtvovalne vdanosti do stvari, k sodelovanju pritegniti najširše ljudske vrste. V borbi zoper jetiko mora namreč sodelovati ves narod, bogataš in revež, ročni in duševni delavec, skratka vsi, ki spoznavajo, da moramo bodočnost naroda graditi tudi na temelje močnega telesnega zdravja. Ako kje, potem nedvomno v borbi zoper jetiko odpove suhoparna državna birokracija, ki je v svojem neodgovornem kolektivizmu brez duše in srca. Vse države se zato zavedajo, da mora in more borbo zoper jetiko uspešno voditi le zasebna iniciativa, sloneča na močni skali dobre volje celote in poedincev ter podkrepljena od neomejene simpatije vsega naroda. Država in javne korporacije pa so dolžne, da temu ljudskemu gibanju nudijo vsestransko moralno in materialno pomoč. Na ta način delujejo v vseh kulturnih državah proti-tuberkulozne lige z močnimi centralami in z nebroj krajevnih lig v ozki povezanosti z dispanzerji, ki so raztreseni po vseh mestih in vaseh države, kakor lepe rože po puščavi ljudskega zdravja. Vemo, da protituberkulozni borbi služi vse, kar utrjuje odporno silo posameznika. Zato borba zoper tuberkulozo ceni telovadna in športna uveljavljenja, ceni vsa socialno-politična stremljenja po zboljšanju življenjskih pogojev posameznika in celote. Posebno so protituberkulozni borbi pri srcu mladinsko-skrbstvene organizacije, ker je znano, da je mlad organizem nevarnostim jetike najbolj izpostavljen. Toda gotovo je eno: vse to so vojne priprave in naprave v zaledju, spredaj, v neposredni borbi pa morajo stati protituber-kulozne lige s svojimi dispanzerji, ki so poljske straže in izvidnice, postavljene daleč v ozemlje sovražnika. Važnost lig in dispanzerjev je zato v tej težki in nacornt borbi neprecenljiva. V dravski banovini dobiva protituberku-lozna borba zadnja leta bolj izrazite in konkretne oblike. Lanskoletni protituberkulozni kongres v Ljubljani je boju proti i etiki dal mnogo svežih pobud in mnogo moralnega orožja. Tudi v materielnem pogledu se ligam obetajo od tega časa boljši dnevi, ker je beseda »tuberkuloza« zlasti tudi v proračunih javnih korporacij dobila svoje, dasi zaenkrat še skromno mesto. Uveljavljanje Narodne protituberkulozne lige in njenih krajevih lig je iz dneva v dan koristnejše. To delo se kaže zlasti v delu protituberkuloznih dispanzerjev v Ljubljani, v Trbovljah, na Jesenicah in v Kranju. Seveda, to je vse premalo... V vsakem srezu mora poslovati dispanzer, ako z borbo zoper tuberkulozo mislimo resno in ako se resno zavedamo dejstva, da jetika nevarno stika tudi po naših lepih vaseh. V vsaki občini mora delovati krajevna liga. Ljudstvo samo se važnosti te tihe organizacije, ki ne more z manifestacijami na ulice, premalo zaveda. Vendar liga čim dalje bolj prodira v predmest-ia, v vasi in kakor angel varuh krili nad šolskimi klopmi, nad nežnimi telesci našega rodu. Protituberkulozni teden hoče vzbuditi vest in ljubezen do sočloveka, ki v bolezni trpi. Samo eno kratko minuto posvetimo velikosti in resnosti problema jetike, ki zlasti v revnem slovenskem in jugoslo-venskem narodu igra tako žalostno vlogo! Samo eno minuto posvetimo potrebam borbe zoper jetiko in morda bomo spoznali, da smo do danes mnogo grešili, ker borbe zoper jetiko nismo hoteli prištevati k najizrazitejšim našim socialnim m kulturnim potrebam. Protituberkulozna liga, ki vrši eno najvažnejših zdravstveih služb v narodu, nima do danes prijateljev, nima dobrotnikov, ki bi se v svojem dobrem srcu spomnili poslanstva naše borbe zoper jetiko. Vloge lige za podpore najdejo manj odziva, kakor nabiralne pole za potrebe vinskih trgatev. Kcgljaški klubi imajo s podporniki in dobrotniki več sreče. Ne smemo pa dopustiti, da bi se tudi v tem zadržanju kulturnega naroda pokazali kvarni učinki povojnega mrzlega cinizma! Protituberkulozni teden ima namen, da to-le pove: narod je dolžan sebi in svojim potomcem, da je kakor enota ves organiziran v borbi zoper jetiko; tej borbi morata narod poedinec nuditi ne samo moralno, temveč tudi vso gmotno pomoč. Hotenje protituberkuloznega tedna moramo spremljati z ljubeznijo in z zavestjo, da bo tudi v borbi zoper jetiko zmagal le tisti, ki gradi na sile svoje samopomoči. Blagoslov božji naj spremlja zato stremljenja in hoten ia. ki se bodo izraževala v našem s!ovenskr-n nrotituberkulosmem tednu! Pospešeno oboroževanje Abesinije Zaradi italijanskih vojaških priprav se je pričela tudi Abesinija naglo oboroževati London, 20. maja. k. V Abesinijo prihajajo po džibutski železnici vedno nove pošiljatve orožja in streliva. Samo v poslednjem tednu so pripeljali do Adena in nato v Džibuti 176 ton streljiva, 91 ton kemičnih tvarin ter 2.5 ton plina in bakterij. Ves material so poslali iz Evrope z nemškimi, angleškimi in nizozemskimi par-niki. Poleg tega so pričeli emisarji abesin-skih poslaništev v posameznih evropskih državah najemati tudi strokovno izvežba-ne ljudi, predvsem letalce, letalske mehanike, topovske in druge monterje. Politični krogi zatrjujejo, da so te intenzivne vojaške priprave izključno defenzivnega značaja, ker so italijanski vojaški transporti zavzeli tak obseg, da spopada že ni mogoče več preprečiti. V tem smislu se mora tolmačiti tud izjava abesinskega zunanjega ministra poročevalcu lista »Sun-day Times«, v kateri je med drugim naglasih Italija je zbrala 90.000 mož in 1000 letal na naših mejah. Neprestano prihajajo novi transporti čet, tako da se njihova vojska v vzhodni Afriki pomnoži vsak mesec najmanj za 10.000 mož. Glede na to nt mogoče verjeti, da so znana gesla italijanske vlade, s katerimi je pričela svojo akcijo proti Abesiniji, res gesla miru. Le Društvo narodov more še uspešno intervenirati, da se popravi položaj, ki je že tako napet, da je vojna skoraj neizogibna. Kakor znano, je Italija pred kratkim imenovala svoja dva zastopnika za pogajanja z Abesinijo v smislu prijateljskega pakta med obema državama iz 1. 1928. Italijanski poslanik v Addi6 Abebi je pozval abesinsko vlado, naj tudi ona imenuje dva svoja zastopnika v mešano arbitražno komisijo. Abesinska vlada je nato imenovala za svoja zastopnika frncosikeg profesorja Lapradellea in ameriškega pravnika Pittmana Benjamina Potterja. Tako francoska kakor ameriška vlada sta izjavili, da ju abesinska vlada o imenovanju obeh pravnikov-strokovnjakov za svoja zastopnika ni konzultirala, kljub temu pa iu italijanska vlada noče priznati, temveč zahteva, da morata biti oba abesinska člana mešane arbitražne komisiie abesinska državljana. Poroka danskega prestolonaslednika Stockholm, 20. maja. AA. Včeraj je prispel semkaj danski prestolonaslednik Fre-derik, ki se bo prihodnji petek poročil s princeso Ingrido švedsko. Zaročenca sta se udeležila službe božje v dvorni kapeli, nato pa sta na dvoru sprejela mnogoštevilne delegacije, ki so jima čestitale in jima prinesle poročne darove. Odhod poljskega poslanika Beograd, 20. maja AA. Poljski poslanik na našem dvoru g. Schwarzburg-Glinther bo odpotoval iz Beograda v četrtek 23. t. m. ob 22.05. Odlični gosti v Splitu Split, 20. maja n. V luko je priplula francoska ladja »Alphe«, ki je last žene pokojnega kralja parfumov Cotyja, Jeanet-te Cormarean sedanja soproga rumunske-ga konzula v Cherbourgu. Z isto jahto sta se pripeljaia v Split tudi češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski in direktor francoskega lista »Figaro« Lucien Romier. Avstrijski zunanji minister v Pragi Praga, 20. maja. b. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg je danes prispel v Prago in obiskal češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, s katerim je več ur razpravljal o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki so važna glede na nujne priprave za rimsko konferenco. Razgovor je potekel v prijateljskem duhu in je pokazal, da sta oba ministra glede ciljev za politično in gospodarsko pomirje-nje srednje Evrope enotnega naziranja. Tudi Titulescu pofde v Moskvo Pariz, 20. maja AA. >Daily Telegraph« je objavil vest iz Moskve, da bo za dr. Benešem tudi rumunski zunarji minister Titulescu posetil Moskvo. Zaključitev radiološkega kongresa Beograd, 20 maja p. Danes so bile končane razprave jugoslovenskpga radiološkega kongresa. Zadnji trije dnevi so bili posvečeni znanstvenim referatom. Med drugimi je referiraJ tudi dr. Holeva iz Brežic o zdravljenju oteklin. Delo Glavnega volilnega odbora se bliža koncu Beograd, 20. maja. p. Jutri dopoldne bo pričel v Narodni skupščini svoje delo pl-e num glavnega volilnega odibora, ker je delo v sekcijah že končano. Verjetno je, da bo plenum dovršil svoje delo do četrtka, nakar bo predložil svoje poročilo predsedstvu Narodne skupščine ter istočasno proglasil izvoljene poslance in jim izdal pooblastila. Slovo Paul-Boncourja Beograd, 20. maja. AA. Snoči ob 20. je odpotoval iz Beograda Paul-Boncour, bivši predsednik francoske vlade. Na postaji se je od njega poslovil predsednik vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Pri slovesu so bili navzočni tudi francoski poslanik grof Robert Dampierre, pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Martinac, šef Centralnega pres-biroja Djurovič, šef kabineta g. Jevtiča Ladislav Markovič in tajnik zunanjega ministrstva Dragutin Protič. Kako dvigniti cene kmetskim pridelkom Beograd, 20. maja. AA. Odbor kmetij; skega ministrstva, ki proučuje, kako naj bi se dvignile cene kmetijskih pridelkov, je na svoji današnji seji pri proučitvi koruznega vprašanja ugotovil, da sedanji način intervencije Prizada ne ustreza splošnim interesom gospodarstva, ker so ti ukrepi le trenutnega pomena in brez pravega pravca, bodisi teritorialno, bodisi vremensko .in da se teh delovnih metod lahko posluži samo ožji krog dobro poučenih ljudi. Pridelovalci in gospodarstvo bi imeli od te intervencije koristi le tedaj, če se presežek preferenciala uporabi za nakup zalog po cenah, ki odgovarjajo izvozni pariteti v sosednjih podunavskih potrošnih državah. Zato je odbor mnenja, naj bi bil izvoz dovoljen vsem, dodeljevanje prima pa naj opravlja posebna centralna ustanova iz prizadetih ustanov in poedincev. Prizadova vloga pa naj bi bila regulativno konkurenčnega značaja. Glede oljnih semenic je odbor ugotovil, da je najbolj pereče vprašanje njihovega odkupa. Zaradi propagande te kulture se bo naša država že letos približala količinam, ki so potrebne za domačo predelavo. Zimska repa je že pred žetvijo in vse kaže, da bo pridelek zelo obilen rn dober in da bo prišla nova repa na naš trg že v dveh tednih. Ker pa so na mednarodnih tržiščih za to blago zelo nizke cene, je nevarnost, da bo industrija krila svojo potrebo s cenenimi surovinami iz sosednjih držav, seve na škodo naših domačih pridelovalcev. To bi povzročilo več desetin milijonov škode vsem našim pridelovalcem in bi bila ta škoda še večja zaradi tega, ker bi se pridelovanje teh semenic v bodočnosti kompromitiralo. Na podlagi tega je odbor mnenja, da je treba vprašanje cen tega blaga na domačih tržiščih urediti takoj s primernimi ukrepi, kar bi bilo mogoče doseči s sporazumom med pridelovalci in vodilno industrijo, oziroma z ustanovitvijo potrebne zveze pridelovalcev. Vsako zavlačevanje te ureditve bi povzročilo ogromno izgubo. Ta bi se pokazala efektivno s padcem cen na tržišču in pa moralno, ker bi ogražalo nadaljnji razvoj te kulture in s tem neobhodno preorientacijo naše kmetijske proizvodnje. Še najboljša zaščitna mera za to našo domačo novo kmetijsko panogo bi bila ta, da se po možnosti odredi uvozna carina aH kakšna primerna pristojbina za tuje blago. ProcesVošijeku Osijek, 20. maja. n. Davi ob 8. se je nadaljeval proces proti dr. Griginu in tovarišem. Danes se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki jih obtožuje obtožnica v svojem dragem poglavju. Ves dan je bil danes zasliševa nobtoženi Zivanovič, ki je vztrajno tajil, da bi bil karkoli zakrivil. Pogajanja s ČSR o zaključitvf socialno - politične konvencije Beograd, 20. maja AA. Davi je prispela v Beograd češkoslovaška delegacija, ki se bo pogajala z našo vlado o zaključitvi če-škoslovaško-jugoslovenske pogodbe o socialnem zavarovanju. Delegacijo vodi načelnik ministrstva za socialno politiko dr. Jan Brablec, njeni člani pa so svetnik zunanjega ministrstva dr. Jaroslav Novak, svetnik ministrstva za socialno politiko dr. Viktor Hofman, svetnik ministrstva za socialno politiko dr. Jan Fischer in ravnatelj splošnega pokojninskega zavoda v Pragi dr. Josip Lipet Pogajanja bodo trajala več dni. Iz šolske službe Beograd, 20. maja p. V 5. položajno skupino so napredovali učiteljica Franja Logar v Laporju, srez Maribor - desni breg, učitelj Fran Podplatnik pri Sv. Tomažu in učitelj Miroslav Praprotnik v Homcu, doslej vsi v 6. položajni skupini. Izpremembe v bolgarski diplomaciji Sofija, 20. maja p. V bolgarski diplomaciji so izvršene večje izpremembe. Za generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan publicist Nikola Nikolajev, za poslanika v Moskvi pa dosedanji stalni delegat pri Društvu narodov Antonov, dočim je dosedanji poslanik v Moskvi Mihalčev odpoklican. Dosedanji šef protokola Stoilov je imenovan za poslanika v Budimpešti, za šefa protokola pa je imenovan Hristov Knev. Za odpravnika poslov v Varšavi je imenovan Sava Kirov. 501etnica smrti Viktorja Hugoja Pariz, 20. maja AA. Dne 22. t. m. bodo proslavili 501etnico smrti pesnika Viktorja Hugoja. Ta dan bo odšel predsednik republike Lebrun v Pantheon in se poklonil pred grobom velikega pesnika. Dne 1. junija, na dan, ko so Hugoja pred 50 leti slovesno pokopali, bo svečanost pred Slavolokom zmage, potem pa bo še cela vrsta svečanosti, ki bodo trajale nad mesec dni. Včeraj je bila spominska svečanost za šolsko mladino v Trocaderoju, danes pa so v Narodni knjižnici odprli razstavo rokopisov in gravur ter del Viktorja Hugoja. Polkovnik Lawrence mrtev V Londonu je umrl legendarni angleški polkovnik Lawrence, ki je napravil med svetovno vojno neštete usluge antantinim vojskam London, 20. maja d. Včeraj ob 8. zjutraj je umrl polkovuik Lawrence, ki je med svetovno vojno izvršil nešteto uslug an-tantmim vojnim silam. Njegova največja zasluga je biie ustanovitev svetovno znane angleške vojaške poročevalske s4užbe »Inteligence Service«. Ta urad je Angležem "pripomogel, da s«o z uspehom nastopili proti nemški podmorniški vojni, ker se je agentom »Inteligence Service a« posrečilo, da so dobiM v roke tajno knjigo nemške adimiralitete, na podlagi katere so Lahko rešili vsa radnjiska povelja, namenjena podmornicam. Njegova zasJiuga je tudi bila, da so 6e arabska plemena adružila v kraljevino Irak. Polkovnik Lawrence je umb Savi, mimo Cajhnovega jeza, na lancovški most. Naša dolina bi od tega imela bore malo in tudi dragi kraji nič prida, kajti od lan-covsikega mosta je izredno hud vzpon v Radovljico, še hujši pa v dolino Lipnice. Vse ugodnejši in res velikega gospodarskega pomena bi bil drugi načrt ki bi prihranil hude vzpone. Ker je med Bd-edoen in Radovljico že itak dobra zveza, velika cesta, ki vodi čez Lesce in je tudi krajša kakor bi bila novo projektirana, ob Savi, Radovljica ne pride to pot v pošterv. Dolino Lipnice pa se z Ribnkn, odnosno Bledom, lahko zveže z majhnim vzponom. Cesta bi šla čez ribnslki most v vznožju predhribovja Jelovice na lancovško planoto in bi prišla za lancovsko cerkvijo, pod Pustim gradom, na sresko cesto, ki veže Radovljico preko Liipnic in Kamne gorice s Podnartom. Ta nova zveza bi bila z majhnim vzponom doLga le kake 3 km (Ribno—Lancovo), dočim je po prvem načrtu hud vzpon in je dolžina od Rrbnega do točke, kjer bi se stekali cesti po prejšnjem načrtu, Ribno-Lancovo, celih 7 km. S tem bi bila dosežena idealna zveza Bled—Podnart ki bi bila dokaj bližja, kakor je sedanja. Če se pa hoče zadevo urediti popolnoma in prinesti v del Goresnj-ske novo življenje, bo k temu pomagal ta-di kranjski srez z že dolgo projektirano »obsavsko cesto«. Ta bi šla iz Gašteja nad Kranjem, čez Gorenjo Savo na Resnico, — ta cesta danes že delno obstoja — in is Besnice po romantičnem delu savske doline v Podnart. Podaljšek iz Besnice do Podnarta pa spet ni daljši kakor kakih 6 km. Da se doseže idealna zveza med Bledom in Kranjem skozi dosedaj slabo zvezane, deloma sploh še ločene kraje, bi bilo treba komaj devet km nove ceste. S tem bi bila razbremenjena državna cesta in oživljena stranska dolina. Pa ne samo s tujsko prometnega vidika, toefi v krajevnih interesih bi bila omenjena zveza izredno važna. Če hoče danes kdo iz Lipniške doline, kjer imamo vse polno vasi, v Kranj, mora najprej čez Savo, čez strme Gob ovce, skozi Podlbrezje in spet čez dolino Bistrice. Pričakujemo, da se bodo vsi tisti, ki jim je pri srcu procvit naše lepe Gorenjske, zavzeli za to važno zadevščmo. V prvi vroti pa seveda naša poslanca iz radovljiškega in kranjskega sreza in gospod ban. ki je velik prijatelj naše doline. M > . t Kupujte domače blago: Smrtna posledica nesreče Sv. Urban pri■ Ptuju, 20. maja Pred dobrim tednom se je popeljal posestnik, gostilničar in mesar Čeh Jožef iz Ločiča, občina Sv. Urban, z bratom v svoj vinograd. Na povratku pa sta se jima »plašila konja in voz se je prevrnil v jarek. Zaradi padca je Čeh od tistega časa čutil notranje bolečine, vendar je ostal v domači zdravniški oskrbi. Ko je bil v četrtek zaposljen pri klanju teleta, mu je zdajci postalo slabo in že nekaj minut zatem je izdihnil. Zadela ga jc srčna kap. Blag mu spomin, preostalim naše sežalje! Vlomilci so vzeli krčmarje na piko Ljubljana, 20. maja Kakor kaže policijska kronika v zadnjem času, so se številni profesionalni in priložnostni tatovi očitno odločili, da posvetijo vso najskiknejšo pozornost ljubljanskim gostilničarjem in njihovemu imetju. Tako je bilo v noči na pretekli četrtek vlomljeno pri Kajfežu v Florjanski ulici in z vlomilcem je izginilo okrog 3000 Din gotovine in nekaj zlatnine, gostilničar Nikola Nikolič na Miklošičevi cesti nasproti frančiškanske cerkve pa je imel pretekli teden kar dvakrat zapored tatinske obiske. Najprej je nekdo v sredo "drl v njegovo stanovanje in odnesel zlato uro, zlato verižico in še par čevliev na Škodo Nikoličevega kletarja, v petek pa se je Oigl asi I še enkrat in ukradel gostilničarju samokres in nekaj drobiža, tako da so imeli Nikoličevi okrog 3000 Din Škode. Ko ie bil tat drugič na obisku, pa ni imel sreče. Pri odhodu iz stanovanja ga je bil namreč zapazil domači hišnik, in ko ga je nato v Frančiškanski ulici ujel, je tatič, v katerem so na policiji spoznali svojega starega znanca 321etnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Alfonza Kra-"a skesano vse no vrsti priznal Verižico in čevlie ie nrod^1 nekemu kmetu na ^r-varskem trgu pri Sv. Jakobu, uro' pa je skril pod neto barako na Hribarjevem nabrežju. Tam jo je policija v resnici našla. Podobne sreče je bil deležen tudi nočni Kajfežev gost, ki ga je stražnik pobral na cesti takoj prvi večer po dejanju. Gre za 261etnega bivšega zidarskega delavca Jožeta Skoka iz Bočne pri Gornjem gradu, ki je prav tako že star znanec našega kriminala. Ko so ga preiskali, so našli pri njem le še malo Kajfeževega plena. Skok je takoj zjutraj po vlomu zbral veselo družbo prijateljev, se s taksijem odpeljal pod Šmarno goro in veselo preživel dan. V teku preiskave je policija našla pri njem tudi žensko zapestno uro znamke Medina, opremljeno z usnjatim pasom, ki jo je Skok dan pred vlomom nekomu ukrad -1. Eventualni lastnik naj se ziglasi na policiji. Nagrajena poštenost Zagreb, 20. maja n. V Zagreb je prispel iz Pariza neki Oliver Blanchet. Snoči je trii v kavarni. Ko je prišel zvečer v hotel, je opazil, da mu je izginila listnica s 14.000 franki, 3.500 drahmami in 2.500 rumunski-mi leji. Odpravil se je takoj na policijo, tu pa so ga iznenadili, ker je lastnik kavarne že prijavil, da je njegova služkinja našla pod kavarniško mizo listnico z denarjem vred. Služkinja Marija Trontičeva je dobila za svoje poštenje primerno nagrado. Vremenska nanoved Vremensko stanje 20. t. m.: Hladna depresija nad Atlantskim oceanom in nad Finsko, visok pritisk drugod, dež na za-padu in severu. — V Jugoslaviji je temperatura padla na severu, dvignila se je na jugu. Minimum Ljubljana 2, maksimum Ercegnovi 23. Novosadska vremenska napoved za torek: Vedro na severu in zapadu, na Jugovzhodu možne nevihte. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, ponekod morda veuro, vsekakor bolj stalno vreme. Dunajska vremenska napoved ca torek: Precej jasno vreme; lepo vreme pa še ni sigurno. Naši kraji fn ljudje Pri maši-zadušnici za maršalom Pilsudskim v beograjski katoliški cerkvi. V prvih sedežih levo gg. predsednik vlade Jevtič, vojni minister general Peter Zivkovic, zastopnik Nj. Vel. kralja general Čolak-Antic, za njim poljski poslanik g. Schwarz-burg-Giinther, člani vlade, diplomati in delegati. Akadetniki-pevc! doma Zadovoljni pripovedujejo o uspehu in lepih vtisih Ljubljana, 20. maja Davi ob pol 2. se je APZ po odlično izvršeni kulturni in narodni nalogi vrnil iz Beograda. Pogovarjali smo se z akademiki, ki so strnili svoje lepe vtise in doživljaje v naslednje stavke: Dosedanji uspehi APZ so bili pač dovolj močna pobuda, da ponesemo svojo pesem tudi v prestolnico. To smo v polni meri častno izvršili. France Marolt je povedel svojih 60 mladcev, navdušenih za lepo petje. Odrinili smo pretekli ponedeljek. V torek zjutraj nas je na prestolniškem kolodvoru sprejel poleg številnih beograjskih prijateljev tudi naš predsednik jurist Lipovec, ki je že več dni pred nami bival v Beogradu in ukrenil priprave za koncert. Takoj smo se podali v Študentski dom, kjer smo potem bili ves čas na hrani in stanovanju. Dom je velikanska, moderno zidana zgradba, ki jo je Viteški kralj poklonil jugoslovenski omladini. Ostala bo trajen spomenik res iskrene ljubezni in naklonjenosti Viteškega kralja do visokošolcev. Trinadstropna palača ima prostora za MX) akademikov, ki so zbrani iz vseh delov države, med njimi lepo število naših fantov. Imajo v domu dovolj udobnosti. S širokih hodnikov je dostop v sobe, v vsaki bivata po dva študenta. Seveda vlada vzorna snaga v umivalnicah, na hodnikih in stopnjiščih, še posebno pa v velikanski jedilnici, ki služi obenem kot dvorana za prireditve in proslave. Hrana zjutraj, opoldne in zvečer je obilna in tečna. Po polnoči ugasne luč v vseh sobah, razsvetljava ostane le še na hodnikih in stopnjiščih. Ob 1. popolnoči pa zapro dveri in noben zapoznelec ne more več v dom. Akademiki plačujejo po 350 do 600 Din mesečno, pač v razmerju z neposrednim davkom svojih staršev. V sredo dopoldne je pokroviteljica našega zbora Nj. Vel. kraljica Marija sprejela na Dedi n ju šestčlansko deputacijo. Zelo se je zanimala za zborovo delo in načrte, še zlasti je vprašala, če je zbor že nastopil v inozemstvu. Pohvalila je, da smo prišli v Beograd. K sklepu je povabila zbor za nastop na Bledu. Naš predsednik je poklonil Nj. Vel. kraljici društveni znak in toplo se je zahvalila. Zvečer koncert: APZ je nastopil v Ko-larčevi dvorani in je briljantno odpel svoj znani program slovenskih narodnih pesmi. Dvorana, ki šteje 1200 sedežev, je bila do zadnjega prostora zasedena. Občinstvo, slovensko kakor srbsko, je z vidnim velikim zanimanjem spremljalo naše pesmi in se je kmalu navdušilo. Z dolgotrajnim odobravanjem je nagradilo naše petje. Še posebno priznane so bile: »Vojaška«, »Poj-dem v Rute«, »Lepa Vida« ob sodelovanju gdč. Mezetove, »Ribničan« in »Vinski brat«. Seveda so bili pri koncertu tudi beograjski glasbeniki in kritiki, ki so posvetili našemu zboru že pred koncertom v časopisju simpatične članke. Zelo laskavo kritiko o koncertu je potem napisal odlični beograjski glasbenik dr. Milojevic, ki poudarja med drugim: »APZ iz Ljubljane je jedno pevačko telo o kome se sa respektom mora govoriti.« Hvali predvsem prve tenoriste in druge base. Zelo pohvalno se izraža tudi o izvajanju srbskih ko-mitskih pesmi, ki jih je zbor odlično odpel. A da kratko zaključimo: APZ je vsekakor zapustil v Beogradu najugodnejši vtis. V četrtek potem na Oplenac. Zjutraj smo se odpeljali z vlakom v Mladenovac, od tod so nas prepeljali trije vojaški avtobusi v 26 km oddaljeno Topolo. Veličastna cerkev je napravila na vse nas neizbrisen vtis. Po ogledu zadužbine, kjer smo kolikor moč natančno ogledali prekrasne mozaike, smo odšli v kripto. Ob grobu Viteškega kralja je zbor ubrano zapel večno lepo žalostinko »Blagor mu«. Potem smo še postali zgoraj v cerkvi in zapeli Mendelsohnovo »Beati mortui«. Izpred cerkve se nismo mogli nagledati lepot širne Sumadije. A čas je bil le skopo odmerjen. V Beogradu smo morali ogledati še neštete beograjske zanimivosti, saj je bilo poskrbljeno, da kratke dneve čim izdatneje izkoristimo. Tako smo si ogledali stari dvor, observatorij, kartografski zavod, etnografski muzej. V načrtu so bili Meth Zemun, Pančevo. Dedinje. Ostaft smo v Beogradu do nedelje, da se na prijazno povabilo udeležimo velike svečanosti z razvitjem prapora Študentskega doma, ki ga je poklonil in mu kumovai Nj. Vis. knez Pavle. Zapeli smo tudi tu nekaj pesmi. To je bil najlepši zaključek nar šega bivanja v prestolnici. Podporno društvo na ljubljanski univerzi ustanovljeno Ljubljana, 20. maja Letošnjo zimo so vsa akademska društva na ljubljanski univerzi složno ustanovila akcijo za pomoč revnim akademikom. Akcija je letos od januarja do maja zbrala krog 25.000 Din, s čimer je vsaj nekoliko odpomogla bedi med akademiki. Namesto akcije, ki ni bila pravno organizirana, se je zdaj ustanovilo Jugoslovensko akademsko podporno društvo, katerega člani so po določbah univerzitetne uredbe vsa strokovna in kulturna akademska društva na ljubljanski univerzi. Složnost, ki so jo vse skupine akademikov pokazale v akciji za pomoč revnim akademikom, se je tudi na ustanovnem občnem zboru Jug. akad. podpornega društva manifestirala s tem, da je bila vložena ena sama lista odbornikov. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen g. univ. prof. Kral, za predsednika nadzornega odbora g. univ. prof. dr. Polec, ostali odborniki so akademiki. Zastopstvo članov profesorskega zbora v odboru jamči za nepristransko razdeljevanje podpor. Pokroviteljstvo Jug. akad podpornega društva sta prevzela gg. ban dr. Puc in rektor dr. Samec. KAVA HA G užitek brei nevarnosti 14 dni pogrešana Podrobnosti o tragediji obupane Antonije Švabove Tržič, 20. maja Danes je poteklo 14 let, odkar je odšla neznano kam zdoma 431etna bivša delavka na žagi barona Borna, Antonija Švabo-va z Mlake, mati šestero nepreskrbljenih otrok, in so ostala doslej vsa poizvedovanja za njo zaman. Baron Born, čigar vele-posestvo enako težko občuti krizo, na svetovnem lesnem tržišču kakor vsa druga naša podobna podjetja, je pred tremi tedni odpustil 25 delavcev na svoji žagi. Med njimi je bila tudi Antonija Švabova, ki je bila z manjšimi presledki zaposlena pri Bornovih podjetjih 16 let. Odpust iz službe je ženo. ki je bila že od nekdaj nad običajno mero občutljiva za žalitve sveta okrog sebe, vrgel povsem iz ravnovesja in teden dni je hodila okrog vsa grenko za-grebena sama vase ter se je še z domačimi izogibala srečanja, kolikor ga je mogla. V ponedeljek 6. maja je malo po 6. uri zjutraj odšel njen mož France, ki je prav tako uslužben pri Bornu, na delo. Ko je odhajal z doma, je bila žena še v postelji. Na žagi mu je delovodja sporočil, naj gre rajši domov in naj pride delat zvečer. Ko se je vrnil ni žene več našel doma. Ne da bi se bila poslovila od otrok, je odšla v svoji boljši obleki ter je vzela s seboj samo svojo službeno in delavsko knjižico, izdano še na njeno dekliško ime Antonije Avsenek. Izprva so menili doma, da je odšla najbrž samo h kakšnim sorodnikom v okolici. Da bi mogla napraviti najhujše, jim še na misel ni prišlo, saj je ona sama večkrat zagotavljala, kadar je beseda nanesla na pogovor o samomorih, da kaj takšnega nikoli ne bi mogla napraviti. A ko je le tudi naslednji dan še ni bilo od nikoder, je njen mož obvestil žandarme-rijo. Iz Tržiča so bile takoj obveščene tudi ostale orožniške postaje, a doslej je bilo še vse iskanje zaman. Kakor so poizvedbe dognale, se je Antonija Švabova pred 14 dnevi napotila z doma čez Kovor proti Brez jam, tu pa je zmanjkala vsaka nadaljnja sled V Tržiču, ki je znan po svoji katoliški strogo-rednosti, se je v zadnjih letih že nekajkrat zgodilo, da so žene, ki so obupale nad življenjem, odšle najprej k Mariji Pomagaj na Brezje, da si pred podobo Matere Božje očistijo dušo, nato pa so se pri Otočah vrgle v Savo. Zavoljo tega je tudi o Švabovi ljudski glas takoj sklenil, da je šla to pot. Tako so tržiški orožniki zaprosili predvsem orožniške postaje ob Savi, naj iščejo za ženskim truplom v vodi, in čez nekaj dni je v resnici prišlo Obvestilo iz Kranja, da so pod Drulovko v strugi, ki si je tu izsekala pot globoko pod skalnatimi bregovi, ljudje v resnici zapazili truplo neznanega utopljenca. Kranjski gasilci so sicer ponovno poizkušali, da ob tveganem naporu zajamejo skrivnostnega mrtveca iz vode, a doslej še zmerom brez uspeha. Medtem je zaradi nalivov tudi Sava ponovno narasla in je prav verjetno, da je voda truplo odplavila dalje. Tako je odhod nesrečne delavske matere z Mlake ostal še zmerom skrivnost, ki navdaja s strahom in skrbjo vse prebivalce doline od Tržiča do Kranja. Čeprav je bil odpust iz službe težak udarec za ženo in vso njeno družino, je vendar zelo verjetno, da je Svabova storila svoj obupni korak še iz kakšnih dragih razlogov, ki so se pridružili temu udarcu. Ofo mezdi, ki sta jo zaslužila skupaj z možem, je družinica lahko skromno živela, saj je najstarejša i-zmed otrok že odraslo dekle, da je vodila gospodinjstvo pri hiši. Izguba službe pa jo je prizadela toliko težje, ker je videla, da so nekateri njeni tovariši, ki so bili samo začasno sprejeti, še ostali pri delu, ona pa, ki jo delala pri Bornu že 16 let, je morala na cesto. Razen tega so jo v zadnjem čas« trle še razne skrbi zavoljo nekih nesoglasij, ki so nastala v njenem sorodstvu in zavoljo katerih je bila pred kratkim obsojena na manjšo globo, ki pa je bila vsekakor občutna za njene razmere. Domačim in orožnikom, ki skrbno iščejo sled za njo, pa seveda za zdaj ne preostane nič drugega, kakor da potrpežljivo pričakajo kakega ugodnega naključja. Antonija Svabova je bila črnih ostriženih las, srednje debelejše postave in širokega obraza, in ko je odhajala z doma, je bila razoglava, oblečena v rjavo žametasto obleko, rjav površnik in nizke čevlje. Če bi kdorkoli mogel dati kakršnegakoli pojasnila o nji, je naprošen, da to sporoči orožniški postaji v Tržiču. Romanje Slovenk na Oplenac Prvič so Slovenke vseh slojev in poklicev — od koroške meje do Celja in Ljubljane z okolico — priredile romanje na Oplenac. Zaradi pomanjkanja razpoložljivih prenočišč je morala Banovinska ženska zveza zapoznele priglasnice celo odklanjati Vendar se nas je odpeljalo 110 žen s tremi gospodi. Romanje s celotno upravo Banovinske ženske zveze na čelu so se udeležile zastopnice štirinajstih ženskih društev iz dravske banovine. Vožnja je potekla v najlepšem razpoloženju, saj so dobile na razpolago 3 pulmanske vozove II. in I. razreda Vse dni smo imele najlepše vre-me. Za 11. uro dopoldne je bil določen sprejem na dvoru pri kraljici Mariji. Zbrale smo se v prostorih Jugoslovenskega ženskega saveza nasproti dvoru. Ondi nas je pozdravila predsednica osrednjega odbora, ga. Petkovideva in naglašala kot »nov viden dokaz uspešnega dela sekcije dravske banovine pričujoče veliko število udeleženk«. V slavnostni siprejemni dvorani na dvoru smo se postavile po društvih v skupine. Kmalu je javil glas dvornega častnika: »Nj. Vel kraljica se je odpeljala z Dedinja.« — Marsikateri je zadrhtelo srce v napetem pričakovanju... Minilo je še kakih osem minut in v spremstvu dvome dame in adjutanta se je pojavila težko pričakovana kraljica. Mnogim so se zasol- zile oči ob pogledu na mlado, lepo vdovo. Videla sem jo že parkrat prej, še kot srečno ženo; a to pot se je zdelo kakor da je v valujoči črnini zrasla v višino. Hoja ji je lahkotna in urna, držanje ponosno vzravnano, na svežem licu pa ji igra prijazen nasmeh. Naša skupna predsednica, ga. Petkovideva, je predstavila »zastopnice najbolj delavne sekcije JZS: Slovenke iz različnih krajev dravske banovine«. Nato je naša predsednica gospa Minka Govekarjeva izrekla »globoko vdanost in zvestobo kraljici in vsej kraljevski hiši, zaobljubo, da hočemo kakor doslej tudi v bodoče delovati v čast in prospeh države, čuvati Jugoslavijo in vzgajati mladino v dobre, zveste državljane.« Za spomin na slovesni dan smo izročile Slovenke kraljici na pergamentnem papirju umetniško spisano posvetilo z besedilom pesnice Ruže Lucije Petelinove. Glasi se: Vsi drugi naj nazivi obledč, ko Te usoda je nazvala Majka, vse krone z demanti naj otemne, ko Trnjevega venca si Čuvajka! A ko pritiskaš k srcu ga v trpljenju, si Mučeniku tajnostna Družica. In glas žena Ti kliče: V tem znamenju ž Njim si nesmrtna Velika kraljica! — Pergamentna pola je ob strani prepletena z narodnim trakom, ki nosi v mali zaklopki žig banovinske sekcije JZS Na-vzočna pesnica je kraljici pesnitev sama p recitala, Pergamentni zavoj je spravljen v cev iz domačega platna, ki je bila pre- vezana s šopkom živordečih nagljev, ro-ženkravta in rožmarina. Predsednica centrale in predsednica dravske sekcije sta po vrsti predstavljali zastopnice ženskih društev. Kraljica je preko vse dvorane stopala od skupine do skupine, se zanimala za njihovo delo, hvalila in bodrila. Ljubeznivo je segla v roke prav vsaki delegatki. Dalje časa se je pomudila pri zastopnicah celjskega, trboveljskega in dravograjskega Kola, dalje pri delegatki društva Dom učiteljice, gospe Novakovi, pri zastopnici Atene, ge. Sladonjevi, pri zastopnicah Splošnega ženskega društva, zlasti pa pri predsednici Ženskega Pokreta, gospe Cirili Štebi-Ple-škovi in predsednici Mariborskega ženskega društva, ge. Mariji Maistrovi, kateri je obetala, da si letos gotovo ogleda Pohorski dečji dom. Kraljica govori čisto srbščino in tudi dobro razume slovensko. Po odhodu kraljice smo si smele ogledati ves stari dvor. Preden smo odhajale, so nas tudi fotografirali. Precejšnje pa je število onih, ki so se za dvorske sobane preveč zanimale in so fotografiranje zamudile. Naslednjega dne je Nj. Vel. kraljica po svojem adjutantu siporočila telefonsko urednici Ženskega Pokreta, ge. Lojzki Šte-bijevi. da je pozneje še sama prečitala izročeno ji pesnitev, ki ji zelo ugaja, zahvaljuje se zanjo, a bo tudi še sama napisala zahvalo avtorici. V petek ob 11. smo se odpeljale na Oplenac, ki je v resnici postal sveti kraj, kamor dan za dnevom romajo ljudje iz vseh jugoslovenskih pokrajin. Tisti dan je OdaC Ožirtja in otežuje ! Pohlep, zločin, vraže Kako je mogla Milka Pavloviceva zastrupiti 17 ljudi Bjelovar, 20. maja Po petdnevni razpravi proti 301etni kmetici Milki Pavlovičevi iz Kokinca, ki je zastrupila z arzenikom 17 ljudi ter ima na vesti 6 smrtnih žrtev, je okrožno sodišče izreklo sodbo: smrt na vešalih. Pet dni so iz Kokinca in Starih Pavijan stari in mladi hodili v Bjelovar, da bi prisostvovali poteku raziprave. Obe vasi sta bili med razpravo bolj razburjeni kakor pred meseci, ko so iz treh hiš nosili 6 mriičev na vaška pokopališča in 11 ostalih žrtev strupa v bjelovarsko bolnišnico. Takrat v obeh vaseh ni bilo pravega razburjenja, zakaj vaški svet davi poleg arzenika tudi strup praznoverja... Milka je dobila za moža premožnega vdovca in ko je postala gospodinja, se je njen pohlep po posesti razvnel do skrajnih mej. Moževa hčerka iz prvega zakona se je omožila v sosednjo vas v Jagodide-vo hišo. Milka je mislila samo na to, da bi postala prej ko prej lastnica Pavlovi-čeve domačije. Pri tem pohlepu pa ni znala zatajevati svoje razuzdane narave in mož ji je večkrat, celo tako, da so drugi slišali, grozil: — Če ne bo konec tvojega ljubimkanja, pojdeš pod zemljo, jaz pa v Lepoglavo. Ob takih grožnjah se je Milka potuhnila m skrbda, da je bila vedno večja njena zaloga »strupa za podgane«. Možu je dajala strup previdno v malih dozah in mnogokrat je razmotrivala s sosedami o čarovnijah, ki so krive, da mož tako peša in boleha. Rade Pavlovič je legel na smrt bolan baš na dan svoje krstne slave. Ker ni nikogar vabil, so prišli sosedje k njemu in spet so se pričele razprave o čarovnicah, o urokih in o drugih takih vzrokih njegove bolezni. Nesrečnežu so vaške vražar- ke puščale kri, maszale so ga z najcaz£&- nejšimi mazili in tudi mož sam je menil, da je vzrok njegove strašne bolezni klop, ki se mu je zaril v kožo. Rade je naposled umrl in še več je bilo govorjenja o urokih in čarovnicah. Na zločin ni nihče mislil. Nekaj tednov pozneje se je naselila smrt v Starih Pavijanah T Jagodičevi hiši, kjer je gospodinjila M5i-kina pastorka. Milka je nekajkrat prišla k pastorki na obisk in imela je dovolj publike, da je nasula strupa f šolnik. Ko so po nekem težkem delu pripravili dobro večerjo družini in služinčadi, je prišlo do katastrofe. Strupu so podlegli v Jagodi-devi hiši stari oče, mož, žena, hlapec as dninar. Vse druge pa so odpeljali v bjelovarsko bolnišnico. Vse to še ni vzbudilo suma v zločinu in spet so se vnstflo gostobesedne razprave vaščanov in v*-ščank o urokih in čarovnicah. Se v tretjo hišo je M zanesen po golem naključja MiLkin strup. Od Jagod deve stare matere je dobila soseda vrnjen lonček izposojene soli, Id je bila že zastrupljena, in tako je Milkin strup moril tudi IjudSL, ki niso bili v nobeni zvezi z njenim pohlepom po zemlji. Milko Piaviovičevo bodo najbrž obesflL To bo zaslužen konec zločrnke. Pohlepni^ kakršna je ona, pa je mnogo po naših seh, dasi jih ne srečujemo pred sodiščem. Mnogi pohlepneži po zemlji imajo namreč najhujše zločine samo v mislih in jih ne izvršujejo dejansko, kakor je to storita Milka. Stare srvoje sorodnike in nesrečne pastorke ubijajo z lakoto in mučenjem m ko dosežejo svoje namene, jih vas še blagruje in ceni kot dobre gospodarje. Ko> bo Milka obešena, bo v vasi ostalo 5» vedno polno usodnega strupa-praznovee-j a, brez katerega ne bi bilo mogoče x»-strupiti 17 ljudi. Zgorel je v gospodarskem poslopju Zoglenelo okostje otroka na pogorišču Maribor, 20. maja V Gasterajnu v občini Jurjevski dol je v nedeljo proti večeru nastal v hlevu posestnika Petka-Lovrenčiča požar. Plameni so uničili gospodarsko poslopje s hlevom do tal. Do usodnega požara je prišlo v času, ko ni bilo domačih doma. Tako ni bilo mogoče misliti na naglo gašenje. Iz hleva se je oglašalo žalostno mukanje živine. Pogoreli sta dve kravi, telica in pet svinj v bližnjem svinjaku. Sosedje so takoj prihiteli na kraj uničujočega požara in s požrtvovalnim gašenjem omejili požar, da ni prešel tudi na stanovanjsko poslopje. Iz pogorišča so danes zjutraj IzvidS trupelce lOletnega Petkovega sina, ki Jfr bilo čisto zoglenelo. Ko so v nedeljo »ve* čer prišli domači domov, so takoj pogrešili svojega sinčka in so ga potem zaman iskali v bližini. MSalili so, da se je pri požaru tako prestrašil, da je pobegnil in V BigubiL Ko ga vendarle niso nikjer načB* jih je »preletela strašna slutnja, da je naJ-o rž postal žrtev ognja. Pričeli so dane* zjutraj iskati po pogorišču in so ga res izvlekli spod ruševin mrtvega in BOgle-nelega. Kako je nastal požar, o& točno znano. Sodijo pa, da je deček pri igri s šr-bicaam zanetil ogenj. Praznik sokolske mladine na Tabora posetilo bivališče blagopokojnega kralja tudi večja skupina Francozov, gospodov in dam, in kraljičin advokat Paul-Boocour. Solnce je pripekalo, ko smo stopale med drevjem po lepi cesti navzgor po grička. Na stopnicah prekrasnega božjega hrama, ki hrani marljive ostanke Mučenika m drugih Karadjordjev, je podpredsednica BŽZ ga. M. Kroftova v vznesenem govoru proslavila delo Uedinitelja, tvorca miru, preblagega moža in očeta. Rotila je vse navzoče, naj delujejo v njegovem dahni in po njegovi oporoki. Vstopile smo z gorečimi voščenkami in z vencem iz naših »jožefčkov«. Položile smo venec na grobnico. Nad sto žen in deklet je kakor na povelje pokleknilo, nad sto žen in deklet je glasno v zboru zamo-lilo: »Oče naš«... Daj mu večni mir in pokoj!« Zunaj pa je sijalo solnce, da so se iskrile kupole božjega hrama vse v zlatu. Sijalo je tja preko širnih vzornih sadnih vrtov in vinogradov, urejenih po navodilih Onega, ki ne more več uživati te božje krasote narave, se ne more razveseljevati v igri s svojimi ljubljenimi sinčki v njihovi vili — par sto korakov od smrtnega doma Karadjordjev — vsej porasli z zelenjem in obdani od cvetočega grmičevja in drevja. Po ogledu Topole smo se odpeljale v Mladenovac in v Beograd, katerega znamenitosti in krasote smo si bile že prej ogledale. Istotako udobno smo se vrnile vse zadovoljne in zdrave v soboto dopoldne v domovino. tMefeženfca. V popolnitev včerajšnjega poročila o prisrčnem slavja v sokolskem doma na Tabora priobčujemo dve sliki: prapor, ki ga je izročila deca Sokola Kraljevi Vlnohradi ded Sokola L na Tabora in defilč sokolske mladine z nov* m praporom pred dostojanstveniki z zastopnikom Nj. VeL kralja generalom Jovanovičem. — Včeraj ob 9.45 je bratska češka deca po presrčnem slovesu na glavnem kolodvora, kamor so prihiteli so-kolski voditelji, z brzovlakom odpotovala na Bled, zvečer pa je preko Jesenic krenila nazaj v domovino. PRIDE! PRIDE! ♦ Nemška monografija o Jugoslaviji. Ugledna založba Noske v Leipzigu je pripravila izdajo obširnega znanstvenega dela pod naslovom »Das Konigreich Siid-slawien«, pri čemer je angažirala najuglednejše nemške znanstvenike in publiciste kot sotrudnike. Izdajatelj dela, ki bo podalo izčrpen pregled vsega političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja našega naroda, je generalni tajnik nemške akademije znanosti in umetnosti dr. Thierfelder, a za prvi zvezek, ki je pred kratkim izšel, je napisal uvodno besedo predsednik akademije profesor Kari Haushofer. Prvi zvezek prinaša med drugim Heymannovo razpravo o politični organizaciji juigoslovenskega naroda, v kateri pisatelj z velikim objektivnim razumevanjem in dbsežnim znanjem obravnava razvoj in dokočno zmago jugoslovenske narodne in državne misli od srede prejšnjega stoletja pa do dobe po Radiče- ROSI BARSONY V sijajni opereti LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI tace vesti na praktično uveljavila v raznih poklicih in pa razgrniti pred nami stremljenje današnje žene, s čdm manjšo uporabo časa in energije doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek vse razstave sploh pa bo modna revija. ♦ Razpis natečaja za sprejem gojenk v državno šolo za zaščitne 6estre v Ljubljani je objavljen v Službenem listu dravske banovine št. 40. Rok za vlaganje prošenj poteče s 5. julijem 1935. ♦ Smrt starega dubrovniškega rodoljuba. V Dubrovniku je umrl v visoki starosti 8.2 let nekdanji okrajni glavar Simon Nasso. Pokojnik je bil vzor značajnega rodoljuba in ponosnega dubrovniškega meščana, živečega v slavni tradiciji nekdanjega svobodnega mesta. Nasso je bil okrajni glavar do leta 1906. ko je Dubrovnik z demonstrativnim molkom sprejel avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, takoj nato pa navdušeno manifestira) svoje simpatije črnogorskemu prestolonasledniku Mirku Petroviču. Nadvojvoda Franc Ferdinand je imel priliko, da je s terase starodavne palače Sponze motril najprej s popolnim molkom izraženo nezaupanje Dubrovničanov, takoj nato pa njihovo velikansko navdušenje za črnogorskega princa. Takoj po tej demonstraciji je bil glavar Nasso upokojen. ♦ Za krst parnika »Princesa Olga«, ki se bo svečano vršil v Splitu 23. t. m., je prometni minister dovolil udeležencem, ki bodo potovali iz Beograda ali Zagreba v Split in nazaj, 75 odst. popust. Vozni listki se v Beogradu in Zagrebu dobe na železniških blagajnah ali pa pri Putniku. Pri izročitvi vabila, ki ga je izdal jugoslovenski Llovd, je treba plačati polovično voznino do Splita, vozni listek velja potem za povratek do Zagreba, oziroma do Beograda. Popust velja samo za redni brzi vlak, ki odpelje iz Beograda v sredo 23. t. m. ob 14.40 in isti dan iz Zagreba ob 23. Iz Splita se je treba vrniti najkasneje 28. t. m. g§gH Zvočni kino Ideal Samo Se danes ob 4., 7. in 9% uri NORMA SHEARER v prekrasnem filmu Na ljubezen obsojena O tem filmu govori vsa Ljubljana. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 vi smrti in do brezprimerne žrtve, ki jo je daroval za dovršitev uedinjenja blagopokojni Viteški kralj. Giselher Wirsing poroča o vlogi jugoslovenske politike v Evropi, Gerhard Gesemann o našem narodu, naši pokrajini in kulturi, von Oert-zen pa je napisal prav topel članek o junaškem nastopu srbskega vojaka v svetovni vojni, pri tem pa objektivno podal tudi značaj slovenskega, hrvatskega in bosanskega vojaka, kakor se je izkazal v a. o. armadi. Knjiga je vzbudila v vsei Nemčiji živahno zanimanje in jo lahko upravičeno smatramo za dokument važne miselne preorientacije nemškega naroda nasproti problemom našega nacionalnega življenja. ♦ Diplomirani so bili 17. in 18. maja na gradbenem oddelku tehniške fakultete Aleksandrove univerze v Ljubljani gg.: Dolenc Janez iz škofje Loke, Funtek Venčeslav iz Mengša, inž. Jung Franjo, Kastelic Gabrijel, Prihoda Leonid, Stegu Milan, šuilgin Dimitrij in Vrečko Friderik, vsi iz Ljubljane. Mladim inženjerjem iskrene čestitke. ♦ Promocija. Na graškem vseučiliču je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Kokol iz Laškega, čestitamo! + Osrednji odbor društva »Baniborr« v Ljubljani bo imel svoj redini osrednji občni zbor 16. junija ob 10. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3-1. V primeru nesklepčnosti se bo vršil nov občni zbor pol ure kasneje, ki bo razpravljal in sklepal ne glede na število navzočnih. Vse podružnice prosimo, da nam pravočasno sporočijo imena svojih delegatov za občni zbor. Morebitne samostojne prediloge za občni zbor, pa naj pošljejo podružnice najmanj 10 dini pred zborovanjem. Vse podružnice prosimo tudi, da nam sporočijo število članov kakor tudi podružnične gmotne razmere. ♦ Kosovski božur bo znak skavtsikega tabora. Zveza skavtov bo priredila svoj Ili zvezni tabor od 1. do 11. septembra v Beogradu, že pred mesecem je razpisala natečaj za načrte znakov svojega tabora. Dobila je lepo število načrtov in posebna komisija je zdaj izbrala za taborski znak skico, ki jo je napravil Vladimir Galckoj, študent tehnike v BeogTaf,n. Izdelal je lep arnamenst kosovskega božurja in bo ta cvetka — simbol narodnega junaštva — letošnji skavtski taborski znak. SPOMENIKI lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki Franjo KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 ♦ Dneve knjige priredi tudi letos zdru ženje prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzo-rič« v Beogradu od 9. do 14. junija v umetniškem paviljonu na Malem Kalimeg-danu. V teh dneh se bodo prodajala po posebno znižani ceni izbrana dela naše književnosti in prevodi slovanskih originalov. Prirejena bo tudi razstava rokopisov naših pisateljev od 18. stoletja do danes Prosvetni minister je prevzel pokroviteljstvo prireditve, ki bo slovesno otvorjena 9. junija ter združena z loterijo v korist fonda za podpiranje bclmih pisateljev in drugih umetnikov. Dobitki te loterije bodo dela naših pisateljev in znanstvenikov ♦ Velika razstava obrtnih ročnih del bo od 14. do 18 avgusta v Celju Sodelovali bodo razen slovenskih obrtnikov z razstavami svojih izdelkov tudi obrtniki iz drugih krajev naše države, tako da bo ta razstava ena izmed največjih obrtniških prireditev, kar se jih je vršilo v naši državi od osvoboditve do danes. Za razstavo je prometno ministrstvo dovolilo 50 odstotno voznino za razstavljalce in razstavljeno blago Ves čas razstave bo razstavljalni odbor prirejal izlete v bližnjo in daljno celjsko okolico. ♦ Gasilska razstava. Med bogatim razstavnim materialom, ki ga bo razkazovala Gasilska zajednica dravske banovine na XV ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija 1935., bodo posebno zanimive avtomatične gasilske signalne naprave svetovne tvrdke Ericsson iz Stokholima. V naš! državi take naprave še niso znane, vidijo pa se v evropskih velemestih Te naprave so posebno važne zlasti ob zračnih in plinskih napadih, ker absolutno zanesljivo delujejo ♦ Zveza gospodinj prireja v okvirju letošnjega spomladanskega velesejma v ■ujubljanij od 1. do 11. junija svojo razstavo pod naslovom: »žena ln obrt«. Razstava ka namen pokazati, kako se je naša že- ♦ Kraljeviča vabi. Doan Franje Tavčarjeve je odprt od 15. t. m. Kdor si žeti res prijetnega in mirnega počitka na sinjem Jadranu, naj pohiti v Kraljevioo. Prekrasni so sedaj dnevi ob morju, ki nas vabi z vso svojo krasoto. Pod vodistvotm g. Po-gačnikove bodo — kakor vsako leto — tudi letos gostje prav zadovoljni. Kidor le more, naj izkoristi priliko. Tako poceni bivanje ob morju ni nikjer, saj etane vsa oskrba s prav dobro hrano dnevno le 35 Din za odrasle in 25 Din za otroke v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Za odrasle bo dom odprt do zadnjega junija. Reflektanti naj se javijo direktno voditeljici g. Pogačnikovi v Kraljevioo. Meseca julija in avgusta bosta drve šolski koloniji; vsaka traja 4 polne tedne. V te kolonije se sprejemajo dečki in deklice do 15. leta. Pismene ponudbe in informacije na Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, ustno pa ob četrtkih od 5. do 7. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti št. 9. — KJS. ♦ Zadnji čas je, da se prijavite za ceneno in udobno potovanje v Bruselj. Deset dni boste potovali in 6i ogledali najlepše kraje srednje in zapadne Evrope: alpske predele, zanimivo Švico, plodne ravni in predele 6eveirne Francije, slikoviti Ren, švabsko visoko planoto, bavarske gore in zanimivo mesto Innstoruck. Po 25. maju ne sprejema Putnik nobenih prijav več. ♦ Zavrnitev odškodninske zahteve žrtve atentata. Eksplozija peklenskega stroja v vlaku pri Zemunu 2. avgusta leta 1931. je dobila nov epilog pred apelacijiskim so-dičem. Upokojeni šef oddelka za turizem g. dr. Ciril žižek je pred sodiščem v Sremski Mitrovici zahteval kot odškodnino za poškodbe 800.000 Din. Sodišče je njegovo zahtevo odbilo z motivacijo, da državne železnice niso v nobeni vzročn' zvezi s to nesrečo, ker so podtaknile peklenski stroj v vlaku neznane osebe. Ape-laoijisko sodišče v Zagrebu je sedaj zavrnilo priziv dr. žižka ter potrdilo razsodbo sodišča v Sremski Mitrovioi. Nerešena pa je še ostala pritožba bivšega beograjskega vseučiliškega profesorja, dr. Brunetti-ja, ki zahteva 3 in pol milijona dinarjev odškodnine, ker sta pri atentatu izgubila življenje njegova žena in njegov sin, ao-čim so bili profesor dr. Brunetti in njegovi dve hčerki hudo poškodovani. ♦ O veliki bedi naših izseljencev v Argentini pripovedujejo štirje naši rojaki, ki so se vrnili domov v splitsko okolico. Mnogo naših ljudi je v Argentini že leta in leta brez posla. Radi bi se vrnili domov, a nimajo za to nobenih sredstev in nobene pomoči. Rojaki iz splitske okolice so imeli srečo. Z nekim našim parnikom so se pripeljali v Anglijo, od koder so jih angleške oblasti poslale v staro domovino. Brezposelni izseljenci potujejo po Argentini iz kraja v kraj, ne dobivajo nobene pomoči in tudi pri oblastih se vrnitev v staro domovino le težko doseže. ♦ Tri vere v eni obitetji. V Budižaku v predmestju Banja Luke živi mizar Šalih Huseinovič z ženo in devetimi otroki. V njegovi obitelji so zastopane tri veroizpovedi. Šalih in troje otrok je musliman ske vere, žena, ki je Rusinja, in četvero otrok so pravoslavne, najmlajša dva pa katoliške vere Šalih je bil med svetovno vojno v Rusiji in se je tam STečno poro čil. Po vrnitvi v domovino je nekaj let srečno živel v Derventi in je tam vse svoje otroke razdelil na tri veroizpovedi, da hi jih kakor sam trdi, lažje odgojll v duhu prave narodne sloge. Dokler so bilii boljši časi, so v njegovi hiši lepo slavili pravoslavne, katoliške in muslimanske praznike. Sosedje so vedno začudeno gledali na obiteljj treh ver. Beograjsko »Vreme* je objavilo sliko Salihove družine ter pristavilo, da so za njo napočili zaradi pomanjkanja dela hudi časi, v katerih nočejo pomagati Salihu in njegovim ne muslimani, ne pravoslavni ln ne katoliki. ♦ Nevarni pojavi pelagre v hercegovskih vaseh. V Hercegovini se mudi že več dni znani nemški fanmokolog univ. prof. dr. Blinnger, ki raziskuje pojave močno razširjene bolezni pelagre. Tej bolezni je podvrženo siromašno vaško prebivalstvo, ki nima dovolj redilne hrane. Prof. dr. Elinnger, ki se je zadnje čase na nekem Sladke kot poljub mladenke, so Petričkove iedenke londonskem institutu bavil s študijami vitaminov, je ugotovil, da je ta bolezen posledica pomanjkanja vitamina V2. Bolezen je najbolj razširjena v občini Posušiu v ljubuškem srezu, kjer se revni vaščani preživljajo večinoma s koruzo. Siromašni bolniki se za nevarno bolezen, ki se kaže z značilnimi izpremembami kože, ne menijo dosti in iščejo, če je sploh mogoče zdravniško pomoč šele tedaj, ko postane bolezen že akutna. Posledica pelagre je popolno izčrpanje organizma. Ugotovitve nemškega učenjaka v hercegovskih vaseh popolnoma upravičujejo naziv bolezni »mal dedla miseria« — bolezen revščine. Pesem združuje! KUPITE za nocojšnji koncert bolgarskih pevcev V Unionu! Pesem bodri in brati! VSTOPNICO ♦ Konec prisleparjenega bogastva. Beograjska ciganska vedeževalka Marija šajn je temeljito izkoristila praznoverje ter si pridobila veliko bogastvo. V Njegoševi ulioi je kupila za 450.000 Din hišo ter jo razkošno opremila. Vedeževalka je bila naposled obsojena na 5 let robije in je ta sodfba že potrjena. Za povrnitev škode, ki jo je napravila svojim lahkovernim kli-entkam in klientom in za plačilo sobnih stroškov, so 6edaj zasegli vso njeno imovino. Hišo so prodali na dražbi za blizu 300.000 Din in bo šel ves ta znesek z vrednostjo ostalega njenega imetja za povračila in stroške, da vedeževalki ne ostane nič od vsega njenega prisleparje-nega bogastva. Ko se bo vrnila iz kaznil-ndce, bo začela spet z vedeževanjem in ker ima imenitno prakso, se Ji ob brezmejni prazno vernosti ljudstva obetajo seveda novi zaslužki. * Arnavtska osveta po 16 letih. Bilo je pred 16 leti, ko je v Nekovcu pri Prištini Salija Seferovič v prepiru ubil deda Zej-nela Brahlmoviča, kmeta iz vasi Stankov-ca. Salija je tedaj s svojim očetom in stricem pobegnil v gozde. Ko so jih zasledili orožniki, je prišlo do spopada, v katerem sta padla Salljev oče in stric, Salija pa je bil ranjen v roko in ujet. Sodišče ga je potem obsodilo v 14 letno ječo, iz katere se S K U š E (Scombri) po 6.— Din kilogram danes v trgovini OGREVC, Gradišče, in na stojnici Pogačar-jev trg. 4575 je vrnil pred poldrugim letom. Tedaj se je skušal pobotati z Zejnelom. Ta pa nikakor ni hotel pristati na njegove ponudbe, kar je bilo za Salija svarilo, naj se ga varuje, ker se bo gotovo skušal krvavo maščevati nad njim za smrt svojega deda. Salija se ga je izogibaL Stopil pa je oni dan v neko prodajalnico, da bi si kupil tobaka. V tistem pa se je pojavil na pragu ZejneL ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Sišld. — Telefon 33-87 LEDA BAAROVA, A. NEDOŠEVSKA, HUGO HAAS v češki veseloigri Samo enkrat ljubezen cvete V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer V soboto: PESEM SONCA Počila je puška in Salija se je s prestreljenimi prsi zgrudil na tla. Zejnel je hotel še streljati, kar pa mu je preprečil trgovec. Ranjenca so prepeljali v prištinsko bolnišnico, napadalca pa v zapor. ♦ Obiedele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. • Eno srce — ena radenskal Iz Ljubljane u— Apel ljubljanskemu občinstvu. Da-nes ob 20. se vrši v unionski dvorani koncert odličnega bolgarskega pevskega zbora. Ljubljana naj pokaže, da zna vračati gostoljubnost, ki so jo In jo tudi v teh dneh izkazujejo vsa mesta v bratski Bolgariji našim pevcem. Ljubljančani, pozivam Vas, da z agitacijo od osebe do osebe poskrbimo, da bo polna dvorana. — Franja Tavčarjeva. u— Prihod bolgarskih pevcev. Danes ob 13.45 se pripelje v Ljubljano 80 članov in članic odličnega bolgarskega pevskega zbora iz Ruse. Zbor ima slavno zgodovino, ker se je začel udejstvovati že v prvi dobi bolgarske svobode ter se razvil do odličnega, tudi v tujini izborno ocenjenega interpreta bolgarske narodne in umet-pesmi. Pevci in pevke iz Ruse nas obiščejo prvi in naj bo njih poset združen s prisrčno manifestacijo jugoslovensko-bolgarskega bratstva. Člane narodnih društev, predvsem pevskih zborov, pa tudi vse ostalo narodno občinstvo prosimo, da se udeleži sprejema na glavnem kolodvoru. Gostje bodo deloma nastanjeni v hotelu »Slonu«, deloma pa v areni Narodnega doma. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo še danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri premiera sijajnega velefilma 1POT IDO SIRCA CHARLOTTA SUSA — HANS S0HNKER — KURT VESPIŽRMANN Dopolnilo: Paramountov žurnal prinaša svečanosti v Londonu in zaključek svetega leta v Lourdu. Miška Micky Koncert bolgarskih pevcev. Drevi ob 20. bo v Unionu koncert mešanega zbora iz Ruse, najboljšega bolgarskega zbora, ki izvaja pod vodstvom dirigenta So-rokina 12 skladb: H ris to v: Lilina mama hufoava, Manojlovič: Sever piha, Bordži-jev: Gajdar, Sorokin: EJ. uhnem, Soro-kin: Dvanajst razbojnikov, Albljev: Solo-vej, Bukorešlijev; Zavalili, Milojevič: Metulj in roža, Varlamov: Krasni sarafan, Morfov: Daman tanec vodi, Stajtnov: De bre Dimo in Davidovski; Kobza (ukrajinske pesmi). Sedeži vseh vrst in cen so še na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene od 8—40 Din. Vsakdo naj smatra za narodno dolžnost, da pose-ti nocojšnji koncert bratskih bolgarskih pevcev v veliki unionski dvorani. u— Sokolska župa poziva vse brate hi sestre, ki imajo čas, da se udeleže ob 13.45 sprejema bolgarskih pevcev in pevk. Obenem vabi župni prosvetni odibor članstvo ljubljanskih in okoliških ediinic, da se v čim večjem številu udeleže koncerta dragih gostov. u— Telesno kulturno društvo Atena je prejelo naslednja pisana: Od upravnika policije: Po najvišjem nalogu, ki mi je bil poslan po ministrstvu za notranje zadeve, mi je čast, izjaviti vam zahvalo za izraze vernosti in vdanosti, ki ste jih poslali Nj. VeL kralju in kraljevskemu domu ob priliki rednega občnega zbora 9. t. m. — Od sekretarja bana dravske banovine: Gospod ban mi je naročil, da se vam v njegovem imenu prav iskreno zahvalim za poslane mu pozdrave ter vam sporočim njegovo zagotovilo, da bo stremljenja vašega društva tudi v bodoče vedno radevolje podpiral. — Od šefa kabineta ministra socialne politike in narodnega zdravja: Po naročilu g. ministra mi je čast sporočiti vam njegove najlepše zahvale za pozdrave, poslane z vašega občnega zbora. u— V Gornjo Radgono na slovesni pp-kop naših vojakov-upornikov, ki so bili ustreljeni od avstrijskih oblasti 1. 1918., in Obsojena detomorilka. Pred kazenskim sodnikoim-poedincem je bila dekla Francka R. obsojena na 4 mesece zapora ker je doma ob zapadni meji umorila svojega nezakonskega fantka. Odtrgala mu je popkovino in povzročila, da je deček padel na glavo na tla tako, da si je glavico razbil. Truplo je brezsrčna mati zavila ln skrila v slamo v podstrešju. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer NAJVEČJA SENZACIJA MORSKI VOLK Strahote morja in morskih pošasti Vstopnina Din 4.50 in 6.50 naših vojakov, ki so padli v borbi za osvo-bojenje, bo vozil iz Ljubljane avtobus 30. t. m. (vnebohodi) ob 4. zjutraj. Povratek zvečer istega dne. Voznina tja in nazaj 110 Din. Kdor se želi udeležiti te pietet-ne svečanosti, naj javi organizatorno-pro-pagandnemju odseku S a veza ju gos lo venskih emigrantskih u-druženj v Ljubljani, Šelenburtg&va ulica 7-n, telefon 20-01. u— Gostilničarska strokovna nadaljevalna šola v Ljubljani se je nameravala pokloniti ob zaključku šolskega leta velikemu kralju Uedinitelju na Oplencu. Ne-nadme zapreke (odklonitev četrtdneke vozne cene) so romanje preprečile. Namesto venca na grob pokojnemu kralju Aleksandru I, so gostilnlčanski vajenci položili venec pred spomenik kralja Petra L Velikega Osvoboditelja. u— Društvo »Soča« vabi svoje člane da se v čim večjem številu udeležijo danes ob 13.45 sprejema bolgarskih pevcev na kolodvoru. Da bo sprejem odličnega najboljšega bolgarskega mešanega zbo^a čim veličastnejši, želimo, da se ga udeleži te vsi, dame pa prosimo, da pridejo po možnosti v naših narodnih nošah. Drevi ob 8. pa posetite v veliki dvorani Uniona koncert tega zbora, ki ima za 6eboj bogato in uspehov polno zgodovino in povsod koncertira z velikimi uspehi. u— Dravska sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udruženja opozarja na koncert, ki ga priredi drevi ob 20. v dvorani Uniona bolgarski Narodni zbor iz Ruse, in poziva učiteljistvo ljubljanskih in okoliških šol, da se koncerta polnoštevil-no udeleži. u— Akcija za dom viaokošolk se naj-iskreneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je akademija 13. t. m. tako lepo uspela. Odbor u— Jadranašice! Danes ob 14. strogo obvezen članski setanek s predavanjem. u— Hladen maj. Včerajšnji dan je bil prav hladen. Jutranja temperatura je kazala samo 4 stopinje C nad ničlo. Precej hladno je bilo tudi podnevi. Včeraj se je barometer dvignil in je pričakovati, da bo vendarle nastopilo toplo vreme. u— Karambol motociklista z avtomobilom. Iz Medvod so včeraj pripeljali v bolnišnico 24 letnega stolarskega pomočnika Ivama šmelcerja s Preske, šmelcer se je z motorjem peljal na izlet, pa je v Svetjah trčil vanj neznan avtomobilist in ga podrl, pri čemer si je zlomil desno nogo. u— Dva lovska tatova. V temnih gozdovih Javornika ne cvete samo tihotapstvo konj, temveč tudi divji lovci prav radi streljajo srne in jelene, ki prihajajo izpod snežniških gozdov, kjer jih je zarediila snežniška graščina. Graničarji so 13. februarja letos opazili v Balantovi dolini na Javorniku 4 lovske tatove, ki so takoj začeli bežati in so odvrgli puške. Eden je izgubil na begu klobuk. Kmečki fant France in delavec Lojze iz Dolenje vasi pri Cerknici sta bila izsledena in sta zdaj prišla pred ljubljansko okrožno sodišče. Seveda sta šila v gozd samo »le-skovke sekat«, toda sodnik je vedel nekaj več in je obsodil prvega na 14 in drugega na 20 dni zapora. u— Nepoboljšljiva lahkožlvka. Ljubljančanka Francka je nepoboljšljiva. Pred sodiščem je bila obsojena na šest mesecev strogega zapora, ker je prijateljici ukradla plašč in s spolno boleznijo okužila dva mladeniča. Iz Celja e— Pogreb celjskega podžupana ka ve-letrgovca g. Ivana Ravnikarja bo danes Ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Včerajšnjenuu poročilu še dodajamo, da je bil pokojnik tudi podpredsednik Združenja trgovcev za mesto Celje in predsednik špecerijskega odseka, član upravnih odborov celjske podružnice Hranilnice dravske banovine in mestnega avtobusnega podjetja, član revizijskega odbora Celjske posojilnice d. d. in družabnik fcvroKe SdaeBuči morje Adrijansko«. a— Izraz stanovsko nacionalne misli je bil petkov redili občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev. Dvorana pri »Zamorcu« je bila nabito polna zavednega članstva. Po počastitvi spomina bdagopokojnega kralja so sledila izčrpna poročila predsednika Miklavčiča, marljivega tajnika Lebana in blagajnika Kosa. V novem odboru so: Tomo Trop, predsednik, Franjo Miklavčič, Rado Lo-ban, Albin Anubrožič, Zlatko Vuga, dr. Fran Vatovec, Slavko Reja, Ferdo Pihler, Vida Zabavnikova, inž. Janko Petriček, Tone Kozinc in inž. Prebevšek, odborniki. F. žnidarič, Jenko Janko, M. Kraut, A. Koruza, namestniki: inž. Rus in Ivan Do-linšek, nadzornika. Na siporedu je • bilo tudi z živahnim zanimanjem spremljano predavanje zvezinega delegata dr. J. Kost-la o reformi pokrajinskega zavarovanja. a— Pedagoška centrala je imela, kakor smo poročali v včerajšnji Številki v nedeljo dopoldne svoj redni občni zbor. V odbor eo izvoljeni: prof. Šilih, predsednik; prosv. inšpektor dr. Poijanec, podpredsednik; Mlačnikova, tajnica; Silvester Rode, blagaj-nitk; Haberman, knjižničar; ravnatelj Ka-dunec, Vrabc, Juvenčičeva, Koprive, Žerjav, nadzornik Senkovič, Fajnik, Mlacnik, prof. Sila, Klopčič, Tomažič in Golež, odborniki. BTačičeva in Podgomik, preglednika raču-nov. a— Iz davkarije. Dne 15. t. m. je potekel s?krajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojmice ter uslužbensikega davka za april 1935. Davčne zavezance opominja tukajšnja davčna uprava, ako so zaostali s plačilom, da jih plačajo najkasneje v osmih dneh. a— Podaljšano do jutri! Prodaja vstopnic za zanimivo gostovanje ljubljanske drame v četrtek 23. in pftek 24. t m. je podaljšane do jutri v sredo 22. t. m. Pri obeh predstavah sodelujejo najboljše moči ljubljanske drame in sicer Šaričeva, M. Danilova, Na-blocka, V. Juvanova, Levar, Skrbinšek, Kralj, Sancin, Gregorin, Jerman, Lipah, Da-neš an C. Debevec. a— Umrl je v splošni bolnišnici viiničar Filip Cenčič, star 47 let. Užaloščenim svojcem toplo sočutje! a— Tuji državljani. Predstojništvo mestne policije opozarja vse tuje državljane, ki stalno bivajo in so zaposleni v Mariboru, da se osebno javijo predstojništvu mestne policije v Mariboru soba št. 2, z dovoljenjem zaposlitve iin potnim listom. a— Razgledni stolp pri Pankracijn se bo zidal. V to svrho se je osnoval poseben pripravljalni odbor s sedežem na Remšniku, ki bo pričel z zbiranjem prispevkov. a_ Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Šibila v Trničah pri Račjem. Plameni so zajeli tudi stanovanjsko poslopje. Gašenje je zelo otežkočalo pomanjkanje vode. Skoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. a_ Vlom. Na podstrešje posestoice Antonije Grižo love v Rušah so se vtihotapili neznani vlomilci in odnesli razno blago, med drugim večjo zalogo volne v vrednosti okoli 600 Din. a— Iz zasede je navalil s kamenjem na posestnikovega sina Rudolfa Marka v Gač-niku neznanec in ga obtolkel s toliko silo po obrazu, glavi in telesu, da se je nezavesten zgrudil na tla. Za napadalcem se vr šijo poizvedbe. a— Z nožem nad leno. Včeraj so pripeljali v splošno bolnišnico 18letno delavko Marijo Šramlovo iz Hotinje vasi, zaposleno v tukajšnji Huterjevi tvoroici, ranjeno t nožem v levo stran reber. Dejala je, da ji je zadal rano njen mož v prepiru. a— Žrtev materinstva. V tukajšnji porodnišnici je umrla v cvetu mladosti, stara komaj 25 let, inženjerjeva soproga Gabriela Žecar. Včeraj so njene zemske ostanke prepeljali v Rajhenburg. Žalujočim iskreno sožalje! a— Dobrota je sirota. Pri hlapcsu Francu Kvenderju v Svečini ©e je oglasil neznanec, ki ga je prosil za prenočišče. Ko se je Kvender naslednjega dne zbudil, je opazil, da je neznanec že iaginil in z njim vred tudi njegova edina praznična obleka. Neznanec ima najbrže več takih grehov na vesti. a_ Obstreljeni tihotapec. 291etni Miha Dolinšek je hotel prekoračiti mejo pri Dravogradu. Ker se na graničarjev klic ni ustavil, ga je graničar s trikratnim strelom iz puške zadel v trebuh, da »e ie zgrudil na tla. Zdravi se v bolnišnici. Iz Ljutomera lj— Pomladek Jadranske straže na meščanski Soli bo 2. junija razvil prapor m priredi ob pol 11. v Sokolskem domu akademijo. Praporu bo kumovala soproga sre-skega načelnika, ga. Minka Farčmkova. Prijatelji mladine in našega morja vabljeni! lj— Obrtna vest. G. Sušeč iz Gornje Radgone je prevzel trgovino g. Franca Repi ča ter otvoril podružnico trgovine s knjigami. papirjem in galanterijskim blagom. lj— Zahvala Vsem ki so nam ob smrti i a šega očeta izrekli sožalje njemu pa iz kazali poslednjo čast z venci, iopki in i spremstvom na njegovi zadnji poti nas« iskrena zahvala. Ludvigova rodbina. lj— Glasbena Sola priredi 26. t. m. v Sokolskem domu običajno javno produkcijo z nastopom vseh gojencev lj— Toča je rožljala v soboto opoldne po ščavniški dolini, posebno po Logarov-cih. Ker je padala med dežjem, je k sreči napravila le manjšo škodo. Iz življenja na dežel? SREDIŠČE OB DRAVI. Koncert sokol-skega pevskega zbora se je vršil pred dnevi kot Ipavčev večer v Sokolskem domu. Zbor, ki ga že dolga leta vodi požrtvovalni pevovodja br. Joža čulek, je tokrat nastopil pomnožen in pomlajen. Da je poraslo število pevk in pevcev, je v današnjih časih splošne malodušnosti vsekakor razveseljiv pojav. Dejstvo, da je bratu Cule-ku uspelo s temi po večini novimi, mladimi pevci in s takim glasovnim materialom pripraviti tako lep in posrečen koncert, je treba podčrtati še kot poseben uspeh. Ne sme ostati neomenjeno, da so mu do takega uspeha mnogo pripomogle tudi gospodične učiteljice, ki razpolagajo s krasnimi in izšolanimi glasovi. Tako je bil zbor izpopolnjen baš tam, kjer bi bila sicer dobra volja večja kakor glasovne zmožnosti. S solističnimi nastopi gdč. Kavčičeve (klavir) in gdč. Pintaričeve (sopran, Ciganka Marija) je pridobil koncert na pestrosti. Odziv občinstva, ki je nagradilo vsako posamezno točko sporeda, saj so skladbe Ipavcev po svoji preprosti in prisrčni me-lodioznosti še vedno zmožne velike učinkovitosti, je bil prav lep, čeprav bi tako veliki trud pevovodje ,ki ga je vložil v to prireditev, kakor ambicije zbora zaslužili še lepšega. Obema na doseženem uspehu vse priznanje in čestitke! Gostovanje gospe Lele Brolihove iz Zagreba Ker namerava angažirati uprava Narodnega gledališča za prihodnjo sezono dramatično sopranistko. je pozvala go. Lelo Brolihovo, da odpoje pri vseh predstavah partijo Salude v operi »Vida breve«. Ga. Brolihova je študirala petje pri prosluli zagrebški pedagoginji ge. prof. Ederjevi-Ber-tičevi, kateri se ima zahvaliti za izvrstno šolo v pevskem kakor v igralskem pogledu. Ga. Brolihova je debitirala v zagrebški operi kot Amelija v >Plesu v maskah« (Verdi) to sezono ter je dosegla prav lep uspeh. Naše občinstvo bo nedvomno zanimalo, da je ga. Brolihova sestra našega priljubljenega in cenjenega gosta režiserja dr. Gavelle. Mlada umetnica bo pela partijo Salude v slovenskem jeziku, s čimer bo dokazala svojo izredno ambicijo. Pred študijem pri ge. Ederjevi je absolvirala zagrebško pevsko akademijo. Avdicija, ki jo je pela pred približno tremi meseci v naši operi, je uspela tako zadovoljivo, da ji je določil ravnatelj Polič gostovanje Eleonore v »Trubadurju«, ki se pa, žal. zaradi obolelosti v ansamblu ni moglo vršiti. Občinstvo opozarjamo na nastop te simpatične mlade umetnice. Torek 21. maja LJUBLJANA 11: Šolska ura: Naše Barje, pokrajinska oddaja, izvaja narodna šola na Barju. — 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza, spored. — 18: Otroška ura (Emil Kralj). — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. _ 19: Radio jazz. _ 19.30: Nacionalna ura: Zaščitno cepljenje otrok proti TBC (dr. Smilja Kostic - Jovčii _ iz Beograda). — 20: Rezervirano za prenos iz Uniona. — 21.30: Cas, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 21.: Žalujoči ostali. Gostovanje v Celju. Sreda, 22.: Bunbury. A. Četrtek, 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: V času obiskanja. Izven. Znižane cene. Nedelja, 26. ob 15.: V času obiskanja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Zlato tele. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 21.: Zemruda. B. Sreda, 22.: Kratko življenje in balet Pe- truška. Sreda. Četrtek, 23: Boccaccio. Četrtek. Petek, 24.: Zaprto. * Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in mariborske v Ljubljani se preloži na prve dni junija. Do sedaj kupljene ali rezervirane vstopnice veljajo. Občinstvo v Ljubljani in Mariboru, ki reflektira na !a gostovanja, prosimo, da si vstopnice rezervira do konca meseca. Ker so cene razmeroma nizke ter je gostovanje za Ljubljano kakor za Maribor zanimivo, upamo, da zaradi nezanimanja s strani občinstva predstav ne bo treba definitivno odpovedati. Jutri bo v operi premiera de Fallove opere »Kratko življenje« (La vida breve) in Stra-vinskega baleta »Petruška«. Muzikalno vodstvo obeh del je v rokah ravnatelja Poliča. Opero je zrežiral prof. Šest. Koreografija baleta pa je Golovinova. V operi nastopi v vlogi Salude ga. Lela Brolihova iz Zagreba, ki prihaja kot dramatična sopranist-ka v poštev za angažma. Njen partner bo g. Marčec, nadalje sodelujejo dame: Golo-bova m Španova, ter gg.: M. Rus, Petrov-čič, Janko. Dejanje opere se godi v Španiji ter slika nesrečno ljubezen ciganke Salude. Idejno osnovo baleta pa tvori zamisel, da imajo tudi lutke svojo dušo in svoje življenje. Pozorišče je marijonetno gledališče na Senatskem trgu v Petrogradu. Imeni De Falla in Stravinski jamčita za umetniško visoko vreden večer. CELJSKO GLEDAL/ŠCE. Začetek ob 20. Torek, 21. Žalujoči ostali Gostovanje ljubljanske drame Abonma MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek oh 20 Torek, 21.: Idealen soprog Zadnjič Najnižje cene od 15 Din navzdol. Sreda, 22.: Prebrisani Amor. D. Znižane cene. Zadnjič. Gospodarstvo Zadruge in zaščita kmetov Z uredbo ministrskega sveta od 2. februarja t. L so bili, kakor znano, iz zaščite izvzeti dolgovi kmetov nasproti kmetijskim (zemljoradničkim) zadrugam ter njihovim zvezam, tako da niso več zaščiteni oni kmečki dolžniki, ki imajo svoj dolg pri kmetijski zadrugi. Da pa posamezne zadruge ne bi zlorabljale svojega novega položaja in da ne bi brezobzirno terjale dolgove od kmetov, je kmetijski minister na podlagi pooblastila iz Čl. 5. uredbe od 2. februarja izdal pravilnik, ki pojasnjuje, katere zadruge je smatrati za kmetijske zadruge v smislu te uredbe, v svojem 2. členu pa določa pravilnik, da bodo te zadruge izterjale svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932 pri svojih dolžnikih kmetih po odplačilnih načrtih, ki jih bodo zadrugam predpisale njihove zveze in ki jih bo odobril kmetijski minister. Zveza slovenskih zadrug, Zadružna zveza in Zveza gospodarskih zadrug so sedaj sestavile predlog takega odplačilnega načrta, in sicer na podlagi anket, ki so jih te zadružne zveze napravile pri svojih članicah. Ta odplačilni načrt, ki bo postal obvezen. ko ga bo potrdil kmetijski minister, se v svojem bistvu naslanja na uredbo o zaščiti kmetov in določa med drugim naslednje: Kdo se smatra za dolžnika - kmeta, je določeno v členu 2. uredbe o zaščiti kmetov. Zadruge računajo dolžnikom - kmetom od 1. januarja t. 1. največ 6*/» obresti na leto za nazaj, le zadruge, ki imajo več kakor četrtino svoje obratne glavnice (to je vseh lastnih in tujih sredstev) izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo računati dolžnikom - kmetom od 1. januarja 1.1. največ 7.5 °/o obresti na leto. Dolžniki kmetje morajo vsako leto najkasneje do konca novembra plačati gornje obresti od dolžne glavnice. Od dne dospelosti se računajo zamudne obresti v enaki izmeri. Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki kmetje — če ta presega 6000 Din — v 12 letih, in sicer: v 1. 1935. l°/o, v 1. 1936. 2°/o, v 1. 1937. 3°/«, v 1. 1938. 4«/o, v 1. 1939. 5°/o, v 1. 1940. 7•/•, v L 1941. 9»/«, v 1. 1942. ll'Vc, v l. 1943. 13°/», v 1. 1944. 14°/o, v 1. 1945. 15°/e in v 1. 1946 16%. Kot dolžna glavnica se smatra stanje dolga, izračunano po čl. 3., odstavek 5. uredbe o zaščiti kmetov. Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkasneje do konca novembra. Ce dolžna glavnica pri zadrugi ne presega 60u0 Din, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj po eno četrtino dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. Ce dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku 3 mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik odtujn-je ali obremenjuje ali pa pustoši svoje premoženje, tako da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta z dnem. ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem. Proti taki odločbi zadruge ima dolžnik v roku 16 dni od prejetega obvestila pravico do pritožbe na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča končno. Obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934. se smejo prisilnim potom izterjati po preteku 15 dni po objavi tega odplačilnega načrta v »Službenih Novinah«, ko dobi odplačilni načrt obvezno moč. Predpisi uredbe o zaščiti kmetov se smiselno uporabljajo, v kolikor ne nasprotujejo določbam tega odplačilnega načrta. Trgovci za sklicanje splošne gospodarske konference Pretekli teden je glasilo Saveza trgovskih združenj v Zagrebu »Trgovački Vjest-nik« objavilo daljši članek, v katerem zahteva sklicanje splošne gospodarske konference, ki naj sestavi smernice za našo bodočo gospodarsko politiko. Iz tega članka, ki ga sedaj objavlja tudi glasilo beograjskega Saveza trgovskih združenj »Trgo-vačke Novine«, posnemamo naslednje: Ce bi imeli gospodarski svet, ki bi ga morali po zakonu in po ustavi že imeti, tedaj bi bil ta gospodarski svet gotovo kompetenten in pozvan, da izdela gospodarski načrt. Ker pa gospodarskega sveta nimamo, je potrebno, da se stvori vsaj za silo nekak surogat. To naj bi bila gospodarska konferenca za vso državo, na kateri naj bi sodelovali vsi vidnejši gospodarski delavci in na kateri nai bi bile zastopane vse naše važnejše gospodarske ustanove, tako da bi imela ta konferenca ono avtoriteto, ki je potrebna, da bi se njeni sklepi upoštevali in da bi vsa naša gospodarska politika dobila določeno smer. Doseženo pa bi bilo tudi to. da bi bilo bteri protestira nrnti Sirj^niu ve 'i n o-I^MH-p ^aniriev ki ie bila mheležena rndnip dri Francoski ministrski *vat v nobenem trenutku ni vzel v pretres kakršnihkoli kora- kov v smislu devalvacije. Vlada in parlament sta odločna, da bosta vedno branila zlati standard. = Uradni tečaji Finančni minister je določil naslednje uradne tečaje za tuje vrednote: 1 napoleondor 303 Din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 234, l ameriški dolar 44, 1 kanadski dolar 44.30, 1 nemška marka 17.65, 1 poljski zlot 8.30, 1 avstrijski šiling 9, 1 beiga 7.45, 1 pengo 8.70, 1 brazilski milrajs 6.80, 1 egiptski funt 240, 1 urugvajski pezos 16.50, 1 argentinski pe-zos 11.25, 1 turška papirnata lira 35.25, 100 albanskih frankov 1400, 100 švicarskih frankov 1425, 100 francoskih frankov 290, 10o italijanskih lir 362.30, 100 holandskih goldinarjev 2976, 100 bolgarskih levov 50, 100 rumunskih lejev 43.40, 100 danskih kron 953.60, 100 švedskih kron 1101.50, 100 norveških kron 1073, 100 španskih pezet 600, ICO grških drahem 41, 100 češkoslovaških kron 183.50. 100 finskih mark 94.30, 100 letonskih latov 1320 £>in- Ti tečaji veljajo od 20. maja naprej do nadaljnje naredbe in vsebujejo že oficielno premijo, uporabljali pa se imajo pri odmeri taks, pri določanju pristojnih sodišč, pri sprejemu zlata na državnih blagajnah, pri pobirauju luških taks, kot obračunski tečaji^ pri angažiranju in obračunavanju izplačil, določenih v proračunu v tuji valuti, in pri sprejemanju Blairovega in Seligmannovega posojila kot kavcijo. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pavla Koprivnikarja, posestnika in gostilničarja v Litiji 59 (poravnalni upravnik Hinko Lebinger mL trgovec v Litiji; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Litiji 5. junija ob 9~, prijavni rok bo L junija, kvota 50%>). = Hladilne naprave, vodne turbine, beneške žage, orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, poljedelske stroje in še mnogo drugih izdelkov naše domače strojne indrustrije v najmodernejši konstrukciji bomo videli na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija. Kdor si namerava nabaviti kakršnekoli stroje ali orodje za svoj obrat, naj si prej ogleda razstavo strojne industrije na velesejmu. Tu bo zamoged primerjati izdelke posameznih tvornic ter si tako nabaviti kvalitativno najboljlše, pa vendar po nizkii ceni. Borze 20. maja Na ljubljanski borzi se je v skladu z zunanjimi notacijami ponovno dvignila devi-za London. V ostalem pa ni bilo sprememb. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.10 — 9.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.15, v angleških funtih 236.69 in v grških bonih 32.58, dočim so se španske pezete nudile po 6.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Vojna škoda pri mirni tendenci 370 do 374. Cvrstejše pa je bilo 7J/o investicijsko posojilo, za katero se je nudil denar po 79 (v Beogradu je bil azkliuček po 80.25). Nekoliko nižje notirajo 63/o begluške obveznice, ki so bile zaključene po 64.50. Narodna banka pa je nadalje čvrsta in se je nudil denar po 6100. Devize. Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2977.12 — 2991.72, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curih 1421 01 — 1428.08, London 215.85— 217.91, Newyork 4362.54 — 4398.86, Pariz 289.60 - 291.03, Praga 183.06 — 184.16, Trst 361.71 — 364.79. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10 — 9.20. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15.21, Newyork 309.50, Bruselj 52.3250, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.50, Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kobenhavn 67.90, Praga 12.89, Varšava 58.30, Atene 2.94, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljubljana Vojna škoda 370 — 375, Ti* investicijsko 76 — 78, 8>/o Blair 77 — 79, 7°/« Blair 67 — 68, 4°/o agrarne 46 — 47, 6°/o begluške 65 _ 66, 7°/» stabilizacijsko 72 — 75. Zagreb. Državne viednote: Vojna škoda 370 — 374, za maj - avgust 370 den., 7°/« investicijsko 79 den., 4°/o agrarne 46.50 do 47.22, 7°/o Blair 67.25 — 67.50, 8% Blair 79 bi., 7°/o Drž. hipotekama banka 72—73, 6°/o begluške 64.50 — 65, 7°/o stabilizacijsko 75 _ 79; delnice: Narodna banka 6100 den., Priv. agrarna banka 227 — 229, Trboveljska 125 den., Šečerana Osijek 140 den. Beograd. Vojna škoda 372.25 — 373, 7% investicijsko 80.50 — 82 (80-25), 4«/o agrarne 47 — 48, 7°/o stabilizacijsko 76.75 den. (77), 6Vo begluške 66 — 66.25 (66), 8"/o Blair 77 — 78.50, 7% Blair 67 _ 67.50 (67.50), Narodna banka 6000 — 6100, Priv. agrarna banka 229 — 230. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.45, Državne železnice 25.15, Trboveljska 14.35, Alpi-ne-Montan. 12.40. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 20. maja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 89.8750, za julij 90.75, za september 91.6250; koruza: za maj 88.50, za julij 82.25, za september 76.50. + Winnipeg, 20. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 85.6250, za julij 87, za september 84.3750. -I- Ljubljanska borza (20. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška 78 kg, po 128 — 130; banatska, 78 kg težka po 126 — 128; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška ,2< po 180 — 200; baška >5< po 160 — 180: otrobi: baški debeli po 95 - 100. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 127 — 130; slavonska 128 — 130; baška 125 — 128; sremska 125 — 127: banatska 122 — 128. — Oves: baški in sremski 93 — 95; slavonski 94—96. Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg težki 125 — 130: jari, 67/68 kg težki 135 do 140. — Koruza: baška in sremska 69 do 70; banatska 67 — 68. — Moka: baška in sremska »0g« in »Oggc 195—217.50; »2« 175 — 192.55: »5« 155 — 177.50; >6< 137.50—150; »7< 112.50—117.50; »8« 90 do 92.50 Fižol: baški. sremski beli 122.50 do 125 _ Otrobi? baški. sremski. banatski 84 - 85. + Budimpeštanska termin«ka borza (20 t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji Pše. niča: 7.a mai 16.08—16.10. za junii 15.79 do 15.80; koruza: za maj 12 54—12.58, za julij 11.60 - 11.61. agon pamet Zanimiva opazovanja pri rastlinah, živalih in ljudeh Pamet je sposobnost, da se obdržiš v ravnotežju, in to je očitno tem težje, čim bolj zamotane so tvoje okoliščine in čim večja je tvoja nadarjenost. Zdi se s tega stališča, kakor da bi Me rastline najpametnejše, živali so nekako v sredi, človek pa je najbolj nespameten. Pred nekoliko leti je objavil znani učenjak prof. Francč zanimivo knjigo o tehničnih dejanjih rastlin in je pokazal, da se more »nerazumno bitje«, za kakršno smatramo rastlino, v svojem področju pomeriti z vsemi, mogočimi človeškimi strokovnjaki, kemiki, strojnimi tehniki, gradbeniki itd. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da človek dela s tujo snovjo, dočim si je narava sama snov in snov je, kakor je učil Schopenhauer, volja, ki je postala vidna, ali, kakor uči novejša znanost, utelešena energija. Rastlina nam to razodeva razločno. Ce se planika proti vetru obleče v kožušček, če si krompir s plutovinasto kožico varuje svoj sok, če se bombus notranje tako zgradi, da doseže pri vsej svoji vitkosti vrtoglave višine, ne da bi ga vihar podrl, tedaj gre tu preprosto za izraze energije, ki jo poznamo mi kot snov, gre za delo zavestne energije, ki skuša ohraniti svoje ravnotežje. Za naše oči še bolj izraziti so čudeži pameti, ki jih počenja narava pri živalih. Poglejmo n. pr. naravo, ki živi kot globo- komorska riba in ki niso svoje oči kot svetilke pred seboj, da si z njimi sveti v temi vodnih prepadov! Tu vlada zavestna pamet narave, ne morda kakšna slepa volja, kakor je menil Schopenhauer, vlada prav tako kakor v čudežnih zvezah med funkcijami naših telesnih organov, ki se prav polagoma razodevajo prodirajoči znanosti. To je najstarejše mišljenje, ki ne potrebuje nobenega miselnega aparata. Miselni aparat in čutila je ustvarila narava, da se živalski individij, ki ni več vezan na stalen prostor, bolje znajde v svoji okolici in se prehrani. Narava, ki je hotela kot tekoče, plavajoče in letajoče bitje seči preko sebe, videti in slišati, si je ustvarila prve sledove zavestne pameti in nagona. Kulture mravelj, čebel in drugih žuželk ter mnogih ptic so nastale po vsej priliki kakor človeška kultura postopoma in vrste, ki so si te kulture priborile, so bile nekoč nemara iznajdljivejše nego danes. Kar so si tedaj priborile, ponavljajo dalje in marsikaj tudi tako, da se mlajšemu pokolenju ni treba učiti od starejšega. Pridobitve so se mehanizirale kakor v telesnem življenju. Pri tem pa ni potrebno, da bi si te živalske vrste predstavljali kot gole stroje. Ce bi te živali filozofirale o sebi, bi si gotovo mislile, da delajo vse po svoji pameti in po svoji prosti volji, kakor n, pr. čebele, ki vsako leto ob istem času pomorijo trote, kar vzbuja vtis socialno političnega ukrepa, ali termiti, ki ai gojijo glive za svojo hrano in jim gnojijo kakor pravi človeški poljedelci. So pa tudi dogajanja, ki jih ne moremo razložiti kot izraze pameti in ki nam bodo sploh nerazložljivi, če znanost ne najde kakšnih nepričakovanih pojasnitev. Od kod ve n. pr. tista vrata os, da mora hrošča pičiti na določeno mesto, da ga omrtviči in potem v tem stanju uporabi kot ležišče za svoja jajca? Morda ji je nekoč pomagal slučaj, da je to mesto odkrila? Neke žuželke imajo v ostalem neki čut za ritem in obliko, ki neposredno meji ob skrivnost ritma in oblike, kakršno naletimo pri kristalih v listih itd. Neki rilčkar je sposoben liste razrezati matematično tako točno, da visijo z vej kakor odvite smotke. Kako stori pajek, da stke tako pravilno izmerjena tkiva? Narava ima kot pajek naravnost geometričen »instinkt«. Toda beseda instinkt se lahko razlaga na vse mogoče načine. Lahko pomeni nekaj popolnoma nepojmljivega ali prvobitno naravnega ali podedovano izkušnjo ali končno celo intuicijo, dojemanje. 2e vsi ti različni pomeni te besede nam kažejo, da »instinktivno« vlagamo v pojem instinkta delež razumnega in zavestnega, kar je tudi osnova vsakega dejanja narave. Parada v carstvu rdečega diktatorja Francoski zunanji minister Pierre Laval je prisostvoval v Moskvi tudi predstavi opere »Sadko« v Akademskem gledališču. V loži, kjer so nekoč sedeli ruski carji s svojimi družinskimi člani, vidimo: Lavala s hčerko, soprogo ruskega komisarja Lit vi nova, Charlesa Alphanda s soprogo in Alexisa Legerja. Gosti stoje, ker igra orkester marseljezo in internacionalo. Deževna doba v Abesiniji činitelj, ki odloča vojni pohod Italije v Afriko Navpični položaj sonca V sedanjem sporu med Italijo in Abesinijo igra veliko, skoroda odločilno ulogo abesinska deževna doba. Ni dvoma, da bi se bili obe državi že spoprijeli, če bi Italija ne uvidela potrebe, da za svoje operacije rajši počaka do jeseni, ko se prične tam suha letna doba. In če med obema državama do vojne sploh ne pride, bo to le zasluga deževnih mesecev, v katerih se utegne italijanska boje-vitost malo ohladiti. Menjava deževne in suhe dobe v Abesiniji je dana po njeni zemljepisni legi. Dežela se razprostira med 5. in 15. severnim vzporednikom. Ko se prične poletna polovica leta na severni polobli, vzhaja sonce čedalje bolj severno od ravnika. Ta čas gre baš skozi zenit Abesinije, 21. julija pride do rakovega povratnika, nakar se približuje spet ravniku, potem ko je v avgustu še enkrat šlo skozi abesinski zenit. nad deželo prinaša s seboj ozračne motnje, vzhodni pasatni vetrovi vderejo v deželo, prinašajo vlago in padavine. Višek deževne dobe je med obema prehodoma sonca skozi zenit, meseci junij, julij, avgust dado Abesiniji toliko dežja kakor pri nas v vsem letu, nekako 500 mm. V aprilu, maju in septembru oddaja nebo ostalo vlago, v ostalih mesecih pa vlada suša skoraj brez kaplje dežja. Prestolnics Addis Abeba ima letno 1259 mm padavin in četrtino tega da sam mesec junij. Deževna doba šteje okrog 170 zaporednih dni, ki so vsi mokri, posebno mokri pa v vseh treh glavnih mesecih. Nil ima, kakor znano, svoje vire v tem podnebnem ozemlju ta njegove znamenite poplave, ki so temelj egiptske rodovitnosti, so tudi le posledica abesinske deževne dobe. Pobegli vozač V zmedi londonskih jubilejnih svečanosti je izgubil glavo in utekel na Dunaj Angleške jubilejne svečanosti ob srebrnem vladarskem jubileju kralja Jurija V. si je hotela od blizu ogledati tudi dunajska grofica Salmova. Odpeljala se je v London, kamor je vzela s seboj svojega šoferja. Toda vozač ni bil posebno vesel šofiranja v angleški metropoli. Prvi dan je še vozil grofico po mestu sem in tja. Drugi dan pa je izginil. Grofica Salmova je našla zjutraj, ko je prišla v garažo, poleg krmila v vozu namestu šoferja vozačevo pismo, s katerim je mož grofici naznanil, da se ga je polotilo nepopisno hrepenenje po ženi in otrocih. Zato jo je popihal domov. Grofica seveda ni mogla v zmedi londonskih dni najeti drugega vozača, ki bi io vozil po ulicah angleške prestolnice in tako je bila prikrajšana za užitek. zaradi katerega se je bila prav za prav napotila čez Rokavski preliv. Proti šoferju je vložila zaradi tega tožbo. Dunajsko sodišče je pozvalo vozača na odgovor. Mož se Nesreča v cirkusu V Lincu gostuje trenutno cirkus Reber-nigg. V petek se je primerila pri predstavi z levi nepričakovana nesreča. Ko je krotilec predvajal skupino z levi, ga je napadel mlad lev ter ga ranil na glavi in prsih. Močno krvavečega krotilca so morali odpeljati z reševalnim vozom v bolnišnico. izgovarja, da se ni mogel znajti v londonskem vrvežu, kjer so avtomobili vozili drug vštric drugega. Izgubil je glavo in si je zaželel videti družino, zaradi katere je zapustil London v največji naglici in se po najkrajši poti vrnil domov. Davek na pijance Prihodnji mesec bodo v južnoameriški republiki Urugvaj uvedli nov davek, in sicer davek na pijance. Davek bo precej visok, znašal bo 15 odst. celokupnih dohodkov pijancev. Vlada bo porabila denar, ki ga bo na ta način zbrala, za vzdrževanje zavodov, ki jih polnijo pijanci zaradi bolezni, katere povzroča pijanska strast. Najhitrejše letalo Američani so zopet enkrat prekosili Ho-landce. Zgradili so najhitrejše lovsko letalo na svetu. Te dni so ga preizkušali m ugotovili, da brzi s povprečno brzino 520 kilometrov na uro. Letalo je globok krov-nik z dvema motorjema »n štirinajstimi cilindri. Lovsko letalo bo rabilo za zasledovanje hitrih bombnih aeToplanov Smrt med koncertom v zraku Katastrofa največjega ruskega letala »Maksim Gorki" Kakor je »Jutro« že poročalo v nedeljo in ponedeljek, se je v soboto primerila v Rusiji huda letalska katastrofa. Največje rusko letalo »Maksim Gorki«, ponos ruskega zrakoplovstva, je zaradi trčenja z nekim manjšim lovskim letalom treščilo na zemljo in se razbilo. Ubilo se je 49 oseb. Letalo, ki je bilo najmodernejšega tipa, je merilo z razpetimi krili v širino 70 m in je imelo osem strojev, ki so razvijali 5000 k. s. Nesreča se je zgodila v bližini moskovskega letališča. Zakrivil jo je pilot Pašin. Letalo se je parkrat zavrtelo v zraku m ko mu je odletelo levo krilo, je treščilo na tla. Tam je eksplodiralo in zgorelo do samega ogrodja. Zadnje vesti navajajo, da se jc primerila nesreča v višini 300 m. Ljudje v letalu so ravno poslušali koncertni prenos po radiju. Aeroplan se je razklal na tri kose, zadnji del trupa se je z levim krilom vred odtrgal, bencinski rezervoarji so eksplodirali in ta eksplozija je vrgla žrtve, med katerimi so bili izključno pripadniki Aero-zavoda, moški in ženske, iz kabine. Seveda so obležali nesrečniki na mestu mrtvi. Kosi gorečega letala so prileteli na neko hišo, ki so jo vžgali. Pri tem sta zgorela še dva civilista, tako da je vseh žrtev te katastrofe 51. ★ Dodatno k temu poročajo še iz Moskve: Preiskovalna komisija, ki ima nalogo Gospa, Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo družino. Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče češče, — mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico RADENSKE! Vaša pažnja bo nagrajena! Ljubezen v maju Najprej vasovanje, potem beg po strehah Te dni so imeli v Brnu neobičajen gasilski alarm. Ko se je zjutraj ob štirih komaj svitalo, so morali gasilci, ki so bili v pripravljenosti, poskakati z največjo urnostjo Umetne Sahari oaze v Francoska vlada je naklonila večjo vsoto za izvrtan je globokih vodnjakov v Sahari. Okrog teh vodnjakov ob velikih saharskih poteh bo nastalo 50 novih oaz. Vlada namerava v bodočnosti to omrežje umetnih zelenic razširiti tako, da bodo veliki deli puščave postali obdelana tla. Zadnja pot maršala Pilsudskega Narodnega junaka Poljske so odnesH k večnemu počitku predstavniki vojske. Id M si priborili največje lavorike pod marSalovim vodstvom na vozove in se odpeljati v vzhodni del mesta, kjer je tekel po strehah Frančiškanske ulice navidez zblaznel moški. Gasilci so bili takoj na mestu. Pristavili so lestve pod hišami pa so razprostrli ponjave, da bi prestregli nesrečnika, ki je z naravnost čudovito virtuoznostjo dirkal po robovih stTeh ob žlebu in skakal s hiše na hišo. » Ko je moški opazil gasilce, ni bil prav vesel in se jim ni hotel približati, kaj šele poslužiti se ponudene mu pomoči. Misleč, da bo prehitel zasledovalce, se je naposled spustil po nekem žlebu tik do ceste, kjer •o ga prijeli policijski stražniki. Bil je velik halo, ko so na policiji ugotovili, da ta nenavadni jutranji skakač po strehah ni blazen. Možu je 37 let in si je privoščil ponoči majniški izlet k svoji ljubici. Po vasovanju se je hotel tiho odstraniti, toda zapazilo ga je oko postave in policija ie alarmirala gasilce. Na policiji so vročekrvnega ljubimca zaslišali in izpustili. Združene v Iz Londona poročajo nenavaden dogodek. K jubilejnim svečanostim so prišle v London tudi sestre Gertruda, Helena in Ana Dunn iz severne Anglije. Dame so bile stare okolu 55 let. Po končanih slav-nostih so se naselile vse tri v Windsorju. Dan po naselitvi pa so vse tri zbolele. Dobile so hudo hripo. Gertruda je umrla že prvo noč, dvanajst ur pozneje ji je sledila Helena in naslednji dan je preminula tudi Ana. V tridesetih urah so bile vse tri žive m mrtve. V Londonu so njih smrt zaradi teh nenavadnih okoliščin zelo obrav-ncvsU dognati vzrok katastrofe veleletala »Makst-ma Gorkegatc, je dognala tole: Pilot letala, ki je izzvalo nesrečo, je v nasprotju s prepovedjo izvajal looping. Ko se je na hrbtu leteč približal levemu krilu »Maksima Gorkega« ,je zadel ob krilo in mu ga odtrgal. Pri strmoglavljenju je motor eksplodiral. Kakor objavljeno, je bilo na letalu razen posadke 11 mož , 37 potnikov, sami inže-njerji in tehniki največjih sovjetsko-ru-skih tovarn. Žrtve katastrofe bodo pokopali v ponedeljek na državne stroške. Vlada je rodbinam in sorodnikom ponesrečencev poslala prvo pomoč 10.000 rub-ljev in jim dovolila povečane pokojnine. V mnogih tovarnah in delavnicah se vr-še zborovanja, na katerih sprejemajo resolucije s prošnjo vladi, da takoj začne misliti na gradnjo novega letala, ki naj nadomesti »Maksima Gorkega«. Delavci tudi zahtevajo v svojih resolucijah, da vlada ukrene, da se napravi konec nediscipliniranosti v sovjetskem letalstvu, češ da je to glavni vzrok katastrof. V Rusiji posebno obžalujejo smrt letalca Surova, ki je tudi med žrtvami. Odlikoval se je posebno pri gradnji vojaških letal. Smrtne ostanke žrtev katastrofe »Maksima Gorkega« so sežgali. Zdaj pripravljajo v Moskvi svečane posmrtne svečanosti. Svet narodnih komisarjev je sklenil namestu ponesrečenega orjaškega letala »Maksim Gorki« zgraditi tri nova letala istega tipa. Imenovala se bodo »Ljenin«, »Stalin« in »Maksim Gorki«. Glede na strašno katastrofo orjaškega letala »Maksim Gorki« priobčuje moskovska »Pravda« članek, v katerem ostro zahteva zboljšanje discipline v vojaškem letalstvu in konec samovoljnosti nekaterih letalcev, ki letala dostikrat zlorabljajo za prelahkomiselne igre v zraku. V trgovskem letalstvu vladajo po trditvah tega lista še hujše razmere. »Pravda« pravi, da so med uslužbenci trgovskega letalstva ljudje, ki jih ni moči drugače imenovati kakor apa-še. K tem ljudem je spadal tudi Balagin, ki je povzročil katastrofo. ANEKDOTA Nekega zimskega jutra se je vozil maršal Pilsudski s svojim pobočnikom po Varšavi. Sipe na avtomobilu so bile pokrite s srežem in maršal je od časa do časa spraševal, kje so. »Na Trgu maršala Pilsudskega«, je prvič odgovoril pribočnik. Avto drvi dalje. »In sedaj?« vpraša spet maršal. »Na Maršalkovski, gospod maršal«. (Naziv je star in izhaja davno izpred sedanje dobe.) »Da, da. Le dalje,« pravi maršal. Na obzorju se je pokazala mogočna cerkev in maršal je ponovil svoje vprašanje. »Na trgu Odrešenika, gospod maršal,« je točno pojasnil pribočnik. Maršal si je po-gladil košate brke: »Tu so me pa vendar malo preveč počastili, ali ne?« VSAK DAN ENA »Kaj pomeni beseda »prozoren«?« »Ta beseda pomeni, da se skoai nekaj vidi.« »Nu, imenuj mi takšen oaBed«v>*u »Mreža!« Ministrski predsednik Jevtič v razgovoru z rumunskim zunanjim ministrom T11 xt-1 e s c o m in turškim zunanjim ministrom Ruždijem Arasom Izza bukareškega sestanka Balkanskega sporazuma Kulturni pregled je Meštrovič umetnik? G. Pera O d a v i č je poslal uredništvu kulturnega pregleda »Jutru« pismo, ki ga prinašamo v celoti: »U ljubljanskom »Jutru« od 11. o. m., izašao je u podlistku članak anonimnog pisca, u kojem se osudjuje moje mišljenje o skulpturskim delima g. Meštroviča. Pre svega nalazim, da- je, najblažije da se izrazim: nepristojno napadati na koga to bilo, naroči to, kad se rešavaju pitanja od opšteg interesa. I zbog toga, i ne znaju-či pisca reči ču mu, da mu ta anonimnost može samo na štetu biti, i da ga kod ljudi, na miSljenje polaže, može samo di- skreditovati. Ako kao »kulturni kronista«, kako za sebe veli, obično piše bez podpisa, u sluča-jevlma, kao što je ovaj, kategorična mu je dužnost bila, da nam se imenom svojim prikaže. Inače, može se zaključiti i to: da se bojao da kaže svoje ime, nedovoljno i sam ubedjen i nedovoljno siguran čak 1 u mišljenju »velikih svetskih estetičara« o skulpturskim delima g. Meštroviča. ; U ovom slučaju, dakle, anonimni pisac postupio je protivno onome, čega se redovno pridržavaju ispravni javni radenici, koji ma kakvo mišljenje iznosili na javnost, stoje odlučno na braniku toga svoga mišljenja i — ne stide ge sa. I s obzirom na to, ja bih mogao da se ni časkom ne zadržim na mišljenje anonimnog pisaca, iz-neseno u gornjem članku, ali neču, no hodu da mu ipak skrenem pažnju na to: u kako se nepovoljan po sebe položaj posta-vio, kad je uzeo ulogu estetičara. Kao što je sam anonimni pisac naveo: ja sam u sedam svojih postulata izneo svoje mišljenje o tome: da je g. Meštrovič iz-ostao daleko, daleko iza klasičnih grčkih, do danas nenadmašivih, ali i iza novih modernih skulptora, i da prema tome nije veliki umetnik. I pošto sam na taj način sasvim detalj-no precizirao svoj zaključak o skulpturskim delima g. Meštroviča, i pošto anonimni pisac nalazi da je moje mišljenje o tim delima sasvim pogrešno on je samo imao, da svaki od tih sedam postulata obesnažu-je i ruši. Ali umesto da nam to tako dokaže, šta on sam zna i ume, i iznese nam lično svoje estetske principe, pa i istorij-ske podatke o skulpturi, on je sasvim čut-ke prešao preko toga, i našao da mu je i pored njegovog ličnog estetskog znanja i razumevanja nekako najzgodnije, da nam kaže, za kakvog genija smatraju g. Meštroviča neki naši sunarodnici i neki stran-ci, Nemci, zaboravljajuč, da su g. Meštroviča isto tako neki stranci oglasili za »najgoreg učitelja kakvog neka mlada Bkulpturska škola može imati.« Kako, dakle, anonimni pisac, ni najsla-bijim kakvim lično svojim argumentom nije obesnažš« si jedan od mojih navedenih zaključaka o- skulpturskim delima g. Me-štroviča, — posle ovo mojih nekoliko reči, daje mu se zgodna prilika, da šta više, udruže-n sa još kakvim svojim jednomiš-Ijenikom, na primer, ili jednim ili obojicom onih, čijih imena citira, uzme ponovo u pretres pitanje po tim delima, i da me ponovo apostrofira. Naravno pretpostavljam, da me apostrofira punim imenom svojim, da znam s ki m imam čest da polemišem. To bi po mome mišljenju čak bilo potrebno, s obzirom na opšte interese, pošto je ovde u pitanju umetnost, taj najsubtilniji izr;ižaj i duše, i duha, i osečajnosti čo-vekove. Na taj bi se način sve više pri-premao teren za definitivan i nepogrešan zaključak o skulpturskim delima g. Meštroviča u sravnjenju sa delima klasičnih grčkih skulptura, ili što je od naročite važnosti: i u sravnjenju sa delima velikih skulptura naših savremenika. Razume se, sve to sine ira et studio. Na kraju još samo ovo. Pošto je anonimni pisac istavio protiv mene ime g. Bogdana Popoviča, kao čoveka, čije je mišljenje o skulpturskim delima g. Meštroviča sasvim protivno mome mišljenju, to mi je čast zamoliti ga, da me obavesti o tome, gde je g. Bogdan Popovič pisao o tim delima? Koliko je meni poznato on je samo ono jednom pisao o g. Meštroviču, kad je poveden naznalačkom anonimnom go-milom g. Meštrovičevom »Glasnika« ogla-sio se za »Pobednika«, to jest za figuru, ko-ja kao nikakva druga bolje izradjena pret-stavlja pobedu srpskog naroda nad njegovim neprijateljima, a što je toliko isto pravilno umetnički ocenjeno, kao kad bi na primer za kakvu klasičnu grčku skulp-turu koja predstavlja Dijanu, rekao, da je Amazonka, pošto obe nese i strele i lu-kove.« Beograd, 13. maja 1935 Pera I. Odavič. ★ G. Peri J. Odaviču si dovoljujem odgovoriti tole: V velikem delu svoje replike daje g. Odavič duška ogorčenju zastran dozdevne anonimnosti mojega članka v »Jutru« z dne 11. t. m. Poznam in uvažujem to, kar je o anonimnosti povedal nekdo, ki ga cenim neprimerno bolj od g. Odaviča: filozof Schopenhauer. Toda vztrajno ponavljani očitek anonimnosti postane votel v hipu, ko ugotovim, da je bil omenjeni odgovor na članek g. Odaviča v »Etnologu« šifriran z mojo običajno značko »—o«, ki jo rabim v »Jutru« že dobrih šest let Ne prehajam meje osebne skromnosti, če povem, da je ta šifra med Slovenci znana nekako toliko, kolikor moje ime, in ker jo rabim na istem mestu že toliko časa in do malega vsak božji dan, me zaradi očitka anonimnosti pri sestavkih, ki nosijo mojo stalno šifro, niti malo ne peče vest. Ce bi bil g. Odavič tako pravičen, kakor hoče biti, bi se bil. postavimo pri g. uredniku »Etnologa«, informiral, kako je s to šifro in nakšen običaj vlada v tem pogledu v slovenskih listih. Tu je tedaj moralni patos g. Odaviča izzvenel v prazno G. Odavič me nadalje obdolžuje, da sem ga napadel; to moram odločno zavrniti. Vsi, ki so brali moje vrstice, lahko potrde, da je bila moja polemika kar najobzirnejša nasproti osebi g. Odaviča in nasproti »Etnologu«. Ostala bi med nama načelna stran najinega konflikta, namreč vprašanje, ali je g. Meštrovič umetnik ali ne? Obžalujem, da tega vprašanja ne bova rešila v stolpcih »Jutra«. Zame je odgovor pritrdilen, zanj zanikovalen: ravnajva se po previdnem nasvetu g. urednika »Etnologa« in prepustiva zadevo času, ki je najobjektivnejši sodnik. Moram pa povedati tole: V zgoraj citiranem odgovoru na moj članek pravi g. Odavič, da g. Meštrovič »nije veliki umetnik« (podčrtal jaz). V »Etnologu« (naknadno izvem, da je članek ponatis iz »Pravde«!) pa pravi na str. 210., da »on nije ni skulptor-umetnik, ni arhitekta - umetnik« ter takoj nato operira s svojim stališčem kot z »absolutno istino«. V svoji repliki poudarja potrebo, da se šele pripravi teren za »definitivan i nepogrešan zaključak o skulpturskim delima g. Meštroviča«, v »Etnologu« pa uvršča vse tiste, ki so poveličevali g. Meštroviča kot umetnika in kiparja, med »bezbrojne neznalice«, predpostavljajoč, da je mogoč samo en estetski nazor, samo eno, absolutno umetniško vrednotenje, namreč njegovo. Gosp. Odavič navaja za svojo tezo skoraj vsak negativen glas o g. Meštroviču, četudi ni anonimen samo pisec, marveč celo list, v katerem je sodba izšla (»u jednom brisel-skom listu od 28. decembra 1932!«), vzlic svoji skrajno neprikupni estetski apodik-tičnosti pa v pričujočem odgovoru sam priznava, da je šele treba pripraviti teren za »definitiven in nezmotljiv sklep o skulpturskih delih g. Meštroviča«. To so otipljive nedoslednosti, ki me zanimajo pred vsem kot psihološki in moralni pojav; prepričujejo me namreč, da klic g. Odaviča »Sine ira et studio« ni iskren. Sine ira et studio ni bil ne napisan in ne objavljen članek v »Etnologu«, glede katerega se pridružujem sodbi uva-ženega tovariša g. A. St. MžLgra (»Pra-ger Presse«, 19. maja 1935), da sodi med »kurioza«, ki nikogar ne presenečajo, »das Kuriose ist aber, das dieser Artikel... in einer wissenschaftlichen Spezialzeitschrift ... auftaucht«. Spričo zgoraj omenjenih značilnih nedoslednosti g. Odaviča se odpovedujem čisto estetskemu razglabljanju njegovih »sedam postulata« o Meštrovičevi umetnosti. Rajši se uvrščam v kategorijo tistih, ki jim g. Odavič vzdevlje epitetom »neznalice«, ker priznavajo v Meštroviču umetnika in izrekajo z isto pravico, vendar pa v mnogo lepši obliki svoje sodbe in doživetja Meštrovičeve umetnosti. Z estetskimi dok-trinarji, kakor je g. Odavič, je težko polemizirati: če imaš drug okus in drugačno intuitivno občutje lepega, si brž »neznali-ca«. Priznavati v Meštroviču umetnika (kar seveda ne ižključuje kritičnega odnosa do njegovih posameznih stvaritev) je zame čast, četudi ostanem v očeh g. Odaviča »nevednež«. Glede g. B. Popoviča bi se pogovorila samo tedaj, če bi g. Odavič odgovoril na druge moje opombe. To je vse, kar sem mu hotel povedati: za danes in za vedno. B. Borko. Stravinskij in mlada generacija Praga, 11. maja. Igor Stravinskij je danes bolj ko kedaj preteklost in bolj ko kedaj smo daleč od njega. In naj poreče kdorkoli: Stravinskij je vrhovna osebnost sodobne glasbe. To je fikcija. Človek, ki se je zapisal z dušo in telesom neki svoji vrhovni osebnosti, vidi vedno pred seboj ta edini idol, vedno samo veruje, ker ne misli. Res je: obstoji generacija, ki ne more misliti drugače. Stravinskij je prišel mlad in ironičen, zmagal je brez borbe, vsa generacija je biLa za njim in z njim! Dane3 je ta generacija stara in Stravinskij je nemoderen; nihče izmed obeh nas mladih več zelo ne zanima Zato zveni megalomansko, kar je rekel gospod v uvodni besedi ob začetku koncer-Ta Stravinskega v praški »Pritomnosti«: Stravinskij je vrhovna osebnost... Toda to smo preslišali; preslišali bi bili vse, ko bi bila to le poetična uvodna beseda in nič več. Bil pa je Stravinskega koncert in smo mislili na minulo slavo in moč. Danes je Stravinskij samo še tujec v Parizu in kmalu mu bo še bolj tuja avantgardistična smer. Toda nekoč i Njegova muzika je imela prva pogum, ozreti se iz simetričnega okna trizvoka navzven in zaklicati stvarno besedo: tukaj dvajseto stoletje! Bilo je razodetje: — zato je danes pod streho »Pritomnosti«, društva za sodobno glasbo, še njegov koncert. Takoj pri prvi skladbi, oktetu za pihala, visi nad Stravinjskim težka odgovornost, morda celo krivda: kdo je potenciral na tako preprost način, ki se že približuje banalnosti, ritme, kdo je privedel ostinate do take monotonosti, zasanjanosti in eksiatič-nosti _ kdo je prav za prav pripravljal jazz? Sigurno: čisto nezavedno, brez vsakega namena, obrniti hrbet umetnosti in poštenosti. Le — merodajna je realnost. To je vtisk, ki ga imamo pri oktetu. Prav za prav tvori večer scenična uprizoritev »Vojakove zgodbe«, in ta je sedaj na vrsti. Takoj pri prvih taktih: ne moremo se vživeti v Stravinskega pojmovanje. Takrat, vem. je šlo v prvi vrsti za frapant-ne novotarije: to je bil vendar ogromen prelom! Danes se nam zdi Stravinskega grotesknost in bizarnost prisiljena. Kakšni čudoviti ansambli in kakšna kopica vprašanj: čemu vse tako patetično in dolgo, čemu toliko teksta in tako malo muzike, čemu vse tako silno enostavno, slednjič: čemu tako - dosledna »marš - muzika«? Cemu. čemu _ ena doba je za nami; imamo jo ob «ebi. za to na? ne 7an;mn Miti ne pričakujemo več odgovorov r.a toliko vpra šanj. Čemu? Stravinskega vrednost |e sa ma ob sebi umljiva; toda, ko smo zunaj na ulici, čujemo nenadno odgovor: fanatično ploskanje njegove generacije: Verjamemo, toda razumeti ne moremo. Ivan Potnik. Nova drama Josipa Kosora. Znani pesnik in pisatelj Josip Kosor, čigar drama s Požar strasti« je imela mednaroden uspeh, se je zopet oglasil z odra z dramo »Nema Boga — ima Boga«, ki jo je pravkar uprizorilo beograjsko gledališče. V ospredju dejanja je bankirsko podjetje, ki se bavi z nečednimi špekulacijami. Njegov vodja je glavni junak te drame, paralitik, ki je po burnem življenju navezan na posteljo in tu filozofira o Bogu, pravici, ljudeh in o svojih zlih dejanjih, kar pa ga ne moti, da ne bi še dalje razpletal svojih poslovnih mrež in lovil ljudi na limanice. Kritika sodi o Kosorjevi novi drami, da je po tvarini zanimiva, po dramatski obdelavi slaba: delo, ki bi ga prijetneje čitali kakor pa gledali na odru. Počakati pa je treba še nadaljnjih glasov, zlasti kritik v revijah. Josip Rijavec je z lepim uspehom nastopil kot solist v Beethovnovi Missa solemnis, ki jo je minule dni izvajal praški »Hlahok. Dr. Ivan Esih, Tipologija. V brošuri na 36 straneh obravnava prizadevni hrvaški publicist dr. Ivan Esih zanimivo področje iz današnje psihologije: tipologijo. Pisec navaja Diltheyevo razdelitev tipov, označuje Sprangerjeve »življenjske forme« in konkretno kulturno - filozofsko tipologijo Vuka Pavloviča; podrobneje se bavi s tipologijo Miiller - Freienfelsa ter konzultira glede teh pojavov še Weiningerja, Junga, Kretschmerja in druge. Nato daje navodila za tipoioško ocenitev samega sebe, razpravlja o tipih genija filozofa in nadčloveka in označuje pedagoški pomen tipologije. Na koncu citira tudi dr. Alfreda Serka in njegovo pri Tiskovni zadrugi izišlo knjigo >0 psihoanalizi«. Pregledno in jasno spisana razprava je vredna pozornosti. Velika razstava italijanske umetnosti v Parizu. Na tem mestu smo že ponovno poročali o pripravah za mogočno razstavo italijanske umetnosti v Parizu. Ta razstava je bila otvorjena 16. t. m. Listi poročajo, da je razstava po obsegu in pomenu vprav edinstvena. Še nikdar niso bile nikjer zbrane vse slike, kar jih je sedaj v Parizu, saj so na to razstavo poslali izbrana mojstrska dela iz vseh galerij in muzejev Evrope. Poleg slik največjih mojstrov šestih stoletij so razstavljena tudi nekatera značilna dela iz manjših cerkva Italije, ki niso bila še nikdar razstavljena v tujini. Emila Ludwiga knjiga »Voditelji Evrope« zbirka esejev o Venizelosu, Lloydu George-su, Briandu, Rathenau, Mussoliniju, Stalinu, Masaryku, Nansenu in Motti je izšla v srbskohrvaškem prevodu v zbirki beograjskega »Kosmosa«. R T Presunila nas je kratka vest med smrtnimi oznanili, da je neusmiljena Parka prestrigla nit življenja dolgoletnemu odličnemu nogometašu in članu SK Ilirije, zdravniku dr. Stanku Tavčarju. S pokojnim Tavčarjem, ki so ga poznali aktivni nogometaši in prijatelji nogometa po vsej državi kot zmerom požrtvovalnega »Janeza« v belo-zelenem dresu Ilirije ali črno-rdečem dresu Haška, je odšel iz vrst naših športnikov tipičen športnik, atlet in gentleman, kakršnih današnja športna — posebno pa nogometna — generacija za njim še ni postavila mnogo. Staneta je potegnilo na zeleno polje še z gimnazijskih klopi nekaj let pred veliko vojno. Iz gimnazijskega moštva je 1. 1912 prestopil v vrste našega najstarejšega nogometnega moštva, kjer je v 10 letih po vojni preživel mnogo veselih in bridkih ur ter z velikim uspehom in vzorno disciplino izpopolnil važno mesto v srednji linijL Vojna vihra ni prizanesla niti njemu in moral je za ostalimi klubskimi tovariši na bojne poljane proti jugu. Ko je bil spet svoboden, se je znova z vsem srcem oklenil Ilirije. Nedeljo za nedeljo je žrtvoval za današnji sloves in nivo svojega kluba in vselej je bil »Janez« oni, ki je v vsaki bitki na zelenem polju vztrajal do zadnje minute ln dvigal duha, ko so klonili že vsi. Na Študijah v Zagrebu so ga z odprtimi rokami sprejeli Haškov-dL, ki jim je prav takOf,požrtvovalno po-magal osvojiti marsikatero dragoceno toč* ko in zmago. V prvenstvu je bal Haško-vec, v mednarodnih tekmah pa Iliri j an! Višek nogometne kariere je pokojni Tavčar dosegel prav za prav že 1. 1920, ko je kot prvi Slovenec oblekel državni dres za olimpijski nastop v Anverai. Mlad je bil takrat ves naš nogomet in ni bilo mnogo, kar je takrat naša reprezentanca prinesla z olimpiade; žreb jim je določil enega najtežjih nasprotnikov, brate čeho-slovake, ki so jih izprašili z znanim olimpijskim rezultatom (0:7). Toda pokojni Stane se je na težkem mestu desnega krilca kot lev boril do zadnjega ter dal za to igro dušo in srce. V Anversi si je v ponos slovenskega nogometa zaslužil — kot prvi in edini Slovenec dozdaj — ponosni naziv olimpionika v nogometu. študije so ga pozneje privedle v Prago, kjer so kmalu izvedeli za njegove talente in ga uvrstili v akademsko moštvo močne Slavije. Po nekaj nastopih je dobil an-gažman v pravi enajstorici Slavije, kjer pa mu je zavist tovarišev - profesionalov preprečila nov pOlet. Dobil je hudo poškodbo, ki ga je za vselej izločila iz vrst aktivnih nogometašev. Ko se je pred leti v poklicu vrnil v domače mesto, je seveda ostal navdušen prijatelj nogometa in zvest član svoje Ilirije, živo nam je še v spominu, s kakšnim ognjem je pred leti zagovarjal težnje onega dela njenega članstva, ki je stalo »na braniku« samostojnosti stare Ilirije. Kakor je bil prej steber v moštvu, tako je bil neupogljiv tudi za zeleno mizo! Bil je Hirijan, eden najstarejših in najidealnej-ših! Zato so ga enako cenili tovariši iz kluba in ostalih Bil je pravi športnik — požrtvovalen in discipliniran od prvega do zadnjega dneva svoje za naše razmere bleščeče nogometne karijere v 15 letih! • Stanetu na pot! Boj za življenje je težak, toda Ti si bil utrjen in krepak. Zato smo rekli;' da boš kmalu spet zdrav med nami. Zdaj pa si se zrušil pod pretežkim njegovim bremenom! Usoda je neizprosna. Zakaj baš s Teboj? In z nami zaradi Tebe? Toda tako je zapisano v njeni knjigi in tam ni nobenih remisov. Ali zmagaš ali pa — izgubiš! TI nisi zmagal, mi pa smo izgubili Tebe! Zdaj nam ostanejo le še spomini, lepi in svetli... Naj Ti bo lahka zelena ruša, na kateri si se tolikokrat — z nami vred — veselil športa in življenja! L. S. ★ Včeraj ob 16. je dr. Stane Tavčar nastopil svojo zadnjo pot izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, kjer se je zbtalo ogromno število njegovih znancev in prijateljev, vojaštva in oficirjev. Ko so duhovniki opravili pogrebne molitve, je godba zaigrala turobno žalostinko, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod. Za nosilecm križa je stopala godba, neprestano svirajoč žalo-stinke. nato pa baterija topništva. Pogreb-ci so nosili več prekrasnih vencev, med temi belo- zelenega SK Ilirije, Zobozdrav-niškega društva in njegovih stanovskih prijateljev, nato so pa za vozom z duhovniki na lafeti peljali krsto s pokojnikovimi zemskimi ostanki. Ob lafeti so vojaki tvorili častni špalir. Za vozom so stopali užaloščeni sorodniki, žena bridko prizadeti starši in bratje, za njimi se je pa razvrstila skupina oficir iev Sledili so stanovski tovariši zdravnik1 in zobozdravniki predstavnik* OHZD t dr. Bohinjcem na čelu. predsednik Združe nja trgovcev v Ljubljani g. Soss, podpred- sednik Zbornice za TOI g. Rebek, celokupni upravni odbor in članstvo SK Ilirije s podpredsednikom g. E. Bettetom in inž. Bloudkom na čelu, generalni tajnik JZSS g. Goreč in mnogi drugi odlični športni funkcionarji, sprevodu se je pa priključilo na stotine pokojnikovih prijateljev in znancev, a zaključila ga je druga baterija topništva. Pogreb je krenil na pokopališče k Sv. Križu. Ko so krsto s pokojnikom položili v prerani grob. so pred pokopališčem gromko odjeknili štirje topovski streli — poslednji pozdrav bivšemu tovarišu. K odprtemu grobu je pristopil zobozdravnik dr. Logar in se v toplih besedah poslovil od pokojnega tovariša, slikajoč ga kot vzornega zdravnika in iskrenega družabnika in prijatelja. Molče, z žalostjo v srcih se je množica vračala s pokopališča. Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. Današnja redna seja uprav, odbora odpade. Upravni odbor opozarja vse interesente, da bodo v kratkem Izvedeni izpiti za hazenske sodnike. V primeru zadostnih prijav se bo vršil pred izpiti teoretski in praktični tečaj Prijave se pošiljajo na naslov podsaveza Ljubljana, kavarna Evropa. Zadnji rok prijav je 28. maja. Iz JZSS. Polovična vožnja za glavno skupščino Jugo&lovenskega zimsko-sport- ter bomo podrobnosti objavili, kakor hitro dobimo tozadevni spis od ministrstva. Koturaški savez kralj. Jugoslavije, podsavez Ljubljana. (S seje 19. t. m.) Glasom dopisa Saveza — Zagreb z dne 9. t. m. se stavljajo pod suspenz zaradi ne-plačanja redne letne članarine Savezu, Ilirija — Ljubljana, Zarja — Jesenice in Zora, Trbovlje. Opozarjajo se navedeni klubi, da do 31. t. m. poravnajo predpisano članarino, ker bodo v nasprotnem črtani kot člani koturaškega saveza. Popravljamo. V naši včerajšnji številki smo objavili poročilo iz Maribora o poteku prvenstvene nogometne tekme med SK Rapidom in SK Svobodo. Pri tem se je vrinila pri telefonskem prenosu pomota in je SK Rapid zmagal z rezultatom 7 : 3 (3 : 0) in ne kot smo objavili s 7 : 0 (3 : 0). ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14. naprej strogo otvezen trening za ligino in prvo moštvo. Kolesarsko društvo Ljubljanica v Do-brunjah ima v nedeljo 26. t. m. ob vsakem vremenu medklubski cestni kolesarski dirki za prvorazredne dirkače in za juniorje. Proga glavne skupine (okrog 90 km) je: Dobrunje (pri gostilni Selan), Stepanja vas, križišče pri Češnovarju na Dolenjski cesti, od tu se zaradi cerkvenih svečanosti na Rakovniku obrne naravnost po Ižanski cesti, takoj pri mitnici na tej cesti na levo čez barje in pri Jesihovi gostilni (Zebal) spet na Dolenjsko cesto ter dalje skozi Grosuplje, Višnjo goro. Stično do Rado-hove vasi, kjer bo obrat, m nazaj po isti progi do cilja v Dobrunjah. Juniorji vozijo po isti progi v Višnjo goro do kilometrskega kamna za železniškim prelazom ter nazaj po isti progi. Nagrade za glavno skupino: 1 .pokal, 2. spominsko darilo, 3. diploma, 4. in 5. spominski kolajni; za juniorje: 1. spominsko darilo, 2. plaketa. 3. in 4. spominski kolajni. Vozi se po predpisih kolesarske zveze, ki so običajna pri izvajanju cestnih dirk. Začetek dirk bo ob 14. in se dirkači opozarjajo, da se prijavijo komisiji vsaj eno uro pred startom. Ne-verificirani dirkači se ne bodo pripustili na start. Po dirkah bo v Selanovih gostilniških prostorih razdelitev nagrad in športna veselica. Iz Ptuja »&.U[»UUU J U^UMUVCIloKCga ZlUISK.V5pV.ri.- | gVUUJt nega saveza. ki bo 26. maja, je dovoljena I akcija j— Odbor za postavitev spomenika velikemu kralju Uedinitelju v Ptuju je imel v mestna posvetovalnici sejo pod predsedstvom mestnega predsednika g. Jeršeta, ki je v uvodu poročal o dosedanjem delovanju odbora. Glavni namen seje je bil, da se odbor končno odloči, kakšen spomenik naj bi se postavil. Prvotni načrt o postavitvi Kulturnega doma v Ptuju se je opustil in se bodo uporabili vsi prispevki za postavitev doma za pobijanje jetike, saj ie znano, da je tuberkuloza tudi v našem okraju zelo razširjena. Odbor za postavitev spomenika poziva zaradi tega ponovno vse one, ki so sprejeli prošnje za prispevke, da blagovolijo zneske čimprej nakazati gornjemu odboru, da se ta človekoljubna cim prej uresniči. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega se prisrčno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo veleč, bolniškemu duhovniku za podelitev sv. zakramenta za umirajoče, gg. zdravnikom za pomoč na kraju nesreče in v bolnici, čč. sestram za skrbno nego, tovarišem, ki so mu priskočili na pomoč in ga spremili v bolnico, posebno pa še njegovim tovarišem akademikom in sošolcem za častno spremstvo na zadnji poti in ganljive besede tovariške ljubezni ob grobu. Celje-Ljubljana, dne 20. maja 1935. 4581 Žalujoče rodbine LIKAR in VRANčIč. ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA MESTO CELJE V CELJU JAVLJA SVOJEMU ČLANSTVU PRETU2NO VEST, DA JE NJEGOV PRVI IN VEČLETNI ZASLUŽNI PODPREDSEDNIK, GOSPOD IVAN RAVNIKAR VELETRGOVEC V CELJU DNE 19. MAJA V GRAZU PREMINIL. ČAST NJEGOVEMU SPOMINU! CELJE, DNE 20. MAJA 1935. B. L. Stevenson: 35 SAINT-VVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Prav imate. O tistih obžalovanja vrednih dogodkih sem precej dobro poučen; bolestni so. Moj nečak, vaš oče, je bil človek, ki mu ni bilo moči svetovati. Pripovedujte mi, prosim o sebi.« »Vendar se bojim, da se bom moral že od kraja zameriti vaši občutljivosti,« sem odgovoril z grenkim nasmehom, »kajti moja povest se pričenja ob znožju giljotine. Ko so tisti večer objavili spisek in sta bili imeni mojega očeta in moje matere na njem, sem bil že dovolj star — z leti ne, zato pa z bridkimi izkušnjami — da sem spoznal vso neizmernost svoje nesreče. Oče in mati sta —a. beseda mi je obtičala v grlu. »Skratka, domenila sta se bila z neko prijateljico, gospo de Chasserades, da bo le*ta skrbela zame, in po dobroti naših ječarjev so mi dovolili, da sem smel ostati v opatiji. Ječa je bila moje edino pribežališče, gospod grof. Lahko si mislite, kakšno življenje je bilo to in kako naglo je žela smrt med to družbo. Nič dolgo mi ni bilo treba čakati, da je za imenom moje matere prišlo na spisek ime madame de Chassera* des; priporočila me je madami de Noyot, ta spet gospodični de Brabe, in tako dalje. Bil sem edina stalna točka v begu stvari; vsi drugi so hiteli mimo kakor oblaki. Dan ali dva sem bil pre» puščen njihovi skrbi, nato je prišlo poslednje slovo — in daleč nekje v pobesnelem Parizu, ki je hrumel okoli nas, se je odigral krvavi konec. Bil sem ljubljenec in poslednja tolažba teh žen. ob® sojenih na smrt. V hudih bojih sem bil, mylord, a tolikšnega po* 1 guma nisem videl pozneje nikoli več! Vse se je godilo z nasmehom in po navadah dobre družbe; ,belle maman' je bilo ime, ki so me ga učile, da sem z njim klical vsako izmed njih, in dan ali dva me je nova ,lepa mama' razvajala, se ponašala z menoj, me učila menueta in molitvic, nato me je pa nežno objela in krenila za svo* jimi prednicami. Taka je bila moja mladost Ali naj nadaljujem?« sem z nenadno besnostjo vprašal grofa. »Ogibljite se žalostnih podrobnosti,« je vljudno dejal stric. Pri teh besedah se je zdajci spustil na mojo dušo mir. Doslej sem se jezil na tega moža; nisem mu hotel prizanašati, a zdaj, v tem trenutku, sem spoznal, da nimam več čemu prizanesti. Bodi si, da je bil po naravi brez srca ali da ga je samo visoka starost delala takega: njegova duša je bila že drugje, in moj dobrotnik, ki mi je bil dal že pred mesecem dni zakuriti sobo — moj edini so« rodnik razen Alaina, o katerem sem že vedel, da je plačan vohun, je stal zunaj navadnih pogojev človeškega življenja. »Kmalu mu bo dan zatonil,« sem rekel sam pri sebi in nadalje« val: »Spravili so me h gospodu de Culembergu — saj menda po« znate abbeja de Culemberga?« Prikimal je, ne da bi odprl oči. »Bil je pogumen in častitljiv mož —« »In svetnik,« je vljudno pripomnil stric. »In vrhu tega svetnik, kakor po pravici trdite. Storil je neiz« merno dobrega in se vse do konca tistih strašnih časov izmikal giljotini. Pri njem, v Dammarieji blizu Meluna, sem se seznanil z vašim pooblaščencem, gospodom Vicaryjem, ki se je skrival tam, pa je nazadnje vendarle postal žrtev kmečke drhali.« »Ubogi Vicary!« se je oglasil stric. »Dolgo časa je delal na Francoskem za moje koristi; in tisti pot je bilo prvič, da mu je nekaj izpodletelo. Quel charmant homme, n'est*ce pas?« »Prav gotovo da,« sem pritrdil. »A nočem vas delj mučiti z zgodbo, ki morajo biti njene podrobnosti vašim ušesom bolj ali manj neprijetne. Zadostuje naj, da sem se z osemnajstimi leti na svet samega gospoda de Culemberga poslovil od tega učitelja in njegovih knjig ter stopil v službo Francije. Od tistih dob sem nosil orožje tako, da se moja rodbina nima česa sramovati.« »Dobro pripovedujete; vous avez la voix chaude,« je odgovoril stric in se privalil na blazini, kakor da bi me hotel natančneje ogledati. »Od gospoda de Mauseanta, ki ste mu pomagali na Span« skem, sem dobil ze!o ugodna poročila o vas. Pri abbeju de Culem« bergu — možu iz imenitne hiše — ste imeli po tem takem nekaj vzgoje? Nu, vidim, da bo še kaj iz vas. Prijetno vedenje imate in zalo vnanjost, to nikoli ne škodi. V naši rodbini je že navada, da so moški lepi. Tudi jaz sem imel svoje dni uspehe, in spomin na« nje me še danes veseli. Z drugim nečakom, z vikontom. nisem nič kaj zadovoljen: ni mi izkazoval tistega spoštovanja, s katerim se je mlad človek dolžan prikupiti starosti. In razen tega so še druge reči, ki mu jih očitam ...« Zelo me je mikalo, da bi mu vrgel dediščino, ki mi jo je toli hladno ponujal, v obraz. Hkratu sem pa pomislil, da je starec in vkljub vsemu moj sorodnik, in da sem ubo-g in v škripcih in no« sim v srcu upanje, ki mi utegne prav ta dediščina pomagati, da ga uresničim. Takisto nisem mogel pozabiti, da je bil vzlic svojemu ledenemu vedenju proti meni že od začetka do skrajnosti darež« 1 j i v — skoraj bi bil zapisal prijateljski, a v tej zvezi mi beseda ne gre izpod peresa. Prav res da sem mu bil dolžan nekaj hvaležnosti, in grdo bi bilo od mene, če bi mu bil na smrtni postelji z žalitvijo poplačal svoj dolg. »Vaša volja, monsier, mi bo zmerom zapoved,« sem rekel in se priklonil. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka »J^ra« JJ|j| v Znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sluibbdohi Beseda t Oia, davek 2 Jin, H Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši