40 oktober 2025 Ars organi Sloveniae ECCE ORGANVM ! 2 Vsebina / Contents Tehnična in zvočna nadgradnja orgel v župnijski cerkvi Device Marije v Polju (Ljubljana) opus 45 Škofijske orglarske delavnice Maribor iz leta 1998 [3] Naslovnica / Front cover Pogled na igralnik in pročelje orgel. (Tomaž Sevšek Šramel) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 40 – oktober 2025 https://glej.orgle.si/ Izdaja Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.orgle.si 3 Tehnična in zvočna nadgradnja orgel v župnijski cerkvi Device Marije v Polju (Ljubljana) opus 45 Škofijske orglarske delavnice Maribor iz leta 1998 Luka Posavec, Tomaž Sevšek Šramel in Aleš Razpotnik Vsebina Uvod [4] Zgodovina [4] Spremembe v tehničnem ustroju in intonaciji [12] Izvedena dela [17] Nadgradnja orgel [24] Dispozicija [29] Načrti orgel [31] Menzure in intonacija [32] 4 Uvod Luka Posavec Pričujoči prispevek je namenjen poglobljenemu pregledu tehnič- ne in zvočne nadgradnje orgel v župnijski cerkvi Device Marije v Ljubljani – Polje. Orgle, ki jih je leta 1998 kot svoj 45. opus izdelala Škofijska orglarska delavnica, so s tem posegom doživele celovito prenovo in nadgradnjo. Omeniti velja, da gre za prvo celovito reintonacijo neobaročnih orgel v Sloveniji, ki predstavlja pomemben mejnik za našo orgelsko dediščino in odpira nove možnosti razumevanja njenega razvoja in pogledov na bližnjo preteklost. Projekt je bil obsežen ter strokovno in tehnično zahteven, pri njego- vem uresničevanju pa je sodelovalo več strokovnjakov in izvajalcev iz Slovenije. Iskrena zahvala gre domačemu župniku g. Janezu Bernotu za dosledno, požrtvovalno in uspešno vodenje projekta. Za umetniško vodenje organistu Tomažu Sevšku Šramlu. Zahvalo pa izrekamo tudi domačim zborovodjem in organistom: Mihi Gabrovšku, Danici in Klemnu Grabnarju, Poloni Miklavčič in Moniki Kuhelj za njihovo zavzeto sodelovanje. Prav tako velja priznanje pevcem, ki so s podporo, organizacijo, potrpljenjem in trudom pomembno prispevali k uspehu projekta. Posebej se zahvaljujemo tudi sedanji Orglarski delavnici Maribor in Orglarstvu Močnik za strokovno opravljeno delo. Posebno zahvalo namenjamo g. Branetu Koširju, nekdanjemu di- rektorju in vodji Škofijske orglarske delavnice Maribor, ki je s svojim bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pomembno soobliko- val potek projekta, svetoval pri ključnih odločitvah ter posredoval dragoceno dokumentacijo za sestavo članka. Zgodovina Orgle so imele pomembno vlogo v bogoslužnem življenju že v stari cerkvi, ki je utrpela hude poškodbe v ljubljanskem potresu leta 1895. Po obnovi in povečavi cerkve v današnjo obliko so služile župniji vse do začetka prve svetovne vojne. V času vojne je oblast poleg bronastih zvonov, zaradi potreb po surovinah za orožje odvzeai tudi kovinske piščali orgel. Organist Fran Učakar je 23. julija 1913 zapisal, da so imele orgle dva manuala in 24 registrov, pri čemer eden od manualov ni bil več uporaben. Ocenil je, da instrument ni več primeren za obnovo, njeg- ovo starost pa povzel z besedami: »Dosti do 100 let jim ne manjka.« 5 Sodobne raziskave njegovo domnevo potrjujejo. V časniku Laibacher Zeitung – Intelligenzblatt iz let 1830–1833 so bili namreč objavljeni oglasi orglarja Johanna Gottfrieda Kunatha o prodaji cerkvenih orgel v Polju pri Ljubljani. Iz tega je razvidno, da je Kunath okoli leta 1830 izdelal nove orgle za župnijsko cerkev, starejši instrument pa prodal. Laibacher Zeitung - Intelligenzblatt (št. 36, 24.3.1831), str. 157. (dlib.si) 6 V prostem prevodu oglas sporoča: »Spodaj podpisani si šteje v čast spoštljivo sporočiti, da ima v prodaji dvoje popolnoma novih, na novo izdelanih cerkvenih orgel: ene imajo dvanajst, druge pa šest registrov. Za njuno kakovost, trajnost in lepoto tona daje večletno jamstvo, prodajajo pa se po izjemno ugodnih cenah. Prav tako spoštljivo obvešča, da bodo od 11. aprila letos, zaradi povečanja župnijske cerkve v Marijafeldu pri Ljubljani, naprodaj dosedanje cerkvene orgle, ki so bile pred nekaj leti povsem na novo zgrajene, opremljene z dvanajstimi registri in so še vedno v odličnem stanju. Tudi te se prodajajo po ugodni ceni. Za podrobnejše informacije glede teh orgel se lahko obrnete na tamkajšnjo cerkveno upravo ali neposredno na spodaj podpisanega. Ljubljana, 23. marec 1831 Joh. Gottfried Kunath, mestni orglar, stanujoč v Karlovškem predmestju, št. 7.« Pevski zbor leta 1930. V prvi vrsti na sredini sedi organist in zborovodja Fran Učakar. (arhiv župnije) Župnik Janez Müller, ki je poljsko župnijo vodil od leta 1908 do svoje smrti leta 1937, si je močno prizadeval, da bi cerkev dobila nove orgle. Vendar so njegovi načrti naleteli na ovire, saj so imeli prednost drugi večji projekti: gradnja Ljudskega doma, širitev stranskih kapel, ureditev kaplanije in nakup železnih zvonov. Tako so nove orgle ostale neuresničena želja. Po drugi svetovni vojni so v cerkvi preuredili kor, in nanje na- mestili rabljene orgle. Te orgle je že leta 1935 za kapelo Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti izdelal mojster Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani. Po vojni je bilo Zavetišče nacionalizirano, zato kapela in orgle niso bile več v uporabi. V poljski cerkvi so služile skoraj 7 petdeset let. Leta 1998 so jih obnovili in jih dandanes najdemo v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Senožečah na Primorskem. Franc Jenko, op. 20, 1935 I manual (C–g3) Principal 8′ Bourdon 8′ Salicional 8′ Koncert viola 8′ Oktava 4′ Traverzna flavta 4′ Mixtura III–IV 2 2/3′ Oboa 8′ II manual (C–g3) Vox coelestis 8′ Suavial 8′ Konična flavta 8′ Dulciana 4′ Principalino 4′ Flavta 2′ Pedal (C–d1) Subbas 16′ Pianobas 16′ Burdonal 8′ Zveze Superokt. I., II-I, Superokt. II-I, Subokt. II-I, Superokt. I-P, I-P, II-P Zbiralniki Piano, mezzoforte, forte, fortissimo, tutti Izklop jezičnikov iz kombinacij in zbiralnikov 1 nastavljiva prosta kombinacija Pedalni avtomat Crescendo Znana literatura F. Kimovec – S. Premrl – M. Tomc, Nove orgle v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani, Cerkveni glasbenik 58 (1935), 176. Prim. E. Škulj, Orgle v Ljubljani, Celje 1994, 109–110. J. K., Blagoslov orgel v Senožečah, Družina 47 (1998), št. 36, str. 4; V. Pirih, Jenkove orgle v Senožečah, Cerkveni glasbenik 92 (1999), 23 8 Jenkove orgle iz zavetišča sv. Jožefa. (arhiv župnije) Poljski pevci med slovesno mašo ob 100-letnici blagoslovitve po potresu obnovljene cerkve 10. oktobra 1997. (arhiv župnije) 9 Jenkove orgle so danes v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Senožečah. (jd) Del igralnika z napisno ploščico. (jd) Pri pripravi na praznovanje stoletnice posvetitve cerkve in ob opo- zorilih organistov, da obstoječe orgle, izdelane za kapelo, niso pri- merne za tako prostorno cerkev, je Župnijski pastoralni svet odločil, da se ob prenovi zunanjosti in notranjosti cerkve naročijo tudi nove orgle. S tem se je uresničila skoraj stoletna želja domačih župljanov. Za izvedbo projekta je župnijski pastoralni svet ustanovil gospo- darsko komisijo, ki je skrbela za zbiranje ponudb in njihovo po- sredovanje škofiji v oceno. Končna odločitev je padla na Škofijsko 10 orglarsko delavnico iz Hoč pri Mariboru, ki je nove orgle tudi izdelala. Pogodba je bila podpisana 16. aprila 1997, leto kasneje pa je mariborska restavratorska delavnica pripravila ornamentne detajle za orgle. Podpis pogodbe za nove orgle 16. aprila 1997. (arhiv župnije) Pred namestitvijo novih orgel je bilo potrebno prenoviti pevski kor, kar je vključevalo tako znižanje kot povečanje njegove površi- ne. Načrte za prenovo kora in korne ograje je izdelal arhitekt Peter Kregar, ki je že zasnoval oltar, ambon in celotno prezbiterij cerkve. Julija 1998 so iz Hoč pripeljali orgelske omare in piščali, ki so jih nato sestavljali in uglaševali vse do oktobra 1998. Orgle na nekdanjem pevskem koru in kor med povečavo. (Brane Košir) 11 Arhitekt Peter Kregar in inž. Brane Košir. (arhiv župnije) Na Belo nedeljo leta 1998 so se župljani simbolično poslovili od starih orgel, ki zdaj bogatijo bogoslužje v župnijski cerkvi v Senožečah. Sedanje orgle, ki predstavljajo uresničitev skoraj stoletne želje poljskih župljanov, so tako že četrte v poljski cerkvi. Zgibanka, ki je izšla ob blagoslovu novih orgel, Župnija Ljubljana Polje Pomembno je izpostaviti tudi razpravo Daliborja Miklavčiča (Miklavčič, Dalibor. »Nove orgle v Polju v Ljubljani«. V: Ob desetletnici Škofijske orglar- ske delavnice, uredil Edo Škulj, 139–160. Maribor: Rimskokatoliška škofija Maribor, 1999), v kateri av- tor nazorno predstavi pogled na slovensko orglarstvo v devetdesetih letih 20. stoletja. Čeprav so nekatere trditve zaradi sodobnega pozna- vanja in napredka danes deloma zastarele, razprava ostaja ena izmed najobsežnejših in najpoglobljenejših obravnav te tematike v Sloveniji. Za več informacij glej: Polje, kdo bo tebe ljubil… Teh naših petsto let (Župnija Ljubljana Polje, Družina, 1999), zlasti na straneh 183–197. 12 Spremembe v tehničnem ustroju in intonaciji Tomaž Sevšek Šramel Orgle Mariborske orglarske delavnice v župnijski cerkvi Device Marije v Polju (1998) s tremi manuali in 36 registri veljajo za pre- lomen projekt naše v tistem času najuspešnejše orglarske delavnice. Izvirna dispozicija združuje značilnosti nemškega baročnega stila (členjenje na glavni manual, hrbtni pozitiv in zgornji manual) in ka- snejših francoskoromantičnih elementov (npr. manual z jezičniškimi registri v žaluzijah). Prvotna zvočna zasnova je bila v mnogih pogle- dih neobaročna, torej s poudarjeno svetlostjo miksturnih registrov, relativno grobostjo v diskantni legi ter karikirano in grobo izgovorja- vo temeljnih registrov (Principal 8′). Zaradi omejenega učinka žaluzij (za omaro glavnega piščalja) in majhnega števila osnovnih registrov na manualu z žaluzijami je bilo zelo težko doseči enakomerno dina- mično gradacijo, zelo pomembno ne samo pri izvajanju zahtevnejše romantične literature temveč tudi pri subtilnem spremljanju petja. To glasbilo je bilo nepogrešljiv del bogoslužja, poučevanja in kon- certne dejavnosti v župniji, dolgoletna raba in razna obnovitvena dela v cerkvi pa so pustile posledice tudi na zvočni prezenci. Prah in vlaga sta deloma povzročila slabšo izgovorjavo in delno zamašenost pri posameznih registrih (npr. Kopula 8′ ali Kvintaden 8′ na hrbtnem pozitivu) hkrati pa je prišlo tudi do posedanja nog nekaterih piščali v piščalju z žaluzijami. Ker je bilo nujno potrebno čiščenje in popravilo piščali, je orgelska komisija predlagala širši poseg. V okviru tehnič- ne prenove, ki jo je izvedel Andrej Dvoršak, so bili v orgle vgrajeni pomembni sodobni elementi: elektronski pomnilnik registrskih kombinacij, dodatne manualne zveze (III-I), sub- in superoktavne zveze ter registrski crescendo. V povezavi z vgradnjo oktavnih zvez in večjo porabo zraka, je bil zamenjan tudi dosedanji orgelski motor z zmogljivejšim. Osrednji poudarek je bil na zvočni prenovi, ki jo je izvedel Tomaž Močnik s sodelavcem Alešem Razpotnikom. Orgelska komisija se je zavzela za ohranitev prvotne dispozicije in reintonacijo posame- znih registrov z željo po večji karakterni raznolikosti in hkrati boljši sestavljivosti osnovnih registrov. Pri višjih principalih in miksturah je bilo zahtevane več prosojnosti, pri jezičniških registrih pa po mož- nosti mehkejša barva in večja izrazna širina. Navodila orglarju so bila zapisana v obliki preproste tabele z napotki s ključnimi besedami ter z uporabo znakov + ali – za povečanje ali zmanjšanje glasnosti posameznih registrov. Generalni napotek za orglarja je bil tudi želja po bolj izraženi baročni zvočni usmerjenosti hrbtnega pozitiva. 13 Pri zahtevnem delu na trakturah in manualnih zvezah je sodeloval tudi Brane Košir, nekdanji vodja Mariborske orglarske delavnice, kar je projektu dodalo kontinuiteto in povezanost z izvirno grad- njo. Prenovljene orgle v Polju danes ponujajo tehnično zanesljivost in osveženo, prefinjeno zvočno podobo, ki obeta bogato koncertno prihodnost in še naprej bogati liturgično življenje skupnosti. Predlog sprememb I. manual, hrbtni pozitiv, C – g3 opomba sprememba glasnosti I. man generalno bolj v barok Kopula 8’ Kvintaden 8’ več volumna? Principal 4’ več izgovorjave Flavta 4’ Oktava 2’ – Larigot 1 1/3’ Cimbel IV 1’ – – Šalmaj 8’ več volumna? II. manual, glavno piščalje, C – g3 Burdun 16’ malo 'ožji', manj Principal 8’ eksplozivni začetki – tona Cevna flavta 8’ po možnosti več volumna + Viola 8’ okrogla, polna Oktava 4’ več izgovorjave Konična flavta 4’ + Superoktava 2’ – – Kornet V (od g0) 8’ stišati predvsem 4’, 2’ – – Mikstura V 1 1/3’ – Trobenta 8’ poenotiti izgovorjavo in barvo (–) 14 III. manual, piščalje v žaluzijah, C – g3 Portun 8’ več izgovorjave Salicional 8’ več izgovorjave Vox coelestis 8’ Fugara 4’ več izgovorjave Votla flavta 4’ Kvinta 2 2/3’ Gozdna flavta 2’ + Terca 1 3/5’ zožiti, da lahko deluje v plenu + Mikstura IV 2’ – Dulcian 16’ v basu bolj homofon, diskant lahko solo Oboa 8’ v diskant bolj zaobljena Pedal, C – f1 Principalbas 16’ Subbas 16’ Oktavbas 8’ Pokritbas 8’ Koralbas 4’ več izgovorjave Bombarda 16’ Pozavna 8’ Stran 15 in 16: Obnovitvena dela. (Janez Bernot, Miha Gabrovšek, Tomaž Sevšek Šramel) 15 16 17 Izvedena dela Luka Posavec in Aleš Razpotnik Plesen Ogled orgel je razkril prisotnost plesni po skoraj celotni notranjosti orgel, najhuje pa je bil prizadet spodnji del glavne orgelske omare. Ob zadnjem uglaševanju jezičnikov 4. januarja 2024 za orgelski koncert ob 25-letnici orgel je Aleš Razpotnik poleg jezičnikov uglasil tudi register Kopula 8′ (hrbtni pozitiv). Register je bil razglašen, saj se je v jedrnih režah piščali nabrala plesen in preprečevala zadosten pretok zraka. Iz tega smo lahko sklepali, da je bila plesen prisotna tudi v vetrnem ustroju. To je logična posledica, saj je ventilator črpal zrak iz najbolj s plesnijo prizadetega dela orgel. Sklenili smo, da je treba težave s plesnijo rešiti kar se da celovito in z dolgoročnim učinkom. Prizadete dele je bilo potrebno očistiti z ustreznim čistilom proti plesni in nato impregnirati proti nadaljnjim napadom. Plesen na zračnem kanalu in na glavnem mehu. (Aleš Razpotnik) 18 Bela plesen na nosilni konstrukciji sapnice glavnega piščalja (zgoraj levo), plesen na žaluzijski mehaniki (zgoraj desno) in v igralniku (spodaj). (Aleš Razpotnik) Puščanje tesnil poteznih žic ventilov Drugo večjo težavo smo zaznali, ko smo vključili orgle in opazili, da osnovno delovanje postane precej glasno. Eden od glavnih razlogov je bilo puščanje zraka na tesnilih poteznih žic ventilov, najverjetneje zato, ker so žice oksidirale. Ob pritisku tipke se je tesnilo zataknilo na žici. Ko smo tipko spustili, je tesnilo obstalo v zraku in ni tesnilo. Naloga orglarja je bila pregledati tesnila in jih po potrebi zamenjati. Vsekakor pa je bilo treba očistiti oksidirane žice. 19 Čeprav sta bili obe tipki za ta dva ventila spuščeni, je levo tesnilo luknjo pod njim zatesnilo, desno pa se je zataknilo in puščalo. (Aleš Razpotnik) Povešeni odmevniki Nekateri odmevniki, predvsem Oboa 8′, so bili ob postavitvi orgel pritrjeni prenizko in so se posledično povesili. Podporne rastre je bilo treba dodati ali pa obstoječe predelati in prestaviti višje. Povešen odmevnik Oboe 8′ v III. manualu. (Aleš Razpotnik) 20 Nagnjene labialne piščali Nekatere piščali so bile nagnjene, čeprav so jih v vertikalo držali piščalni rastri. Očitno so bili nosilni stebrički rastrov izdelani v pre- veliki toleranci ali pa so se z leti razsušili. Problem je bilo treba rešiti dolgoročno, saj se piščalim, ki niso v popolnoma vertikalni poziciji, sčasoma pričnejo deformirati noge. Problem je bil najbolj viden na piščalih registrov Salicional 8′ (raster večjih piščali), Vox coelestis 8′ in Koralbas 4′. Na prvi pogled se je zdelo, da so raster Trobente v preteklosti že popravljali, saj je bil raster privijačen, a taki posegi prinesejo dolgo- ročne probleme pri vzdrževanju. Naloga orglarja je bila, da najde bolj ustrezno in dolgoročno rešitev. Piščali III. manuala. (Aleš Razpotnik) Povešen Koralbas 4′ v piščalju pedala. (Aleš Razpotnik) 21 Privijačen raster Trobente 8′. (Aleš Razpotnik) Čiščenje orgel Orgle so bile potrebne generalnega čiščenja. V petindvajset letih se je na orgelski omari in v njej nameščenih piščalih nabralo veliko prahu, ki ga je bilo treba očistiti. Čiščenje je vključevalo notranjost in zunanjost inštrumenta, razstaviti je bilo treba kovinske piščali in jih očiščene namestiti nazaj na svoje mesto. Ob tej priliki je bilo smiselno očistiti tudi notranjost vetrnega ustroja. Popravila in obnovitveni posegi Čeprav je inštrument relativno nov, smo na njem že odkrili znake obrabljenosti. Opazili smo npr. obrabljeno barvo na igralniku, na klopi za organista in na pedalni klaviaturi ter poškodbe na sprednji strani orgelske omare in na pokrovu igralnika. Zato je bilo potrebno obrusiti in ponovno lakirati zgornjo ploskev igralnika, pedalno kla- viaturo in hrastove podeste ob igralniku. Obrabljena barva na igralniku. (Aleš Razpotnik) 22 Ključavnice, ki zaklepajo orgelske omare, so se zatikale. Treba jih je bilo namazati ali celo zamenjati. Na višjih vratih, ki omogočajo dos- top do glavnega piščalja, sta bili po dve ključavnici, a je bila zgornja nameščena previsoko in je ni bilo možno doseči. Te ključavnice je bilo treba prestaviti nižje. Previsoko nameščena ključavnica vrat glavnega piščalja. (Aleš Razpotnik) Po izdelavi pevskih podestov in dviga tal pevskega kora je izvirna lestev za dostop do omar postala predolga. Da bi preprečili morebitne nezgode, jo je bilo treba skrajšati. Predolga lestev. (Aleš Razpotnik) 23 Ob predelavi igralnika je bilo smiselno odstraniti privijačene nado- metne vtičnice, saj so bile estetsko zelo moteče. Privijačene nadometne vtičnice. (Aleš Razpotnik) Predlagali smo tudi namestitev oz. izboljšavo zvočne izolacije elek- tričnega ventilatorja. Naloga orglarja je bil temeljit pregled delovanja in stanja samega ventilatorja. Zadnja stena pevskega kora oz. cerkve Ker je bilo okno za orglami zazidano oz. zaprto, je bilo ob servisu treba preveriti stanje orgel še iz notranje strani cerkve. Vlaga, ki je prihajala skozi okno, je povzročila rast plesni na bližnjih lesenih de- lih. Za odpravo teh težav je bilo treba odmakniti inštrument od zidu cerkve in sanirati težave. Orglar je moral odstraniti piščali pedalnega registra Principalbas 16′ izza orgel. Principalbas 16′ za omaro (levo) in omare, ki zapirajo dostop (desno). (Aleš Razpotnik) 24 Nadgradnja orgel Župnija se je odločila tudi za nekatere napredne elemente nadgra- dnje orgel, in sicer za: - uvedbo pomnilnika registrskih kombinacij in - uvedbo električnih manualnih zvez, - predelavo mehanizma žaluzij. Izdelava in montaža pomnilnika registrskih kombinacij Posebno pozornost je bilo treba posvetiti: - umestitvi magnetov na dovolj dostopni del orgel - umestitvi električnih napeljav in njihovi varnosti - zanesljivemu delovanju Pomnilnik registrskih kombinacij (PRK) je mikroračunalniški sistem, ki omogoča shranjevanje registrskih kombinacij. Shraniti je možno 1000 x 1000 registrskih kombinacij. Poleg že omenjenega naprava omogoča še: - TUTTI, ki ga lahko organist programira, - JEZIČNIKI PROČ (organist lahko vpliva na prisotnost posa- meznih jezičnikov), - Sekvencer »naprej« in »nazaj«, - Nožni vklop manualnih in pedalnih zvez, - LED prikazovalnik za prikaz nastavljenih vrednosti, Za upravljanje krmilnika ima sistem zdaj naslednja stikala: - 14 ročnih stikal, ki so pod klaviaturo I. manuala, (0,1,2,3,4,5,6,7,8,9, <, >, S,0) - 6 stikal nad klaviaturo 3. manuala ob displayu (S↑, S↓, D↑, D↓, <, >), - 2 stikali za sekvencer na levi in desni strani igralnika, - 4 nožna stikala (<, >, TT, Jez. Proč, Cresc A/B), - nožna stikala za zveze. Potrebna je bila generalna predelava vklopa mehanskih zvez. Sestavne komponente: - zgoraj omenjena stikala, - mikrokrmilnik z ohišjem, 25 - transformator (24V) z ustrezno močjo. - elektromagneti za vklop registrov (43 kosov), - display v sredini igralnika nad 2. Manualom, - vodniki, - ostali drobni material (spojke, zaščitni PVC kanali …). Vsi vodniki so bili nameščeni v zaščitne PVC kanale ustreznih dimenzij. Za rokovanje s samim sistemom so bila priložena ustrezna navodila v slovenskem in angleškem jeziku. Izdelava in montaža električnih manualnih zvez Posebno pozornost je bilo treba posvetiti: - umestitvi magnetov na dovolj dostopni del orgel, - dostopnost kontaktov tipk za vzdrževanje, - umestitvi električnih napeljav in njihovi varnosti, - zanesljivemu delovanju. Pri električnih zvezah je bilo potrebno na klaviaturi III. manuala prigraditi kontakte, za II. in I. manual, tudi ponekod na trakturi. Poleg tega je bilo potrebno predelati tonsko trakturo in na trakturo III. manuala prigraditi tonske magnete. Za sub in super zvezo II. manuala, je bilo potrebno vgraditi tudi magnete na trakturo II. ma- nuala seveda z vso pripadajočo instalacijo in elektronskim sistemom ter stikali v igralniku, preko katerih je omogočen vklop. Zveze so naslednje: III–II, I–II, III–I (el.), I–Ped., II–Ped., III– Ped., Sub III–II, Super III–II, Sub III, Super III, Sub II, Super II. Igralnik med obnovo. (Miha Gabrovšek) 26 Igralnik med obnovo. (Miha Gabrovšek) 27 Igralnik po obnovi. (Miha Gabrovšek) Pedalke pred obnovo. (Miha Gabrovšek) Igralnik po obnovi. (Miha Gabrovšek) 28 Predelava odpiranja žaluzij na električni sistem Prav tako je bilo predelano odpiranje žaluzij na 30-stopenjski električni sistem z dograditvijo lamel na stropu ohišja III. manuala. Posledično je bila električna stopalka za odpiranje in zapiranje žaluzij premeščena nekoliko v levo in ob njej je bila vgrajena še ena stopalka za funkcijo crescenda. Nove žaluzije. (Miha Gabrovšek) 29 Dispozicija I. Manual, hrbtni pozitiv, C – g3 Kopula 8′ Kvintaden 8′ Principal 4′ Flavta 4′ Oktava 2′ Larigot 1 1/3′ Cimbel IV 1′ Šalmaj 8′ II. Manual, glavno piščalje, C – g3 Burdun 16′ Principal 8′ Cevna flavta 8′ Viola 8′ Oktava 4′ Konična flavta 4′ Superoktava 2′ Kornet V (od g0) 8′ Mikstura V 1 1/3′ Trobenta 8′ Tremolo III. Manual, piščalje v žaluzijah, C – g3 Portun 8′ Salicional 8′ Vox coelestis 8′ Fugara 4′ Votla flavta 4′ Kvinta 2 2/3′ Gozdna flavta 2′ Terca 1 3/5′ Mikstura IV 2′ Dulcian 16′ Oboa 8′ Tremolo Pedal, C – f1 Principalbas 16′ Subbas 16′ Octavbas 8′ Pokritbas 8′ Koralbas 4′ Bombarda 16′ Pozavna 8′ 30 Zveze: I-II, III-II, I-P, II-P, III-P Zbirniki (odstranjeno): Organo pleno (Pleno +, Pleno –) Zapora za veliki pedal (Pedal –) Zveze (po tehnični nadgradnji): III-II, I-II, III-I (el.), I-Ped., II-Ped., III-Ped., Sub III-II, Super III-II, Sub III, Super III, Sub II, Super II Število vseh piščali: 2507 Sestava večvrstnih registrov: Cimbel IV 1′ (I. manual) C c0 c1 c2 c3 vrsta I 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta II 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta III 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ vrsta IV 1/3′ 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ Mikstura V 1 1/3′ (II. manual) C c0 b0 gis1 fis2 c3 vrsta I 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ 8′ vrsta II 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ vrsta III 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta IV 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta V 1/3′ 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ Kornet V 8′ (II. manual) g0 c1 c2 c3 g3 vrsta I 8′ 8′ 8′ 8′ 8′ vrsta II 4′ 4′ 4′ 4′ 4′ vrsta III 2 2/3′ 2 2/3′ 2 2/3′ 2 2/3′ 2 2/3′ vrsta IV 2′ 2′ 2′ 2′ 2′ vrsta V 1 3/5′ 1 3/5′ 1 3/5′ 1 3/5′ 1 3/5′ Mikstura IV 2′ (III. manual) C d0 e1 fis2 vrsta I 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ vrsta II 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta III 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta IV 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 31 Načrt povečanje pevskega kora. (arhiv Orglarske delavnice) Tloris orgel. (arhiv Orglarske delavnice) Pročelje hrbtnega pozitiva. (arhiv Orglarske delavnice) 32 Pročelje glavne omare. (arhiv Orglarske delavnice) Menzure in intonacija Luka Posavec in Aleš Razpotnik V Škofijski orglarski delavnici so sapnice za orgle v Polju takrat še risali ročno in sicer v merilu 1:1. Na teh načrtih so bili natančno zabeleženi vsi podatki o razporeditvi registrov in piščali. Po dosto- pnih podatkih so ti načrti še vedno shranjeni v delavnici, vendar so zaradi svoje velikosti precej nepraktični za pregledovanje, kopiranje in arhiviranje. Pri izdelavi kovinskih registrov, ki so se pogosto ponavljali, so upo- rabljali lesene palice. Na teh palicah so bile zarisane razvite širine in dolžine teles posameznih piščali. Takšen pripomoček je omogočal hitrejše in učinkovitejše delo, saj delavcem ni bilo treba vsakič znova prenašati mer iz tabele ter jih s pomočjo metra označevati neposred- no na pločevino. Lesene palice so tako služile kot praktičen delovni pripomoček za pospešitev in poenostavitev procesa izdelave. Orgle je prvotno intoniral Tomaž Močnik, ki je takrat delal kot intonater pri Škofijski orglarski delavnici Maribor, ob tehnični in zvočni nadgradnji pa jih je ponovno reintoniral skupaj z Alešem Razpotnikom. V nadaljevanju so navedeni tehnični podatki posameznega registra ter opisane spremembe, ki so bile opravljene ob zvočni in tehnični nadgradnji orgel. 33 MENZURA A – NORMALNA MENZURA 1 32′ 16′ 8′ 4′ 2′ 1′ 1/2′ 1/4′ 1/8′ 1/16′ C 439,7 261,5 155,5 92,2 54,9 32,6 19,3 11,5 6,8 4,0 Cs 421,2 250,4 148,9 88,5 52,6 31,3 18,6 11,0 6,5 3,9 D 403,2 239,8 142,6 84,7 50,4 29,9 17,8 10,5 6,3 3,7 Ds 386,2 229,6 136,5 81,1 48,2 28,4 16,9 10,1 6,0 3,6 E 369,9 219,9 130,7 77,7 46,2 27,4 16,3 9,7 5,7 3,4 F 354,1 210,6 125,2 74,4 44,2 26,3 15,6 9,3 5,5 3,3 Fs 339,1 201,6 119,9 71,3 42,3 25,2 14,9 8,8 5,2 3,1 G 324,7 193,1 114,8 68,2 40,5 24,1 14,3 8,5 5,0 3,0 Gs 311,0 184,9 109,9 65,3 38,8 23,1 13,7 8,1 4,8 2,8 A 297,8 177,1 105,3 62,6 37,2 22,1 13,1 7,8 4,6 2,7 B 285,2 169,5 100,8 59,9 35,6 21,1 12,6 7,4 4,4 2,6 H 273,1 162,3 96,5 57,4 34,1 20,2 12,0 7,1 4,2 2,5 MENZURA B 3:5 16′ 8′ 4′ 2′ 1′ 1/2′ 1/4′ 1/8′ 1/16′ C 259,2 155,5 93,3 56,0 33,6 20,2 12,1 7,3 4,4 Cs 248,4 149,0 89,4 53,6 32,2 19,3 11,6 7,0 4,2 D 238,0 142,8 85,7 51,4 30,9 18,5 11,1 6,7 4,0 Ds 228,1 136,9 82,1 49,3 29,6 17,7 10,6 6,4 3,8 E 218,6 131,2 78,7 47,2 28,3 17,0 10,2 6,1 3,7 F 209,5 125,7 75,4 45,3 27,2 16,3 9,8 5,9 3,5 Fs 200,1 120,5 72,3 43,4 26,0 15,6 9,4 5,6 3,4 G 192,4 115,4 69,3 41,6 24,9 14,9 9,0 5,4 3,2 Gs 184,4 110,6 66,4 39,8 23,9 14,3 8,6 5,2 3,1 A 176,7 106,0 63,6 38,2 22,9 13,7 8,2 5,0 3,0 B 169,3 101,6 60,9 36,6 21,9 13,2 7,9 4,8 2,8 H 162,3 97,4 58,4 35,0 21,0 12,6 7,6 4,6 2,7 MENZURA C 3:5 z dodano konstanto + 1 mm 16′ 8′ 4′ 2′ 1′ 1/2′ 1/4′ 1/8′ 1/16′ C 156,5 94,3 57,0 34,6 21,2 13,1 8,3 5,4 Cs 150,0 90,4 54,6 33,2 20,3 12,6 8,0 5,2 D 1438 86,7 52,4 31,9 19,5 12,1 7,7 5,0 Ds 137,9 83,1 50,3 30,6 18,7 11,6 7,4 4,8 E 132,2 79,7 48,2 29,3 18,0 11,2 7,1 4,7 F 126,7 76,4 46,3 28,2 17,3 10,8 6,9 4,5 Fs 121,5 73,3 44,4 27,0 16,6 10,4 6,6 4,4 G 116,4 70,3 42,6 25,9 15,9 10,0 6,4 4,2 Gs 111,6 67,4 40,8 24,9 15,3 9,6 6,2 4,1 A 107,0 64,6 39,2 23,9 14,7 9,2 6,0 4,0 B 102,6 61,9 37,6 22,9 14,2 8,9 5,8 3,8 H 98,4 59,4 36,0 22,0 13,6 8,6 5,6 3,7 34 I. Manual, hrbtni pozitiv, C – g3, 60 mm VS Kvintaden 8′ Material: 60% Sn Škatlaste brade do h1 Stranske brade od c2 Kot jedra 55° Pokrovi s filcem, od c1 z usnjem E c0 c1 c2 c3 g3 premer 74,4 52,6 31,3 18,6 11 8,1 širina izreza 4 4 4 4 4 4 višina izreza 4 4 4 3,5 3,5 3,5 35 Register se je pred reintonacijo slabo zlival z ostalimi registri, prav tako je bil s svojim hladnim zvenom stilno preveč tuj. Zato so ob reintonaciji dodali jedrne zareze in register dinamično prilagodili. Principal 4′ Material: 75% Sn C - c1 stranske brade Kot jedra 70° (- 4 PT, menzura A) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 77,7 46,2 27,4 16,3 9,7 7,1 širina izreza 4,2 4,2 4,1 4,1 4 4 višina izreza 4 4 4 4 4 4 Notranje piščali imajo labije polkrožno zarisane in vtisnjene, dol- žina nog je 200 mm. S spremembo dvignjenosti (višine) jedra so ob reintonaciji registru dodali izgovorjavo. Register je bil prav tako dinamično prilagojen prostoru. Flavta 4′ Material: Bor/ Macesen Od gis2 kovinske piščali (dolžina kovinskih piščali po palici za principal) C c0 c1 c2 gis2 c3 g3 premer 68 38 21 12 7,4 6,3 5 širina izreza 61 34 19 10,5 7,5 višina izreza 3 3 3 3 3 3 3 Ob reintonaciji orgel smo opazili, da register nima (za flavto tipič- nega) diskantnega poteka. Zato je diskantna lega po novem intonira- na postopoma nekoliko glasneje. 36 Oktava 2′ Material: 75% Sn Brez brad Kot jedra 70° (-5 PT, menzura A) C c0 c1 c2 c3 g3 premer sp. 44,2 26,3 15,6 9,3 5,5 4,0 širina izreza 4 4 4 4 4 4 višina izreza 4 4 4 4 4 4 Ob reintonaciji orgel so register dinamično prilagodili Principalu 4′. 37 Larigot 1 1/3′ Material: 60% Sn Brez brad Kot jedra 65° (standardne šablone) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 35,7 22,4 14 8,7 5,5 4,2 širina izreza 5 - - - 4,5 4,5 višina izreza 3,5 - 4 - - 4,5 Zaradi dodelave manualnih zvez in možnosti rabe registra kot Nazard, je register v celoti nekoliko glasnejši. Cimbel (Akuta) IV 1′ Material: 70% Sn Brez brad (-8 PT, menzura C, c0 = 24,9) C E GIS c0 c1 c2 c3 vrsta I 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta II 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta III 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ vrsta IV 1/3′ 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ višina izreza 4 4 4 4 4 višina izreza (po reintonaciji) 3,4 3,3 3,2 3,1 3 3 3 Pred reintonacijo je bil register v celoti veliko preglasen in ni nad- gradil, temveč je preglasil zvočno krono. Zato bil ob reintonaciji izrez zvišan, celoten register je preintoniran tišje, vrsta IV pa je zamašena. Šalmaj 8′ d = 80, Udarjajoči jezičnik Ob reintonaciji registra niso spremenili. Iz Zungenstimmen (C. Giesecke & Sohn, Göttingen, št. 37, str. 54) 38 II. Manual, glavno piščalje, C – g3, 79, 7 mm VS Burdun 16′ Material: Smreka C -fis0 stranske brade C c0 c1 c2 c3 g3 globina izreza 154 115 51,5 32,5 20,5 15,5 širina izreza 121 81,5 72,5 45,5 29 22 višina izreza 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 Pred reintonacijo se je register slabo zlival z ostalimi registri glav- nega manuala. Ob reintonaciji registra niso spremenili, saj se je po opravljenih posegih na ostalih registrih pričel zlivati z njimi. 39 Principal 8′ Material: 75% Sn Stranske brade Kot jedra 65° (- 2 PT, menzura B) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 142,8 85,7 51,4 30,9 18,5 13,7 širina izreza 4,25 4,25 4,25 4,25 4,25 4,25 višina izreza 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 Notranje piščali imajo labije polkrožno zarisane in vtisnjene, dol- žina nog je 200 mm. 40 Ob obnovi in nadgradnji orgel so popravili in ojačali posedle noge prospektnih piščali registra. Pred reintonacijo se je register slabo zlival z ostalimi registri glav- nega manuala. Ob reintonaciji je bilo jedro piščali dvignjeno, dodali so jedrne zareze in povečali jedrno režo. Viola 8′ Material: 60% Sn Stranske brade Kot jedra 65° (- 8 PT, menzura A) C FIS c0 c1 c2 c3 g3 premer 109,9 84,7 65,3 38,8 23,1 13,7 10,1 širina izreza 4 4 4 4 4 4 4 višina izreza 4 4 4 4 4 3,8 4 Register pred reintonacijo ni imel pravega godalnega značaja, zato so registru dvignili (povišali) jedro in ga preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je pridobil na karakterju. Cevna flavta 8′ Material: C do H smreka, od c0 60% Sn Pokrovi s filcem 1 mm, od c2 s tankim kašmirjem Stranske brade Kot jedra 55° Dolžina noge piščali: C – h1 = 200 mm C G c0 c1 c2 c3 g3 globina/fi 110 96,5 77,5 46,5 27,4 16,3 12,5 širina izreza 82 63 1/4 1/4 1/4 1/4 1/4 višina izreza 2,5 2,5 2,6 2,8 3 3 3 cevka premer 1/4 premer tel. 1/3 dolžina cevke 1/3 tel. 1/3 Ob reintonaciji orgel smo opazili, da je register v celoti pretih in nima (za flavto tipičnega) diskantnega poteka. Zato je celoten regis- ter po novem intoniran nekoliko glasneje, s poudarkom na diskantni legi. 41 Oktava 4′ Material: 75% Sn C – d0 stranske brade Kot jedra 65° (- 4 PT, menzura B) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 78,7 47,2 28,3 17,0 10,2 7,6 širina izreza 4,25 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 višina izreza 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 Ob reintonaciji so piščalim povečali jedrne reže, s čimer je register pridobil izgovorjavo. 42 Konična flavta 4′ Material: 60% Sn C – h0 stranske brade Kot jedra 65° C c0 c1 c2 c3 g3 premer sp. 84 54,5 35 22,9 14,7 10,1 premer zg. 1/3 premer sp. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1/3 širina izreza 1/ 4,5 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1/4,5 višina izreza 3,3 3,3 3 3 3,5 3,8 Ob reintonaciji orgel se je opazilo, da je register v celoti pretih in nima (za flavto tipičnega) diskantnega poteka. Zato je celoten regis- ter po novem intoniran nekoliko glasneje, s poudarkom na diskantni legi. Superoktava 2′ Material: 75% Sn Stranske brade ni Kot jedra 70° (- 4 PT, menzura B) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 47,2 28,3 17,0 10,2 6,1 4,6 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 višina izreza 4 4 4 4 4 4 Ob reintonaciji orgel s register dinamično prilagodili Principalu 8′. Kornet V 8′ Sestava (od g0): 8′ + 4′ + 2 2/3′ + 2′ + 1 3/5′ Pokrit 8′ Material: 40% Sn Pokrovi s filcem, od c2 z usnjem Kot jedra 55° g0 c1 c2 c3 g3 premer 57,4 46,2 27,4 16,3 12 širina izreza 4,5 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _4,5 višina izreza 2,8 2,7 2,5 2,5 2,5 Material: 40% Sn 43 Stranske brade ni Kot jedra 55° g0 c1 c2 c3 g3 Flavta 4′ 46,2 37,2 22,1 13,1 9,7 Kvinta 2 2/3′ 34 27,4 16,9 10,5 8,1 Flavta 2′ 27,4 22,1 13,1 7,8 5,7 Terca 1 3/5′ 24,1 19,3 11,5 6,8 5 širina ustnice 4,5 4,5 4,5 4,5 4,5 višina izreza 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 *Mere piščali so po palicah za: Pokrit 8′ (Odranci) Flavta 4′ palica za Votlo flavto 4′ Kvinta 2 2/3′ palica za široko Kvinto Flavta 2′ palica za Votlo flavto 4′ Terca 1 3/5′ palica za široko Terco Ob reintonaciji so utišali vse vrste registra, s poudarkom na oktav- nih alikvotih. Mikstura V 1 1/3′ Material: 75% Sn Stranske brade ni Kot jedra 70° (- 5 PT, menzura B) C E GIS c0 dis0 fis0 e0 c1 c2 c3 premer 33,6 20,2 12,1 7,3 4,4 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 višina izreza 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,9 3,9 4 višina izreza (po reintonaciji) 3,6 3,5 3,4 3,3 3,2 3,1 3 3 3 3 C c0 b0 gis1 fis2 c3 vrsta I 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ 8′ vrsta II 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ vrsta III 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta IV 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta V 1/3′ 1/2′ 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ Pred reintonacijo je bil register v celoti veliko preglasen in ni nadgradil, temveč je preglasil zvočno krono. Zato s ob reintonaciji 44 piščalim povišali izrez, celoten register je preintoniran tišje, s pou- darkom na oktavnih alikvotih. Trobenta 8′ Material odmevnikov: 52% Sn Udarjajoči jezičnik C Fi 105 Ob reintonaciji so register barvno poenotili in minimalno utišali. III. Manual, piščalje v žaluzijah, C – g3, 75 mm VS Portun 8′ Material: macesen *Stara cerkev (Hörbirger) 45 Ob reintonaciji so celoten register preintonirali tako glasno, kot so dopuščale dolžine piščali. Salicional 8′ Material: 60% Sn Stranske brade do c3 Kot jedra 70° (- 9 PT, menzura A) C FIS c0 c1 c2 c3 g3 premer (105,3) 81,1 62,6 37,2 22,1 13,1 9,7 širina izreza 4,7 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _4,7 višina izreza 4,2 4,1 4 4 4 4 4 Register pred reintonacijo ni imel pravega godalnega značaja, zato so registru dvignili (povišali) jedro in ga preintonirali nekoliko glas- neje, s čimer je pridobil na karakterju. 46 Vox coelestis 8′ (od c0) Material: 60% Sn Stranske brade Kot jedra 70° (- 13 PT, menzura A) c0 c1 c2 c3 g3 premer 52,6 31,3 18,6 11 8,1 širina izreza 4,7 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4,7 višina izreza 4 4 4 4 4 Ob reintonaciji registra niso spremenili. Fugara 4′ Material: 75% Sn C – c1 stranske brade Kot jedra 65° (- 6 PT, menzura A) C c0 c1 c2 c3 g3 premer 71,3 42,3 25,2 14,9 8,8 6,8 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 višina izreza 4 4 4 4 4 4 Register pred reintonacijo ni imel pravega godalnega značaja, zato so registru dvignili (povišali) jedro in ga preintonirali nekoliko glas- neje, s čimer je pridobil na karakterju. Votla flavta 4′ Material: 60% Sn C - H stranske brade Kot jedra 65° C c0 c1 c2 c3 g3 premer 105,3 62,6 37,2 22,1 13,1 9,7 širina izreza 5,5 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5,5 višina izreza 3,5 3,5 3,5 3,5 - 3,8 Ob reintonaciji orgel smo opazili, da je register v celoti pretih in nima (za flavto tipičnega) diskantnega poteka. Zato je celoten regis- ter po novem intoniran nekoliko glasneje, s poudarkom na diskantni legi. 47 Kvinta (široka) 2 2/3′ Material: 60% Sn Stranske brade ni Kot jedra 65° C c0 c1 c2 c3 g3 premer 65,3 42,3 27,4 16,9 10,5 8,1 širina izreza 6 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 6 višina izreza 3 2,6 2,8 3 3,5 3,5 Ob reintonaciji registra niso spremenili. Gozdna flavta 2′ Material: 60% Sn Stranske brade ni Kot jedra 65° C c0 c1 c2 c3 g3 premer sp. 54 34,7 23,5 16,2 10,5 7,8 premer zg. 2/3 fi sp. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2/3 širina ustnice 6 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 6 višina izreza 2,6 2,6 3 3,5 4 4,5 Register pred reintonacijo ni imel pravega flavtnega značaja, zato so ga preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je pridobil na karakterju. Terca (široka) 1 3/5′ Material: 70% Sn Stranske brade ni Kot jedra 65° C c0 c1 c2 c3 g3 premer 50,5 32,6 19,3 11,5 6,8 5,0 širina izreza 6 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 6 višina izreza 2,6 2,8 3 3,5 4 4 Pri reintonaciji orgel smo ugotovili, da so zgornji toni diskantne- ga registra zaradi kombinacije visokega izreza in nizkega zračnega pritiska kazali rahlo nestabilnost. Zato so diskantno lego v višjem območju intonirali na novo z nekoliko povečano glasnostjo. Celoten register je bil reintoniran v smeri večje zvočne nosilnosti, piščalim 48 pa so bile dodane jedrne zareze, kar omogoča bolj homogeno zlitje Terce z ostalimi registri. Mikstura IV 2′ Material: 75% Sn Stranske brade ni Kot jedra 70° (- 4 PT, menzura C) C c0 e0 gis0 c1 c2 c3 premer 48,2 29,3 18,0 11,2 7,1 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 širina izreza po reintonaciji 3,4 3,4 3,3 3,2 3,1 3 3 C d0 e1 fis2 vrsta I 2′ 2 2/3′ 4′ 5 1/3′ vrsta II 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ 4′ vrsta III 1′ 1 1/3′ 2′ 2 2/3′ vrsta IV 2/3′ 1′ 1 1/3′ 2′ Pred reintonacijo je bil register v celoti veliko preglasen in ni nadgradil, temveč je preglasil zvočno krono. Zato so ob reintonaciji piščalim povišali izrez, celoten register je preintoniran tišje, s pou- darkom na „oktavnih“ alikvotih. 49 Dulcian 16′ d = 60, polovična dolžina odmevnikov Ob reintonaciji registra niso spremenili, zgolj barvno poenotili. Udarjajoči jezičnik Iz Zungenstimmen (C. Giesecke & Sohn, Göttingen, št. 48, str. 59) Oboa 8′ d = 78, Polna dolžina odmevnikov Udarjajoči jezičnik Ob reintonaciji registra niso spremenili, zgolj barvno poenotili. Iz Zungenstimmen (C. Giesecke & Sohn, Göttingen, št. 48, str. 51) 50 Pedal, C – f1 Mali pedal, 70 mm VS Octavbas 8′ Material: 75% Sn Stranske brade Kot jedra 70° (0 PT, menzura A) 51 C c0 c1 f1 globina 155,5 92,2 54,9 44,2 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 Ob obnovi in nadgradnji orgel so popravili in ojačali posedle noge prospektnih piščali registra. Ob reintonaciji so spodnjo lego registra preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je sedaj register dinamično in alikvotno enotnejši. Pokritbas 8′ Material: smreka/ bor C c0 c1 f1 globina 115 72,5 45,5 37,5 širina 81,5 51,5 32,5 27 Ob reintonaciji so spodnjo lego registra preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je sedaj register dinamično in alikvotno enotnejši. 52 Koralbas 4′ Material: 60% Sn Stranske brade C-f0 Kot jedra 70° (- 2 PT, menzura B) C c0 c1 f1 globina 85,7 51,4 30,9 24,9 širina izreza 4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 Register pred reintonacijo ni imel pravega značaja, zato so registru povečali jedrno režo in ga preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je pridobil na karakterju. Veliki pedal, 80 mmVS Principalbas 16′ Material: smreka C c0 c1 f1 globina 255 156 96 78 širina 201 123 75,5 61,5 Ob reintonaciji register (navkljub željam in poizkusom) ni bil spre- menjen, saj piščali za orgelsko omaro zaradi neugodnega položaja že od prvotne intonacije delujejo na svoji zgornji meji. 53 Subbas 16′ Material: smreka C c0 c1 f1 globina 202 135 90 76 širina 159 106 70,5 59,5 Ob reintonaciji so spodnjo lego registra preintonirali nekoliko glasneje, s čimer je sedaj register dinamično in alikvotno enotnejši. 54 Bombarda 16′ C c0 c1 premer odmevnika 160 120 92 Žlebiček Ø C = 24,0/20,5 mm Udarjajoči jezičnik z jezički in uglaševalnimi greblicami za 85 mm VS Ob reintonacii so register minimalno omehčali in barvno uskladili. 55 Pozavna 8′ C c0 c1 premer odmevnika 115 88 70 Udarjajoči jezičnik Ob reintonacii so register minimalno omehčali in barvno uskladili. Obnova igralnika. (Miha Gabrovšek) ECCE ORGANVM !