Leto in flevUta nT----------------v umnu > kW» u. iraifflu uzi         '   '     crna erar—
^^^^^^^^^       mbbhb^^HB      ^^B^^^          VHIP        milini    I^IHB   *BH     BB^^^^^^      ^^^^^^^^^^^t^^   ^^^^^^^                   ^^^^^^b   ^^^b   ^^^^^^m
Ittef« nm* *m p»j §!«»■, tama* »mm ft* HMfti. — IflOOT* do 30 pttfl * 2 D, do 100 vi*
»j 50 * rrCJi taend petft vtsti 4 0; aoffee, pod—v Izltve. mkime, pteiHd bmdt 2 D. — Pfcomt po dogo-vw» — trntifll dirck pcnebe^ — „ftotOTM ImT vri* lete w JaMrfugi 240 D, a teuemstvo 420 D
lpwtiim Faulira BUM itev. f. prlfllftf*. — Teetoa iUr. 304.
■V       Paftnifta platana v gote^i«***
Pomemben jubilej
TržaŠki dnevnik -Edinostc prosiavi fbtri s svečano števiiko ubiiei petoeset-Jetnlce svojega >zhajan;a, Petdeset Lt «ie!a pometii za slovenski list lepo dobo, prav posebno pa šc za list, ki mora lzhaiati v tako neugodnih in težavnih ratmerah. kakor baš tržaj&a »Eđirost«, fr* se ie rnorala in se mora v zadnjih letlh zooc boriti Š2 z vse dnu^čnirni ovirami in nasprotrnki. kakor ostali nali liaiL Na drejr^m mestu smo oce^ili ogromno delo, ki *a je izvršila »Kcfi-ftoft« v po-stofetj« svojega izhajanja, m ©risa** njene neorecendive zasluge za obstoj m razvoj našeara živ Pa na Trža-Sketn in v vsem ostaletn Primorju. Ve-ISta je bila njena nalomi v dobi pred sveiovno vajno, sa večja «n še bolj ođ-rovorna je dane*, k^ se morak* Ji*rv-sloveni pod Ma&solinijevjT? ž?£?om obio: no ooriti za svoj cbsianek. za najpri-mštivnejšč pravice narodovega življč-oia.
Gospod MussoJin! je n*>da\Tio ame-riškema no Vinar ju z izbranima beseda-ini raz!as:al pometi in potrebo i tali jar-nkzzi. ImpcrijaLzrna. Gavorii seveda ni o \mper\fd.yizTna, ampak previdno rabi! Ie izraz »iroren?«, imrerij, a bilo je jasno, da srre fe zi besedno i^ro, ki r,aj zakrpe pravi sroisel nisjwr*'ib besed. sai ća.nzs v fvetovni javnosti morda ni boU csovraženega  poima  od   irmjerijarzTia.
Pra\- tako Mussotnfjevli resničtini Ciliev nišo »nosfe prikriti njegov© fraze o samo krirurni in s:D5»odarsJki eksrii-z\ 1 L£i ne njegova razlaiera, da imperij ni druecjra. kakor meč, k: k> ima narod ne samo v r.ejah svo:e drža'T^iosti, ce§:> pred vsem onstran teh mej v mexinaroi-ni vefjavi. kjcr nai se bori, da nics:'jva kultura tn moc. njegov sloves dcsežc;o icajvšia veijavo.
Dejanja gnvorc dru^ače. FolHika. kl |o fzv-aja fašz^ni z MmssoHu.jem ?»i ce?!», ie imperiiafizsin nau>>^3lmejše \rr-ste. Sacro egoismo, sveti eg^'zsm je Vrhovno na5elo i talijanske ^o-Htike, ki ne pozna nikake etike, ki ii ni lioesar svecega m ki bi najraje negirala ob5toi vseh drugih na rodo v. fJprSteva vh i tak že ^ai1^ v toffto, v kolikor .;!h mora^ In $e to s škripa^očiTTTi zrbm>, Zato ni čnda, da se rem bob" zna?^ nad oriinil, ki »Ih ima v svojih pes-teh. V prvi vrsti čutijo tert>r^2Tn Haljansk&a fašizma sevoda sterisoči na?.h ne^reč.iih raa-kov. ki jlb je kratkovidnost državnikuv pustila r-od Italije. Ze zadnja leta ob-opne borbe ra so pokazala, da iaš zem ne po dc^se^ref svofega cilja, da se mu ne ho nosrečllo unićiti našega Življa v Pri-
Ve:!ka in sveta nalcira caka v fetn boju nal-> pesestrimo. jubliantk^ >-Edi-cost-. Uverjen! snio, da bo v ^adaijeva-nju svojih lejp.h fradicij £ej nalomi ^3-rast!a in da bo oi3 svojsm prihodu je m itblleju uvrst.la današnie teume dr: kot novo Savorlko v anale svojega dc!a.
Iskreno čestitamo ^£dlrosn«=. čestitamo svojim kotezmiu njerm volrtvo-valilin Krednikom. in jim od srca želimo popoineza uspeha v njlhovem d^lti, trna s:3 v težkem boju.
Finanoiii cdbor
— t^ograU, !b. ^anuarja. Na stočni »eji je iinanCni odbor s 17:9 zlasovGm fj>r£.;e1 proračn^ ininistrstva 2a pcljedel-*tvo Jn vode- Dane* ob 10. dopoklne je i»-mrtitil odbor priie! ran>ravo o proračun u pravrssodRPjsa mm::5trstva- Razpravo Je oveće! pra'-."Sod*H fninister Marko Ojari-cić s krajSin ekspoitletr, v k^terem ie nivsil-il pogrebe pravosodnega rrinislrs^a aaslasaioi, da je bl\ tttđi ta proračnn se-stavljen po načtin s^Iošne^a varcevaaja in po potrebah smG+rene curave. Novesa v minisLrstvn ni. Neposredno stojim^ pred valnim* refonnarr.1 v naši zakenoda», r>ri Xat£-i so zt;fn inienzi\Tio sodeJovali raj-arlcdnejši strokovnjak!. Izde-ani se nasled-nji važni zacrni: Zakon o sodfilk:li. zakoa o r^.ro}^tvu s.dlič in xakon o državnih pravdmkih, dalje kazeriski zakon, zakon o kazensko - urav^nncTn redu. z^icoo o polici;? in zakon o a vi! no - r>ravdnem rede. Obči državljanski zakonik izdel'jjejo pri-znani pravnJtu ^lremHenje ^ravosodnega ■minštrsrva pa *e, da se pred uvcd*>o e-?etreg;a občega državlianskega afakonika uvede enoten zaken o obllfacijsfceai in o nT€xiičf!e?n  prave.
Raz\ila se je nato žrvihns debata. Po-
ročevaiee vladine  večirc  posi.   V.  Maletfć
(rzd.)   Ic   v   imena   vlade   pr&d?asal   zopet
remohiio   rcdirfcci o   nradniš-tva   pravosod-
! ega   nrinfsirstva.
OTVori*.! ro 5c št'iic par lane!, "taka? te b:ia s«p ob 13. »rekjijeiia- Nadaliu*e se d> 16.                  -    -.         :„     ^..     -     .     *
Snežnl vlhoril in mraz      i
Prizori v LfBblinil. - izdatM obCIne ra lUdmjc sacfls. — na fiorc^sken selfk mraz. — na Notra«|skein sneg« mraz In burla. — Slleu olbar In mraz o Beograda* PoStnf mlnlster In brzojaosil drug. — Tak drug oulral dvsjset nr ž§leznlSBl promet
VCeraj je ves da.i 2 malimi ^resled-ki naietaval v Ljubljani suh sneg. Proti %ečern so Že bi?e v?e niice 7asn«*fene, Snežilo Je mcZno tud: ponoći tako, da je bilo danes zjutraj snega do 40 cm visoko. Naravno te, da suh: iri težki sneg povzroia iakoj znatne prometne ovire v mestu sameni, kakor tuđi pretrganje brzojavi;ih bi telefonskih zvez v srrncri proti Beogradu. Vćcra] je termorneter beiežii zlutraj —4.5 stopinj mraza, ca-nes —3.5 stopinj C Vlaki pnha.'a.o v Ljubljano s precejšrJo zamudo, ker so nekacere prodre 2eio zametene.
2e v prvih jutranjih tirah je postalo po srlavnih mcstnlli ulicali zelo živahno. Cesvino nadzorst\o j^ odredilo, da se moraio jrlavne uV^z čiiiprcjc ccistlti V svirto oniogoćenja lokainesa s>roinef. Ob 4. zjutraj ^3 napregli v pet velikih :n 7 malih snežnih niugov konje mestne občine Ij^bl anske, v vsakegr«. po tri pare. Snežni p*i:.^i so vse dopoldnc o a!i isnes. OkoU 5. zlutraj so uasicpiH ce!av-ci, ki so zapeli odkidavatj sn^if. Po'eg stahiih 170 mestnih dtliivcev je občins naie'.a. se 120 drugih delavcev. Snt^ »^ v glavnem spravljali na strani, na kar so ?a od tam po glavnih in najproriiet-iiej^ih uticah nakidava!i n- vozove ter *:a odvažai! v Ljublianico. Mest.ia ol>-ćiiia niora Imeti na raz;x-Iaj?o večje kredite, da krije vse za oJpravo in cc!-kidanie snega Tjotrtbne izdatke. Zađ^j! Sfie« mesec3 dsc^icbra ie povzrcčll ise^tffl ebc'ni, kakor ncin zatrjkijejo, vc like izdatke* Sporoj po! mlVCona f"!-narfev.
Kljub neprestanerms snesm ;e ;bi! današni* ljubljanski trg zelo živaiien ter io se ?r 5podi:iTC hire!e preskrbijevati 2 na.-TfnjnejsJmi žfvi!i žn uotrebžčlnanit. Nt«a_ren predmeti, zla^ti i^jca, sg kar i7g!niii s trga. Vslcd veL'ke^a snega so c*??ics iz okolice izostali mlekarsk! vo-zičkJ in so kmeije pripeij?.!i mleko na saiuh. To je tuđi poživilc mesmo sI'Ko
Ho poročilih 2 Gorenj^ke^a ie vče-r^l \}jčr>i tam velik mraz. V Čohtnfr ob 7 znitraj ,ie znc^s? mrsz —7 stopir*] Ce!?ij9. Tb je snesa fut novo zapadio za 50 cal. V Krcnl^ki gori ob 7. zjutrrj mraz — S stopinj C ter Ie oa novo z»» padfo eziega za 70 cm.
Po porcilih z Rakeka vlada na No-tranjskem od Postojne dalie silovita borja. Razsaja zlast! v Vroavsk! dolini, okoli Senožeč m Sežane. Po jmtranjskih cestah je zaprt skoraj ves promet. Po notrariskih ?ozdov?h ;e zapade? visok >neg. Divjačina mnesro trpi. Na Rakeku je zadnje dneve b?I huđ mraz. JteJijan-sk> ^iaki iz Trsta m Gorice morajo v Postotni čakat? na italijansko carinsko revizijo. Potniki se pritožujejo radi hu-de?ra mraza. Radi hurje tn ntraza se je prostilo, da je v četrtek nn tx>stojn-?kern kolodvoru primrznil ljubljanski vlak. Vlaka nišo mogli vsled primrzne« nja koles na tračnice spraviti v tir. Pr»-peti so morali pomožno ioko!TK>tivo ter se iz končno posrećilo Dolagorna spraviti vlak v normalni tek. Tjl vlak ie prJ-spei v Ljnbijano z znatno zamtido.
V Zaj^rebu je včeraj ves dan sne-f\\o z nia!:mi pre^IedkL Temperatura je znašala —6 stopinj C.
I3ec«rad je b\\ 14. t. rn. v ledu, v!-harju in snežnem metežu. Ves dan je besne! nad Beogradom silen vihar, ki ga še stari mesčani ne pornnijo. Radi veiikcg*! mraza in viharja so vse ulice niahoma poleđenele in s streh so visele velike ledene svt-če. Promet po ulicah je bil zelo otežkočen. Proti večeru je veter postal tako silen, da so bile neka tere ulice, ki vodilo s Terazij proti savskemu pristantsču odnosno kolodvor«, popolnoma neprehodne in nedo-stopce. Na sav«kem pristanisčn je vladala prava burja, kakor na Krasa. Na Savi tn Donavi do Zemuna so viharji povzročali velike valove. Valovi so bili tunatam dva in po? metra visoki. Udar-jali So z vso silo proti pristaniškim na-pravam. Valovi so pridrveli ćelo do no-samnih ob pristanišcu stojećih 3ii§. Kleti teh hiš so bile Tnahoma polne vode. Valovi so odtrga!; tuđi na savskem ori-staniščn priklenjcne čolne m male par-nike. Onali so jih ^roti Zeinunn in šc dalje do Pančeva. Najvećji parnik »Aleksander« ie z velikim naporom rc-
zal vs-Iove terjeončno pripeljal potnike i?: Panceva v i5cograd.
Brodarski sindikat Je obveščen, da se vale od Budimpešte drlje proii Bec-£radu ogromne količine iedu. Brzina vetra je znasala 1S m na sekundo. To je bii najmoćnejši veier v Beogradu. Na železnif ki pr&g: Bcognu—Zemun je veter na zemunski strani podrl brzojavni droL' ier ^a \rgel preko železniške proge. Zato je bil žeiezniški promet Dre-kin;en od 5. zjutraj ku je vinar po<Ll dre^ pa do opolnoči. V Bwi/grad ni pri-spe! iz Zemuna noben voz in ravnotsko ne iz Beograda v Zemnn. Štiri cels ure inso znali, kaj je vzrok prekinjenia pro-nicta na progi. Ttrdi liiss ziiaii, kaj naj bi storiri s ^od^tim brzojavnim dro »roni. Zemunskćt posuja je sicer cbvestila beograjsko postajo, to poročilo pa je beo^rajska posiajii ćostavil r.ajpreje mi-ni5-iTis ^ošte in brzojava, da u krene svoje. NfČesar nišo smeli ukreniti brez odo-trerja postiic^a ministra. Dol.ro so ca-Kisli ra resitev poštnega ministra, z rried tem Ca^orn j«c rt uaiTaSo na zt nun-^kem kolodvora veliko Stc-vi?o želo-;n::-skih viakov. Kcnćno je prisel iz pošt-r*'£a r(išfrt5trsha ftrrra, da se ?iaj t'ziy^ /fivni- dro«: odsirani. To ie bilo storjeno. i*; pojavna zveza ie bila >iccr nato Dre-krnjena, tocla vzpostnv'jcn k t\\ Dro-nei med Bcojrraćom in Zemunom 02. cstaltm zaledjem. V Beograd dohajajo viaki z večiirnimi zamudciini.
ZAMCJOE VLAKOV V LJUBLJANI
—   Ljuofiane,   15.  jinuarja.   Dants  do» po!dnc je vsa. čas moCco »režilo. Precchaio ;c ol-oli pol dne. Vialti \ Ljubljeno na glava S ko'od-rcr   pa-li»aj»jo   z   matnimi   3»m-jdasni. Mifizorsld dopold^nski vl^k je imcl 40 mi^ r.ut  samuoe.  Bc^o^radski  brzovlak, ki  pri« haj» v Ljubijano okerfi 11., ima ce/o /50 /ni* nu/ &jmzx?e in je bii Sele opol dne v Zida* nem mostu. Tu«M vl^ki \r Italije imajo rad; burje in snc-^nlh s.4harjcv na Krasu, odm>sn© na Nofr^n;jk»:-as, vcHke /amudc. OopolUftn« SjJ o&cbni vlak 1 Kakeka je imei 39 miaut samudc.  tr£a?ki  brzovlak  proti  Lhmaju  pa 25 lijimjt. Dopoldanski gorcnjski vlak ^ Jc» senie ima.   ?O minut' zamu<ie.
Po poTočiiu s Rakc'ca. žc dva dr>i net>rc<j stano imežl na No*ranjskem. Duncs dopol« dne je nasiopiio milejac vreme. V Postoj ni je opažati velik prometni zastoj. Postojnski kolodvor je popolnoma zairpan in pren** polnjen z vlcki, zato imajo vlaki iz Postoj« ne večje Z3rnudz. N& rakovski postaji je promer normalc-n m se viaki kolikor toHko hitro odpravijajo.
VREME NA COFENJSKEM,
—  Kranjska šora, 16. januarja, Ob 7. zjutraj —8 stopinj C. Baranreter se đvica.    Opoldne drobno sneži pri —5 stopinj C.
— Bohtaj. Bistrica, 16. januarja. Ob 7. zjutraj —7 stopinj C. Vreme neugodno. Sneži mečno.
PROMETNE TEŽKOCE NA HRVATSKEM
—  Zagreb. 16. janti^rja.  (Izv.) Is vseh In-ajev prlhajajo poroci?e o tcžkočak, ki jih ima prcniagati  radi  snežnih zametov žeicz-niski promet. I2 vsch krajcr prriha'ajo viaki z  velikim!   zamuilami.  Po  nekem   poročilu, ki uraduo že ni potrjeno, je žcleaKiižki pro» nict v Liki skoruj ustavijen.
Na Sušaku je opažati vremenski prc* ekret Včeraj je začelo deževati tn d^i je kmalu razfiopil prcjšnjc dneve padli sneg. Temperature- ^ je nagloma spremetuk. Od — 1<F C prejsinjega dne je t>o*kc<ila na -J-5° CT torej je por«stia za celih 15W C.
Snežni viharji na Dintaji
—   DmoMl  16.  lanuarja.    (Izv.)  Včeraj ves dan je divjal na Dunaju snežni vihar, ki   je   povzroči!   %^alike   prometne   te^kode !n ovire. Ustavil je skoraj ves lokalni promet.  Klufc  temu.  da  je  mestn!  orad  takoi zaposli!   več  deset   Usoo  bre-zposcinih  de-iavcev za kidanje snega in da so ves dan veliki  snežni pJugi   na  motor  čistili  ulice, cestna   električna   železnica   ni   ra   mnogih kraiih mesta  vozila. Rsdi srreinih vfharjev v biiiini in v dai?ni okoiici so tud! vlaki iz vseh krajev, zlasti iz iirsra prthajali na du-najske   postaje   2   ve?ikimi   za ^udarni.   Pt» poročilih  rz  alpskfh dežei  t AJpaii  neprestano zc dva dok sec^                                  ,
Hora rozhritja 0 madžarski aferi
Madžari panaredUi za 32 miiijonov češkoslovaških bankovccT, — Bndfmpeštanka poštna hrasilnica dala poaarejalcem na raz-polago milijardiii kredit. — Razprava   proti   ponarcjevalcem
koncem i tbraarp.
—   Praga, 16. lan. Češki listi raspravljaj o o stališe« CeSk35J0va.ske na-pram mzd-žarski  aferi.  Obiavrjajo hkraru iinorrnacije, dct>'jcne   na  merodajnem   mesiu.   Ceskos'iO-vaSka vlada  se ni na n'kak  nrč:n vrneSa-va^a v penarejc/atsko afero. Ćeprav so  }1 bili znzrA  resu! tati preiskive, n:  Ćeskoslo va'ška   ?e!eia  r«:kake  infcervericiće  skupno  s Franciio, n5t? ni  nagovarfala Jv'ake^a č^?n3 Male antante na intervenejo.  Kiju%) svege-mti   rezerviraijemu   staiišču   j-1   češknslovačka   v!ida  pažljivo   ia<iedova!a   razvoj     in prc'skavo madžarske  afere, kakor  tuai do-sedanje     rezuh?te.     Ćeycos:ova5ika     vic Ja vzfcraia pri načelu miro!jućre politike in r?a kotrsol Naciji    «reanjec"VTcy?sf:ih    priiik.    Iz vsen oko?;iosti je jas^a zvera te afere s po~ narcđeva;*?k<?   afero,     Jd   se   Ie   razvila   na. .MsdŽarskc-m   ieta   2920  in   1922.,    v  kateri sferi   je   Češko?lovačka    pretroeta    ve'iko grrtvterj Sk(xk>, act so na  Ma-đžarskem po-r:aredil? za 32 mili-jonov ceSk-rsiova&kih bar-kflfvcev. V sedanji aferi je daka-zar.a udc?c^-*)2   "ek^rerit?   otseb  pri  ponc^cjaaij!!   čeSko-5i<r\?šk:h ba!iko^*cev. TaVo v prvi vrsti pro. fesoria  Mesaros^a   in  ?efa  državne p-o!ciic S a d rj * s y 5 a,  če$t os'^rva^ka  vlada  takr^t ni  hoie'a  ntr^topit:  proti   iMs-džarski. ker so )o vodi!; mednarodn* in Fniroljubrr" rziri. Pa iudi sedoi  čc-Nkr;s]ffVTt-Skr» želi, di se iz te afere ac razrvije^o kaki mednarodni £apie> ija,ii.
—  Prasr». !6. ja«. Ra-zne kore^-ponuen-ce  objavtja-jo   r^  BtttKntp-Hie  kr2tko  poro-Či!o. aa bo radnja senzecrja madžarske po-na^eja'-ske  alere  areiac^a vodite':a    snad-Ž2rw2i fa^Kiov 5K»!af»Cc  Gyi!'e G5mbosa in pred-se<Jiir«:a ?£>rusrv!? protJttf?*>cč:h se M?džF.rcv«   Fifecja   Bckfrarda.   NKja   arefa^ ci^e frr'čaktijeio vsa-k tren a tek.
—  B*dEimpc&ta,  !<S. jau. L>s^ po?rvećnjQ pese^mo pc<i'ornc£i    za^H^evanju    irlavnecra /avflate!?a  bađfrmeštairske  Po^tie  hrunVnh ce Baro ss 2.  Ta  je včereg  iziavii. da  js neki zavod dal pon?reieva!cem na razpoia* go poidrugo nrlijardo kron. Baro«5 ni ho-tei točr-^e dohjčiii datičnesa zavada. ?T>!rs-
KONFEFENCA MALE ANTANTE
—  PrsH&k*   16. jnTiLaria.   ^Česko Slovo« iavlja. '12 se /unanl rr.^istr? Mile ^ntatnte verjetno    sestamćH> ?c  pred  razorožitvcao konžerenco  In  to   »>kol*  20.   fe&rnarja  t.  L Mesto seststrik« sed«j se ni def'nStlvno do-loćcno. GoYf>f« 9 BV^tu jn o Pfctri^kih Je-zerilL
Pribičerićev shed y Ljubljani
Svetozar PribiČević se pripelje v Ljabljano nocoj z beograjskim brzovJa-kom. Ž njim priđe tuđi več noslai?cev in članov glavnega odbora SDS, ki vh v Zagrebu pojakak) čJaui Ijnblianskera načelstva SDS gg. jrertnt Josip Turk, ravnatelj A. Jug in prof. dr. P. Pe-s t o t n i k.
Jutri dc^Hiiđne ob fO. ^ vrši v veliki dvorani Sokolske;sa. doma na Taboru manifestacijski sbod, po sli odu ra v veliki fcaznsk; dvorani skuono k*is;1o. Shoda se uclcleši twdi veliko število prl-stašev SDS z đtfžeie.
Vodičem v Deiavsko zbornico
Vsi, kf ste v Lfi*JjaiU v mai^i obratfe" z marH kert 20 đelave:. ae pD2abfte, da .ii> rate samo po glasovnice in sicer vsak dan od 8. ćg 12. đarioMine in od 3. do S. popol« dne v nervo palačo OkrožJie^a tirada za za-varovanje de!avcev na M&IoiiSevi cesti, čez dverisce.
Glasovnfce  se  deliio  hi^l  ob  nodelkh  bi prazalkili!
Parabite nedeijslti prosti čas zato. da sijTjrno dvJffncte slasovnico. Ko prej mete siasovslno lan-erto, se na cddnjni Ilstek, ki je prilopljen na kuverti, raz'očno pcdpfši-te, iz kuverte vzemite bel listić in ga raz-trcajte, na njegovo roesto pa denite 5r!a-sovnfco z bcsed"i<xn: Glasajen za Neođ-visao Jelavsko Isto, katsre nosflec h Ru-dolff JavtfL Tsko glasovnico debite pri v-seh nažih'za*Jpr.3c:h ali pa v tr.-iniStvu NSSZ v Narođnem donrii prit!Ićie de?no in v tai-n!St\Ti Unije v Kaz!n!. GIasc\a!no kin-ertu prinosite potern v glavno vo3i7nr> p:sarno Neodvisne de*avske liste v tajništvo NSSZ v Narcdnem domu.
Ne pozabite vzeij $ sebol ka&e urad-ne legitnnacije n. pr. poseisito ali deiavsko knjižico, krstrt ali dmnoviaski l'.st itd. To rabite na vsak način fn da si prihranite dvojno pot, vrcm'te  s scfcoj!
Glascvaico  tfvtaite najpozneje  <Jo 26.
5na domneva je, ila je bil ta zavod buđirt*-pestanska Poštna hranilnica. Državno prav-» dr!Htvo je tuđi v tej snj^ri uveclo prefska-vo. Baross ;*e debii da'jšl dn^just. Glavni rsvnaielj Barcss je fgjavil, da sam ni dal princu WindL?chSTatzu nika^ega kredita^ ker se je princ nahajaJ v denamih tcžko-čah. Odklanja odlično oč'tek princa VVir*-; <I;schiiT3i2a, ča M b^i on. Barosis, da! j>xia-rejalccnn vej sto tisoč kron na razpoiago. WindisciJgTiit2u ni kreditira] niti enega vh sarja.
V  notranjera   ministrstvu   se  bođo  fe-nes   Jopaidne  odigrali   naipeti  :n   prcvresijivg pTiZori.     Šera   državne   polici; e   Nadossy.jsj pripeljeja  v spremstvu  detektivov  ▼  »ie-sov nskdaicjf  urad,  di prfčo njega «h>rc» gotjve Maga-m« 2a arhive in njegovo ny»*
CKO.
—   Budimpešta,   16.  lan*    Preiskorah« scon*i: ie včerag zas'.^šal dve na-daljrrji ese-bi, ici pa niste v nebeni zvezl  z budirnDe-StanfStrnii naciionaLni-mi organrzacijami. Oba zastišaaa privcina   banki rj a  Horvat in  Kli^ scher sta podala neka»C2 pojasnila, nanašj-joča  se na  stališče  in  sokrivdo   d!re4ctorjai btidLmpcStanske  Po&me   hrsnfkrlca  Barossa« k;  je, kakor sraco,    fcl  falsifikatorjcm   hs sredstev   Poštne   hraniln-'ce    330   milijoaov kron np r.T3po!ago. Tiskovni ura<! iavlga, (U\ 00 preiskava v aferi franeos-kih fa!z:rikaiow k&niaua ki da bo merltum obto^r.icc v par, c^eh gr-tov. Nekaterl il-sti enneirjado. da b<* že sredi ai: koncem f^bmarja  t. L odrejc^ na   s!ar.Ti3   rasprava   proti   fKmafejevaiceiižj ker je jedTO obu^žrJce že sesiavJieno. Višii sodm    dvor  je  zavm'.l    VVirdisdi^rateovri; prito-i2>o pTOti   odredbi  PTe&ktfvajnesa  a»-* pora.
—  Duđ?mpe$ta, !6. Jafi< Državno pravih ni&cvo je včerai 2asliševalo lastjrika  rrl Ie* ta obstoječe barrčne rvrdke EI scher ^ fJa^ vas-z*.   sinz   biv&cza.   naTnesln'ka   snrverner-' ia  Avsir© -   Osrskc  banke  Erscherja.    Tai tvTdka je uživala na borzi veHk &sr!ed ?n jo sveječasno  prb:rD.h.   zrmsiio akdj    ccjrrska Narodne banke.                   .                        ^:
5*'          '     '
fauuarja, ker se z ćlnem 27. < Janu.irja za-» kljiKi dvjsanje in bi nedvdsnjoie g!aso\"oi» ce lai*ko vporaS>ili naši nasprotniki. Prepre-ćite to z dvigajijcm glasovnic, katere od«. dajte potem zz, Neodvisno delave-ko listo.
V  veijiii obratih, kjer bodo ^iasoviKc« dcsstavijcne, pazite,  da  jo  vsakdo prejme. Ce bi jo kđo ne prejel, naj se javi tajni«, štvu N5SZ v Narotinem dom«.
Narodno in napredno de'avstvo mers. f
bo] za časino sonaso Neodvisne delavdee te
sie!                                                      .   -T-;
Oiavni  volila!  odl>or               |.
»NEODVISNE DELAVSKE LISTEc     1
M e i n I č a j
nove žetve
Borzna poročila
L^tbi.aoska borzn daaes ni posfovaliL Zasreb^ka  borza  dane*  ni   poslova!«.
V prosiem prometu so notirali: Crnih 10.99, Pariz 2.15, London 275.25, Newyorfc: 56.60, MHan 22$.50, Praga 168, Dimaj 79^, Berlin 13.4«.                                ,.  '           7
JNOZEMSKE BORZf,
—  Curih, 16. januarja- Predborza: Bcc-> iTrad   9.143,   Pariz   19.70,    London     25.155. Newyork  517.75,  Milan  2^.5«), Praga  15.34» Berlin V23X Dl-nai 9.!^5.
—  Trst,  16. januarja. Predborza: Beograd 43.83, Umdon  12140, Newyork 24-80. Pariz 93.75, Đunsj 349, Praga 7330. Cv& 478,/'
Stran 2.                                                                                         «SLO VENSKI   NAROD* dne 17. januarj* 1926.                                                                                           stev. T*%
Hunyadi J&nos
budimska 0Of»ka »tii ttttotiiita tlotut.
l^fl—I «1>IIB rt ćlić«*1« :n aro* 2-cr'.j« Irtesr fm* «1-0 i !i «4 »■!■!■ «1. ho*ezmHm #«feflMh • in*.v, kAtđju iciolca I« črcvit, n» »-pravilo! tfieU, proM Mvala krvi, o» pjtMfeftatMl 7* tretHrin*  rrgaae. f*n» • bakini  ?tJ.
D»slranj«i n c' e i« so-150 gc, £» pm s4rav)tav~50 p«ln ajrt»j n« vmmm štt&šm,
____      'e fflog^t  —i'ić-a.
maC' ENiCA ,t ta 6-7int Naftta. p« zamaštm rtrktaca se 4ffi Mg*
___                                  ______________-         2^T
Pol stolžtjo tržufte „EdinostT
Ko ćzbimo pragmatično sestavtjeno •onocrafja o prob«M rrlaSkft STovencev In o a)fhori ffcoirtstd boTbi m pohoda na Trst, na ta najrraravne;?i eirrpori! vrega »loven-skeira zcicdja, bt>mo sele Irhko pre«od 11 ogromno ▼*<>£©. W »d Je irrala ▼ tei b rbt tržaika »EJ nosu. V z^k^.enh sct>:cah tr-žaikib rostfn In v zasebirh strnovanjih S9 se zIftiIi orazja slovenskih !deaHsnyv, ki 5iin JjubeTen do svciega naroda, do t?za zanf£evanega b» zapostavi ~ne«a sloven^ke-jja naroda ni daia miru. Prirodni nagoni domovinske ijutezni, sjKsstovanja lastnih tri* dte!f. lezfka, materinstva, n~da'ie žarko ob-čnteno čtistvo za nac^o^ino krivico Je jna. 'o te l|ud\ da so se zbiraii, da so ustsnav-UaJ? tftatnice, p~d->0TT?a druSfva, kcnčno £asop?se *?r preSi k s\s tem sttSrA đcTavnoBtl ■a vseh i>V» h nacfi'aiaine. k'j!t«r«e in go-tpcđarske o^amosvcie, Iz maHh pozovtrrov fe vzniknis prasTram srjnrcavestl. program de!a in nstvarjanja m tržapcih tlch. ki so ga &lz5k\ S:r?venci do svctovnc vojne v pclaem ohsegrj  aspe^ro Lrvaja«.
Tako   Je   8.   janufrja   IS7*.   prvič  jz31a iržaska     »Edinost«,     ki   Je   Itma'-u   p:sia1a osredm!   orsan   vscsa   nac'jorcalne^a   po&re-tj v  Prfmcrit: ter v sv;;j;h t>redaj:n  tek rt« đolzifc   ^et   de«ei!ctn   izacsla   br&zštevrno oneTionaJn h iiei, pobod, 2.rjrJmcnf:v, pro-•>^ande, inicijative !n cTtar zactje 2a gmot-ao in duševno d-4>r<»blt  tržaSkli SJavcrcev. Vse,   ker   Ie   ti*?aSkc   S'ovence   hrctrrilo   in poganiaJo v borbo za naredne svetfrje, vse, kar  je   nrp^re   pocJincev    orii^BiTa!o    v e^Miro Dolitićro hs kuTturno akcijo. Je l?ha-?clo tr u\:dnlkov   n ć!ank-v rža«Ve »E^-Gcstfc. U**KJje, ki so živeH v Trsfj in sctJe-fovall pri  t5t!li 'esrendem h borfcah, $e ve-đo   spCTTr'njati,  s k«i^o  -vtnritcto   Je   nasto-p*\ ta fe! v v^eb ir*r.ilc'li i^dcvcb in kaJco fid'rjčfna ie b:!a nje^ceva be-eda. Le ta ab-«c!utna avtor'teta lls*a  n2 eci In nerrrtajna rN'e^'nJta   t*ža?k*n  S'ovencev   d">  -Rd r.^sti* ■a drari str2«i s;a moz'i rod,li lepe sadove trža$k:h borb. kl bi koočale s pr^no zma-go,  da   Je  svetovr-a  vrjna   izbrimnUa   d^set let kssneie. 7a r^^emaiiin^st Rovin^ke akcije potom »Ei:m»ti#f je karakterist'čen \z* rck   s!vcT"^C3a   trža.fkeja   prvoborce"ja   dr. Chateva  G r c z o r * n a,  ki   je  pri  neki  pri-Bkf  iz!a%-f1  da  so  *-žrški  Slovenci   z uro v rc*a!i čakali. da prđv5o zzčmt tr'p*'e po- I 5to]2^1re H3 mar stratu !n  da  pofUne  m> sto tadi formiino sinrvens&a pae^t fn drfel ^TKfi'*TTia   s'ove-^ko    prcdrrvrtr^tvo.    Po j pravici  smem  trđltl,  da  nacMcma'-m*   iderli- ! tem Tr*«er ni dosege*  t-kc jnkostf !n tak©- | Ca   rbs^sra,   k^fcf^r   na   Trfr5kem   fti   da   !-  j pcrr'av'tna   zr^^jgra   fa   ta   ide a krom   20-) ct -Cdin^s^J«. Vrria ie v tem oziru in đrvrSi'a j T p^'^tol^tju ^-r^e^a  čznrjrnia pravo n-cl- I iondno r^ortr>!sko de'o, ki bo 2 r!at!m! čr- j krmi     zr->isa?if>  v   zTcdov'n!     sl^cir^c-a ! Htx3?tva  in v  n'egovS  borbi za  narodne 1b feoltirme  svetinje.
Ko Je !.  \*\6   za^t^**^  tržaSkejra   ma-ZtstT3ra ^*?j?vs,I v sTaŽbersetn £*=*'itr »Oser-vatwc Trfesthio«  *t.  1337 tltp's  taff!:ške?3  j mcslA in d.fe). da mora kand'dat e&vlada-tj >?>erfettamente la Katnia  tede~ca, tt^:?na e : cromo' na«, ni n*t!  s!ut:i% đi l>5 v b~do£l?i deset'etj n   rastopi]  v   TrTsSfC?   o^oUcf   In  ▼ »srjfiern Trstu pokret dorm-d'-ev. kf se 00-đ-> raved M  svrje  ^lovcn^ke  b'tn~st5   fn   k! j fcodo   rek!cTTLrc'j   r^se   po^n'no   Irir/etje   ▼  j rseh   p2n^rr*b  nacllonainc   kti'tTire.   Kar   je  1 iemrj   trža3(eTmi   mu^'strat«   bf!o   srai"<-b- ! sct»i nrnevno \n c^deva    svrt>ode    n?prcTn j vsekemn. je p~-xncje n~S tržn^ki narod mo- | ral pndcblvat? v teiklh to brii. od stornje 1 do stepnie, ped  <ic%ens'<e tem^je za pedjo, ! dck'er  ni  nastran kot  ntn^oćna   orjran>ira-Da en^ta. RevoTacJf^narno I- 1S48 i 2 od'ek-nili tuđi v Tr>ui  kje* so s'ovsnski tr^ačan! •snovali r/oje »Slsvjansko dniStvo«. V dn> štv-u  nađemo   tu*   tedriijcca  kamerafne^a ■rvetn/ka pesn.ka Ivana Vcfe'-Kosesfcesa. V j tlfUh   č3^:h   najiomo  pn*c   eačetke  sloven- ! 5keja   Č3*nikarsr*'a   na   trfSkih   tT~ft.   Izha-JaTa sta v f>rc = *e*iksh -n s krak tim fi.'jcnjem
<ited dr. »STavjanskf rodoJjab«, »Jatfrafisfc! Slavlan«, đok!er ni Bachor abfottittecm xa-trl tedi uh prvih cvetk tlcrv«ske osmbo-
s\oje na trlaškh tlc'o. L. 1855. Je prisesb pr^e ra'tnpr'ke r^žaJke rrtrofice v trfcSkt ftie^tnl yre<- Narthjfeirfe Je bUo re^tke, ledili so razfti listi, ki so pokret po4p!raT! z vs^ml moi^inl s^eđstvf. Z^pTredoma so ; te^-i »flirski Primorjaa*, »Triaiid tludomn«. ».tedrar.&ka z^rja«. Istc^sno je e'emetitar-no na«H>pfi tuđi na sosednom OiriSieifi na-Csjoralni pekret- V Gorici je začela lrhai^ti »Stćxj*» dr. Lavrič ie orgamr ral tabore pri Seroasta. Bfjan1. slfđfJ $0 tabori v 5eta-ni, VTpav* hi ć-mrod. Vsltrvi nac'j.nnine?! nav<h:Sen;a so pljuskali i: dat je i:rc in mo-
V  takem  razpofoJenjn, kl   mu je skla-
; -date'}   Hrjdrh   dai   klasično oblHro  v   svc#
j himni   »Bt>5;  raorie   Adrijan^ko«, Je ▼     Tr-
sra   bik>   ustanovljeno   pcH:t:Čno   društvo   za
tr^aško okoUco. fz kojih vrst so pfS'e prve
pobude  za asuuvitev  dnevn ka   »Cd'nost!«,
Glavni  pobontiki   ideje  in  potrebe •«*
tnostojnega I'it« sa tržaške Sloveoce eo bili
tedanji   tržaški   prvoboritelji   in   «g tatorji
političnoga   druttra   «Hd nosti»   ra   triasko
oko-ioo   !v»ij    Dol »nar.   Fran   Cegnar,   Wan
Nabcr^->i. prvi posJanec trfa*kh Slovencev
v djnaj&kem parlamentu 1. I'73., in ra;Iurni
Antoti Trcbec. Po večietnih  p^Gvetoranjh
je končno ugledala «Ldoost» luč  sveta le«
[  ta  1 -*" 7f»„ n&;prvo dva^rat mesečno.  Glavna
urednik«   sca  nm   v  tem   zaćet'iu   bila   Ivan
Po!;n«r  in  znani  s?ovenski  pesnik   io  piaa#
tclj   Fran   Ccgnar,  ki   je   tedaj   sluihoval   v
I  Trstt:   pri  carini-   Lrta   JSfO.   je  list   posta!
I  tednfk, L lu^Z je izhaja! dv&krat trdensko
s pr:2cgo «Nov;čan». Leta IS94. >e list post«!
dnevnik, ?a kar si je »teket, kaLor tuđi za
r, jcg'*v nadaljni ra7\oj. glavne x*sJrg; prvo«
l>or teli   trXa:vih   Slovcocev, i^cdaj   v   L?uh*
!;ani  iiveči  dr.  Gustav  Grcgorin.  Potrebna
sred tv& so nahrali trdaj v Trstu m okolici
prilično  premoini   Slovenci.                               j
Od tega let« n-prrcj dat ra razvoj «£d:*
nc'5t!» kot dnevnika, ki si je »tekcl tak aio*
rea, da j& zaslovci daloć preko mcj tržaških
S-ovcnccv. List je prc&cl najprvo v iaat po*
!>cbiic^a konzorcija, ki my je stal dr. Gre«
gorio na ćelu, do>ler se L 1C96. ni irpremc*
:   ni!  v  zadrugo, pri  čemur >c kmmov&la «Tr*
i  ž&£ka   hraoilnlca   ib   poaojili»:ca*   ter   bivia
\  * Jadranska banka* v Trstu. List «e je tiska!
t v ulici Tottc bianca. uprava pa ae je šaha*
I  jaU v piiarni dr. Grtgorjca. Leta l1^)! se
^ je tiftkarna, kakor uredništvo in uprava p*a«
I selila v dozidani «Narcrhu dom». Let« 1914.
'   je list kupII  !a3tDo hieo v ulici  Sl  France*
■  seo d' Assiai 20, kjcr »i je urcdll ie dane*
v Trstu Đajmodčrneje opremljeno tiskaroo.
f   Pred  vojno je  ishajftl  v 6 do 8  t*9oć  »evo«
I  dov, cb volitvah je dosega!  naklado 12.000
izTodov.  Prvemu  glavnemu  uredniky  Ceg«
narju je »Jedi Viktor Dolcnc, tema Lovro
2vab in končzso g. Makso Cotvd, ki živi še
dancs v Trstu in ki je list ure je val nad 40
trt!  BI  je da poslednjega časa, ko je v»to»
I   p'.} v £O5lu*cni  pokoj,   g!ava  in  dj&a  vsega
č&$f!ikarskega dcla v «£d!nosti» in s tem v
prvih   vrstah   idejnih   vodite!jcv   trža^lcfia
slovenstva zadnjih 10 let
Med svetovno vojno »e je mcala «£dl« nost» omejiti na najnujnejše poročanjc, ker |  ji je b.lo stališće radi vojaike cenzure mla I  oteilcoieno. KJjub tesan je tuđi v tem daau t   vrši)a   veliko   bodrJno   d^Io   med   tržaSkimi i 5lovenci. Po vojni pa so nastepiK ia!ostm i  Česi ab3o4utne neslobode ia latiranja. ki se | mu je morala pokoriti tuđi «Ed!no$t». Da-  ! : nes vrši v okvir ju i talijanskih zakonov isto | '  misijo kakor neko i, »amo da se mora pod  I fažistovsAJra pritiskom omejiti na borbo za j duhavno in nac'jonelno avtonomijo trfaskih  j iii primorsikh Slovencev v okvirju ttalijan« ske državnosti.  Preparicsni pa smo, da bo rudi   2a  «Edinost> na stop U   čas ve£je  svo* ; bod3.  Ittlijanski  narod  ne bo ddgo pre# ;  ceša] oedanjega suteĐJstvt m ol'garftije pe* i sti in tdice ter pramh naćijofialističn 1j fr«r fašistovskih  tnogotcev. Tedaj  bo % duševno
osvobojo ftatijanakeja naroda izda rarja svobode hi samostalnost! tuđi na naj pri* morski ■atod in aa vje njefotc institacijc* zued kaiBpp Itcjcamo v prvi vrsti «Ed:no«t». Ccs&amo cEdbsO«ti». klanjamo ac pred njenim palfttoIetnhB itlon, pred nje ni mi zmagami v prcteklogti, pred ljudini, ki to «Ed:no«*» 4vigniii n« tako lepo vtfino, tor ji iellm# a*»ćoo bodoiaostt
R'i oe^aSaife!,.
če «e vvrfsinefe. da cdfn pir
DDf^tc f flgnnt In ^munko
(i4cfov Modro a!! ilato)
fra ta  kakor itfrfe pari dre^fh-
Zato  kupite eden par m prc-
pn6iji«   te.   D, bivajo   se   v
nrodajajnah.     93^ rv
Amerika Lo diktirala ir.ir vsemu ^7" "      svetu
Znani američki Izumitelj Maksfm  Mjd-Km, ki se mvdi zdai v Evrupi, ;c predavai te dni  v Londona o mofnosti  nove  vojne-nmdstm meni, da ie  Evropa zdaj zeio  Iz-čipana   fn   «ato  ^a  vojno  niti   rris'iJi    ne Tnorc.      Treba   do. najma nj 50 \tu predno si  Evropa   toliko  opomore, da   bo   n-iogoča na njenem ozetm u nova vojna. HudsGr-  ne verjame,   dđ   bi   človestvo   sploh   kdaj   <Jf>-fivelo zlato dobo. ko ne bo več vojn. Ljud-je so se rried seboj pobijali i« se bodo pobija; i, dokle? *kxJo na svetu. Nevena med-j  narodna   pegodba  ne   more   vcjn«   prepre-\ ČitL Locarnska pogodba je stcer dobra, to-* tfa čez 50 ali  J0O »et bo esta! od n»e samo Še t>apir. Hads^a trd?s ^a bodo bod->če vojne strašnejše kat so bile <k?sedan}e, zakaj modema tch?iAa Ie tafco napredovala,    da bo mogote  v  nekaj  urah  nničstl   ce[o  ar-rrrtrdo  hi c«!a velemesla-      Kar  se  pa  tiče Amer*ke,   k   treba  p.'tzmtU  c'a   se   ne   boi nebenesa  30-TaZnka.  Amerika  }e  zcio  da-J  !e»3 od Evrope *n AziJ-e. Postati v boj proti }  Rii aeropiace, >e rr^r-ire jzkJiučcTHO. j          J'oJe/ fesa   pa  \ra  Air.erikt  cgrsmno
\ jira^no trodov^, kf li bo s:i)žilo pn ooram-\  bi.      K-er  je  ena  n» bogate;?!^  :t>  te^^t!w■T^o najbolj   rRzr^itih criav, bo  ishko do?5a Jc-ta d?ki:r2!a  mir vserrsa  sveto.
Naši memarji m Italija
Mii<is4 n:i£ mornari i, ki so b"i c6 pre-rrirl« v  s'ulbi    av^arijskih cM  rn^Zur^-krh p-T--^rodirili dr^:b, se bi-i jX7vo<ljm rc5rvi-t ^ci-ie <d-ni£nlh ^>rrnfkov od  strani  zavc£i»>  | J Skih   drŽ2v   o<fer^5-em   iz  eiisžce   sli   pa   so  j i morali p^ćstS v HaSfji premije za socfin'no f zavaroFvasKe, če  s»j  hjte«  csiai!   v   s!u?bL
| morsko ra^Jruso »Garifcs/d;«. Odpai^črrH so bi'i tw4! delavci. zapos'eiri v državnih pod-letjih, Kzkor n. pr. v i ba^iJ K>var?*f na Re- , ki V.^ tj ne* drž3vlja7ij so »ahLCvcJi bo-čls\ od^kt^đrtiro ^a tck^;5nl! o-dpffft fe službe a*d pa pokojfrfsio od?K>sm> vyvrsiči:-3 ^p!a. čaii9i prwn"1 *n dnci?i p.ispev^iov.
Od đeoro 'jifanrfircTic stran! smr> dob'M I o tel spv'ctI avtontfčnc prviai^e, ki bodo zi-' nlmaii   v»«   interesfrcrrc   kra^e.   Zc'Je   nnšh mornar;cv   f.o  zastop^e  naSe   d-?egac'ie  na vseh  ^^rpianiih   z   fcaf<!o,   *^*da   itaMjanska dclc^acla se le vedm izmlcsla. §ee p^^-dom net^toirJce i>c«*'tlb€ «e Je p tsrečilo ifre-dXa  vsrj   dcl   t6h  Jtcvff! fi   slu3&iev.    Med Ar5trfjo ui ItaMK> ?t M fe poprej drse^en s r 9rp~%2crvxvL   O.'cdc   b!v*ib   av?tfjj?i«fh   driav-  i rtfh   v^olpr^encev   fn   <feJawev   trbr^ne   t^- | varnc na ReW. Na ^Ilčcff na-cn fe hoiela txv  ' «W>ei   »   vse x>ri«a<!e*e   <Sr2av?lrfie    rudi j naša država. MornarH \z Dalm?crje so bi.i \ do  prevr?*a   f2varo^r27»*  zc   s'očaj   r>«-reće ?H  boezn!,  orađnfk* pa  tuđi za t»ofco1n?flo. | Z »epttai^ko pozodbv }e prev*e*a na5a dr- | ž^va  vse obveastrrstf »Zavoda  za  zavarova-  | n?e   dei.jvcev  v Trstu«  napram vsem   oni??i  ! j rsvann-ancem,    Iri  so   hns'i  31.   decembra ! ' Jvi3 svoj? Wval?5če  na  na?em  rrrzmtfu  !rt I $feer za fitjrcče, Y\ s-^ se prbcti'e d^ 31. i decembra   I91S.  V kofikor Je bft? nranrar;-! tko osob}e za Časa Ita^snsfce olettpscije se« i da)   našez*   O7.tfn1ja   zavarrovano   pri   ita:."-Unskom   »Narodncm  zavedu   za   azvanyva-njc« aP. t»ri »Pokoininskem zavotiu za arr-d-nike«^   v   Trsio,   prevzs-me   dt»t!čne   pravice in d^lžnosti nal »Osrednjf urad za savaro-vanje delavcevc v ZagTetw io cas ^Pokc^-nin^c!  zavod  za  n^-neSčenccc t  Ljubljan'. Kj   d^nta   tuđi  dci  preroijsjt«  rezerve  Kar
f se fče pomorskih dobrodeTnJb uslanov (»P?° 1 fonđo đi marina per Hume e Scnjt M »Pa fondon dei peseatori«) Je bil3 določeno, da bdrij   rjihovo   premo^ženje   Italija*   da   pz '■ irpla^a nsSI državi na raiun delcža, ki pri- , ^ada naš^m mornar;em, 600-000 !;r.
Tekom enega leta po ratifikacil te po-zadbe   Drt'i'oii   na5a   viada   ItaKji   seznam rriornarjev,  kl   zahtevajo   povrn:tev   Stode. I*^»Wlan^a vlada  bo potem  žzp'ačala  tekcan treh   mesecev   30   Hr  -ra   103   vpi^ćanlh   Ur.   ; Nada'jnilU  7^0 Hr  od vp!aCan:h   103 llr  bo  ' iZplaSaflo,   kadar   datičri   mornar   umre   ali pa 6e p") pet:h let h les 1 opi iz službe- Mor-narjl. kl ne zahtevajo p ivniitve škode  ob- : drže   vsc   s\"ie   pravice   naspr^n     zadrug! »Garib2?di«. Glede bivših  nshtžbencev  trža-Ti<eif^  'I 'n\-da«  ie bi'o sk-enjeno.  da  fntrfo *?rav*co T^htevati  od   »Llavdac  de! tJrerriit-ske rezerve v&i tsti, ki so bili odpuvčeni U službe   aii   ps   sn  prostovoUno  i^siopili  v č.\5u od 3. !914—1923, če še n!majo pravice <lo   pokojn!ne   m  če  so  kot  naši  đfžnv*j?it* zavarovani  pc   n^iili  zakenih.   V  ta  tiamen P2  morajo ^ahreva'.* fzp!ačllo premijske rezerve pot-m »P.ikojninske?:a za*v<xta za m-meš^ence v Ljubljani« rn sicer tekom 1 leta po mifikacTn  te plodite. Nedoraknjeno ostane   vprašanje  pravice  čo poJ<ojnine   za  | one   nr?me5ečnce,   ki   jirr!   je   ćnižba   !5ok<r*-  : eno že priznala ali kj h'in po pravi!:h pri- j pada. Te pokojirine mora *L?oydc v s»m!s1a Cl. 6 konvencije o do'savih izpTrč3d našim državijarjem v yjišm, kf je dolična po iii-  , Mjanskin   Z3kon:fo   za  italijsns^e državHane. Ta odredba vc'ja ševe da tucrf  ra re^e  pa-?r.br<ydf*t   dmžbe.   Vse   te  konvencHe   m^ra odobriti   narodna   *kiir*SčIna   ls   §eJe   potem sicrp? v ve'icva.
ItitULnlnliillll  rLLJ    |
Celje 6. II. 1926.
Sokol
Sokolski zietni velesejsm
Ka-kor *e ie rtrsno, se bo v dneh c-d 27. jun?;a do 7. hillis ob prilikl VHT. vsc* sokolskoga zleta vr§il v Pr3?! L zletni veicscjem, kf in.a gospodarske dopo--r.!t; velik kulturni pc-men praških vfeso-ko!sixih zteiov. V to svrho ie biJ ustanov-Ijer poseb<r: odbor. VA Je !zdc!a! ce! program  rarstave  približno tako - le:
Rasstsva !c rs^dcljena v osera ^ "Jc;-k<5T, od katerih vsebnjejo:
I.)    Te'ovadba:    V$-    telovadne oredie.   opravo   garcJerob,   plsarec   In   #0-trcb^ćlne za jezdne odsele. !           2.)   Sport;   Vse  sportne   potrebSčiue,
I ietna   lc!n\T3d;šča   !n  ctrožkc   iSrišč?..
3.)   Postavljanje   pcčitnišklh  ] n a se ! b in:   Šotorl,   poljske   kutifn'e,   po-irebščine   za   kampiranje  in  kortčno  stvari, ki spadalo v tiitis^iko In potcTanje, c-bieke,  i oba te v itd.                                                             i
4.) V meinosi In dekoraciji: i Kipu pakete, !etni znaki, znoanje in not- ] ran-e dekoracije L^ovadnic, diplome, pla- j kanv standarde in ametniske cene borcen:. j
5.)   Presveta.   Ka ižnice   (stalne   in  ! potovitlnc),   s'eilaliSća   =n   njjj   razsvetijava, TT.arijonerna   gledalaca,     bioskopični   stroji, bk>grafi   in  radio.
6.) Godba: Vsc POtreb5C!ri2, instra* •rr^a-ti in lictni materijal za sokolske sod-*>cne odseke.
7j Higijer.a 5n zdravstvo: Prv pomoć z ozirom n,i potrebSčine telo vadnic  in   sokolskih   pedjetij.
8.) Siavbeni oddefek: Stavbe telovadnic   In   njih   nctranja   oprava.
TvrJke £e sedij iahko zaprosijo za uo-Siljaiev priia\"nx, kr^ti bilo bi dobro si zago:o\i!i mcstD, prtdno bodi) vsa oddaaa. Vse infoririacijfi in prgave s te inim sc-zn&nioni predmetov, Kaicre se »aliko raz-stavi, poilje na zah;evo Odbor 2-ctncss veies^jrra, Praha» L, Staronrestski radnice (R V. V.).
Interesentom tz vrst trgovcev te &tro-k^ 00 nudil I. zicini vcJcs*iiem izborno priliko za nabavo vscfc potrebš^in, priha.'ajo-cih v pož^ćv za telova-dna drestva, kajti na tem velesejniu bo zastopana gotovo vsa £s2. inusirija te vrste, ki Je zeio razvita,
—   Doln.'a Lenđava. ObCni zbor so^ol-skeg'a  drtištva   v   Do i rii   Lendavi   se   bode vrili  dne  24. jannaria L  L  ob   !4.  ari v   liudskf  šah  x  obiC'a^f.n  dnevnim   redrr^.
—   Sokolsko c'ruštvo  y  Ca ja.  Na   ^ rednem cto^nem zboru izvo'lcni ođbsr se je
krnistltnfTaJ s*edeče: starosta dr. M.T&o Hra-šovec,    p-'Kistarosta  Dra^o S.rcc,    niče nik PudoiJ  PJij5ak,    -Delnica  M.    Cernsje^a^ t'jnik dr. E. Mcjj:k, blag. Si.nič Iv., matri-| *<ar T. Novak. :<:si>adar Ft. Doižan,  preds-(iruirv. prosv. ocio^ra Franjo Roš, predsed-nik   dru&tv.   zdravsn.'.   odseka     dr.   Drajro Moievar. Odbomfr.1- Erhartič Marica. Nina Trdirjova,  Meda  Kon'sova, JrnKo Bcžii, L. .'ertn,  dr.   Jtrro   S.crrrpihar,  Saksida   Frnnjo, '  Prctnar   Po!dc   '-t   r-^irtlk   CrI;   name?t" ki: '  baler  S.avko,  Drofenfk  Anton,  Frlc  Viktor, Marija   Jelen;   pra".v>r55ak:   Franjo   Doižcn, namesir k   Beni   V. ;avk:.     rnČur^k;   pre» g'eđnlki: Anton Co>hjj tn Av^ust Velxe,
Šport
IMmm.i smuške \&wz
Jn^?sTovens*ii   zimflkoroortn!   save*   ]< prejtri   povcbj!o    na    sledeče    mednaredne sir.if5ke ttkmc, vs'cd Česar poriva vsc svch ;c čime, kl b!  Želei pr!sostvovati  kot  ter-rr^vaici   aH   kct   g'eda!ci   "kater!   irmed   teb tekem, da se Javijn savezu. Tekmovalc! 50 I morajo   prijaviti   ©^Jna   rrako   saveza   nc:»-: kasneje   S   rirri   pred   početkom   ickme.   Po-; drobni   razpisi.  v koiiicor   i h   Je   savez:  pre» Je?. So na vp^s'fcd  pri Savezu v Ljix>!janit pr!   r>3<isavc^y   v   Zas'cbu  in  pri   Srpskem , planinerskem  drašr.u   v  Bccjrrc-ciu: 27.—31.  Janucrja:  XV. mednarerdne 5rrriJ?>e tekme v F^>nrar1icr {Do^bs) m. Vrztizo* čkc se  vrše v 53 km teku, 1S km te^n in 5&T4fiii za tekiTKTva^ce, damske tekrrta na 5 krr!, vojiške tefcme tn  tefcme Co^-pe de France tn prvenstvo Frakcije. I 2Š.—31. januaria: Mcdn^rodne <amuŠrKe te<-i         me v Nov. mestu na  Morav^^em CSR. I          Tckma  r.3   5C  km  fn   komh nirana   tek-
!         sna na 18 Airt In ikokl. Istožanno se tck» i         muic  sca   pr*venst\-o ČeJkosJo^.-aške.
' 4—7.  Fcbruarj':  Medraro^ne  :ek-ne FJS ▼ •   Labu na Fir^rkcn o prilHci IX. medna-rodnrga STJursKejTa ko^crresa. Tekme na 50 km. v s&okiii, koTrtbmirane telnne na 15  km  in  skok    ter  mednr.rodne  voja-^'kc  patruljno   ietcrrre na   25  «n. 6b—14- februar ja: Nordijske »>Tre v StockhoJ-mu. Tekme na <50 km, 30 km i« ko:rtbi» ni rane tekme.
29»—21. rcbniar?a: .Me dria rodne sn«iško lekrne v ZaJcop^nih (Po'ijsfca). TeKrne na 50 fcm, kombinirane tekme, s'soki, Isio-časno tefkme za P»Hbko j>rvenslvo. 13.—14. februari a: Vei4)\e smuse tekme v Wenienu, š\ic2, pr!rt]cjie po Svicar-skfsm smušketn savezu.
20.—21. feimsaria: Mednarodne akademik© smu^ke tekrne v Krkonoših: Tekme na 20 tem, jtOTtibin;ra/ie lefcme, skokL 24.—28. februara: Sniu^ce tejeme v Hol* meitkoi'!ent Norveška. Tekme na 50 ki-ic?netr(r/, ktjTrib^nirane leiime in sk^ku
JZSS.
-—  Tab!5rnilu!   Vcbhn   Vas,   da   se   adc-*e£:ie   ncde'jskcsa   predavanja    turistovsk©^ ^a k!uba -Skaia^ v kina Matica. ZaČetrk ob ; po]   II.   irrj   <io»r>oj-dnc.   Ogiejte   si   v   filma j krasoto na-šiii pinan, na koje borao paznej6 ■ pohitell   — Beii Mcdvcd-j         — Zagreb - Ccogra<L Jutri, to :e v nc-!  deljo 17. t. :u. se vrš! v Beogradu revarž-p I   na  rekma  Bec-srad   : Zasreb.. Kakc^r znano, 1  so Beograjčani  nedavno  zrnaca'!  nad  Z^z~ :   rebom s S : 2. Zagreb ie sicer poslavo prort Beogradu   že   ncminlral,  kar  sto  bili   fb-javili   vćerai,   pa   je   to   postavo    nekoliko premenil.   Sedaj   nastct>i   sledt^e   moštvo: Mihetčic   (Q.),   Vabanćič     (Conc),     Kuust (H.),    Marjanpvić,   Pren.rU   Križ   (vsi   K.)f Grdenić   (H.>.   Cir.drić   (H.),   Mantler   (O>, Pavelić   (Ccnc),   Oiller   (Q.>.
—   F. C.  Vtilano  olvori  porr-adi osro» men  =>tadijoc, v ka ter em  bo prostom    35a 55.0CO gledaleev. Za naspretnika povedotn ctvoritve ;e dojočen praški D. F. C, Ki ja cedavno poraril F. C. Milano t S : 0.
—   Mladini a te kina JusosJov. zrmsLa« ^ortnesa   sareza   is   preložsna    sedaj   n* prazn:k   2-   februaria.   Preoram   }e   razvidcu na  drsališoti  SK Ilirije.  Istoram  se  vrše  v iicdel o 17. t. m. cb 9.30 dopoltliie enounu trenins za  one, ki se  r.£:rcravajo  prijavili, na katerern    se    ho    predtlalo    razpisani prosrar?:.                                                    <9n
—   JaMtefre  dr šalite  tekme   SK  12'rija se vrše v soboto in redeljo 2?. \n 21. L rn. na drsafisču  lirrlle.  Prijavnf  rok  je do 2J. t. m. rra ir-^.ov SK Ti!nja, Miklošičeva cet-sta   13/ffl.  Razpissnt projrram:  Tekma  ss-njorjev za prehedno dari!o dr. G. Fuchsa* Tekma druge seniorske kategorije Z2 jubi« Tcjni  pokal  J?K  Tirije.  Tekrra   dam   zs  jnbl* Jelni  r>ck2-  SK Jiiriie. Tc-Ktna Tumorjsv. Na<-tarhčen   ra?pis   *c   razv!<!ei5     r»a     drsališča
Jack London:                                                   |3
Roman treh src
Poznejc — biio ie žc v Dccas će) Toro — mi ie prinese! sci od Lconcie zaročni prstan. Tako Je bilo konec moje sreCe... Lotil se me je obup in ker se nisem smel vrniti tia. kjer je zahteva-a rodbina Solano m vse prebivalstvo mojo glavo, sem oćšcl kot puSčavnik v te kraje in za^ci iskali zaklade starega Morgana. In ventiar mi še danes ne gre v gTavo, kdo je por'nil Alfaru nož v hrbet Če mi priđe m r tec kdai v roke, bom v očeh Leoncie lopet pošten in neđvomno se poročiva. Zdaj, ko ie vse kcnJano, moram priznati, da ie bi! Alfaro irneniten dečko, kadar ga nj imel pod kapo. Ce je pa le pogleda! v k^tarec, se je tako] oglasite Span-ska kri.
—  Jasno, kakor beli dan,    —   Je zamnnral Francis. — Ni čuda. da so me hoteli nicn oče in brat je   preluknjati.  Grom   in  strela!   Cim   bolj   te ogledujem, tem boli sem prepričan, da sva si podobna kakor dva krajcarja — te odštejem svoje brčiće in tvoje platnene hlače.
—   fn  to-Iet — je pripcmnil  Henry,  nvHia! rckav in pokazal na levem komolen dolgo. ozko traz^otino. — To imam že^ od mladih nog. Nekoč s?m padel z mlina na veter — naravnost skozi stekleno streho v grccio,         •   *     .            •
—  Zdaj pa poslušaj, kaj ti povem! — je rače! Francis in obraz se ma je zjasnti od veselja nad j novim nacrtom. — Nekdo H mora pomagati !z tega ! neprijetnega položaja in  ta  nekdo je  — Francis, družabnik   tvrdke   Morgan  će  Morgan.  Ostani  ta ;n iSči zaklade na otoku Carfn,   jaz pa poskusim pojasniti Leoncii tn njenim domaćim...
—  Sarno če re ne nstrefe prej, predno nm ćo» rx>veš, da jaz nisem ti, — je zamrmral Henry obn-pano. —   Bal v tem tičl vsa moja ne src ča s to rodbino. Najprej streljajo, potem se pa pogajajo. Dokazuješ im Iahko samo po smrti
—  In vendar poskosim svojo srečo, dragi moj! — je dejaJ Francis ves navdušen 2a tvoj naSrf. Hotel je na vsak način odstraniti neUabo zapreka, ki je tapirata Menryj« pot do Leoncie.
Toda misel o nji nm tri Sla t2 glave. Srce se mo je krčilo pri misli, da ljubi to prelestno bilje druže?* m da mn Je ta drsci Čnđovito podoben Spomnil se je zopet prizora na oba!i, ko ga je rod vplivom mržnje in Ijubezni zdaj ljubila in hrepenela j po njem, zdaj zopet zmcrjala in prezirala. In nehote je vzdhnil.
— Kaj pa vzdfliuješ? — je vpraial Hcnry ironično.
—  Leoncfe je čudovito lepo cfeVe! — je ođ-govoril Francis brez mis&c~ — Totfa vsc eno Je tvo?a fn poskrbeti tioCetn, da |o tuđi uo?::?.    Kje ima$ prštao, kl t! sa Je vrnOa? Ce li sa ne natajc* *
nem v tvojem imenu na prst in če se ne vrnem i tekom enega tedna z dobrimi novicami, mi labko I odrežeš brke in usesa obenem! I         Ccz er»o uro, ko je posla! kapitan Trefeflicn v
odgovor na signal z obale čoin, sta se začela mla-
deniča posla vi ja ti.
—  Še  dve stvari, Francis. Prvič — pozabil sem ti povedaii, da Leoncie ni prava hči Solano, dasi sama tega ne ve. PovedaJ mi je AiTaro. Ona je adoptirano dete, toda Enrico jo obožava, dasi v njenih Žilah ni niti kaplje njegove ali krvi njego-vega rodn. Alfaro mi ni hotel zaupati podrobnosti te rodbinske zadeve, četudi mi je prizna!, da Leon-Cte sploh nj španskega rodu. Ne vem, kaj je, An-gležinja ali Američanka.  AngleŠ^rna ji gre đokaj dobro, tođa naučila se Je je v samostanu. Adoptirali so jo namreč že v plenicah in živela je ves čas v trdnem prepričanjtt, da ie Enrico njen oče.
—  Ni torej nič Čudnega,    da je prezirala   in sovražila tebe v moji osebi,   —   se je zasmcjal Francis, — ker je bila prepričana, da si  umori] njeneza lastnega strica.
Hcnry je prikima? z glavo in nadaljeval:
—  VažnejSa je droga točka. To je — zakon, ali bolje rečeno dejstvo. da zakona v ten kraiih sploh ni. V tej nedostopoi luknji vrte !n obračajo zakone kakor se koma zafcoče. Do Paname je da-leč. guverner te države ali ekraja ali vrag vedh kako se že imenuje ta zapuštena zemlia* je pa
star, zaspan jazbec. Porrlavar v San-Antonia ie mož, ki se ga. je treba izogniti 5 jalnim vozoin. Domišljoje sL da je v tem delu sveta mali car — a po svojih na^?;tnjih ti je prava zverina. Zločin je premeJika beseda za nekatere njegove Čine. Krut in krvcločen je pa kakor ris. Zanj je praznik in užitek, če more koga obglavitf. Posebno raj ima vcSala. Pazi se torej, da mu ne priđeš v kremplje! Zdaj pa — obilo $reče! Polovica vse^a, kar najdent na Bullu, je tvoja... Le slej torej, da natakne^ ta prstan zopet Leoncii ca prst!                      ^,
Dva dni poteni, ko je kapftan pregledaj okolico in izjavtl, da so vsi moški člani rodbine Solano od-sotni, se je Francis izkrcal na Istem kraju, kjer je prvič srečal Leoncio. Na obali ni bilo videti niti deklet z revolverji. niti mo$kih s puškami. Daleč na okoli ni bilo žive duše, ražen razeapanesa dečka-domačina, ki ]e bi! takoj pripravljen odnesti mladi senoriti iz velike hacieiidti pismo, čim mu je Francis pokaza! srebrn dolar. In ko je Francis v naslici pisal s svičnikom na listić svojega no-teza: — =>Sem tišti, ki ste ga zamenjala s Honryjem Morganom in prihajam v njegovem imenu s posebnim naročitom,« — se mn niti san.'a!o ni, da vise nad njegovo glavo neverjetni dojrodki fn da ne bo nič manj presenećen, kakor ie bil takrat, ko je stopil prvič ca to obalo^ "*
S*^   ^.                                                 ________________tSrOVEKSKI   NAROD* 'dne 17. januarj« !92d             •'____________                              „,        Str«n/3,
Ples Sokola I,
Đ^-   «» »rtl dn« e. t«fcr.srj» w Kute!   -«■
Prosveta
Repertoar Narodnega gedališca ▼ Ljubljani.
DRAMA. Zaćetek ob 20. uri rrečer.
Sobota. 16.: Hcnrfk IV. Red C
Kedelia, 17.: Ob 13. popoldne: V<?ova Ro*-Ih»ka- L adska predstava pri zmžarrih ce-nah. Izveo. Ob 20.  rveer Henrik IV. frv.
Foneđeljek, 18.: Profe3or Storicm. Red B.
Torek,  19.: Zaprto.
Sreda, 20.: Ob.t gospe Warrenrrve. Premijera. Irven.
Cetrtek, 2t.: Henrik  FV. Red F.        *>.*♦•.
^Etek, 22.. Krpan mldjši. Red D.
Sclx?ta, 23.: Periferija. Delavska predstava. Tzven
Itedeija, 24 : Ob 15. popoldne, Zapc'j.vka. Ljudska predstava po znižanih genah. Izveri.
Foneddie, 25.;  OrM  gospe Wareaove. C
Torek, 25.: Zaprte.
opra*.         . w
Začete« ob poi 20. uri zvtčtr. Scbota,   16.:  Srce  iz  Iecta,  Poziv aa  ples,
Capriccio Espagnole. Reč E>. Nedeija,  !7.r ob   13.  pop. A.aa, gostuje g*.
2aiudova   if   t.   Zdcnko     Kn;tt!.     ljudska
predstava   po   zniiamh  c^tih.   Izveo. Ponedeljck, 18.: Zaprtc. Torek, 19.: Glumac!, PovrateJu Red C Sreda, 20.: Zvedave žene, Premijera. R. B. Cetrtek,  21.: Zaprtc Petefc.  22.:  Srce  iz Iecta.      Poziv  na. pe$.
Capriccio  espagnol«.   Red  E. Sobota. 23.:    A'da. Red A. Nedelia, 21: Ob  2X Zvedave žece. I^vee. Ponedel.kA. 25.: Zaprto.
" * Garik IV.
TraseCja   1  dejaitj.   Sptsaf   PtndHteSa. Prerel  S>es<er  ^%erL
fSSoTea&fca   premijera   dne   IX   Jaa.   ff2f).
AH Je Pirandello szvirnejŠi 3O oblik! fill po vsebini svo;??i motivov, bi bf»o težka reCi- Zavestno išče bizarnosti, nečesa, kar •»i izrabil še nofcen oderski avtor. Todi je iMTOVTSteti zledišk? lefcnik, pa tedi oste* V^oktg. Polet teto vrlin in izvirnost! ;e pa še več: Je pesntk; kfrjob rannrcii^m, ki so prodtikt razuma in najboU vidni Tf.ak njegovih deL f*a Angieškeni so £a IfcrsiiH za fraUjansiccsa ?haw3. Taka gesla sq potiavadi netz£rpea. nepravilna.
Motiv »Heitrflca IV.« je vprasasie. ki? ?e za čiOveka beTje ia vecja resraca, 2Li Jžtvi.*en;e iluzije, ali življenje po d;k:*t:s realnih prilik in nepriiik; pTeprićariii fclazn&a ali prepriča;. ]e po takozvanex zdravera raromu. Plermč, kl je po ziočii-»At nezgodi zalazne!, je 12 let »Ml« srec-Cjcve^ic! cesar i+enrik IV. Ko 5e okreva! le ves svet ^e 8 let vScJtei z nada!ini-7i Izra-rlem te v!oge. Ostai ie v nje:. ker ie Ml izciibi] stfk s svetom in se je bal skoka v TJtkaj, od česar ga .^ ?očHa doiiro^tna popolra vrzeL Ko Tf^c pridejo ? a to, se jim f>a ro^a, ćeš, ai» niste ravno vi r.e*ci? $&i ne živite tesa, kar vam narekaje vaš tja^j, nego same vsiljene vam viose, o iaterih si pa roliko č^sa oopoveda ete. da izbacio iz v^Še volje. dck*er res n;xn;e no verajete. Za vrgled navaja (lo mes;o ?e na siovc?t*ki predstavi čn; $ ;>« mladesa da-fcovnika. ki je v par<:c ca klopi zaspat in Ne h^azeno smefifia! $^, ko sa je pasiav-vec z ve.ico pod noso»n pos^cćkaJ in vzb*?-dil ?z sani- Komai pa je ?ii v:sto vzdram-Ijen. si je takrV R-^dei strofo masko po-božr?esa svećenii« 5. V sa?»;ah ie bii s-.ol clcve*-c res-i;5en, v bder;a pa i^ralec neke vlege.
KofičTO se pa »-Menrjku: zmc^ieta v eno €»be v'og!, žiiijenje rzztnr.a in vladarska ianta^ija^ V hira cafcocie '^obirncji svoje i^ekdznie oboževanke. Ko vse vpiie, da ni blažen i a ic torej od*ovoren ?a cej*n ^, se
zave  trafike svokfa Mjoove^eti T>olo2a-
ia PrefMdea je nad sito iastne i^rc, ki ga je zaplela v z-očin. Resisnlran si v tolaibo rnovie izvoli za nadalinje življenje svet svoje untazije. Ostai bo do smrti »cesar Hcnrik IV.«, ker ttTuse iibire već niira.
Profesor Šest -e ijro videl prav ▼ Pirazulellovem sledaiišču in si Je sotovo tamkaj posrel vzorec Z ono vstrajnostio, *i sa dtču a se narrafe posveča točnostlm vnanjc režije, je Šest predstavo vestno pri-pravii. Dekor & teio dostojen. v II. akta* ko sedi »Kenrikc % dvorjani ob mali sve-tilkj z:-. inizo, ćelo jako slikovit. Videli smo tuđ: ttčintoovito razporeianj« nastopajočih, n. jn. »tajoHi svetnikovc v zadn era akta, ko prthitevajo na pozornice Ker sem pri TzžiiU omenjam takoj, da se ie prvi prizor, kvartet »tajnih svetnlkovc, t- U pl»čancev, ki c:um«io »Henriku« dvorjane, raaJo po-srečil. kat >e bilo usodepolno za ves pr\i skt. Pomeaki teh možakov uvedeio obiin-st\o v razumevairje vsc igre. Šest je letci pri njih doseći pač eno lahkoco in zf-vahiicst pogovorov, ki >o je videl pri zrelih tmietnikttu S tem je rs- Jermana, Smer-kolju. Janu in Sancints dost: preveč zani?^L \Kieli fn stišali smo Ie krčevit, preglasen diictcntizem, ki pa ni dopaščai, da bi se vsebL.a teii važnih »avgarskih« pogovorov sploh zaijcsti razum«!a. Kdor knjige ni bral, ie tava! v ugibanjih. Memla ie *a !&ia!ca z^četnKca res naitežje. biti poi'sent raraven. Saacia je pcskusal, pa ma je dtz-pre/čil* ostala drušilns — na?hufši »e bi! Jer-man — k! je rne&to hitin:::;;! ion;-jnka (saj »cesarja rtenrHca« nj rravei!) tra» fc la patetično orsfjaffje m podcrtavala £o-vsem aedalžse besede. kakor bi :?;7-s nk--tuve^-. »šlager ;*. A!i ti sospodje :*:di v domaćem življenja Uko govore? Ne errga sravks ne zr*<Ajo brez ponHšijrJev in 5Eln.I1 poođarkov izreći, dasi so med *e>ij v in-tfnnecn kro^u, kjer si vendar i£ boJo drug dracemu kooicdij israii. Sam na - .rj - hu ali šepeUrs-e 2adržavanc groze. Nnl čerc ? Za razume\Tinje nxh sitnacije niti rJ f!iha biti igralcc, ampak čisto navadi z-in'jan, ki je kapitral, da &o ti ijudje zdajle tako-rskoč med sal>j.
Hkoncu ??rc je pa režija storila dircrkt-fto napsJfo. ker ni m 122 mojtcJ razločatL koga *c »rfenrfk« zabodel Da «e ^ t.-m prepričar;\ seni ob odhodu \i>ra?al rrekeg^ cospoda In mi je *>d^rvjril: >Mlado ptinco seveda, ki jo :t ur;>2*^. 'ic ie ''i!a >* r^-o'Jova: £ um >r v 1 je -'ni — c^ron Bole-.će*   ki gj  "r-2."stivjj3  Levar!
Danilova bi morala svoje hustcrićr.s krHce prihraniti samo za piizoru . b n -vzočncsii =»!1er»r:k2^. Če bi r-ice? v ctis>i vm nastaJ tak krik, bi se ga slilulo d^ 2Jc-njega I-.odacci Liše in Li moral privr.bi;? r^ii'Vljivesa bi^^neža v sabo. A vsi mar* ktr^o vedao ir vedno, kako se Lo^, da ne ->'! js'h zz.sui.ilt kadar so ineci t.abo fn se pr:-pravii^>o aa dogovoreno komedijo, ki na: _>i »Henrikj« ozdravila.
Isre nikakor ne podpira provod, K\ i? sk-vtiičcn L" popfr^ai, a nikaka prenesni-tsv v živo slovčn^Cino. Ceic odlcievclnc .HerrrTrovc« :-;?cnje i?ese*it, zitnje sploh v "*rL sr 2ArodeneIc brez aCinki in oćnr.Q\z.. Kak"-- -/Ls jtićer m Ie? > nemiki prev^, Ki serr. fti irrtel priHko prečirar:. Gospod pre-v»jaxc Ins. praviio, izvrsino itaiiiansLo. < sioverj?čml pa ^ifin nič jczlkovne ima-;.:nac?--   to  iEnajdlivcsiL
»htnrikac   predstavlja  Rogoz.      P^>-»vetiii rry fi vsc svoje zirrO/;nos:i *r»  ustva-:it demonski tip, nckzkeza Rikard^  III-, ko gs  pregan a  vest. Zlasd  njegovi   p*-v:   pt\- ) jccTt S3 btiš aiogrćri. Ko pa se izda, da ni več  bia£n??r, b:   mu  t>il  lc!el  skoka  v  bo*^  • ircdriič^Zen glaR.  Tam mi >e o&iai nekoliko  ' prip3*e:i3en in n^j se ga Se nekoliko drži dc'feoictiia   masks,  ki  rcs  ie  postals   druga, n^rava. Ntkcfiko  mj je nacajata tuđi oči-viđn^ prvfilsienost Rozoz Je žei zcio ofci<c i*: priitnr?:«: pr-zn^??]*. pos^beo s-j n,\ kon-
Znano Je, da itTa že več let v medi-čini ogromno vlogo esveženje in okrepitev po botezni ali izgubi krvi osla-blicnesa le-les^ potom dotoka krvi fz tclssa z<Jrave3:a in krepke^a č'roveka. Mnogim tisočem Ijo-di, ki bi bii! drnsrače bre^pogojno posve-ieni smrti, so na ta način že resili življc-n"e Znanost ne tem polja stalno napreduje, tako da je uspeli za bojnika vedno ve£-
ji, posiedice za one^a, ki žrtvuje svojo kri za bližnjega, pa vedno manj nevarne. Procedura je daives 'e prav -preprosta in kratko. Zdravnik zv«že z drobno, igli podobno cevko. rok! sdravega in hoinika In potreb-na količina krvi se prelije nato sama :z nećneišega sdraveea. organizma v oslabljeno,   malokrvno   bolnikovo   telo.
Največiega cbčudovunia vredna je Le* varjeva krcacf.'a lask^ga barona Bel-credija. Iz enega ko^^a; daševnost se nm ie krila z mirnifco in izredao inasko, poć ka-tero je bilo zcžko iTpoznaii Levarja in si-cer obfčajrro fnnervaciio irjcgovesa Ii-3. To k res :s:ralec, kakor bi jiii potrebovali še deset.
Marija Vera dirarkiza). Mira Danilova (njena h-ci), P e 5 e k (mladi rr«ark!z di Nn!!i) ?n O s i p o v i č (zđravnfk) so svoje delorr.a jako vcžkc vlose ovlada« najčasfneje. Tuili P i u t (sluga) ie bil pcvsem na »n^iiu Samo crne kravate na] si ae vzame več k fraku hi beHm rokavi-cam — č&prav jo je nemara šmel ćelo izra-lec Pirardcllovcga gicdališču. Pri nas so Ijtidjc danes ž^ toliko civilizirani, da so opazili takoj to n-ekcrcittnost v oLlefci ko-n>jrnika  ffevdal-n-^ ro<H3lne.
To felo je r^ isr^njc nenavađeo težko. Zahte\*a pravzap-av strnih ametnikov. Ve^cl sttm, da me bo pt> knlsi nas dlt-nekoliko razoCaral. Vendar pa smern reči, da je bHa spostfjiva z:::asa In da bi preU r:t!;aj seronami fe ne bila. Brczposojr:o priznanje pa ^rc režiserju in igralstvu za ide:i!izem in rxnor. $ katerim so se nalogi
Kcuctsi: „Vlhsr"
V^eraj smo v Un'C7iu dru^ič siiša^i N> vak„v »V:-hara v isti zasedbi, kakor pr\-::-kTat. T^ ?>t>t ?2 cr^tav;^ atesafes de'o 5c feicb'ji vtis, ker je fria trvcdba TacJvrcženej-ša, iEne?leiie;.ša :n se je mars^kateri pcsJ«-saiec m:^ i?m časorij uspe! že v delo po-^ir-b'U, ^a ks.r ie poiAr!)Clo iuui F^£nrr> t"C-o <irtjSt\'^ 3 r*cravnim ^re^^vajijern o Novsku *"n  sUdctibi *3jnU
V rc£nicf st--;* »Vi)Kir- osamljen med 5U3no vokalno - .^i^stnanieniilno literature. Takol po 3rnu, Pi'ssi Iii Djr.ain g3 izvr^a Ljtib;ja,na, ?:ar ;ia;ii mota i?!t! v pD-sebnG za* «Jo-6*cn:\. Kako je sk!_viptc ju samt i»u deio ■f-rf srca. Gj4i£L2or.?c njc^/o is;5tnoraćno laskavo racval?;3 pisme*, nrslovijeno na dirigenta Štritof3, v kcicre-m se toplo salrvn-ijuse ni;c-rm:. orkestru, solistom ifi zlb-'KU. V=i ;z\'£]aloi iar>rn^o te. ^rhv3ij srnairnti kot ve'.lko oć'.tkovcTije. Po5.'u?^tc ki zamore vJeiiii p^tetiu 5'Kiadtet pcznavaCa* njen mc-t'V=čen materijal fn njcg'A'o čtKi<rvlt ♦ ru.z-prcj^rije. pt> dru^ strani pa sK->rc jsiu.^sež-no isiTsctrr^žko trveljavHanie Novakj. mjr& sprejeti v svojo d-1^0 nepr^r.b'tfv v*!s. Vsak t£At je cdikTit'e, umetnina 2^se, vse skii-P£j taJcorc^oć čudež, ki ^a 2srr.nre s tor I ti le od Eo.?a bla^os-Iovitjen senii. Na5e uho se ie v 16 tetfh, cikar Je bi] »V:f!ar« usivar-jen, privrbi'o na mars-Jtatero muziJcalno no-'."^st, a Novakovo de'.o tuđi doprema pfazna-valcu najm*cderacjš€ ?lasl>e nisdi še nrnozo presenetijivega, ka^o  §ce  je  mor&I  Vrhar
dejstvavati ob času svetfegi ro?>tva. 3ri j« odkritje. V družbi z sMrrva^kim ženinom« (istoimensAco skia^8x> je kompoairal htdi Dvcfnk) in Panom tvori VJiar trd'co ar;i-veijiti del Novaka. Z njimi je skladatelj do-sesre! vrhtaiac svojega uraeuiiikesa delcrv-i-nja.
Vo<Ss&vo Šfcritoia |e temiperaimentno In Rješava ose^nos; ier ve'iSia Ijubezen do tega dela je viila ogesj in navdušenje tuđi izvajateerri. Silno ić?žak orkesterski part sa mi je adel ižrvajan uglaJeri^Me, koi prvi-krat, na-vTzKc temra pa bi si želell šc potneo-žitcv godakie.^a korpusa. ZaicžosiovaJa pa 30 popokioma p'tiala in trcb.ia. Solrsti: gs. Lovšetova. g. Banorvec, slasti pa z. Betetto so svoje, tuđi ogromno tezice partije peS d7\Tšeno. Prav posebno i>a se je včeraj od. 2Stova! pevskl zhoc Glaffcene Matice, noj-bclj v za^vijučneri], prekra-sn^Tn zboru. Mi bi sti-va*!^ radi >VinaT« še i« šc. Občinstvo je drugačneca n>nenja, kzjtl Unlcn^k-i dvorana vcerjj ai bila popofnoma zasedena, kar kaže, da so se po>s>aSaJci scrdovohUl s en-Vratnim poslašairjem »Viharja-. Ta pa iri-Scaikcr ne zadosruje, ako Jioćeš sklatlfco raz-tm*ctj in cceniti v vsej njeni ffraadžicrnostJ,
Iz ljubljanske drame
Obrt  £oso?e   Warren     (Mr^     Warrc-K5
Proie*Sk-:n)   se   hncmije  prinodnja  »oviteta
v na.5i dram"*. To de^ slavnssa angle^ke^a
dr^rnat-jta   Bernarda   Shawa   ima  zamrm'vo
pToćzzc&jv'ino. DrusTia je nr-?r$?na že leta
I 1693., t-<la pr\o vpriontev je dož"veia šc!c
I leta   1902.     VpTisoritev  je   dvteila    burto
I c^sorčenia v  vsem  anrdeSkem časopisi a.  —
Dracna  Je bV.3.  prog"'ascna  sa — ned">strj-
I lio in sneta 2 ft^ertearja. čes nekoliko let
ie  pttstaio  neGostrajao  —   dssteirjo,    kaj ti
Bernard Shaw je pcslai znamesrit evropski
avtor in »gospa Warren« je nasto^nla sma-
srosisvno pet po vtseii e\T(?ps5rih ođrih.
I         V -rborrrlcu    »Unp'easants piavs«    pf5e
Bc-nnard  Sha\v  o kriti-k^i   *%ospe   VV'arreac
tako-ie:
I Kritik; b» morali v?ai iz 5rjj>d.7v?n?rklh pninsrov, če že ne \z hetrah žzlrjleni ve-dett, da so zavzemale ženske, kš kaucor jfo-spa WaTrcn ne rzbirajo sr©«fciievf v politvki m trgovini veđno va?'j!a in vodeća rnesta. KritUij to pczn^^ajo. Ko šeće v tcatr-u, xa-htevajo od avtc-rja aživijeisiskih« tipov, t ). zahtevaio, da so svečcirlki/;— debri. vojaci — hrabri, cdvoSkati — ncissrniifcri, mor-ščsfct — velik3<!ii.^ni 5n grobi, zuravnikl — p^rtrcrvaln!. Zs^o v^>jo v ^o^pe VVarren irver'no fr;  demona.
Poklič te!e takra? strpi v polno pro-tislcA^e g zi:nč2jcm dotien^srs individua. V sh»čaj-u gospe VV'arren je rezu'iat tega konflikte sicer rel.^srfčea, to^Ia cji je tr^ičea in res3ii«čej;.
i         Naslovno v'o£o isrra sr->=spa Nr:b*oc&a,
I PreiTLera fvo %* fretio 20. ia^rusrja !<>?•> ž^ven abonementa. Ker je probicm, ki ga tako smelo odravuava dram?, za vsakogar interesanten, Ie pričaScavati, da bo đzlo tii. ■cii pri nas začišmriio naiiirie stoje naše p-u-blika.
Abonentom pršporočanio, da poie^ svoje redne predstave, (li'.šjejo frsdi premiero. Vodio bodor \olifco novih nrisi: m vrcdr.oi se jira bo pri reprizi nanovo c-tJkrrio.
Marl|nsie*no sfe^aO^čs »Atena t. N'ar. if^in.
Nede'ja   17.:   »Č&robne   %<*?n   (Pbcci).   Frlr-
če!c^c  c*»  ^.  popoU.č   i«   cb  t*.   zvečer,
—   Sk>vef!S|i9    mariiooet 10     ]cfietSa£§^e sAtemu v NarodneiH ćomv. (Mala đvorara} Sknr. mr.r. s^cJ. »Atena a v Nar. dorrm ponovi  v neđeljo  17.  t. m. prffvijično Poccf-Jevo iicro sčar-**n? kosH^. To delo je g^v fovo  nagho'j'a  Pocc*jeva  ^iT-kovua  *gra,  kl ;s bcgata pc^4riii in sfikovitfh prizorov ter j 5>rav;]ičneKa obiieaja. 2^uin;o nedeljo je bi- j la večeraa predstava vsled nenadnih  :ehn. ncpr'riik odpovedana. Te so sedsj tako od-f-tranjene, da se bosta rbe predstaT-i got-> vo fcinenioteno vrSH. Prićetek pr\Te pTe«l-stave je ob 3. po?^ <Iruge pa ob A zvečer. Predprodaja  vstc<mic pa  je od   10.  cH 22-doTokfae v predsofri maic dvorane Na-rod-r&esa doma.
SENTJAKOBSKI GLEDAUŠKI  ODER.
Sobota, !6.  januar ja:     »Gledališka    kriza«. Nećeljc, 17. januarjar    ^OiedaliSka    krizac
—   š*miak*M} stodaBški oder    vpri-zori danes in jutri satirično veseloigro bre"2 zakonojomstev  in   komičnih   sitiiacij   »Gic-daliSka krizu*. Igra je po!na duhavitfli  di-aloarov, iako da učinkaje ze!o zabavno.   — Vstopntce so v predprodaji v kavarni 2a-iaznik oa Stere^ tizji^Zsčetck cb 20.
..   > Film
Ameriški filmski icrald
AirienSdca iilmska industrija 12 dai/e* daleč pred vsemi drugim:. Zato ni čndntv, da magnetično privla^ujs k sebi vse boli-5c filmske igralce z vsega sveta; saj ne gro samo za doiarje, ampak tuđi za reno-rnc. za slavo, ki 10 uajved nudi ba5 Amerika. In iako je danes većina filrriskHi iVčzd v 5lu2bi amcriSkega fihT^i, čeprav šo zlasti naši publik: razmeroma manj znani od nerrikik ir: dc!o:iia traneos-kih amet-iii;; in ume-tiifkov.
Med prvimi amerrskimi filmski i^ra^ci r.^vajaio Lena Shaneva, ki je Lhibljanc^-aom znan iz filmov 9Clavek, k: dobiva Llofutd in »Fantom pariške opere«. Char-lie Chaplin. ki g2 pa žal lc redko vidiiTX» na p*atnu, se je nedavno poroci! z mlado Liro Grey. Sedaj je tuđi ta fwi filmu. Slovite rv«z<ie Pricilla Dean, Gloria Swan-son. Marv Pickiorii, Co-rinne Oriffith, Na-talija in Norma Talmagde in Lilian GisK (*3sla ses-ra*) so vsc već ali manj srečne zakonske žene, nekatere ćelo že z otroci. Gioria Swunson je v civiinem zivlienji? grofica; z?* svojo slavo in svoje milijc^e si je kupi'a naslov in čast starega fnarco-skesa plemstva in se poroćlla s francos4ci.t* markizem Falaiseom, ki pa živi seđaj »c-v^d^. la^ii v AmerikL Pickiordova ie kakoe znuiio. žene slovitega lilnisiicsa ignilca Ocuslasa Fsfrbanka: Harold Lloy<đ»'ki iocK ni ves; oros.-, inra za ženico srčano Mildredo Daviš, ki pa se v filmu ne more? prav uveljavki. Pravijo, da z&io, ker s& je prefikro ooiožila. Baje si ie treba, slavo prrborUi vsekakor pre<i poroko, ker pi>te«n r.L' gre veC Izven »branže« ie ie omožiki tuđi Estela Tavior, ki je vzel?. s!ovitex^ boksarja Dempseyia; po najnovejših ve* stsii se bo peskusil zdaj tirdi ta v iHtnu, >o pa dvomijivo, ali bo imel v novem pokJica toliko 3r-eiče kakor v boksanju-                     {
Seveda pa je poleg teh omoženiti ifl» czenjenifa iilmskih aebesnikov Se vedeo !e-pa serija cakih, ki so še ali pa so 2opet presti in proste. Ena najvabJjiveiši^i po svoji iepoti in svojih dolarskih milijonih je 5>ač an-ierikaniziraaa Polja2;in a Pola Ney-ri. o kat-eri se sicer pripovedoje*o ceii ro-manC ki pa ie kljub temu še vedno dcklica. Tuđi Nita Naiđi. -Red ia Ro<|ue in RudoKw Vaientino se niša poročeni, Mae Mwrra.v je bila že dvakrat omožena, a je sedai zo» pet ločena ia caka na tretiega moža,
MADAME; Za VaSo toaleto potrebujete FOUDER «MON PARFUM.
-•■■<    *         aBOURJOISPARISb.
K madžarski škandafni aferi1
Mlnistfšlu preclsedaik gro! Bethlett
Dravoi regent sdiniral Hort!iy
Oba vođilna državnika današn^% Madžarske in njena najvišja dostojanstvenika sta občutno prizadeta po škan. daiili madžarske ialzifikaiorske afere. Sama direktno za enkrat sicer 5e ništa zapletena v njo, a niti vod.'jo v nju« no neposredno okolico tako, da sta i imnistrski predisednik i sara regent hn-do kornDrotnitirEna i^i ie šs dvamliivo. tosta U moglz obraniti svoje poz&gje.j
S*™1 *_______________________________________«SC-UVgft;::f   N-A^OT>> Čnc  !?. Jamurja 1<E1                                *                                                       £Jev.   ]•}
Ne zamudite prilike!
Od đancs oaprcj do preklica
INVENTURM PRODAJA
Cenc izvanredno ugodne, prepričajte ae * trgovini
I. KETTE, Uubliana
modna trgovina za gospode.
Dnevne vesti.
V LrabcramL dm* 16 fanuaria 1**<6
~«= WrtM n IJnWfan*ko  wntr«fw>.  V
Beojrrad Je ođ^orovaJ te dni rektor tjul>-Qan<-ke tm!verze dr. Leotrd P! tantre, da \z-p-isteje v »rrwvctRCfn m"n;strstva za na£o univenso potrebne kredite. Kcnferirai ]e s pomoćnikom prosverneza ministra fn čim! ffnan£ne?a odbora. Zslasfl se je twH pri ne. katerlft dnrr'h m!tfstr*h.
—  Itallfs»-**ke Inflž-iic« ▼ Datma-n. Po feg 'ta!uan*Jc*i osnmnin §^ v poed*mh kra-jih  Dahnacije  In  Hrvatsfcetra  Prmorja  na-merava K?1fiaTi5lra vlada ustanovit! tsok vej knjižnic Knjižice se namenjene v prvi vrsti  Sanom  ftattlajr^e  kolotfje v  d~#£nem fcrafu, cftcnctn pa bi  fT5fcrt>ovaJe  tud! ftalf-J?n«*e  šale.  Raznaredovanje n-»$*h  rotekov tjride   saitn  po   sebi.   tafco  rrr^^o  Tta'fjair, ko nstanavlja^o svoje  šnle fn  krtf^rice-
—   Kongres Saveza  planinskih đr»Š*e». Prvi   kongres   nove«     Saveza     pfnnfrtrk'fi dniStev fz vsefi frrajev f!7$e đrževe se otv«o-n* v neđe'jo v Zajp-ebu.  Ko*?ore«3  *e tide-feže   nr5f   nefeatera   tuja   p'sn'-rcsfca   druStva.
—  Takse z.i prlvat-i-5 Izp't^ m sred^ffc f^aV     Prcvrm   m*nis'.r«tvo   ie   ođređ*'o. da se mižalo d^sedanje ze'*o viv+e tc4c«e *a r»-fvam« topite na  srednjih SoJafe  za 50
odstotkTv.
—   Potre«! fiHI v HžnUi krafL   Beo-fTrd^ki ?ei8m^^*vi zav~đ prsroJSa. da so bi!! zrbeT-žen?  rr^d   12.  M   13. Js-ntrerjefn  m^^ni jr^resi  SrcdtSče   Je biio med  Do'niira  Va-\rinm fn  Jajcem. Tifco *o č~*iV  itK^n po-tremf «meV  I2L iaro?r$a cfj 2rt-3T\ |3. ]rnn-utU rb 1735. ob 1K2: rb TV> fn nb !«.*>. Nr|nr>čne}tf sunek Je bil ob 18.2 PreMval-stvo je *eJ^ ra~barieno.
—   G.  GiTcIa,  m>\ iTTvenavani   d'rektnr htDfrcđskc drpane  je ti^pMovr! v Beograd <»r prevzel vods+vo presto!r>*5ke đ-sme.
—  Mednarodni ronf?enofo8ki konfrea v Prt**t. Verjetno ▼ mesecj  apr!1<i  se priredi ▼ Pratfi mednarodni rcnti?efto!oSki in radio« V&i konere«. Prprav« za t« Vo^tjres »o v  i Tx>!nem tek«. Koo^rca se ud-lcfe «\-eiT>vn^ »ič-iijaki   m   xastopniki   raznih   rdntgepoto* Ših zavodom iz vsch držav.
—   KnmtrcljfiiT.teija đrŽ9\mfh ruđnttov V   Tnančnern   odhorTi   se   prićpc   povodom   * TtnrtTe o r^'ifrjaa  m:n:strstva  za lume   r ia rtKfnike t"di rtrprava o T^rdic^j za k»>  : BEtercijaMzaHjo   državnih   rudnikov.                |
—  Telefonska zvera Gorenf^ke s Trstnn  J in  Gorico. Vzpo^tavNcrsa  }e  drektrsa  trle*  \ fenska   rreza   med   Trstom   \n   Jesenic*.mif | CKJDO6OO med Jesen i čami in Gorico.                I
—  Skrnnild groboT na đdo. Nedavno   , fc bOo čitati, da je nepoznan  zlikovce ?x>   i rcsnažil novi kip — dčk> ak ade mi-; ne ga kl-  j parja   Do li nar ja   —   na   srobnici   ravnatelja   j Pra?>rotrik2. Zdaj se Je neka taka Hjenska narava Fotfia mojesa rreb^a   !n  po neće d i-   i ia spofnertHc na njem na način, ki mora iz-   j zvati ojorčen.« v?akega !co!ićkai rahlo ču-leceza ćioveka. Tej  o?abni  kreaturi se Je  j ti mazano đe!o posrečiio tako temeljito, da  ! ie moral tlti spomenik prepcPan k k»Tno-  | sek-j  hi  je   Se vpraSanie. će se  bo da!o  iz   » njega sploh  ie  kaj narediti. Vse&akor spo*  ! mev^k ne bo vei tišti kot je bii. C\rj2k bi   ! hotc! poznati nagibe, ki voćijo take proDa-   i lice  pri   r.ih  KTđcm  poCctjut      Za  Škodo-   • žcl.c in  maš^vsn?c tnisHm, da ni  povoua. N;:i   pokojnik,   katereg^   spomin   se   na   ta način  cnećašća,  ni   bii   tak«   da   ti   bii   kda„>   • vedema  kcrrti  kaj   zaleta  stor*!.  r.ii!   nisva   ; iaz fa rroja žena iz takeza kov.i. da bi It-   \ kla kcn:a karkoli s'.a'jesa — kaj  'z tore!   | C2pctik> dotičnika. da je  za«re5il  c;n take   \ f)rerTcjne  podlost;?   Nchote   mi   hodi    na   j ncisel lista, nad vsc surova dopisnica, s ka^   [ tero   me  )e   nekdo  ob   moji   "četnici   poča-   * stil!   AH   rl   mortJa   med   oberra   deianjerra kaka   zveza?   Ako   je.   potem   b!   IcraH   pri tem   svojo   vlogo   poHtiĆni   irotivi!   In   l;aj ttkega  nai  bi bi! zasluži!  ba$ Jaz. kf scu   ; s? vedno osrc\a1 tudl v političnih boih zz   '' namilelSe iretode! Pa boć\ stvar kakršna-   [
Ša« rekord — posorovelosti! — Cu<Jno, da j se sctlijo take re*i na nalern j>okopaJ$iču ♦a!.o ne.TOteno! A*i n! nikogar. tci hi maice M^fl na to, kaki Ijjd e pri!.a'ajo na zrebo-V€? A:i ni nfkogar, k! bi Ra vezala <fc*Z-Tjcjt, da vrši to nalojo? Ni rrar stvar po-xo^a!iš?cc uprave, da se pobrl^a ma'ce tuđi za take stvar:? Ako so vsa ta vpra£a- \ ria 5c »errcje^a. po tem ie jasno, da se iro- j rafo nred^i! Tatvine na arobeh se ponav-f;a;o vsak dan! Prav moje rrot!§Če je bf-•o žc ne*tetrkrat op'enieno. Pa tuđi dnifff 'r.5tn»kl grebišč se pritnfcicjo. Po ookopa-lišćn se mora prtfkat; vsepoTno tajili f^-di-v-:cf»ov. ki prefsko'ejo nztanko rse kotiSce, kler doTtmevajo. da je kaj shran ene*a *n ©dnaSa:o % ctoNtv v^e. kar Its !e kf)jč-kaj vrec^nosti. ako se Ie oc'nesti Ja. C^vek ri rr^ral Wtf res fe p-av! bogataš, da b» TroTel vzdrževati pH teh rarmerah erob taVo. krt se s^otJo*-!! Vedno in vedro se j*c^f škoda, a nTco'f se ?e n! črVi. da b! tfli k*Vf t take^a lopova kdaj viđeH aT! prf-jp'f. Covekti se vzf*^a*o vse mo^oče tttis-II! Od k.M s# rekrutlra;o t!«rt z!^ir*f? pro. tetijfsrfff? Katera tajna «Tn Hn 5čfti. da ^n n! rreoče pri*! r»a yt^đ? Kakor rečemo, pc'aj «« bo Trrrafo zs^di*i v va^tvo jrro-bov, čt ne. 5e rr^ra TA i*?% n^li^r! Te$ k»H. kf mm cotio drnco^ omftasf Uu<£m do
■ svojHj drarih mrtvecev? — Đr. Fr. Zf»a5nHu
—  Startna  kosa.  V  Dootžalah te  omrl
včeraj zvečer tovarnar e. Fr£H C e rar. Pokojni je bil vzor marliivesa In solidnesa liovenskesa podjetnfts, ki je uZival v po-siovnem svetu splcšno stK>štoviiiije !n xaj-canje. V krosru svojih ^uaDccv in prijateljev je b'.l ze'o priljubljer- Racfbaia Cerar \t l/j;ubi!j ž nhm zanes'jivo oporo. Po-£fcfc bo v rcde'jo ob A. podarit na poko-l>aTi5čc v DwT7Ž2i2h. — V Llubliani je j>re-minol danes mag. pisarniški ravnatelj g. Fr. Ksvčić. Pokojni je bii vesten in marljiv uradnic, ki st ga vsi kofleg: Tiubfi*. Posrcij bo v pcrneđeljek o!> po! 4. Iz br*e Jakosti, BihorisJeva u!ica 4. na pokfrpal'šče k Sr. Kr^n. Bas Jima s|K>m'n! žalvdočfcn rod-binarn nrste iskreno sctžaJje!
—   Ztetnfke  so  nažH: * Mafija  Orčar. Mrastnflc: Trr.cz Pcd'esTrik. Zagorje, in An.a Novak.  Mekotnjak.      Nađ&'ie   V3   r-a?ii    ▼ 2^aioro^  -   terpcnfioovetn   mf!a   zlatnik©   še zz. Heiena Maitčrč. Dob prf Dcmfatah; ro-spodična Nada  Možirta, ?fvi?Ja  \z Oobrače-ve?a  pri Zirih;  gospa  EHzabcta  Ki'kovec Podbreije. iw ?a. Martja Pcrko, KriSe 5t. 5 na  Gorenjskerrt.  Milo  ie  knpla v  trcovini M&rife  KoSr.  Retnje.   pc?fa  Kdže.
— Osiječzn — rr'tijonski đedič. Za^freh« ski listi favljejo ir Osijeka, da je načelnik knf'gTv^Jsfra paronsf-rta «rt*n'<m». S'frm"-irMl \Ve--5bergrr, preje! o«d »vojrga odvetcika ▼ B'd*rnpe5ti cbve-stilo. da *e r*»t^i riasled* nik bf*t»ate ded'^ae, ki mis jo je z**rjst3 neki raHni s»>*-odn\ bivaječ v Australiji, — Pred več frti se je V-"c;5bcTj»^r»ev <5cd t^sclil v Avst'-alijo. Scd'j je traH tara potomec tr|»a deda, H je zs-rj^tij ts? ^voj«: premo« ženje svojtni sorodniteom. Dfd:£ct *e «ad W). — Knj:govod?a We^ch^r<7er ?nia prefetj d"dič*no v meskij nad 35 fnilij^rwr naSega denarja.                                                               j
Samo danes in jutri v poT?cđcl|ck
„Fantom pariške cpere"   ■
Rezervirajte si pra\>t>ča!mo fjttopntee, kfr je tisvbI na ble^ajno ze!o velik! Ne zamudite ogledati si dejanjc Erika Grozneps, katero vlogo i<?ra reprekcis* ljivi Lon Chincv. Nj€ijox-a maska v tem filmu je tako grozna, da vsc ob* ??nstvo prcb'edi, ko je isti razkrmkan. Pretres1} ivo in grozno je nje lovo 5iv* ljenje v podzemskih prostorih pariške opere. Velika razkoinost in elega-nca pariške«?! sveta nam rnarni o'o, dra* ?estna Mar>- Philbin in idenlni Norman Kerry pm oinilita grozne čine v filtra.
—  Pri  većem ih  rsredstavah pomnožen
orkester.
Predstave ob 1„ 5., 7. n 9. uri popddne. v nedclio tuđi ob 3o 11. uri dopoldnc.
—  Predprod-!ja dono^dne od 10. ure *?£• prej,  popoldne   od    1A  2, ere   naprej.
Kino »Idesl««
(z Ljubljane
2tfra\^rvcii! tlVzi me« ta Dub i^tie v časa od & &j 14. isTTirarja beleil to-c st£tk«tfko: umrlo je ?4 oscb, 10 muSkib in 14 žensk. SrnctTti \-zrckh ;et3ta na sqpa:h 3, vr.eiie trrož%3T.tke mrene !, bo?ezen na srca 5* ^>!;učnica 1. driska in vnetje čre\-esa I, starost 2, sa mornar 1, druge b^iezni 10. .Med tem 5a-om se }e rodilo 19 otr^4c U ćjZ-Vcr/ (I mTfvorrien) in 8 dekr6c (I mrtvoro-iena). NrmaiTjene nclezljive bnlezni: ikr-iai'nka I. čavica 1 iii dc3^;;%'J feaJelj 1 bia-
—  Ii??r-ktor art^JerlJe 2- ircncral Drač Stojanović   122   sopro^a   sine   30.   L   m. ne sprcrer?ata,
—     Prodornija   #  raHškl     d«k'*cafhrnf razsiari   n^oveJaiio za v cedelj-i dne 17. ?. m. v EK;nera Kn« Ma'Jca cb 11. dor>^-dne,  se  r?0i   tehn.CInih   ra^«ojrov  ne  mort vr$iiif ter je preWen0 za teden dni.
—   »PsJb anaHTa   !■   T7S9|a«   !e   naplov prtdavtnau.  k!  jja   priredi  v  p-neddjek   IS. u m.  : knd.-«oc.-  pedas.  kroiek oi> 20l  na TTr-škeni nčitcij^ča Ta modema iwttio!o$ka metoda, Čje ustanovitcH Je siavti dimaj*i psihiaier   Si^m-jTKj   Freud.  Je   za^iđHa  svch je kore^ine tuji v moderno v*zs^f5tvo In ffa ^retresla v njerovih  terme'iih.  Predava nai
; odlični   pedazoe,  nhtv.  prof.  dr.  Kare!  O»-, vald.  Vs:opn;ne  bl  Vabjeai vsl!
—   Svetosavski BcMtfa bo letos. k»-k<3f pretc;;Ia  >eta, zopet ▼ Uni omi dne 27.
I ;amiar,'a.  Vab«la   po  poiti.  ProtraJB  be v kraikčm objavljen.                                     52n
I kftaba   »Skala««  Oporaria-ro   vse   ^riiateHe i naJih planin ter vse zimske Sportnikc.   da I priredi  turistevski  klut  »Skala«  v aedel 0 17. t m. ot> poJ li. dcpofdne ▼ kfn« Matica i  ve!ezan;mivo   predavanje  o   rfmskf   tnrfstf« ! ki. pri  katerem se  bode pre4vaale sfciog»-! tićne  slike  po najnovejiili posnetkft  naših najbo^ih  amaterjev.  Predurodaia  vitopnic vsak  dan od   10.  do  11. dopodne ia ođ 31 !  do 9. zvečer pri blagajni Kino Matica.
—  Ljubljanska posojilrtfca r. z. * o. m. v Ljubtjanl. Me'tni trg 6 je imela: Staajc v!og 31. XII.  1924 — 1 270.218.95 D:»; «k» ieao ▼ letu 1925 — 2.654.245J» ENa; afcufMj
3,934-46430 Din. Dvignjeno t Icto 1925 — . IJ&M6AO; atanje vjog 31. XIL 1925 -» 2^96.407-50 Dla. Prometa leta 1925. je bilo 9J01.246-96 Din. Hranilae viogs obrestuje Ljubljanska pocoziloica od 1. L 1926 naprej •ledeće: vk>fc brez odpovcdi 00 6 %; vloge t UitMČBO odpovedjo po 8 %; vloge s po!« leta* odpovedjo po 10 X.                      58/b
— *%rakat 4iaJlf« »Šarac ¥9112011 dne H L «. ob 7. vri svečer v sokolski tc-lovadnicJ t Štepanjl vaši > Kovačev eza štvdesta« (a »štempiharja mlajšeca«. K obOai ■detefbi vaW odbor.
—  bratfal ofccaj xaw Stor. pbm dnrft-ra«  ie daaes  v soboto popoldne ob M.T drnštvenem lokalu v Selenbnrzovi Blld v hUl Jadransko - podunavske banke.
—  ApeL Bcdno stanje  nas sili.  da na-proshno tenu t»*om vsa društva v Slove-ciJL da se sponmijo bednih siepih pri svojfh priredttvalL Nadejamo se, da se nas bor'o spoirtnjaia  v večji   meri  kot  doslej.      Za vsak najmanjši dar borro ftvalefnL — Po4-ptrno dmitvo sl^pifr, VVolfcva ulica sU 12, Lh*»jano-
—  Gospodarsko ?n  lxobrafeva!i;o  đrtt-itvo za dvorski okraj ie priredilo dne  H.  ] t. ni- prvo p^eda^anje v Icto'njuru iciu, j*a kattrem  je   preOjival  C-  prof.  Pa v Iii    o i
, yosn:rtn€m živijcn.'j pri starih narodiii. Po-  ) slušalci  so  res  polni.i  knjiZn^ne   prostore,  . venđar ;e ostaio Se nekaj prostora, katere-   , Ka  naj  skužaj  napohi^t! v ć^trtek   dne  23. 1   m. Ta  dan pr^đava  niiteii  A. Potočni k o stari Eraoni !n o razvo,'u siare Ljub« iii ne
—  Foror Ll-nbCanćanI! V dmStrii Soca se vrSi 23. in 30. t. m. v saloni: pri >Lcvu< ob   cb!č2jni   ur!   vcteinicrć^an-tn^   pre^ava-»!'c in sfeer o igodovln! L i u b i j £ n e. kjtero nam bo pcxiaJ strokovnjak £• A'o'zij  1 Potočnih   itčltc'j - vodfteli  na  Grabnu. j Danes zvečer    odpaće    običajno  predava«
' rje. — O J b o r.
—   Vabilo.    Vodjjormj  društva  ŽclczrAt: £!:fh uslužbencev sklicuje xa acdcljo dne 24. januarja   1925  ob  ospiih   zjutraj   v   dvorani pvskegi dniStva »tSJa'.ec^ v Sarođnem do* mu   v   Ljubljani   občni   zbor   z   t>bi£ainfm dnevnim redom. — Odbor.                      57/n
—  Izgubila se je v petek 15. t. m. pri Koncertu v Union'j  đ:> Vcgovc  ulice  zlata z^pnka. Pn»5 se, da se vme proti nc^radi. Naslon povc uprava «5!ov. Narod2?».      5'Jfn  [
—  Ffejaove^e blore* ©troske in damske obleie  pTi^croca Kri&tonč-Do^ar, Stari  trs.
—   ^ćfnkaliž-če OtepSsvulncpja druStva na ' Strelišćir nod Kolnikom je otvorjcao v ne*
drljo enc 17. t. ni. <x! S. do 20. ure.
—   Kurd  v  umviRum ćrzssi'iu se bedo vršJi? rii drsa'I^co Tliri'e prihođnji teden    v j ponede!jek, sređo  in   soboto  ob  1-S.33.  Po- | drobnos!! se !xx!o šc oiiaviTe.                 oOr. |
[          — Satučarflii o^sck T. K. Siafa javlja, •
fls   Tiada!;.; e  x*   nedcl:o dne   !7.  t.   m.  !
! cd  3.  ^epa^dne   naprei   na  Rnkovr»ikxi j
(za certcvi."o)  svoj sTia^arsiil teča^        56n  >
I         A5K    JcPrin*or"e»      zaziranja    svojem; |
i ĆiaiKtvti, da  pričat v nedfcijo  17. u m.  z j
!  rciii'rn.i   plesufmi   vaši mi   v   dvor-tf»?   Arene  |
,   r^at-cdne'«£ doma cb  15. ^r*. nsr-33 ć -vr-^sn  |
;  *<orn. Poziva se   vse I'i^v   \ Ji *e v dr^ :  vcije^i stt-vHa ctfdćž". — ">Jb :r.            -?2'n
j         —   OhCjil rber Jeztfnesa odseka telo» 1 *£iccica drvitva Sakoi v L*!iv>raai se vr^l v pcr;*deTj€*c ^Tie T?. t. n:. ob 20. uri %• Narod r-i \avarn:.                                         35n
—  Taijanin večer. V nrošlavo pet?ctnicc
!  s^#o)t2a oh^toja.  priredi  Zvcza  ruskih  aka*  i
! dfmilcGV dne 23, t. m. v r^.ch prostor h Na*  j
'  rodrsc^s   d^TTia  svoj  Jtrbiicjni   V.  frsdicijo*  \
I  /ra/n?  Te.tjonin  večer.  Koncerta  ples,  keba*  jj
!  ret, bar.                                                     44/n   •
-- • ■ fz Cdia. ";*    I
—c Smrtna k&au V ja vrt bolnici v Cs- | I Hti je umri* ž4L Mil'ca Guzina, hJi pok. ! I b^nesa 5vetn:ka iz Beograda, v starost: | i 22 Se u NaJ peciva v miru v slovenski rem-
i         —c hftsisko vsewcJiš5# v Ce!|« ic ine-
1 t© v mimiicm jK».ov«ean itsu  5 pr^dav^ni.
i iri so fc.Ia  vsa fK>voiino tbisJcafia*  Dne  25.  : L m. bo preduval k. ravnatelj K. Sancrn o
, ionfi tGla^ena urnetnost Kot narodna laste. — Oabc ^oš.')c v ^rciHem n."b:rane piric za čUiiarhio, ki znaša ietno D n IZ. S Tjri-spevki « bo V5eučii:sče nabavilo ^iTn izbra-
J   nejiso znanstven 3 kn;iinico ter se tako pov-
i  spe  do  vi&jega   razmaha.
—c Mestna »Orjuna« Czlte bo imda svol cbčn! i&>yr v četrtek zve5er v mali dvorani Narcdnega dema.
—c NoCoo t:-knrnf k^ shrl^o opravda ta teden lekarna »Pri Orhi* na Gla>at»nj trsu.
koncert „Ljubljanskega Zvona"
1 t Sokolskeza domu na Viču. ;
Iz Marfrcra
■ a> Smrfnm nmsrečm v Maribora. Dne 14. t. m. m je ▼ Meljski vojasnici smrtno po&csrečil 231ctni hlapec Fran KoroSec, za« poslcn pri vinskemu trgovcu Franju Glin* sku. Koro§cc ]c valll fed vina proti stopni« cam kleti, oenedoma mu je spodrsniJo, pa* del je in aod se je preveli" 6ez oj^ga. Ne* fdnclii je udrlo prsni koi. kri mu je pri» vrela ir ost. nosa in ušes. Prepeljali ao«i v bolnico, kjer pa je čez eno> uro pedlegd poikodbam.
—m Drzen rnpmrtki nmp&d na ftutkt ee» *tL Vderaj vjutraj m je rracal okofi pol 4. ure im barm g. B. domor. Na Rufki cesti sta ga aeaadotna ostavila dva moška. edct> mu ic poavetJ a iepno svetiljko v obrat, drugi pa ao je sastavi! samokres na čelo in velel: «Deoar «m!> Napadcnema sta odvzcla list« nicoi pobrala iz nje tso go-tov'no t rneslra 2000 Din in mu jo sop;t vrnila, Ed:n je mm** priatmvil: »Ajd.!», nakar tta izg ni!a ▼ M»en proti Studene«. Poiicijs je baje zlo* giaccma ie na sledu.
—m Vnriter po II Ifftth. Nedavno se ie vrnil iz Rusije Anton Ribič, sin vta £ar-ja v PekraJi pri Mariboru. Bfl ie tako} v začetkn svetovne vojne ▼ Galiciji vjet Ia od u&l dne so sa popoinoma potresali     •
Heooren olomiiec pod HliučErn
Stalea gost veleseiaiskih prostotov in «pri|.,tc!j^ sporln'h k"n-bor. — Številni vlomi* izvršeni v zadnjem času, cojasrtenL —
Zadnje mesece je bilo v LjtAliani izvršenih več drznih vlamov, vendar ob'asd zločincem kijub vestnemu z-slcdo%a<iju dil-go časa nišo prišle nn s'ed. Konino pa je uspelo drznega zločinca raz^rinitati ha prijeti. Die 13. L m. Je bfl v prostorih Llud-skj kuhinje v Ljubljrni pr'iet brerpcselni delavec in pestopač Kar] Murkot rojen 1. !695. v V;ntavcu pri Ptuju. Moža, kst2rc?a so cl>!a,st5 že dalje časa nc<?rorovale, $0 pripe'jali na polidio, kje" je bil temeljito preiskau m zasliian. Na kr mlna'nem ttra-ao je Murko po j-;:sem oboiavliartju pr!-snai ce!-» serijo viomov Ir» tatvin, ki j;h je Lzvršii za<inje čaše v Ljufr'gani. Tako je dne I. n >vembra vk>mi1 v garderobo A5K »Pritrorje* na Diaisjski c^sti ter odnese? razne sparine drese in £3Tn:ture v vrecJr.o-sti 500 Din. Dne 8. nevemibra )e ta v!-;m ponovil in je zoie: v!:m:1 v \:kz\ ASX »Pri-: m^rje«. Fobm! Je vso sportno ^rrcJ:rr.Ho In I cdnesei vse, knr se iitj je kfvičkrj zće'o ; vrcdio. Odnese? je drehe ci;eh mc?<tcv, več : Jio^r-metnih žog, vci parov no^cmeinJh Čevljev, razna or^dia, znake itd. v ski?pnJ i vrednoti   14/00   Din.
Orrpa! je spermi k'ub »Primorje« po-p^ln^ma. odnese! je vse, kar imi Ic nr^slo pod roke.
Dne 21. mrv-eTrtsra Je x?ocrn v barsko za 2jrrr<Jbo c'cittTame v Mcrstch fn ocme-e! :esar?4cemu mr-isens Jakoba Orže!?t2 rartio tesnrsko ivrrdje v vrednosti 570 D:?t. Teđen poprejeie je b:'o ni ve^ferJmtJ vlrvmljeno v oavlIjoTi tr?:a\ke Marije Derfef. Storiiec ie • odsiescl dva lestenca, več električara žamic
ia razne droge  prelmeie v vre<inosti  1500 dinoTjcv.
V nc^i dno 12. Uecenibra ie bi'o v Za-!r>k£-r;cvi u'ici «xir:e>tncv strojikojna Pavel Mlakar In Ivzn Zdrsžba ra^rna pcriio ter pl:5^sta preproda. Sk-jpfia «k:da 733 ^inaricv. V času cd cktobra do 2X nDvern-bra pa se Je v'rmrec naravnerst nsst.^nil ▼ veTese}ruskih prcrstorlh in slcer v pavrjnih fc-ire'.j^Ih vinoffrsiinSkcJv. Tam 3 3 živci, ka» kor Rofcinzrn, prrpravil si la ud bn© !:■*;-šče ter c^dn^Ša) *z pavi'iona na predaj ky zarce, stek'enice, pletentce, p'r>e, e'c'rtrič-ne 2jro!qe in druga. Tuđi je skrbcK dn ga n? žejalc. V Um ča^n Je ©opH okoli 7j l> trov vina. Skupna škoda, ki \o Je povzro-ČI1,  znaša  SC'JO DirL
iM-urka se je veiinoma ŽWcl od t^tvio, LTKrrcde^e rreimete Je v>r~dzi&\ v Lj:bTjrtn! la i>o kmetiru Med đ.uTJm so na policiji iiioir.T;:', d^ ie pr.;oal pcVov^kemu vajencu Valicrju H.jdc:u v Vod ris tu nssoni^tr.e cevlje in smrtno čep'cc, katero sn spoznali za last ASX aprlmr-rja«. Pekovfkcimi pa-mrOniku Vnijeirrj Rabicu iz Vc<3mata je pro-dn! razne e'cktr.čnc n-pe!jave, uv:rcdenc ▼ paviljonu Marije Dcnel, 40 ricz^^ccrs m steklenic je i>vada;' v tekuli Ma ti je B'šc:-r»-a v FlDrij-nsk: 15!fc-. Pri njema so naiii radi ive   sokolske   trico?T?2če.
Zadnje čaše je .Mtrrko rirtmcrava! tuđi odnesti  lestence   iz Va-^'nske  dvorane.
M-urko je protTt%> nevames^ zi^činc^ ki je bfl že l!-krat predka?znovrn, Kiatfi se je 2e p^3 vsem ?ve:u. bi! ie v Ind ji ter dru-21; kraćih ter Je večn^na živci od vlaču* gr»<rstva-  Tztc^Hi so ga   sc-diSču.
SENZACIJA!         POP0LN0MA NOVO!           SET^ZACIJA J
Krasna drama U voloikega Bvljenjs po znanem gledaliikem komada
»DER   ZAPFENSTEtliCH**
V glavnih vlogah prvovrstni nem§ki igralct
Ljuhc-zen mlade Jevojfce v konfliktu z vrrjtSkimi pred piši. — Mictđ poraCrriTe na raat p^tja — med disciplina — m Ijubeznijo. —Uvrstno in osobita napete scene kot: Agrc* sivni napad narednika nn svojeg/a pcročnfza ter scene pred vojaskim sodiščem — 50
krasae in naravno prikazane.
Krasna vsebfna, izvrstna igra, imenitna rez ja  ter velikanski  aspeh, ki  ^a je ta  film im?! v ^agrebikem kirsu <*Alusic*HaIi — so najboljsi   dokaz   njegove   visoke   kvalitete. Frcdsiave se vrše ob delavnikih: ob 4.,  % 6.9 Vi 8, in 9. — Ob nedeljah obi 3., lA 5-6^   lA 8., in 9.  — Prvovrsini umetniski orkester svira pri v s eh pređsfavah. —    / Pre<inazr>anilo:   Največji   pomorski   film  vsch  čascv;   «MORSKI   \HAGa,        (
v      «Elitni kino Matica« \ V   vodilni kino v Ljubljani^
r                Telefon 124.
Proces Haaramnn (I."    i
NADALJNJE   ZASUSEVANJE   GRA.NSA,     '
Pri    nadalnjcnj    prc^itan.'i:      izpovcdi  ' rlaarman&a   yt   bila   ziasti   z-aa:rrJva   okoH-   ; ščina,  <ia   je   Haaimann   med   drugim   tuii  \ priznai, da ic   smorll   Henicsa.      V  sluč^ji: rknies ;e Haarmajiii popreje cbdolžil umora  Gransa in  \Y:t!kowsekza.  Oba  sta  za-nikala  s\o.*o   krivdo,  peretniki   pa  so   p.I prvi   razpaavi   zanikali   vpra^ar.je     krivde   I Sk^Is  Maar.Tanna.   Kcsnejć  se  je  ugotoviia neresnica   Maarrr-annovUi   trtii^cv,   zakaj   ta sam je v nekem pismu prizna!, da ie Henie-sa  un»riK  Grass  Heniesa sploh  ni  poznal, 1 \Yittk0wske2a  pa  je   Maanr.snn  zato  ob* cio ^ii iivjanj-, da ni  mege! kot prUa na-stopiti  proti  njemu.
Pr! razpravi tretji dan ni ono oobe-nesa nevesz in znaCiir.ega momenta v f>reis}:avl proti Gransu. Vpra5anie sc-kriv-de Gransa ie Se većino zavlto v tc^mo. Čz-trti dan razprav« pa so se v sodni dvorani v Hannovra zopet odigrali pretresi ivi prizori, popoinoira sliCni cnim v vrvem procesu zoper Haarrranna- ZasliSani so Lili namreč roditelji oraor enlh mlr.^jni^cv Hanapla in vVieneckeja, kakor utdi Gtcji-sova se vesta.
Ko je bfl zasHSan o^e Hanapla. se je obrnii proti Gransa. dvignil pest Ur z za-rrolkHm g!aso^ zakričal nad niim: »Ta čkvek ie kriv smrti mojega šino!« Mat! umorjenesa Hanapla pa je veSkrat zakri-čsla nad Gransom: »Ta lopov Je morfee mojeg sina!« Grans je pri tem sunio sko-miz^nil z ramama.
Wicncckijcv c^e je pri razpravl pred-vsent *k«5al oprati  s\'o.re.Ta  c-rorjenega  si-| na. o katerem so razne priče v  prvi  raz-oravi izx»vdaJe, da je bH velik maJopriđ-
než ter se je  potepal v družbi izstib!}cnfU )   ir.dividujčv.   Stari   NVieneciile   Je   zatrjevaU
•   tia  je  Irnel  njegov  sin  dobro  vzgojo  in  da
•   ni bii tako zioben, kakor so ga slikali pred '  sodričem.  Po  kopčan«   Izjavi   se   je   oornil i  proti porotnrkom in jim  rckcl:  »Glej'.e, da \  Grans  ne   i:ide   roki   pravice!«   Na   tniz!  v
sodni    dvorani     so     razprcstrta     oLliičila umorjenln.   VVieneckie'eva   mali   se  je   Vr.tt vrgla  nanja,   ih  božala,  kakor  bi  ste!  sam [   nien si u pred n;o. in ie s iečavo so }o  lo-[  čili od oblačii. fhie  in  globoko  ganjena ie izjavili: »Ta oblačila so edino, kar je csia-!o cd mojega ubese^a fanta.«     V sprem-
•   stvu srjoia   je   nato   potrta   zapustila   tivo-[   rano.
Wieneckejev *va?c je -!zj>ovedaK da mu ?« Haarrnann izjavi!, da sta sarro on (HaaT-mar.n) in Grans kriva smrti mtedesi \V{?-neckeja. K uTioru da ga ie na^ovarial Grans. Nato H bila zas!iš2na Haarrninncva nevesta, kJ  pa  ni  padala  histvemli   !r;av.
EzvoUte 8l ogledati đaces ilTL sa pcmlada e^o S32i o pri   .
*BUDDHA»*čaj je o'rcpčilo, v sto »itzčJtjih ozdrcvilOt                   4* pfhS trikset pa no den _____tdrav, vaael boi in moćan?         30/T
StCV.   13.                                                                      '         SLOVENSKI   NAROD* dne  17. jtnuarja 1926*       .< j?-_____________________________Stran    g
Gospodarstvo
Dr.  fTenrfk   Ste&m.   član   upravu,   sođiiča.
G rudnikili in o pravicah in dolž-
riostili rudarskih podjetnlkov po
nacrtu novega rudarskega
—■-•   zakona   ■•■>*»»**
pojctiiae vrste radarskih pravJc po na-črta aovesa rodarskesa zakona. Sedaj prejćerr, k <*i fenovin&ki enoti, ki se zove rućnlV.
Rudni prosrori tiobljeni s isto pcvl^-«ico sicpaj s pripadaiočira; mdarsitHni »ctiprostori, dalie za te prostore »vzcta lonijiSča ta vcde, poteci vse instalacije, ■adzčmdj&ke in podzemelioke z^radbe, fijo2€w« rudarskim potresam, so pr^;;« ■novinska eno ta ta se imeaujcjo mdnlk* Rudnik razna cne^a sa površinskih pro-ttorih se smatra 2a neprereičnlno doućne-*a pcvUstic^ria ali koncesijonarja, vendar IM veiiajc za to nepremičatno deloma po-st cm predpisi rjdarske&a rakciia. Na predcetiiu ki so rodnikov sestavn: đ£*. se ■s Kne v zcmijiškft (intabuiacijskih) knj-saii izvršili nikak vpis v pogledu lastnine 2-i cbremesl:ve in se vsi vpisi v zea"iji-^kifc (intabtrUciJskif:) knjiga z!ede tefa pre^metov raua&ajo oa ves radnik. Na-UiKned predpfei sreje&jo vpraianj« hl-petekamih bremec k! so obremenievaH cesreinićnuc predao so icte postale šesta vni đd radrika, oziroma vprašanje ndnikovifc brentu, ka Jar ruđulkov del prestane biti Bfj,ifgnrifc3ina. Prepovedute st tt*di odvojena, zastava in izvršba gicd-e iKiiiklai porrefcrh za obratovar-je v rud-ntkm ta naotcvajo se vsi predmeti, kl iifc je  siratrali  za  tako  prftikHno  (pribor).
Na iaaitvo niđarskeja povlastičarja *3scea;a ali sosedn.fc radarskih cod.etclkcv premeri is zakoliči radarsko cblastvo s po-*r<vć;o av:cTizirarih rudarskih inicnirjev rudrik-
Kaddk sa stre s prijavo rudarske me obl&sivs todi prene&i na drj^o osobo. Ciiie |e z odobrirvijo radarskoga oolisiva čcpasiao, da se račini prostri, ki &o si cer oiii poee '-czi z drago pov!asiico, zjtdinijO v en radnik, ako leže if prostori >edeo cb gil^citi in bi se dali 2j«din^iu prosto : bcije tk ori Sča vati.
Pod istim! pogodi je dovođeno rasđva* i'/re - >;Vov. Posebni pred«#5: cretle ^ pra~i:.x .:ii»5tek^rni:; bremen ia siuCaj deliivc  ali   zjedlnjenia  rudnih  pofj.
Odredbe vsljairoe za radnike je smh-&~\do BporabTiat! za pobožna rudarska podvzet>. Kcr so rndniki oziroma pvjmcž-*!a ri!d2rs\-a podjela pravna cBcra- ?a katero veUaio rekvarfle rosebrirr prcupi-s^tt: rw!arskesa *afr<»na tuđi o!>č! pred piši c aepremičnifja*! m kcr je ocAez vpraia-Bia lasiTirne žs sarzdi hrTK»*o\-anja pritner-nega kredita \*air»o tedi vpraianie o*>re-tnerilive t<th itrovirskib errtt, zarad! te^s 3e mota vod li! pri «3kroinih sodisč:^ na sedež^ rnđ2r:*C!!i cbTz?*?v I. s;o!?T5c, tari pa Voder nf zcrJjiSkih k» r^t pri ruearskem ob!jstvtj samern po««b^2 rinlarska kniizi. Ff>drob»c Tredpise o oreditvi t^h rudarskih kn'iig. o vpjsfh v te Jc'ise :t o od-9ošzilh t£h <nj!g do ze^AF*kih knji^ ozi-rcTTia tzm bećCT ni zeailji^kih knj^s do in-t3balac;jiki!3 knji^. paj bi obsezai pravii-trfk, fzdan ođ nr.mszra za ^orre in rudnike V  sporazumu  2r  *ninhtrom  pravde
Polcz nsdnfka kot na]važnejšega objekti rudarskih ^ravk: naj se podrobneje • r ?njeo r?ćf prarJcc la *ilisostl rnd*r-ahlh pocUetnfkoT.
Poviastivar za pridoWrawjc md pc <fcbiva ;€ prarvico zz pridobivanje cne ra-c?e. zaradi katere si ;c !zpo^!rval t>ov;a-siico, rrarveć i-ploh do vseb nid v rudiiem pclHi. ITcr Jii5o \-si fineraJi rude v smislu nrdarskega 2^kona, ;e i>i!o treba ere dl ti tndf odnosa] *r<d rad.ir^irn povlastičar-iem ta zeTnlnSklm poscstnfkom gi«de pri-iicbivaaja !Yrinera!ov. fci nteo rude, Vobče t:ra lemTjžJki posetnfk prav;co, da take m:nerale sam pridobiva ali njihovo pridc-fer%a3trc   drusem   prepasti,   a   za   &iuiaj   da
>o ti -mneraii t^hr-i^o !n lndnstrfjsio važni, se mora vendarlc držati naćeJ rudarske raanosti ia r>a rudarsko policuskih predpiMv o osebn: ja javni varnosii, ter dćlo prijaviti rudarske mu obiastvu. Z ozi-:cfn na :o pravico zerrifškesa pos-stnika !ahko nastaneio prep ri med n>im to po-vtasučarjem. Zaradi te«a proapisuje za-k&nski naCrt, da prtpadejo oni mneraii. ki rlh izvabijo ^3vlafc.iičarji ob prilikJ ukori-icen.ia r«d a ?»?so rtid-e, brez piačiia po-viaStič'i'ju in sicer v oni množini, k! «e ptnrcbna za radarsk; obrau osuia množina pit s« mora im eventualno izrecno /:aiKev<i ^emijiškc^a pose^mtita oćstopiii ie-*.emn preti povraćilo prcizva;aioih stro-5kov. Zemf iški posc&tnk le v korist po-vlusiićarri za pri«>oivanje riid ti2<1i ciolžan, da rr-.ncraie, ki nlso rude, pridobiva it v ikock» rifdarskeiru pav-as: v^rju. Ako mora zemliiikl posistnifc iz tega rs2kica opustiti aii oaic.Ui prdohivai>e tak ih cine-raov, nra pravioo cd^kodntu« od rudarskoga  povIasttCario-
Pravica pridobivanja ruć obse^a ceio rrsvo pceilinih   upravtčeno ti  kakor
U vsa tehnika dela- pot^bna ra otvarjanje rojnika   ti   za   tifeortšč^j*   red;
2.> ncaprava topilnicc. samokovov tfy-^n)f vse hista'acije In zgradbe. potrebne Z£ tjpinjrrije n»d in ?a prede! :vo radnik sirovin;
3.) gradnja vodovodov, voJiiih ptt-kopov, jezov, pot-ov. ?r<*iov\ Žekznlc in it!*ta!aci: za proizvajanjs po&0':isk!h si!, da!je naprava elektrcvodov na rućrteir prostora iir rzverj ir^ega, r>'-?tern otLtiadaH-i^a mz. rodo in okc^ucv oz^amice. vse to t kolikcr ie to potrebne za radarsko Poletje:
4J izvrievanje vseft rs rudarsko ped-ietje potrebnih rc-kodeK^tev v iastnft cle-Icvnicah;
5,> sraditja «la3o%rani xa lasMo csefc.e;
6.) rajrava skiad:^3 in pr<*daSatnic, k: so namen^ene za preskrbe last^ih na-ne^vencev in delavcsv s brano in dru-fimi   živlienskind   pctrebSčina xL
Pokg tesa :c radarski !>ov!ist!3ar cvroščzr. carić na uves cnih strojev in sircirlb delov, kl se ?»e žrcJcIure-o v dr-živL
Končco ima radarski j>o\Ia*:ičar h^đ! prveurtver.o pravico t!o ;z^;crlšCzinja onilj veda, ki jlt ob priL'lu obr^tov^n;a v rud-■Iko ociKrije in sicer co pjihcvsK.i vtoi^a v *:ru$« «adzwmtl s'»c sta'ne vode ia za gosrebo svojega rudr ka.
Tem cbsežr:im pr^vicain rudarskui povlasti irjev in sploa ra«iaxikilj pt---t..c*-fcutcv   cti^Ok^rjajc   tixii   vt^e   dol^&osti*
Kuilarski pod^ctJiiki &o zla.: a <1gUh% ta preprećijo opasno«^ k: preu v^ied ru-dj.r5.-vii; dei jt.dV.ii ;n živijčD.u ceiavccv, preinvalstvu v okolici in iic^viol. ZkiLui boii^j^t nadziranja oxira v$iix S:tćaj tež-kj ets*u^c icaiicr tuči vsa-uu picicčc tci- ' ko ccvarnos: pravo«^asno Piilaviti ratiar-SiCiCiU ouiai>rvu. V ko.likor i*i zalijevali t:etc*.nf rajiasj»4 iavniri kcrr»sti al? pretežno raiccno go*p<>Uar5rka \aicost <loti^ne^ oj^civ'a, no; a riKl-tirui pod je. ni k i^eša-v^ii v^aJvo cp>tsav»{. ki pfct; vsicd rvuaj-Sn.it cie: xcn.<ci.^li površni v o^če* kaiior ■vst.ii ^jgra-uba-iii a;* nje, vrcircUiim n:*»-I rav isjz* po\ r^in^i m vt. u*:in, v odov<xic> m itiL V ta camt!: s.t.« r^ar^ki pudjemik lz svo^e sirošće :c objeue premtsiUi po na-čria, ki sta sa v bporazu rj oćoorLa rudarsko in prisi-ojr-o upravno oblasivo. Rudarsko oblastvo ima pravico, da v okviru cbtl^ navoGiJ ministra za sume i:: ruanike iztla r>3drobneiie odredbe /^ prcpreuiva-nie opasnosti v rudarskih podj^tjih in dz v po.edinifc kankreinih sitfca/ih vs« poteb-ro odredi, da podjemik ne posiopa z'per varaos; eseb  hi  imovine.
Droga važna deiž^ost rudarskih pc<i-I^tcikcv ie clnez>3St održavanja rudarskih «?eL Le pou izvesf»:;.TK posoji sir.c 2 cd^- j britvtjo rudarske?« oblastva ruJosIediiik z izklručnim pravom nsdo?kxls-tva in pa rrdarskUi paviestiCar svoie doiv obustaviti ali zman sa: u
Da<ie morajo rudarski po-vlas tičarji vsako  ieto  predio2iti  rudarsi.er':«  oolastvu
opis ■■■■■Huni rmtmkik 4O. iz katc-resa ie razvidno poicg iz^TSenifa del tuđi M^tio namerav^iO dal/ne dc!o v pribod-nietn tevj, a iz ietacsa poroala bodi raz-vicioo   vfu   poslu van;«   v   fiHkniku   toko^
O ruatuKu treba vodiu ^i^tčrratske pregledu« poslova* aaćrt«» od kattrtb hra* ;ii jeoEO kopijo ra^arsio o&kistv« %• pu* sebni   ncjavni   zbirki.
Ker je rudarski podiemik odgovore a ruiar^A&inii oo.aslvu za. iz vrst van ie pred-pisov rudar^kesa zakc^a. zbog tega mora \vncii r poUro-.a radarske^a ooiastva L strpat svOie^a polfl©«očiiifca, ako stacuje izveli cremLa do'Jč&esa rudarske^u. obla-stva. V riKirnkč ia '"Jda-^kih poffiožaiii tC;irtišjci.T podjciiih se mcTajo camestit! odgovorni flim. iifcl ■pravmiki s prhnerno ?. trake vao soisivo izobrazbo in z daij&o stroAC-vno prskso po d«vricaiii izritLii. TLdi za tehničko pomogao osobje se &mcio postaviti \t osebe, ki so po svoii JoUki izobrazbi ia šUu*ovl: ^;ak^i sposobne, Ua  vodi>o po.-ctUne  vrs;e   i^hniškik   posiov.
Za zra/erit stavb, vodovodov, čest in .-nostov, ic^ozr^c, dalk 2a pus^vljai^e s4r: cih naprav na p> vrS;r.;# ^Diem za it!X^rcb>javanje privaloiU površinsJuli vc<i v koiikor bi se s to uporabo vpiivalo na gvoisivo iavTi.h ali tujilj i>riva:niD veda, 3i mora rudasski pov!as:ičar izposlc^at] jK'ton* rudarake^a oblestva dovolitcv oa pristO:i>ega upravnesa očiasrva. i*oGtavjt«v polise me tješiti sirc.nia jm^rar ciovoljuie rudarsko ob'astvo.
Še dve gospodarski rescluciji
Na voerajšnji irrcdni «kvpsčini Ztczc industrijcer t Ljubljani sta bili sprejoti še dve revoluciji, Jrf ju ▼ Tćcrajsnji fetcvilki nismo mo^ii več pr.tsbčiti. Prra odklanj« od vjide izdclani nacrt zaleona o pofcijauiis drapinje, druga zthtev« «ećje opoitcvanje na?c (jbrti m industrije pn podeljcvaĐJu krcć!t& Narodne banke.
Froti nacrtu zakona o pobijanju drsginje   in   brezvestne   špekulacije.
Odločoo protestiramo proti tto+i pco4i»
draglnj*ki akciji, ki jo narnera^a Lnre*Ai mi* H'SCri.rvr> za  socijalno pcr!ltil:o.
V časih, ko preiivlja na^c gospodaratto sprićo tcsncfeti dcnamlh iredotcv. poman;« kan.a krtd.tuv in ogroiati.h da>čn;h in soci* Jela h d£>&tcv tc2ko krizo; v časih, ko ne opa. co ir.Božc konkurati, u«tav> ja jo plačila v trjjvv^nah in je trefca vscj nauši mdustrijal* n: ir. tr^^vski f-r;dictr.ost; intrnzIvnH; in n*u pornih sil za vzdrzevanjc obratov, hi moj^Ja aivciJA ministrsiva /i socijjino politiko, k; ta'io globoko pesega t razvoj cr.šc prc-dul^i čije in trgovine, t^rožati ne wim > gDspo* tlar^k cb^toj f-osamc^nlh podjetij, *mpak tuđi resno škc^ci'jvati najvažnejšin: tnterc soni   celokuptt:£a   gospodarstva.
Produkc^i&^e in iLup^ij^ke ra.zn?crc ao sc izza vojne, tcl:om katerc je bilo zbog poinanj parija 2.vil natiz.ninjc ap rov izaći je konzumtntov z cajn.ijr:^ jžrni ž.vljccjokimi pntrcbS^inam; s strani v^idc mosoče upra* vijCiiou bistveoo iarprcmcD lo. i)AĐe^ xio.hix* j&mo b!s5?- poviod v i;cbiiiu «* o* cenc mo» rc rplivat; samo najSirJe ud,*jst\xrv-anje pro*<.  konkurenec-
Xa domaću inci^itrij&ko produkcijo pri* t<.ska v neprimerno ugodnej&em tcLuiCncm in firuinCn^m poiošaju c»c sahajajoća ino« zvms^a konkurenca :n icnc^i domaća pod« jetja ao bUa žc pr^nror^na ustaviti obr-te. rr.nogi se b"»re za obstoj, tako da se čuti V-rezpascino*^ z vsemi nic^imi gospudarski* mi in socijalnim: pr>sled*cami tuđi že v onih iodustritikih centnh, kjer ae je ai dotlej sploh ali pa vsa; ne v toliki tacri obiutilo. Moreća stagnacija je zajcia vso trg^ m le a truclorn najde dan&s blago kupca. Trgovce sam je najbolj interesirao, da v veliki koru kur^nci razpcca biaga ia je vsicd tega pri* umoran .rniž^ti cene do »krajnosti. Zlasti po« vdarjatno* Ja nudi pri nas dejstvo, da so honzumenti tu<l\ po že manjših indjstrijskih [ ia kaazuaanih centr.h orgaoiziraci v n&bav* 1 ainih, apro\izficijskih ia konzumnih Z£.» drugah, kjcr je vsakcrour dzus. prilika, da sj aabavi bicga brez po«redo^anja trgovca, zanesijivo ia najboljse sredstvo za kontrolo crn io pobijanje drag'nje. Dosedaoja prz* ks« pobijanja draginje s prisilnim i odredba«
mi je pokazala pri om te v iaozemsee-u, <U 5O vse prisilne mere brez vidne^a v-pliva aa ured-tev c«n, zato Hioraaao tuđi proti mu rsiiljeoemu zakonskemu r.aurtu mmistn>?v& za socijalno politiko odločno protestirati !n zalitevati, da tak naćrj ne postane itkon.
Kraditi Narodne banke industriji in obrti.
Apeliramo na Narodno bsnko Kraljevi* ne Srbov, Hrvatov in Slovcnccv, da pridc z vclikopoternim činom na pomoč ir:dustr:j= ski ia obrtniški produkciji. V tem cilja na; pr:pra\i znatna sredstva, da more dovolje» vati kredite industriji in obrtništvu, ki bos do zajamčila važnim ten* panogam cfcsistcn= co in napredak. Mi smutramo, da je tak© postepanje strego v okviru vzviSen'h nalo« Naroone banke in smo u^crjttil, da bo ne le koristilo nalemu narodncmtJ g^podar* eX\iit marveč prtspevalo ▼ povrd'go asoči ir ogleda na«c {.»ubijene kraJicvio-,
—£ Zvlšanje đetntške Ravnice. Srtslc! kreditm zaved v Banjaluki Je zvi-Lzi delni-§ko slavaico cd 2,500.000 na 3 mLjone, Srirska ljudska hroniliiica v Zemunu pa od l^Ou.000 r.a 3 ruiiiione d nar]ev.
—g Novi gruvtmer Narclae banke. 2e d^lj čas^ 5C iji»vori, da h^e gaverner Narodne banke g. Vajfcrt iz zdravstvenih raz. io^ov odložiti sr/cje funkcije. Beogradski list: poročn'o, Ua so poiiudiU getovi krogi Narodne oanke mc-to žuvernerja našerrrB t>crslimik-j v Londonu dr. Gjorzje Gjuriću. Or. Q|ur;ć je cirvestiJ svoje prija te'je, d* ne mre sprejeti te ponuv'bc, ker ima važne opravke v Load^tu in v «in*srih iaozemskifc nri sijah.
—g Trgovsko tarilna poso.ba * Madžarsko. Na predios naše vlade je Ma-džai-7=k^ prštala na trgovsko tariino pogodbo) inod oocma državama. P&got&a bi obsesa-!a določbc o •»•eterinarsrv-u in obmejnem promecu. Madžarska vlada že'i, da bi se začeia po^janja koncem februar-a ah rače ikoni marca.                                                i
I llliilCllll   1   lliUUblUbili   lliiiUilillLlU   IilllJblljU
Zaksj toliko nesrečuih zakonoT« — Kako si lahko žena ohrani moževo l|ubezen. — Razni nasveti mladim zakoncem.
Na sveta so ie narodu pri katerfh v za-k^ns^ceni življenju ai probleinov. Dukler se rt; ^\> svila ienska emancipacije., tuđi v iz.-kozvanfij zapadnih dfiavah rJ bVo teh prc-b'emov. Zenz ie bila tnoiu podJolna in s tem ie bii po .akratnih i>cjir;rj o živijeriju Sr -srcrali prcbiem zakozis^c^a iivljenii rt-iSen. Ce sta se zakonca razuniela. je bil> dobro, će se Du>ta razurncia. v^ slabo, toda zakon je ostal zakon brez poseice aevar-»osU, da prnic <Io razporckc.
Danaisia iena je enukopravna £ fno-žem nele etično, term'cć ^di politično in ponekod ćelo sospodarsko. Pt^es i^£a i: J3 ornosocena iočitev zakonz, č\m s? poiavijo zakonit! mc-tivi. Teda voi;a ^a iociiev pri obeh zakoocih ni vodno enaka :n tako na-*tan?>o specijelni problemi V trakotsken: livijcirju ne slede na cbojes;rai>sko prisa-cćcvacje, da postane sakon sređen. Vsak-danja praksa nas uči, da ima/o šene ve^ Interesa na tcai vprsšanju kskar nsožje Ia da bo njrliovo zantmanie 2a ta sroblem tem, kako preputi do!2ino zakorskejja .Tiv-pTlvIr.Ćnost. Statistika razporcic kaie, da Stevftc ucsrečuih rakonov na sveta rast-e ia ni tuđe, ie se I.'iaIjc vprašudejo zakai- Za-do£tu>e. da je k-do osebno Inieresrran na tern, kako prepi^i ciirco zaiconss-kga živ« ljtr."a brez brodoloma, pa postane vpr-sa-r:c »-zakaj« teko; aktualno« Ne sre tolike 2a niožnost razpcTCfc pred sotf&čer::, ko'.iKor z& vi>ni5a.ije, <la - !i raj gresta zakonca skozi divljenje v ^.cdsclK?;nem prijateljstva ir. za'jpnrija a*! pa pod obiačr.im nebon* kot čxx: tu-jca, ki }u je osoda stiačlia steupaš v prcjiapolnjeni vlaJc, v katerem se počuti*a oba kakor v pris.itaem iapičii.
S ^era "proGieraoin se ix>Cu v AngiiJ! ćela vrsta oa'KCnih, sve;a\*no znanih pišateijic te -publicistk. Njj'novfc rasprave sicer siso >tdno originaine, veu^iar P2. nej-demo v njih navodilo, k^ko se more žena v zakonu I^ognUi raz.Tf.it tjevarnostim iv. Privesti za-konski čojn!ć srećiio v pristanišne, čeprav s; izbere k-rmar scvarso tau Kakor »>o-vsod, tako israj*: pogosto tu<ii v zakonu gbvno vioso znaienkc^-ti. Baronesa Orczy opo^arja na pr. na škodljive posledice, ki &re4o v zakonu Da raCun zenskeja jezika. Ona ac ;emiie 2a ssied prirojece kiepeta* vosti ali zgovcrrost;. teai^ec povwećno ž£co, ki ne zamu<Jl nobene prilike, <ia trdari pa možu s svoiim sirtipeniin jezikom- Moi* ]c so osobite T'O vojci zek> nervozni. V tem sloćaju pridc \lo zakousJce voine; posledlca j t:*ke vojne je v mnogih sliniajin rasporoka. » V uajboijšem sii?čaia so dlpiomaiićni uiki \ n:-t?d cbanra zakoncoira za daljšo dobo pre-kinjeni. Ce se domaji prepiri poisavijaM ^ride do Iočitve.
Kako si chrani žena možev.) Uubc^eTi, ^ vprasuje barcnesa Orszy — So se prvi rju- j b^vni og^nj poitf'že, ko pridc dcc2 in skrbi • za jcospodinjsr.'ot ki dandiines nišo malen- j kostL Kako c&drža-ti moia doma? Kako ' prepraviti, di bi ne iazi! za sospo ali so- . sj*xilćno X. Y^ ki ie rala^a in elcganine- i ia?  In baronesa odsovarla na svoje v^ra- |
Sanje cako.e: J-e sreisivo, s katerhn se ds vse to prepreCiti. 2ene naj brzdajo svoje srtupene jezike. Možc»*e ijubezni nj doslej št nabena žena vrnila z oćitki ia cbdo!žit-v*£.n;L Kadar ie aiož slabe volje, razdražea ali cervc^en, aaj sa skasa žena rarvelriti in razveseliti. Većkrai zadostuie £x"Ti€hijaj rz ženinem obraza in zakonski obJaki &• tskol ra2fprse.
Domače premre povzročiio veScrat tuđi sorodiuki, Ki se vnKšava.o v zakonsk« živiicnjć. Prati njijj nastopa z vso adloo-nestjo May Edcington. Po ojenem mnenjo tip« mada iena od tega zla već kakor njen rnoi, ker ii neprestano trobijo na i!5es^> aaj si name za. zgleJ taSčo. Zakonski čol-nič *e že itak preoWo^en z raznisil breme-ni in te stopi vanj Se sorodnik s svojini, ikjbrhni nasveti, ki so rava<lno t'jdi ze!o tetki, se ćoinić l;aj lahko prevrne in potopi. Doižaosti naprara lastni rodbini po poroka seveda ne prenebajc, pa^ j>a dobe đrusaćno ob£ko. Vniešavaniu sorodniko\- x: zdcon&ko 5hijer>jc mora ajpravšti korec itjož fcet rodbin^ij posbvar.
TtKiI vers?co prepričan e }c včasih krivo, da se zsčno donrać! prepirL Problem verske drference je pa povse-m dezorei ža pred {K?roKO. Isto velita za deco in njihovo %'Z£cj3w Miss Bowso ima prav. ako trdi, da t'^ikon brcž dece s»pioh ni pravi zakon. Toda to ic zelo cbširno pogiavje zase, kt se oso* fc>;to v daneSn.Hii razmerab ne da pojasniti s filozofšranjeiTJ. Pri tem pa ae src toliko za dcrtc aii deco, koiikor za. njeno zciravic ta vzgojo, Dcbro vsgcisaA otroci so kosnpas na zakonski  iaaii.
Med angieskim! ienskam!. ki raaprav* Hajo javno 0 prot)ifimih v zakonskera živ-l.cn u, se ie našia tuđi taka. k] vidi vzrofe resrečnih zakonov v »ne-romantičnem« mo-•žu. Ncromanti<ini merž ie nedvotmso tip. Ta tip pricic doirjov sarr.o zsl to, da se naje, na-$& in ?re£ita rovine. Zanima se samo za svoi pokiic Ia 24 kavarno ali kino. Svojo i.eno poljubi samo mhnogrede, iz navade, tu/ih žensjt pa niti ne pošteda. Kaj misli in čuti žena, kakino je njeno notranje živ* ljenje, skrbi in nadloge, ki jih ftna Tsaka že~ Da v sedanj^h razmeraii v izobilja, za. to se spiofa ne zmonL 2eni ca denar za srospo-* .vo In s tem ie stvar v redu. Ce ie tird: žena neromantičmu ;c tak zakon kJe-alen, gorje pa, će je žena romantična! Naravno, da veija isto ;u& za cćroamntično I 2ctio in romantičnoga mu2a. I         V  tak&m srućaju se pojavi aa obzorja
;  ^akonskega    živi/enja  »dru^l*   ali  »dru£a<. Dragi aii druga pa običajno  ne  stopi    na t!an prej, preUno so za'ionca drus: drusenrn riista odtuiila. C>*nthia Stockley smatra, d;i lgra)o v iaStih sluCajih važno viogo otroci-j Priiksa pa  ne potrji>'e  vedno tega  nazira-•  nja. Omenjena dztnz ctCAia današnjim  mla-I dini ženam, da Ga>eja prednost pred doiria-!  čim ognjižeern In tiiio rodbinsko srečo burne mu živjiniu in zuba vam. Naj bo  že ka-i  korc;o!i, eno ic gotovo, da bi moral namreć I cjoi, čigir žena liubi veselje in zabivo. tc-
Lccniđ Anđrcjev:
Wr
Umiral je imeniten. star (3fostojar»* ^tvenL^, vehk gospod, ki je ljubi! živ* fjenje. L'mreti ma je bilo težko: v Boga iii vercvđl, čemu umira — ni rszumel in strašna groza ga je obhajaia. Strašna )t biio Redati 2a, kako se muči.
Urairajočf dostojanstvenik je imcl sa seboj vefiko bogato in zanimivo živ» ljenje, v katcrcfn srce in misli nikoli nišo bi!c prazne. A rdaj je srce utru* J serio, utrujene so misli m poćasi oma* Lu'oće telo, ki je okusilo vse življcnj* ^:.t s.'adkostu In uho je uipjieno. da n« more več slišati, in radost je postala tjtrujena. srce težko. Doklcr je dosto* -nstvenik %<s hodi!, je razmišlja! o smrti celo z nekakim zadovoljstvom: si vs*j odpoćijenu je mislil sam pri se* bi: r.c bodo me več poljubljali, spošto* va'Ii in nadieaovali z referati — je po-nusia zadovoljno. Da, mislil^ je... ko je pa legel na smrtno posteljo, ma je IKjstVu nczno5no težko in nepopisna jjr«;~a «a je obila.                 ...
Rad ti bii šc žive! -- vsaj malo. vsaj <?o rr-bodpicj{a ponedeljka, aii še bolje, co srede ali četrtka. Toda za ireodni t'an. ko je umri pa Ie ni vedei, dasi jih je- bilo samo sedem ▼ tednu: ponedc« ijek, torek, sreda, četrtek, p«tck, ^obc ta in cedclja.
In haš Ušteda osodnega, neznane^a tfne ;e pri^ej k dostojanstveniku HudiČ. ć sto ncvadtn Hudič. kakršnih je mno* *o... V hilo je stopil pod masko du* l'ovir*«, kadi1 a in sveč, toda mrViCu se it crlk^zaJ v v*i »voii aveti ••■ničnoiti.
Dostojanstvenik je takoj umanji, cj Iludič ni prišc? kar rako tebi ni£ meni fjič, in se je razveseli!: če je Hudič res Htidič, potemtakern prave smrti ni. pač pa mGra bif:i nekaka ncsmrtnoč»t. V* skrajnem slučaju, će ni ne&mrtnosti. se c-a poda ij as ti tuđi to življenje s tem, c\e. prodam du.šo pod ugodnimi pogoji. To je bilo oči vidno, od strahu pn po« vsem jasno.
Toda Hudič je bi! na videz utrujen in nezadovoljen. Dolgo ni hotel načeti %pofcovorat namrši! je obrvi in se kislo oziral po sobi. kakor da ni prišel prav. lio je dostojanstvenika vziremirilo in i&to je hitro pov^bil Hudiča. naj sede. 'l'odfiL sedeć je Hudić se vedno kislo gVdaj in molčal.
•VidiS jih. kakšni so» — si je mislil liostojanstvenik in ogledoval skrivaj ruj, več kot inozemski obraz svojtjia eosta. — No. zoprna je pa ta zalega, Kar se da. Mislim* da pa tuđi tam «prc* ko» ne smatra jo za lepeza.
Glasno je pa dejal:
—  A nisetn si mislil, da ste tak.
—  Kaj? — je vpraial Hudič ncza» dovoljno in se mmrdniJ.
—  Nisem mislil, da ste tak.   ,f-
—  Ncumnost.
Vsi so mu govorili tako pri prrem srečanju in naveličal se je poslušati vedno isto pesem. Dostojanstvenik je pa mislil:
«Sa? mn vendar ne morem ponuditi ćaja ali piva — ceio gobec ima tak, da ne more piti.*
—   Tako  ste  srečno  tmiiii,  —  je spregovorfl Hudič maioniarno in dolgo
—  Svu kaj pa mislite! — se je pre* s straši! dostojanstvenik. — Niti na mi« ] sel mi še ni prišlo, da bi umri.
—  Drugemu povejte, — je zadodrs I njal   Hudič   malomarno  in  na dal je val: J 1 ako, zdaj ste umrli... kaj  naj  torej i počneva?   Stvar  je   resna   in   sploh  je j treba to vpra&unje resiti.                         j
— Pa vendar ni res, da sem žc umri? i — se je zgrozil dostojanstvenik ... 3aj  ! se vendar .. „ pogovarjava.
—  Nu, a kadar se peljete na rc\i< zikx mar stopite takoj v va^on? Sedc;i morate se na ko!odvoru.
•— Torej  ie   to koiodvor.     '
—  Sevcxla. Kaj ste pa misnii?
—  Razumem.   razurrem.    Tor«;]  nisem več jaz. Kjc pa je moj «jaz»( to se pravi, moje telo?
Hudič je ncod!očno zrna jal % glavo.
*— Blizu. Zdajk vas umivajo z mlač* no vodo.
Dostojanstvenika je postalo sram. Sponnil se je, da ima na trebuhu c*rdc. mastne gube in postalo ga je še bolj sram. Vedel je, da umivajo mrliče ženske.
—  Bedast običaj — je dejal dosto* janstvenik srdito.
—  Nu. to je pač vaia stvar, mene se ne tiče. Vendar bi vas pa prosil, ćm se v~neva k stvari Časa imava namreč male. Zefo hitro se kvarite.
—  Kako  mislite  to?  —  je  vprašal •'ostdjanstvenik  ves iz sebe od  groze. V... v navadnern ponenu besede?
—  Seved*. V kaksnem pa? — na je podraži! Hudič ironično. — Oprostite.
lite dobro pos!u5ati, kaj vjira povem — ponavlja! ne bm.
V zelo doteočasnik besedah hi tx>-čaši ponavljajoč to, kar je očividno tu-dt niemu ±t nresedair*. je novc-dai fiu- ', dič to-le: Star, imeniten dostoianstv-e-n&. ki je že izdihni! svojo dušo, ima dve možnosti — ali definitivno umreti ali pa sropi:i v malo Čudno in celo sum-]j\\y /jvljenje. Kaikor hoče, tako se od-k>ci. Ce izbere prvo, — smrt, nastane zanj vecno nebuje, molk in praznina... ]
•^Moj Bog, saj to je baš najsiražnej- ! Se in tega sem se vedno tako baU, je f pomislil do&iOjansr.enik.                           !
—   Nemoteni    mir... je nadaljevnl • Nudič in radovedno ojeledoval neznani strop. — Izvinete brez sledo, %^a§e življenje preneha absolumo. r koli več ne \ boste govorili« mislili* želeiL ćutlii bo- j lečino ali rad^«t. nikt>H več ne pr>rečcte | ■jaz» — izeineie, c^asTicte. prenehate, postanete n!č — me razumete?
—  Ne. ne, nočem!   —   je v-zklikni! dostojanstven tk.
—   Zato  pa  boste  imeli  mir, — ie dejal Mu dič res'-o, — Veste, fudi io i 2 na!vai  vredno.  Tak  mtr,  vam  pravim. \ da si boHSeJKi sploh misliti n? moretc i
—  Nočem miru, — je izjavil dosta-jatrstvenik odtočno, a utrufenost se je odasila v mrrv-em srcii z mrtvo prošnjo:  cđajte mi mir, m:r, mir».
Hudič je skomizsmil s kasmatimi ramcfii in nadatieva! utruTeno. kakor prodsrjalec v modnf trgovini proti koncu živrhnejra  po*iOVTiejra  dne:
—  Z dru se strani vam pa Uhko ponudim vrčno življenje...
—  VeCwf                                   i
—  Seveda. V oeklu. Nu, kajmak da rri povsem trdto, ka3(nr bi si žele!i, vea-dar je pa  tuđi   življenje.  Imeli  boste zabavo,    zenimiva srečanja,    razgovore... a kar je sclavno — vedno ohrani-te  svoj  «jaz*. Živeli hos?te  večno.
—   In  trpe!  tuđi,  a? — je vprašaf clovck  pres:raženo.
—  Kaj pa je trpljenje, — se je zareza!  Mudič  prczirriioce. — Hudo  je, dokter se ne privadiš. In rov*edati vam moram  Se  to,  c!a gredo v  petiti vsc pcliožbe na račun navade.
—  Ali imate trjm doli mnogo gostov** Hudič pra jč p^^ieda! izpod č^Ia.
—  Da.    preče]  jih je.    Kct  rečeno. vsi  se  prito-iujejo ^sz  navado.  Zaradi te pTeklicane navade smo imeli nedavno pravo revolucijo: Zahtevali 50. na; si izmisl nio zanie nove mu'.ve. Kje naj jih  v-zamcnK)? KriiaLi so:  sablon,  rutina?
Strašno bedasto! — je deja! dostojanstvenik.
—   Da,    pa Hm dokažite.    K sred!, naž...
Hudič 5C je spoštfjivo vTravtial io namrdnil. Ttsdi dostojansU'cni se je za  vsaft  slučaj  n.imrdnil.
—  Naš Maestro je predloži! sretnikom:     prosim,  gospoda,  kar  sami  se mučite. Prcslm!
—   Scrnonurava,  tako  rekoč, — je pripomn;]  dostojanstvenik ironično.
Hudič je sedel in se zarežal.
—  Zdaj  ra/inšjajo. Nu  torej, kako bo, dra*i moj? Treba se J2 odločitL
Dostojanstvenik se je zanri^lil. 2e ie verjel Httdićn lakat lastnemu bra-
Strati 6.________ "'____________                             •SLOVENS5I    NAROD* dne  17. fanuarj«  192tk     *                                                                                         Stev.      H
rncHfto iznašati  svojo vest,  pređno očfta ž*ni, da živi samo za dražbo.
Mrs. Chestcrson se peca specijHno s problemom »drage«. Njena metoda e zelo encstavrra. Će žena opazi, da se je začel mol zanimati za draso, stori najpametnej-se, da se ra to drugo sploh ne zmeni. Privlačnost druge koi nekaj novela se v mo-ževfti očeh kmalu paleže in mol se vrne ▼ ženino naroCjc berfj zvesi kafcor je bil po-prci. Toda vpraianje je, koliko je taitib žensk. ki bi se odočile za to nevaroo Igro. Samo v rokah zelo inteligentne in preoTi-•sane žene Iahko postane tako orožje učinkovito. Vendar je pa gntovo, da nergavost, jjuV^strmos* in vohun^tvo situacije ne re-ŠL će se hoće žena s svojo naspretnioo Lspeirto boriti za mola. ji preosta a samo e!W orožje. Zainteresirati ga mora zopet zase. To je pa seveda individualria stvar in ^eneraHzacHa  je   ta   izkfjučeria.
Zamm'vte nasvete da>e zakonskim *e-rvsai tuđi Vere Hutch-enson. Ta dama govori o za*o»skih ženah tako - le: Vsaka nevesta si na vse nač'ne prizadeva, da >c ćim lepša. Vabiti moškega in nuditi rru moinost, da ie "a svojo bodočo žer»o že pted poroko ponosen, je povsem naravno in normalno. Toda nerazumljivo je, zakaj Vfcčiru žetrsk tako] po porcki oosledoo zz.-nemaiia svojo zunanjost in telesno lepo-to. zakaj izgube -mnoge zakonske žene ie v medenih tednih zadnje ostanke svoje testa« individualnosti. Saj ni nobtta žena tako naivna, da bi mislila, da si oirrani v »nožu zvestega ljubimca kar tako brez vsa-l:e skrbi za svojo zuaanjost. 2ena si misli: Zćaj, ko ga fmam. lafrko počnem z n;irn '/se, kar hočem. Posedrca je, da se zacne e^kiajno malomarno oblačiti, da postane sergava, sitna in maiobesetina. In se ena posleđica je. Mož si misli: Zakaj neki sera se ožetiil? Mar zato, da bona gleda! ženo vedno v isti oHeki in posluša! samo njene litanije o domaćih katastrofah? Napos!ed ©*taue zvečer v kavanu ali pa se samo lz-
govarja, da je bi] v kavarat v rescici pa bodi po krivih potin.
Cmenjcna dama trdi, da da mož, ki kaj velja, rad denar za ženine obteke. Gre ceio tatvo daieć, da svet u je žeram. naj za-piraio omare in čim veckrat preseoetijo meže z no vi mi o-bekami Pa tuđi s tem Ve. re Mutchinston še ni zadovoljna. Žena mora prese neča ti moža ne le s svoji Ti ob'efcami, tenrvec tinti s svojim pogovori. Mož nikoii »e sme smatrati žene za nekaj znanesa, fiksnega. Vsaka žena se mora zavedati. da spolna privlačnost ni večna. Ce ni ma v zalog: drugih mikanosti, s kateri-mi bi držala mtrža, je zakoa zavoZcn. Kjer ni intelektu-aJne harmonije, tam ni prave podlace za srećen zak-on in oba zakonca se bližata skupaj katastroii.
Zanifniv ie tud: prispevek. ki gi k napisala k temu problemu nedavno mlata angieška pisateijlca b-heilv Kaye - 5mifh. »Zai se nepoen-Cno, pravi ona »toda sfcorai bi rekla, da ie g:avna pod!aga srečnega zakona zdrava Človeška f>a*xel. Zakon je bil definiran kot zveza rned možem in ženo. Ciij te zveze ie sreča in hi tiči zJo. Cim smatrate za predmet svojega neJianja srećo, je nikoii ne dosežete. Vzemhno n. pr. trgovino, Clov«k ne zaćne trgovine z na-rnenon, da o-sreči sct»e a^i koga drusega. To k; bavadna živijenska potreba. Vsak čovek se mora na kak naćin preživijati in trgovec si izbere svoj poklič pač za to, da priđe do zaslužka. N;egov slavni cilj )e. da trgovina uspcv3. V ta namen deia nacrte, dobro kloča trgovima pa prinese srečo sama po sebi. Isto je z zakonskim žhrjenjem. F^-zadevati si ie treba, da no zakonsko živ-^ enje n^irno, da se bosta zakonca razorne I a ;n ds ne bo nepetrebnih prepfrov. NHcar si i>2 ne deiajte iiuzii. da je zakorr Že sam po sebi sreCa. Kt3or iSče v zakonu srečo, doživi  navadTK)  brodolom.
Tako sodijo o problemih modenifh za-konov Anglcžinie in prfznad rnoramo, d.a je nj!ho\-a sodba v marsfčem pravilna,
To in ono
O. 5. Marđeas
V edinosij z božanstveni
Prevede! dr. ¥. S. Zavestna edjtost z Bosr-cm, je skrivnost \Tsega zdravja« vsega u*peha in vse sreče.
UmrK profesor Shaier rta harward.:ki tmfverzi je pravil, da le nejvečje rcsJtrttje e^dnjega stoietja enota vse energ^e ;n vsega življenja v vcso?!stvi!. In v resnici predstava, da vescij-stvo navdeja ena edi-na sila, eno edino življenje, ena e d > n a pravica, ena edina re.cn££~?cst in da sto>3T>3 v sredini valovanja te sile in da je ta sila irmenena k Bosu — ta mlsei n^s S^kor nobena druga se dandanes krtpi in i>cxfri z opojirlm navd«šerijeai In s ^-''u-sr^nn, ki TTicrre aniSti vsaJco bc^ečnest. Žv-Ifenle dobiva p.po!nD>ma nerv srnisel. ako !smo spoznali to svejo edhiost s to veMko i?srvaTJ*i<,č m vT-drž^rjočo ^o veoslj&iva. Ako šino st>c<znal4, da ie naše pravo b!st\"O def cne, vse navdajaioče siie in <o neobJio-den in neloč'jiv dei :.n da nas ni mo^eče Trtici ti ravno ta&o ne kakor ne zak-^nov matematike, da imamo d&.d na vsen Icstno-^tfh svojega StvarnMca, da tedar moramo Mt? p^>c;!ni m nesatirtiri, p^tem knrmo v tem sneznaniu razTešrtev vseh skrivno«ti žrvijenja in čudovito zzvsst sizurn'^^. c5-cutek KciTvo'jnosti jn pom*n*jen^stif kt si ga ne  morerno  pridct>;ii   n.kakor  drus^če.
Ako se oktenetno te m's!i sveje edi-nost! z re*-M<jr.žir'm živrjefTiern. rko smo v statrj doumeti, da tadi na. iabko reČ:nT^ x-sclc trenu tek o sebi: ijas in cće snto ctto% pD-tem 5ttjo trđiK> uverjeni. da n!?ni3 igraća 7!5©de in da nrsnti zebredli v vsenrirje j»o kakent knitem in nezrirnem nakliu^ja. C:m bry'l predre ta ed!no:st z božajutvorn v nn5o zavest, tem rrp'rneje. /a*up*-|iveie itt ve-Hčrssieie se razvije na£e ž"vrjenje. 2e a^>">-.stri Pave! ie slrtil to ed^nost, ko je re-fcei: »Uverien sem. da niti visoko niti n'z-Jco, niti sedanje n:ii boJoće. n:*i živ!]enje tiit: smrt nas ne more Jočiti od liubczni fro-^e.«
Todi za nas velja: >S'>ozn:i«te resr»ico fn resnica V2S osvob"di.« Resnica, da smo t bežanstvom v zvezr^h, nas oprošča od so-ženjstva, streha !n tein be, c^vobe-d: nas c«ovo\f praznover;a. negotovusti Jn c«r.?ie-
| nob-ti, oproiča na« misli na grozečo nesTe-čo in bed-o. Clovck bodoćnosti ne bo imel strahu, ker nflcoli ne, bo izffub^ ot>čuika cdinosU   z  vse   ob\!adiJijo6o  moči a
Z^i ves svet je b.la nerešljiva us&tika, kako ie bilo tnogoče, da so pravićni, ki so bsli cb?ojcni na bc*žjo sodbo, prestali nej-večse muke in tožave ne-!e ferez strahu, asnpa.k z sotovestjo zmage. F\">jasnitev je v tem. da je bilo vse nj i novo bistvo zasi-draino v večni resnici in pravisno. tL Naj se je godilo karkoH. n*č jih ni mcglo iztigati ie. refe V&cTTiDEOčnega. Duh, ki je sme!. če-prav snmo enkrat, zagleda« svoje edinstvo z boianstvom, ks ]e začutil sic;o harmonij z neskoTTćncstjo, ne pozna s'-^h«, ker je prepričan, da se, če se z^pro pred n.'Irrt ena vrata, odpro zatc druga, ki ja prrvc-dej-t k mrogo večrlm In vtr-:ć3Y-tR^j*lm raz-?*.edoTn.
0 veri v budiča
V rrancofcki vasici Boarbon blizu Mehi-na se je pripetH te ćni slučaj, ki javno priča kako zasJepJjeao je ljudstvo kVmo tema, da živino v pTosvitiienem 2d stoletiu. Kratko poročl]o o ttni dogođku smo že priobvili. \z Eordeaux3 je pTispela skupina fanati-kov, ki >e orKfotneja žirptrika birala zato, ker ie baje za<oarai neko gospo Mestrsinovo, jiredstoinleo sekte vMatere božje v so'.zah«, ki je cerkveno prepovedana. Večira franco-s'Kih Ifetov *e ta slučaj verskega fanatizma oštro obsodiia, vendar so pa mnogi iisti Pisali, da napat?aic: za svoje dejanje nišo odgovorit. Proti temu nazLan.n »e nastopi? odvetnMc Mai*rfce Oar^on. ki >e imel pred leii opraviti s sličnim sluča'cm. Po nje^o-vem mnen.'a so napadale! na bourbcnslvega župnika odgovorni za svoje tfeiartje, ker so bićaii župnika v imenu rraukov, ki jih srna* tr^lo za r>ravi'rhe in kl so v cn.ilizlrani črvtiisi ze-Io razšh-)eiii. Vera v porsebijeno zlo, torej v huđiča. ki isrra v katolički veri važno vloffo strašila, ie bila še pred dve-ma sioletiema hudo vkoremn-ena med liud-sr\rom. Ta vera te bila v katc-Hški cerkvi kodificirano pravo. Bourbonski slučaj kaže, da rragra ali čma veda še daviio ni iz-vjnila rt naše družbe. Demom^ka tradicija traja ćalje hi i ini je žfvc v trdnem prepre-pričarrju, da ie zeir^la znotraj votla tn da sedi tam ćela ar,r^utj hudićev, ki se pojavi k> tu in taoi hxii med UudmJ.
V prvUi stoletjib svojefa obstoia $« ka-toHška cerkev za satanrzem maione splob ni zmerrj.a. V tem pojicdu je bila t-ko laJaKomiselna« da «iaiovmštvo ni spadalo t deJokrog inkvizicije. Inkvizicija ie bila naperiena samo proti krivov^rcem. Sele papež CiregOT •!. je da! zadevno dovoljen.e. KcnCno inicijativo xa pobijanje čarovništva K dal Dap0& Inocenc V1H. L 1464. Carovni-§tvo so začetf tak ral kruto   preganjaij   in
tristo let je bila Evropa v znamtrun poi>i-iacja te epidemije. Sele pTOSvitijeno 1S. sto-letje k pripetnogio, da cerkev carovniAOv ni več preganja.a tako kruto. Devetnajsto stoletie ie storHo Se korak dat e. Za Caro\r-ništvo ie bila doloCcna v srednje.n veku strina kazeti, a v 19. stoletju so se ljud,e Sfreiali tak im pojavom. Toda korenin misti-
cizma v najširsem pomenu besede ta pokret ni zadei. Cerkev ie s strahovi, čarov-nijarrri, irganjairjcrn hu-drča Ud. zelo previJ-na. Trviiti, da demonologtja izgtn;a, more samo tišti, ki ni posvećen o raznih sektah, revijah in dru Sivih, ki s« pe'iaio z zaJelin a-njemf čarovnistvo.n, izranjanjem hud.ča ttd. Med ilani teh sekt pa nišo samo neizobra-ženi in labkoverni liudje, tecr.već tuđi intelektualci.
NcmSki menih Gortes ie izda! 1. IS5U knjrgo o hudK^evi mistfei. Šveda Vintrasa so smatrali cerkveni dostojanstvenika v 19. sto let ju za poosobljenega h udica m tuđi sam se je izdatal za čaTOvnika. Romanopisec H'jymans je opisa! v svoji krriigi ^La Bere« obred klecanja tn zaklinanje huuiCa. Prizna! je sicer, da v sobi, kjer so se vršili taki obredi, ni \-idei nič pesebnega, vendar so pa zagonetne forrmile cako vpftvaie nanj, da je ma4one zibtazm?!. K&be Bellan ie bii n;e-Zov pristai In skupa] sta kitcaia hud ča, ki se seveda nJkoli tu nojavH, kjer ga ni. Crna veda ali mašto je nedvomno zlo, proti ka-terenu bi morali rastopiti zlasti tišti krogi, ki so pc4tlicani širiti med ljudstvom presveto. Toda ta problem ie zelo kompliciran in rta-pačno ti bilo mrsliti, da verujejo % hu-diča samo dKjaki ali ignoranti.
Kožuhovino
za obrobe  damskih  pkMev,  rokavice
iz iinega četkega   usnja  najboljsl
nakup pri
Dra^o Schwab - Ljubljana
Misterij sierti in ckrivrtacl „belocma dame"
EeTlin ie (pred dnevi doživel senzacijo vseh senzaciji. Paul Cnsslrer, n&jbolj znana in pril/ut)l*ena oseba v CerlinL, se >e iismnil dan *pred razporoko s slavno igralo Tilo ĐuTieu.\, s katero ?e 2ivel nad 2j \ćt v sreCnem zakona. P^ui Cassirer je vzdrževal v Berlin« dva raz^osna salona, enesa za upodab!;ajo£e uTr.etntke, dru.?esa z& Htcramć boljemu. Spadil tu ir.cd ^rve ustanovitelle terlln^Ae sec-si;^. S pose-Lno vnemo ;e podp»ral med crno franeosko urnetnost. ^amoTnor je razburii berlinsko :avnosc todi radi tc^a, ker ie bilo zno.no>, da sta se hotela oba zakor.ca fjTOStovcijno lOČhi.. Psebe. ki so oosečaie salon« Cassirerja m igralke Ehiricux, so cobro vedele, da sta se zakonca vzela iz gioĐoke diiševnc 5»;mpat!ie ter vrlcđ isto-misl^Čih nazorov o nn:etnosji. V estalem pa sta živela vsaSc zase in brez navadnih nreŠčanskih predsodicov- Pred leti ne pr. ;e v€s iierlin srovorii o tem, da bo igralka Dmieux zapustila Cassirerja in se omo-žila z nekim osrskim pleireTrita^em. ki je zaslovel kot irrnetmk. Cassirer ni naspro-t-oval temn zakonu, ker »e ceni? osebnost umetnice in njeno absoiutno pravo do svobode. Razume se, da ni mosače soditi osebnostl. kakor !e i^rarka Durieux, po obiCa.nem kopitu. Njen irož Casirrer ie to d»brr>   razume!  in  ji da!  pcpoino  svobodo.
Radi tega šušljajo sedaj v Berlinu, da Ca«irrer ni izvrSf! samomora iz Ijubosam-rosti ali iz kakršnihkoii simpatij do i?ralke Durienx, nejro da treba skrivnost i>"e-goveja san^omora raztolmačitj na drug način. Morali so pač biti dragi razlogi. ki so Cassirerjn potisirili samokres v roke. Na nekem mesta pravi sloviti franeoski pisateij Mamice Maeterlinck: »Molk je bogastvo uboglha. TudI Cassirer je bil bogat v notranjscini ter doživljaj stvari o kacerfh ^ mol^a' in ki tih ni hotel izdati živi duši.
Tlla Dur!eux slovi v berlinski družbi ne samo kot imenitna isralka, oego tndi radi svoje »peklensk« Itpote*, »beaute de o'iabie^. Neki prijatelj jo ]e tnxnoval ^ćrac-btlo damo«. Tuđi Paul Cassirer je bi! čkrvek izrednega temperamenta. Z ne-ugnano strastjo je ljubil umetnost in le-poto ter kazai napram iivlje»ii, kakor njegova družica D-jrieu* popoino apatijo in  mrzlo čud.   Tila Dirrku.\   \p kot  mter-
pretKa Ibscna, Siiawa in VVedeklnđa ic-r drugih modetnih pisateljev poznala vse ekstremnosti moderne žene, vse človeške strasti. Cassirrr pa je vse te stvari kot ljubitelj umetnosti enako globoko doživljal ter s fantazijo in s svojim cinir/nom iK-i-ja! v sebi vsa zdrava čirstva. Kct prava umetnika sta dol!vela vsa mogoia dušev-na stanja in se s te:r v ne4;l rneri navel*-čala življenja, ki lanje ni imelo nadali ih 'jgank, skrivnosti ali privlačnosti. Cassirer ie pcdlejei svoji ravnodušnosti napram vsema. »Crncbela dama^ Tila Dru!eiix bo brićas nadaljevalo v berlinskih umetniških kiegih svojo karijero zape!jevan>a moSkfh stc in se bo zr*ova vrgla v vrtinec življenja. Ali je hotel morda Cass.'rer s samo-morom vzbuditi v prijateljici Dur!eux S'Obtjc nagnenje do sebe, vzbuditi kes in dosiT.rtno Ijubezen <?o moža, ki je žrtvoval Ijubijenema bitja najvi^jo dobrino* svoje živi enje? Tila Durieux ima sedaj dekaz takesa žrtvovanja v rokah- Ali bo iz fre^a sledila nova Ijuberen? O tem -rrolče poro-čila...
Nemška banka in damski klobuki
Ko se ie ravnatelj neniLke državne banke Schachr nedavno vrni! ?z Amerike. Kler se le pogajal s finančnfki o dolarskem posojiii: Nemćiji. je na zborovanju nem-ških industTijalcev izjavil, da bo daiaia državna banka kredite samo tištim indastri-jam. ki izdelirjelo najpGtrebneiše predmete. Zastopniki tovaru za izdelovanie damskih klo^ukov so ga vprašalu da • ii velja ta izjava tuđi za njihovo stroko. Ravnatelj Schaci.t je odsovoril: »Da. Državna banka vam bo da aia kredite. Pa ne sa-rro to. Upam, da priđe čas, ko našim damani ne bo treba kupili vsako ieto dveh klobakov. IndjstrUa darrskih klobukov se mo-ra tako razvili in izpopo'niti, da bo Iahko nosila ženska isti klobuk dve leti.* V-prašanje je seveda, kdaj nastopi va zlata doba za zakonske mole in da - H je sploh mogoče, da bi nosila moderna ženska klobuk dve leti.
S škarjarr.i nad nevorojenčka
Ženevski listi so ie dni polni poročil o stra§r.em zločinu, ki sa .'e zakrivila mlada Cavarka. Dečko, ki se je i^ral ob ženevskom }ezeru, >e prve dni januarja zapazil na obali zavoj papirja, v katerem so se naha-»ale Srezanu noge novo roje nčk a. Dećko ie zvvel odđal policiji, k> ie začela zasledovati skrivnosftni zločin. Kmslu ie ugotovila fz pisma, ki se je nahaialo v zavoju, da je neka Bavarka, komaj 33 ki stara, sredi de-ct-.nbra povila zdravo vlete žensk&ga spala in da ga ie razrezala na komade s škarja-m\. Lani ?w>inladi se Ie bila seznanila z •n'lademčem, ki je prisega! večtio zvestobo in ki jo je po kratkeni vesciiu brezdušno zauustil in prepusti! ne baš sebični usodi. Male. Bavarka se je bala odkTJti svoje stanje sospodarfem, pri katerih je služila, da bi je ne pognali iz službe. S trepetem v srcu ;e čakals. irnotka. ko bo povil.a. Med tem č-af$cm ji je bil dozorel nacrt, da st Jzncbi neđaJ'ž.nesa žrvickr. Sredi decetribra ie -povila dete pri nolni zavesti in se tak oj ?>cdaia na posel. Zadavila ie novorojen.čka i" Ka s Škarjami razrezaia na koščke. Na>-prvo glavo, potem ude, nato truplo. Vse je zavila v dva zavoja ter ;th o božičnih praz-nikHi ob dveh prilrkah vrgla v ženevsko jezero. Veda >e zavo»e sp!avila na obi4, kler JH! Je naSel dečko.
Ženevski listi posvečajo temn slučaju materinske brezsrčnosti cbišrna in do!ga poročila. RazgTebajo vso preteklost ne-src-čne matere in prinašajo učene razrprave izpoil pereš znanstvenikov, pastorjev, zdravnikov in drugih poklicanih oseb. Eni obsojaio nesreč!K> mater, zahtevaoč smrtno kaže« in oprsujejo propalost ženskei^a bitja, ki mori iz tako Tralenkostnega razloga dete. Drugi opravičttjejo nesrečnico hi pravik>f da ie ravnala pod pritiskom bojazni   pred   brezdelnostjo   In   nezaposlenostio,
pred javnim skandalom in zasmehom, ki 23 ie deležna nezakonska mati. ako ai premol-nega   £tann. Ševe v  tem  slučaja  ie   top~t diusače.   Premožri3   a!i   od   neza&onskega očeta  vzdrfevana    mali   poseti  lahi;o    c^io-ben    sanatorij   in   povije   čisto    mirno,   ter sl:oro   v   radestrjem   prTČak<n'aQ- u,   ket   vt. da   živi  človek, kl  bo  skrbe?   sanjo  in  za črvička. Tu pa Imamo uboso revico, ki si n;   znala tfrusate  poT-agati,  kaiKor   ca  je
umorila dete in za]-:rila za sabe sl&d zločina. Kriva je drtižba, ki ne 5£tti mladenic. ki dopusta, da s'-nejo brezeusni zapeliivci nekaznovani zlnrabljaii Uu-beče bitia bres ozira na pcsled.ee, mesro da vrši Ijjbezea ob  polrri odgovornosti !n obvez-nosti oleb
pr^adetih del<n'.
Naj b* v tem otatvl  kakorko'i: s 5karia-
m( r?ad  shoseia  novorojenčka  $e  r«s  pre-
hjdo...
V
MV»/l«l/llin/l     b s j.Zahti:vaj!e i h povsod. } rod»j]ajo se v korist Jugo^Sov. M.t d         izj
Spemenik kuharjj
V Pariza postavilo te čnf spomenik ktrhsrju Vaatferin. To bo prvf nrojster kc-^Tije, ki ga doleti tako visoka čast. Se-veda pa spomenika ne bodo postavili na čast njegovi kuharski umetnosti, teinvec v ^pomin rricgovcma junaštva in njegovi po-žrtvovalnostL Vautier se je odUkovtii povodom nekesa nežars, pri kat^rerr? je re?.H src oseb strašne smrt: v pismenih. To se 3e zgodilo pred 28 !eti, ko so priredili v Jean • Gonjonovi u!icl v Parizj dobrodel-ro razprodajo in sictr v nekem lesenem pos!o-pjc. Poslopje se ie vnelo in pog:ore!o c'o  taL  Sto oseb  je   zgorelo,  med  n]!rrj   tt:-
di sestra cesarice E-izabete. Njen okos'njak j: pozneje spoznal nc'ui zobozdravn!k ?>o zlati  plombi,  kl  «i  ja  ]e bil  sam  naredi?.
Rešilne aftcije se je ude'eži! tuđi dolgo-kini kuhar bližnjega i-oiela Vaotier, k! ja t lastno življens-ko nevarnostio resi! grozne smrti nad sto oseb. Za ia. ianaSk! čiit ■n:ii postavilo zćaj spomenik v obliki bro-nasiega doprsnesra k!pa na ^a^rne^itesn podstavku. Spomenik bo torej posiavren v poča&čenje spomina junaka, ne pa kuharja-Pravi kuhar iaia v Parizu samo spominsko pioščo, ki so jo vzidali v hišo, kier ic stanoval slavni ^astopnik fine franeoske kuhinje  Vatel.
s^^p
Policijski pes ctfkril zločinca
Dne 3. t. m. je brl t blizini grad* Ccrjo Nebojse ćori Varaždinu na čest! napadev. rn t tozu umorjen Ado1!" Lanipl, drž. se. *:veeter na poeeetvu Oakana pl. Potngrafzi v WaaT3Š€rvcu. Ner^sdalec ga je trifcrat nđa-rvl s eeikiro fan eakrat & Isolosn po s"avl. Ko^tjažu je »j&pelo, du j« pobega1!1 tn je odhrtel v Manisevac po vjoffncč. te ieti večer je prišla na Sce meeta oražnižka pratralja iz Ivanca. Nsslednji dan pa se prlčeU opožnijci 3 pr^isfcaro Prsbližno 2«#2 metTKTT <xl kraj'* složi-na se je našel "fervat* koi, pretao »vetže yrfe«sra32« nji^e sri so vodili sletovi dveh beže<"l.b. mc^ffh. Ka*, neje so se eedovi izgubili na Mvadan iu peelru. Orcrirr.d so <yli>\i neto v KalirjoTAC. im ei tam od praestrnka MasđiCa Izprosllt flrtrs-raino pdicijsKo paco đobenrscmko. Cim jf> Mla peiea prived€*na n<a kraj zlo^ma jo ođšla taJkcj za srledjo, ki je vodila preko T'^i've, nadalje r^reko po*x>ka PlitrrLca, ic približno kaJtih 200đ koralkcv od kraja a I a, čma je peica našla koL s katerini je bi! vbft Trampi. Naditljns sl<?đ je vodica do ta-kczrane s-Cigrlantce« v Marusercu. Ta >^ peica SLniJa v stwmrva3*}e Antona Gradić^';, az etaiiOT-anJa pa je zđrve-la rui dvorlšče, vj€=ar je ob&tala pri r-Ioiu; ta j»j bil izrovan feoi. še eakrat ee je na^to psića vrnila v fetancovanje Gradiška, ki je bl-I radeoj prrjet. Sprra je aretfraoi grotje dejaanje tajil, Ic••«-noje pa je prijma!, da je skupBo « Mijona škarikem limoril sekvestra. Kct rzrok zTo. ćLra je navede!, da mu je l^aumpl im.žal dnino in *i« se je z&to mažčeval nad njim. Šikari ka je izj&vi*, da je sodeloval pri umoru, ktrr je moral pl&£ati neke 5karjc», k? j:h je  poi&miL  Oba zločinca sta  b£a  izročeira
tu kfiub njejroverru gnusnemu obrazu. BoKče je vprašal:
-— K^ko bi mi ra svetovali vi?
Huđ;č ie riarnršil obrvi.
—   Ne,     tako  se  pa  nisva  zmetiila. Mene se to prav nič ne  tiče.
—  Nu,    potem    takciri pa nečem v pekel!
—  Nu. pa ni treba. Podpišite se. Mudič je položi pred dostejanstve-
rifka listić r»recej umazanejca p^p'rja. T>odobneKa boli žepnemu robeu, kakor pa tako važni listini.
—  Tu sem, — je pokazal z nohtom. —  Ne.  ne,  ne  tam,   tam  js  za  slučaj. če hoćete v pekel. Smrt je ra tukaj-I^
Dostojansncnik je za4ržal pero, — vzđihirl   tn   ga   odložlt.
—  Vam je Ia!^x>, — ie dejaL — A meni?   Povejte,   prosim,   ^aKsni   pa   so v  p^klu  jflavTii  prtomov?u za  tTiVmče-rje? Os:cnj?
—  Da, tuđi z ognjem mačimo 5 eš-ti:kc, — ie odjfovoril  Hudić malomar« no. —  Imamo  hidi  praznike.
Kaj poveste! — se ie razveseli! do-^tcj^nstventk.
—   Da. Ob nedeljah in praznfluh je pepolen  poć*cck. Ob iobotah, — Hud'č je široko zazdehal — delamo samo od desetih <?o poldne.
- Tako. tako. Na, kaj pa Božič in spleh?...
—  O Božiću in veliki no^i imamo rq : tri ^ni prosto,  in  da n^ poz^b m, tuJi i cokti imamo en mesec poc*tnic»             *
—  Pasja dlaka! — se J3 ve°elil do-sto:ansrrenUc. — To js ce!o  človeko-Ijubno.  Tega  pa   res  niše   pričakoval! Nu  kaj pa... v skrajnem   slučaju  se-veda. če prinese kdo zdravniško spri-čevalo?
Hud'č se je srepo ozrl na dostojanstvenika in d?jaj:
—  Malenkosti.
Dostojanstven ka je posta'o sram. Tuđi Huđič je malce zarde! od srarrrn. Vzd i1 ni! je in poveri! oč'. Sploh j-* bilo videti. da se ta dan ni naspal ati pa <Js mu je vsa ta kemedra strasno pre-sedala. lTm;rr>jc«či dos^janstveniVi, ne-bilje, većno živlienie. Ni desni nogi se je p-r'iel c'fake kosček blata.
«OdjVod hna to? — ic pomisli do-stojarfnenik. — Prelen je, da bi se osnažll.
—  Tako. Torej nebitje, — je dejal clovck   zamišljeno.                             —
—   Ali večno ^iviienie.
—   Ali večro žwMenje.
— Dol"^> je razmišrjai pokofn:k. Ma. ša 7adu?nica je bila že ko^Čma, on pi je še vedno razmi§ijaL fn tistU ki so vide'i na b'azinici niesrov izredr»o stres: in resen obraz, nlkakor nišo slutili, kako   čudne   sranje   se   t>te'.o   r»c1   Mi dno lobrrjo.  !n  Hud'č^  n:«o vi'leH.  Oorelo in tooilo se ie zadnie kadilo, d'šalo je ro UTa5f«h  uvećah  in še po nečem jj
: menda d;sa!o.
—  V-č^o žr vi 'enje — je rormvfl Hu-
^ dhč zamišljeno, ne da bi treail i oč#- *
som. — Pojasni mu bolje, kaj pomeni večno življenje. Slabo razlagaš, pravi. Tepec reuT7:ni rrar bo kdaj razumei...
—   O meni govorite? — je vprašal dostojanstvenik  v   nadi.
—   Kar   tako.   sp!ošno.   Skromno   je moje   opravilo,  če   si  pa  ogledaš  vce to...
Hudič je otožno zmajal z glavo. Tuđi doctojar^tven'k »e v znak sočut* ja ZTnaial z srlavo, rekoč:
—   Očividno  niste  zadovoljni  in  če bi jaz  s  svoje strani...
—  Pros'm, ne vmešavajte se v moje osebno življenje, — je zarenčal Hudič: in  sp'oh.  povejte, presim, kio   iztned naju je HucfiČ — v; ah* jaz? Vas sem
vprasai, vi odgovorite; življenje aK smrt?
fn c'os^ojans^venik se je zopet za-mislii. In še vedno ni vcdel, za ka i bi se odloči. Kd*> ve — morda z***o. ker so se mu možgani če dalje bolj kisali ali pa vsled orirojene slabosti se je začet naribati k večtiemu življenju. «Kaj r^^ te trpTpnje? — si je mi«fi1. Kaj ni bilo vse njegovo življenje trpljenje, a kako lepo je bilo živetl. Muke n'so strašne, pač pa utegne bili strašno to, da v srcu nimajo prostora. Srce j h ne more sprejeti vaše in prosi miru. miru, miru.
...Ta č*»s «0 sn že peH"V na no-kopaliiće. In kot na'ašč so brali ma$o za^u5rri^o b'^u de^TTtcm^nt^. kr- j* i bil načelnik. DcžcvaJo ie in vsi so Ime- •
H rajBr>ete dežnike. raz katere je te!:la voda in namakala tlak. Tlak se je sve-til, po lužah se je molce kopićilo blato — mod dežjem je pihal veter.
«A v srcu tuđi za radost ni prostora,  —   je   pomisli!   dostojanstvenik,  ko se je 2e nagiba! k nebitju: — u trudi se od   radosti   in   prosi  mVi,  mim.  miru. Kaj imam res samo jaz tako tesno src^ ali pa je vsem že v zibeiki ta'co dolo-čeno? Scmo to vcm,  da sem iTmjen, ah, ka!to truden sem.* In spomnil se J2 nedavnera   doeod«ka.  Bilo  je  pred  bo-lezniio. In zbrali so se pri niem gost je ; in bilo je le*x>, veselo in prjetno. Zelo so se smejali, posebno pa on, — enkrat ' se  je  smejal ćelo  do so'z. In  ker  ni imel  cara,  da  bi  pom'sTil:   *kako  sem srečen«. ko jra je že poteTnilo v osam- | ^jenost. Ne v kabinet ali spaln'co. nego I v najbo^j zapu^čen kraj  — in s'cril se j je  tja. kamor hod i  §e cesar psš, skri! se je kaker fantiček, ki se 33 uma1*nil ?ibu ostal je v 5amotnrm kraju nekaj Časa m mđ utrtiienostl že komaj d:ha?. Du^o in telo je Donujal rmrti in po*?o-vaFTial se je z n?o   v   tako   sriokafcern ! molEfU. kaVor molč? sptto v jn'obn.
— Čujte požuriti se bo treba, — je dejal Hudič osorno. — Zda), zdaj bo konec.
Bolje bi b:lo, da ni izjrovoril te be-sed?: konce. Dostojan tvcn'k se h bil že rovsuTi F^ri-a^ni s smrtio, tcc'a p*i tei besedi js ž"višnje v.*falo n ^^kri-čalo, da se boce še nauaiievatj. In vse
je postalo tako nerazumljivo, tako t^ž-ka je bila odločitev, da se je dosto-janstveniik zanescl na usočo,
— Ali smetn pjdp'snti z zitisnje-nimi očrrri? — js \rprasal Hudiča bo-ječe.
Hudić jra je pogledal izpod čela iu , zmajr.r z >flavo. rekoč:
—  Malenkosti.
Toda vsa ta komedija mu je menda že presedala. — pomislil je, vzdih-n:l in znova razprostr! pred dostojanstvenikom zmečkan list č papirja, po-dobnejja bolj žepiicmu robciu kakor pa tako važnemu dok um 2ntu. Dostojan-stven?k je vzel drlalo, otresel čnilo, zatisnil oči, otipai s prslom tišti krej in... Toda zadnji hip, ko j3 že po.es-nil s peresom, se ni mozel premagati in pcKl&dal je z cnlm očesem. Vrgel ^e držalo proč in zakričal:
—   Ah, kaj  sem storil!             ■••t-.r
Kot odmev mu je odgovori! huđic:
—  Ah!
In zaahale so stene n strop, v.ce se je zavrtelo in ahalo. In Nudič se je pri odhodu za-krohotal. Clm bolj se j? od-daljevaU tem strasnejši le bil njegov krohoi.
Ta čas so dostojanstvenika že po-kooavali. Mokre kepe ilovice so padale teiko na kr£to in zdelo se j?, da js krsta povsem prazna in di ri v nji ničesar, tuđi m-Jiča ne, — talio 2amol-klo so padale Kodg na krsto-
Stev.   13                                                                                        .SLOVENSKI   N A ROD» dne  17. jsncarJA W26\                                                    -----:--..-.-         strfiTI 7
Inserirafte ¥ ..SloveDskem lIaroloM
Patrf gfobok« zalosri narnanjanrp *w?» »rafm-Som, prijateljem m znancem pfetužno vest da i* n?4 » retio ljubljeni ei«, aopiog, brat, *4ric, »tik ta'ict. gospođ
France Kaočič
mag. plsarnUkl ramiatel]
v snheto*, dne 16 tupo kratiti, mučni boiezm mimo v G spodu zaspaL
Pogreb pređrasega rajn-ka sebo\tI» v poneđeltek. dne 1*. tmaarja 19.5 ob po* 4. ur pop. fz hi Se ža-lost'# Bohcr čeva «!. *l 4 na pckopaJ š$e k Sv. Križc
£•*. maie 2a<li:Lnic« se bodo brale v farrj cerkri
»*. Pitra.
V Ljvbljanl, dne t6. januarja 1926,
Globoko ialujoči ostali.
\LetizA   postt&mk   mvod
ZAHVALA.
Ptrvodem smrti rašega Ijabijenega stru, brata fn
sirca
UBALDA
nam ;e  došlo  toliko Iskrenih đ kazov Ijobezni In
utfcstvcvaiTa, đi nam je neirjogoče vsakciKj potsbe) se zahvat ti. Radi teg« fc tem potom najisferenefe zahvaljujem vsem znancem, prljaicfjem ta tovar Se ir, d so ga spremili v tako mnogobrojactE  StevJa na
pC;Iet5n;I po«.
Posebno lopto se zahvalni Jen: g. 2np»tVa Lanjjn ra njegovo snčustvorai'je io nadvs^ toUž :ni na^rohoi govor, Ljab'jansKCflia s partnera u klubu iz. nje^vim 542f»vsk:ra t^viriŠem.      •   ';•
t;«felj*fia» v ianaarju I9^l
Marila Trnkd:zy ?I. Za;zkEl
2 foćDin >.
ROTAL MAIL LIME
l*vtao S. rf S Za«r*&, Tr^. i  «rv  17.
Ifedoviti »afitiftki eroniflti Pfam^mrg-Chcrfrogrr.-Stmthaimptam w
Hcw Vork in Kanado
C2>*rbo»rr?-t.'ver:?ooZ-5oarfltatiitpt«Ma v
Južno Ameriko.
Ka5*r« trstjegi rtrr?^   • dret»a fn ttJrtai  pC4te!;amk P«tf za»toi«tva 1
Za B«9ko, flercevovlno, Oalmaoif« •■» Cmegt^o;
SrsoijTBl ofc^v: ^Praaatoa bam%aiM. SFUT,   aVtfciedjiMfft t*ito 8    —    HETX0f.C  No Veraj*.
Zahvala.
Ža m?iogo£fe\ iine izraze isicreneera sočutfa povodom nena-domesti ive izgube na£c nepozabne mame, siare mame ta*čc in ttte, gospe
Gabriiele Zupančič
izrekamo tem poiom vsem jia?o najiskrene;še zahvalo
Zabvaljajcmo   se   posebej   darovalccm   pc!ep;h verrcev m r.*ctfa,   ztstopnikom  orlasti   in  raznih   društev,   C rili   Metodovi d-užbi, Sokola I. za tako mnogoitevilno sprcmsivo  pii pojrrcbu vsera  po!it6ifTn  in  železniskim organi zao iam,  gospodu eercntj Turka  za   nak*onjenost.   gospodom   pevc'm  za prelepc tol žbc polne  žalostinke,  končno vsem  onim,  ki 50 v tako velike« &ie-vilu spremili ljubljeno pokoj meo k rećnemu poč tku. Vsakcmu in vsem naša najiskrenei^a zahvala,
LJtfbli«nat 15 janoarja 192K        -    :«
/                  Globoko ialulon ostail
h. Đ3R1CI ti. fflfflBR
»Um>»rta f Ufrrj«
UvKitM, Riftl Kftilkofi hCo
(baraka 2» Ledino) se prtpofoOata ceni. ©hćlitstv-R. — Ceae zmcrrz,   posUeŽb« točna.
Trtlctna farandja.     mi l
Teod. Kom, liubli'ana
Psltaaaka caate tt. ».
vvsbjl SiMvji* aajMajBifHBKi wt ■htssh
Sastfi snvivviitf IffffifltiaillMtvitttpaM isueJ'jvjnje poaod iz pločevin« za i Mrnei. barvo, lak m med vtake vehkoiti kakof tuđi poaoO (fkjitic)
103 L       ra konscTve.
uaar   Ako potrtbulete sv«š« ali suh« f«no«, topfct
cvetličarna KORSIKA
"MMBEBi    Aleksandrova otat«    ■     ■■■ii. Naročllji •• po&lljaj« na dom                ih; l
■                        0JLLMAT17I0VA 13    ----------------           <
V»led »trokovnega manja nnjfinfjia Izušitfv in bf^rkonkurenčne \ cent,   NajccnejAi in ftstl pietltisk ien»kiti robnih «tcl v n-Mo-lnih ii i
Dunajski arhitekt'
lile samo m\mw zoupnlba
z obscžnim krogom znancev. Sirokovnega znanja in kapitala ni freta. Ponndbe pod >,Qdfia Bftftltlgang 1703" ai BaasiBtttla ft Votfltf A. fl, V«ta Lt
dcvaime   trn,   socttatne   namen*
obcinstva vsmka šeseda oO par.
Najment* 9**wek Om 5 —v
Mali oglasi
Zentttfč,  đcpisovattft tet   a*msi strogo :rgovskega značaja, fsa-
k& beseda Din /*—. Ma/man/ši znesek Din Hr—*
Službe    |
Natakarica
iS5c službo v *•€». em Jio« telu; oajraje v Zagrebu. — Don;si pod »Natakao ' rica/l77» na. opravo «5L Naroda*.
AbaolTeatka
trgovske Sole, dobr« stro* jrepi»!ca. zmožna 5.!oven* Vicrga in ncmškcga \ez'» Ica — i§čc rmčetno služe bo v p'sarni ali trgovini; gre tuđi kot hla«ajnić.ir» ka. — Pismene pooudbe ^od   a Z vesta T5»   i»a   upr.
«Slov. Naroda*.
Trg. pomoćnik
vojđščine prost — ršće službo v tnesani trgo\ ini, najrajc na dežeii. — Po» audbe p<>d «Trgovski po^ moćnik 163* nt upravo o51ot.   Naroda*.
Perfektna
atenografinja
m stroiepiska. popolno« mi zmožm ncms<e in slovenske stenografe — se iŠče ra većjo odvetni* žko pisanio v Ljurlj&ni /a ćimprejsnji ntstop.— J'ooudbe f>od «PcrftktnB stenografi« ja 145* na upravo *:51. Narocax — Začetnice   isključene,
JV/#/fc      ||
-----------------------!j
Učite!i;šćnik     j
daje   instrukcije   v   vseh | prcdtnetih.   —    Pcmudbe j r»od   clnstrukcij* ;13T»»   na .pravo «Slov.   Naroda*.
Pnulam      \
Prodam koefa    '
sedem let st£.regaT kr^nat,! boljAo opremo, brek, ia» i hki voz z diro, san! ic£** ke in Fahkc — po jako! ugodni ce«i. — Naslov! povc upravj «S»r»vreiJ-s!<e-! 2» Naroda*.                 136 j
Raznih **fnrlr
večja) iteviio — prodam-— Ponudbe pod «Zname ke/181* na upravo «5iov. Narod« ».
ReđkapriHka.
Partija novih šivalnih strojev po «c*o nizki cent naprodai. — F. Bat je!, Ljub'jaoft, Karlovska ce* »ta 4.                         29, T
Klavir
dobro obranjen — radi pomanjkanja prostora ta«
takoi    naprodai.   —   Po« nudbe   pod   »Klavir '122* j n*    uprsvo   »Slovenskcg« Naroda*.
Perje
kokoije,     porje,     račje go^je in gosji pvh — pro? da ja ic rarpošilja po naj*! niiji ceai   — E. V a j d £ Čakovec, Medu mune,
Knjum Zlato, srebro,
platin, staro zobovje — kupujemo. — Tovar Da 7Z foćenic dragh kovin, Ljub'j&na, Spodnja Siska. Jemeje%-a   c-^sta, 8.       14S
Nepremčnine \
Enonadstropna biša
s    šestim i    parketJranimi j sobami, lcr»im  vrtom. aa! periferiji    Ljubljane    — 1 ugodno    oaprodaj.    Vsa< bi£a>    a«    t*koj     t«pra,zr.i * kupcu.   —   Pon'idbc   pod «Prosta hiša.'l 55» a*, upr. «Slov.   Naroda».
Prodafesi dve no-voza zidane zgrade j
1. jednosprafna sa petnaest odclcnji \ drupa i trospratna sh dvadeset j sedam ©ćcJcnjo, r: da rte i za svoju upotrebu i pof-j puno moderne. — Ze b!i-' za obavestenja obratiti se, scpsvcniKu: Zička u!ica | br. 8 kod Crvenog! Krsta i Snicdcrcvski  Djcram,       (
Kspim eno* tjmžinsko hisico ;
v mestu «i''  na periferiji. —   Ponudbe   x   navedbo cena na upravo «S!ovcn* skega   Nar.»   pod   «EnT3» < dnuinska  h; sa 162»,          |
KUPI SE m plača takej'
v   Ljubljani,   predmet ju
' &H    na    periferiji     čedna
enonadstrofTOa,   cno»   ali
dvodružinsk*
hiša ali vila
i   vocljano   cTcktriKo   hi , vodovodom  ti:t   obšfrriim   j i vrt-LHTi     i;*     pr>     pogodbi i piostim   stanovanjem.   — Pocudbc   pod   Takov'173 na   upr^\o   «S!c ••.   Nar,».
Lepo pocestvo,    i
orstoječe    iz    lepe    hiie,  , I hlevii,  3  orclov   viac^ra* da, nud 4 or*'tc prvovrst* , nega travnika.   !2 oralov sadono-snikn«  lazov.  brib.* nlh njiv in 20 oralov goz* da.  Po«stvo leži  v sre* d ni    H»loz.   dest   minut od Sv.  And raža ▼ Halo* zah;   yc   na   prav   lepem tazvidnem  kraju,  na   pr= i vovrstni   južni   le.^i.  kjer;; raste  »zborna kapljica —  : po   zeio  ugodni   ceni   na*! > prodaj. — Ponudile prut! «rosfstvo.'134»   :ia   upra«! vo   «SIov.   Naroda^.          I
f                                         1
Trgovski lokal
» v oicstu ali na dsželi, na j prometnem hraju — se j i5če v naj cm 2a takoj. —>
; kal'^178*  na   upravo  «SL Ncroda*.
Iščcm lokal      f
ia mi^arstvo v mesni ali na deželi. — Pormdbe na
I upravo    *$>lov.    Xarođax.
j pod   *Mirarstvo/164».
i    Stanovanja i    Na stanovanje
j se spp-ejme ^oepod. —i i N'cslov perve uprava «SL j [Naroda^.                      179 \
Stanovanp
v Mostah (2 sobi in ku* hinia) — tamenjani ^ cr-akim v mestj. — Po* nu'dbc pod «Moste'1S5» n&   upravo   «Slov.   N*r.».
Vpoliojencc
(učitelj) iičc stanovanje -obe » kvh'njo v mestu » novi ali stari hiši. — Pomdbe pod «T T£ite!j 135» Ra npravo *xSIoven; ^kega  Narodan.
RAD9O
aparate in aestavne dclf   1 FUmC E£8f liubHfina,
Caak^rn« sabrdia Stet. 5
Dofsisovania
Mlad gospod,
ki poseduje večje pre* moženje — želi znanstva z gospodično: ne g.ecii na piemožetijo — od \b cio 22 let starosti: izklju* 5cnc n:so vdove ali k>*Jc# ne zenc. — Dopisi s Pol*; nim  naslovom  pod  «Pre* 1
mozcn/ISOr.     na     upravo! tuSlov.   Nfiroda«.   Tajnost'
ZMjamčcna.
j ■  ,         ————
liazuo
I     Modna šivilja
i Marija Krmeij
Ljubljana. Beeihovno: va ulica 9, //. nadstr.
Opreme za
ne veste
5?cre4 csstcre. Sedilne ii spalne sjarnlture. namiz rta in r>ostchna pregri n;s!» in vsc vrste vezenir veže ročnr nejccneio ^f ZcrsJežek Ljubi fane. — Siritarjcva tilic* 7. Pre v?arn« v« komhinacVk JZ motivom Pred tiskan je Najvećjfi   !shira   oaČrtov
Jlfedroce
vsakovrstne žične vložlce Irtomane, divane, kluhskc giirniturc — dubite in 1» vrbuje po naročifu prk zr.eno hoPdno fn ivajce** ne je — K»i«*olf Sevce. LjuMjana, Gosposvetsk* cesta  6.                    234 L
2elo   dobro   vpeljana   ta> izvrstno t»pe\'ajoč«
gostilna v Mari* bom
I >c radi bolernl Urtnika j r-:koj proda ali odda v ! najem. Samo remi re* I ficktunti - goto^*no naf I »c    ohrnejo    na    Oglasni
/n\nć  Kovtčić. Maribor.
S!om?ko\- trg 16          13J
Sir
F•-? trapistov5»c! ktf Dru 23; Fa Grojcr. Tibuler kilo* gram 2b Din — rarpošilja. po povzctju J-! iraraa — K2H0 Laznfcki, Dežano« vac, Slavo-ja,               117
Opeksms išče
jeklamc podlace (Kanv diclcn} 2—3 m dn>Ij?c. 3 *Jo 4 mm debcie in 15 dc» 20 cm široke — skupoj mi tek. m. Tuđi i?ku** I nega    kunića    (BrvuntA
! oreni.    —    Ponu<fbo    r»ar
; fimil Berber ; sin, i?jclo#
i vsr.                               149
Toački se veseL'jo
v soboto na ne delto di.» 2. ure zjutraj v gostilni, Ahacijeva 5 — povodom podu: z&to se vabijo Tončki in drugi kar naj« vljudneje. Vino izborntAj za jed preskrbljeno; vst; noceni. Igra g.3dba. —• Se priporoča Anton M»-» ver,  goJtilniciir.           157
:? «■ )!■ ■* »i- n- »■ n» >
Lekarna   dr.   G.   Piccoli«
Ljuhijana,   Dunajska   24* st& 6 — priporo^a
želodčno linkturo
kuters. krepča felodec io učinkujc od va jalno. — Naročila s<? toćoo Izvr-* Šujcjo.                       205/L
Draihi
One 4. f«brttarja 1926
•b IO* dopo'dne <e vr51 pii okra>  ■ nem   sodii&i   v  LjtiH Jtrr^t   sehi ' ŠL 16,  dialta hl5c, V đovđanska čest« 16 v L ubljjint, t. j. zetnlji-Šče vi. št. It. 62  ic o. Sv, Petra prcđmestje L det.   Kajmanjii po-nud.k Din61.75O— Hi5t je eno-nadstfopn.1  in  ima tudf stanovanje v poddtrešfu. V hiš. se nahaja gosti »3 pri Mezetu.                  j&>
Obnovite naročninol
I PniiL im, m, crMJcis j
IURIJA, Kralja Petra trg a«   Te Uf on 220.
Naznanilo preselitve.
CtBJeateara ebilastva vljaidao s«ix2iaa{aiB| da tom
preselit fotograficni atelje „Viktor"
iz Beetfeoraeve tilice 6 ? iasfao poslopjc                                           ,
sosednja Rncfiicvo ulico 4 - (-**•« »Nardiae «»«•)
Za nadaljno nuklonjeijcst se vliadno priporoča
Viktor Kune
IS8                                                    '                 laslnsk tvrJke atelje .Viktor*
Nobenega slovensfcega fzobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskoga Zvona, ki vodi ?e 46 ?et slovensko književnost ter vestno zbiru okoli sebe naše najboljše p^satelje,
UUBUANSKI ZVON
priobči zanhniv satiričen roman VI. Levstika, obšimo novelo Fran-četa Bevka, bistorični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev.  Izhajal bo v povsein novi obliki in opremi.
NaroCnina znaša ra ćelo leto v Jugoslaviji               i;. - ;
Din   120—, a  inozemstvo  Dm   15O—v                     !
. "■ - •#
Naročite ga takoj pri
Tlskoun! zadrngl v LlnbUan!«
PaTSCacTOMoaaT  »Uf  XL 9«V
■aar   Val ■aBBBBaBBaBBBaaai ■aaaal*aBBr^BBB^BBBBl      iBBBBaaTiBTWOaBBBW      aaavaioj    aaav^^ar^B
Stran 81                                                     _________________»SLOVENSKI   NAROD« "dne 17. januar ja 1925.                                                                                      Jjfev.  13.
JEinr«, oa'rlce ia spsc p-pir n raamževa^g.   -  $xnl tatovi fk» ia grm to ttfcai papir.   -   Lud. Baraga V333ST ŠžVf orgsva n!:ca 0
fesu Irpvska iitatri;a'.ia U iz'isu Irilta JMotrmk & Xon?. v t;iovl ici      «
prJ3 paraj sinj 20 iflBjii Jil
(Wo*f). — Stroj je v popoinoma dobrem stan u in se labko o?)eda na parni Žagi Bob: irska Bela. Crna po dogo* oru.
Eaffao ««jafcolj6i
< iivalni stroji :
JOSIP KTEUIK-A
te rfeau «K m oMnji mm* VTJU. ftitt PitUl Fm w iii a ni fcshm ? t U« . n.fe tfi SiitsJi PlfTHJ tfw M9F1 I »i* piaUB npji, p* f vnoji
OT     Ljubljana
Dimile ia „MM »"!!!
l#VBSttf fli •*IIin* ln • tontCn , botetfne v ►©• "••»»•••4 ■ steh, zhadanje. oTdelart t »n ka itloćčn* krit, glavobol, proijn, tshias ia nevralgija vsake vrste ozdravi nazanesljiteie
raakl ©Mi*        "^
dovotIen od m**Hsirstva zdravi v Beogradu. Pre-nrno^a  zahvalna   pisma   pt trjoleo nicpovo z<!r? vilno&L   Oriftna na Ikatlia stane D n 25 »n se do-Wva po skoro tseh 'ckarnah ii đro^crl ali V no-tranjosti dižave po povzetjo.
Brida iittfafcpjrtc ttiiCi
■              i»
■ ^aiamaj vww
iokelad« - kakao - boakoao
čuvene svjetske fabrike TOBLEB   (Bern - Švicarska) —
Generalno zastupstvo i stova ?>te ta krsJjevina SH5
„OtOIIOT^
BEOGRAD, Kajegifi|e Liabce ulica 15. — Telefon 3149 Tras tt «T|«a4kl                     mL
Ha fnrfvaSkem odra !c i naš nađvse KUm^c:.! cl:, stari cl2> trzt9 svak in stne, g spod
Franc Cerar
tovarnar v Domžalah
ti je prenlnul danes. večkrat previđen s svetimi z^krrmcnti, c!> četrt na 8. zvečer, pripravljen za objem Vse amogočnega.
Pogreb predragega rajnkega se bo viiil \ ncdeljo 17. t. a, ob 4. popoldne na famo pokopališče v D mžalah.
Obranite blagega pokojnika v dobrem spominu!
V DamiaUkv dne 15. janaarja 1S2S.                  *
£atoa fn Fraajo, sinova;  FraMika E9i>9 ra'ena Ct3?j Ci lesa -     Oberwalder9 rojena Csrmr, Uert; ia csUU scrateimL
ine papirniie Mi Gorili! in McM Oj li Dio i
n svo;o komerci.'elno centralo t Vavčeh pri Lj'Jbl.*a"i
vodio kalholaolskega iei
s primerno teoretično izobrazbo in prakso, verzirue^a v iodastriski
kalkilaciji in statistika veSčega slovenščiae in nemičine. Juf«slovaosko
državljanstvo  pogoj,   samci imajo  prednost    —    Dalje mlajše^m
uradnika materijalnega oddelka
s potrebna komeretjfIno naobrazbo ii praks# ? aak«pi9 prevzem« in     • vprafi blaga, Ter?irane;a v železniških in cariiiskik zadfvah s fMpoln'm zaaa.em   sloveosćine   ia   nemščine.   Jafoslofmasko   drža?l|ajistvo   u 175                  .    .                                   samski stai pogoj*      ;     *,  ?^ | '.              l:.-;
Ka trn Ini stanovanji Z3gok?1;eai. Ponudbe z izkazoa šrtzir.mnstrM, tzr    . prepisi izpriče?al • teoretfčni in pnktitei isposobljeo#j5ti ter i Mvedb* zahtevko? glede prejenkov ia možnosti sližbesegm nst^pa s# nslofiti u
talnKtvo Združenih poplrnlc i t, Ljamjona, Dmulsio cesta IH
vseboje v Va3i roki se nahajajoče
ZiotoroS - tept'Dovo ie!
V Ttakl Hicčl ko^a^ ge vpreta ea zZataUH pa 10 Irmakor.
Posknsite, kup te komad pri-stnega Zlatorog-terpetnovega rr.ila in prep ičajte se o njegovi  ncpicaosijivi  kakovosti!
igele. da eaiđete pri prai feđi Vi zlnlniH!
Najstareisa  siovens'a  fiJeskaraka in !i<arska ddavnica
Ivan Dricel},   Ljnbljana
Oaiski ctsti 19 ta Gwpts»tt3to c 1 <«Mri&a fc««r.e .Evropa")
Se pf.pofoća.   — izvrSitev to^na, cene zmerne.            27-L
»<»•>•!>!<.......».......'^V"
"^jteT1-W8lcuS
^Wa^^      ^ ;*& ■»$• ol^i
~             aane.
Za vsako sprejemno ceno
rrod«j«m   klobuke,   s1j»Tnn!ke  iei vsc lOtrtbSfmc za mod stke.   —
■Inka Ksrvat, rrudst:<a L:ub jmi, Daimatinova ulica 10/11
Damska konfekcija in modni salon
TKfltftf*      *»••'»*  *9 m H\UnU| pO9i Trnte
Blagovi ia svila v zjilogi.
J. StjcpnSIn
Jt   —sJi2-fc—
^■■^Ev     njk9(l6 tMttan, lice
a^^JH^B.               partiton,   Skcte
^^^^^^HRBfMp'^^         SOM tM SV
5^^^^3^    ttekdaO«
Vafrtve'il er«hsl«i fimn p*1r#u:ska pUasiM ^vetti>
^llIDfl1 iPmnlnlir
^v       200-500
^^Jf? Cl^    Neznatna po-UjjJ           raba pctroltj;
^^^^^       '    Sve ! k^kor
se rab za i^zsvetljavo proda*atnlc, orađov. eosti'nic .£o» r^Vev, dva rHtf,  vrtov itd.   ^lOA«4 ie pH kHdtta   za   naimariyie in naivečic prostore — Z^bevajte rros~e te1 Glavno   skiadi^e   za   SHS   im clektrotchn.čna fifma
SVARC i druq^7 IMKI,   PrtratartUM «li«
—  ISfemo zaupne zastopn^e. -
—  Zalittvajte Uikoi pjosfcktc! -
Promstni zavod za premog d. d.
V Ljubljani    :•:    prodaja        u-t
s: premog ss
iz slovenskih premogovnikov
vseTi kskovos'?, v celih vagonih  po  originalnih   cenah prc-
mt^ovn kov za dorračo ap» rabo !;ako? tuđi za iadustri^ka
fodjetja *n razpečavs na dc-belo
inozemski premog fn koks
vsake vrste in vsakega izvora tef priporoča rosebno prvorrstnl
če&kGakovaŠki ii angleški kaks za Uvdrne «n domaćo uporaDo,
kova š ki premoć, Čmi premog i a br kete
1U«ic1aif« PRMETMI ZAVOD «« PREXOG tf. d IldMUV • v i.aitbli«i>|,   MikloSIčeva čest* 19 I
15 lefno lamsfuo
na^popolneji STOEVTER št vs!ni strojf s pogrezi|ivirs transpo:tet;em ^rabeljc); * enostavnim pretn kota je pripravljen za štopame, vtttA\i ali šivanje
LDD. BflRAGA
UUBUANA
Se!e«burgov* uh 6, I.        "-s-i
Taletoa »L 930.

Sneg
S n e g neg
BvpTto §• đanoi saeine 5cvl>
MWIMPASSINGM
(Pazite na varstveno znamko.)
JUf*hijt4 Juna '4vp%mt*L <— 2« <Mnniw tMkarso*; fna icaMidb — Zm laseratoi dcl I»U. Otoa Ihnatet — Vat t Ljubijaoi,