Štev. 118
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v petek 2Q« mala 1921
Posamezna številka 20 stotink Letnik XIVi
jhaja — izv*emSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. •r&nČISka AsRkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
j|tvu. _ Nefrankirana pisma se ne sprelemajo, rokopisi se ne vračajo. —
dajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista idlnosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol »U L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena/nlh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseJa, najmanj pa L 2. — OgUtj* naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^; Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57,
Najmanjši med najprvimi
Včeraj je izšel v tržaškem Italijan* ši, po svoji vrednosti ste P9kazali na
kem tisku članek iz Rima, ki govori o 'elikem pomenu teh volitev za Italijo, timski Člankar poudarja, kako važen je »dstotek volivnih udeležencev za preso* anje politične zrelosti posameznih dr* ;av. Politična izobrazba in kultura ljud? tva se more najbolj zanesljivo preso* Liri po njegovi udeležbi pri volitvah. O irelosti italijanskega naroda, kakor se e izkazala dne 15. maja t. L, piše rimski lopisnik: »Odstotek volilcev sicer ni losegel onega števila, ki bi ga smeli pri* :akovati po silni borbi za udeležbo, ki e je bila razvila v zadnjih dneh. In če li bila udeležba končno taka, kakor je »bičajna v deželah, ki so se dolgo časa rzgajale po sistemu splošne volivne >ravice, je bila vendar zadostna, če pri* nerjamo te volitve z onimi iz leta 919. To dejstvo pomenja brez dvoma tnaten korak naprej na poti do pribori U /e naše politične zavesti.
V največji meri dragoceno pa je, da e bil naval volilcev k volivnim žaram v ickaterih krajih severne Italije narav? lost sijajen. Prvič se je v nekaterih okrožjih, kakor je v Istri, na Goriškem n Trstu samem dogodilo, da> je udeležb ia prebivalstva pri volitvah presegla 70 »d sto in se približala v nekaterih krajih 8(Mim od sto. (V Istri je bila udeležb >a le 47%. Ur.)
To dokazuje politično zrelost teh po= erajin, ki so že vajene strankarskega iekmovanja, to priča o čutu odgovorno? »ti, ki preveva tam vsakega državljana, poslužuj o čeg a se svojih pravic.«
Ni besed, ki bi mogle bolj podžigati famozavest našega majhnega ljudstva! V Rimu so ponosni na napredovanje politične zavesti italijanskega naroda in (e hvalijo sklicujoč se na goriške Slo? fence. Vi, kmetje in delavci z goriških kribov, vi kmetiči iz lepe vipavske doli? ^e in zelenih Brd, vi, možje in fantje s ^ostojne in Notranjske, ste presenetili ?elo Italijo s svoio disciplino! Vaša po? {itična kultura, Vaš zreli nastop je vzbu? lil pozornost tam daleč v Rimu. Ob svo* 'em prvem koraku v politično življenje (talij e ste pokazali, da se ne daste pre? kositi od nobene pokrajine italijanske Iržave. Po svojem številu ste najmanj?
prvi mah, dai spadate med naj prve v dr* žavi. Če se ponašajo Italijani s Slovenci, ker se je približala njihova udeležba 80? tim od sto, moramo izjaviti, da so bili pri nas celi okraljd, ki so se povzpeli do višine 90*95?tih odstotkov. In če je vzbudilo v Italiji pozornost in pohvalo, da so se slovenski kraji udeležili volitev v številu, ki presega 70 od sto, moramo povedati, da so nas napolnili oni s loven* ski kraji, ki so dosegli, dasi ni bilo na* sil j a, le 70 ali manj kakor 70 od sto, z ž a? lostjo in nevoljo. Mi stavimo na naše ljudstvo drugačne zahteve. Slovensko ljudstvo se mora po našem mnenju dru? gače zavedati svojega položaja, ono mora do dna; duše občutiti težo svojih dni. Zato se prav nič ne plašimo, izreči vsem onim, ki so pobegli z volivnega bojišča, ki so spustili v najbolj odločil? nem in usodnem trenotku naše dežele orožje iz rok, našo odločno obsodbo. Nam .ni treba, da. bi se ljudstvu laskali, da bi se mu sladkali, da bi se pred njimi lepe delali; mi mu smemo in moremo po? vedati neolepšano, grenko, trpko resni? co v obraz. Ako to delamo, delamo s prepričanjem, da stoji vse, kar je v na* šem ljudstvu zdravega, treznega, zaved? nega, nsi naši strani. To delamo z zavest? jo, da ljudstvo samo odklanja, obsoja, zavrača in prezira vse one, ki bežijo iz enotnih, discipliniranih vrst ljudstva.
Zato sodi tem bolj iskrena hvala onim, ki so s prepričanjem, zvesto in krepko izpolnili svojo dolžnost in v enem samem dnevu postavili ugled SIo^ vencev na noge. Našemu ljudstvu na Goriškem gre na splošno hvala, ki je ne zasluži zlahka vsaka dežela. Na binkošt? no nedeljo je raztrgalo pred celo Iatlijo z enim udarcem ono krivo in lažnjivo sliko zaostalega, barbarskega Slovenca, ki so jo bili vtisnili naši sovražniki v srce Ita-lije.
Ko hi bile volitve v Istri take, kakor se vršijo v urejeni državi, bi se bilo 15. maja podrlo vse, kar so o nas lagali, ratz? letelo bi se bilo vse, kar so nam žaljivega na.'gricmadili na pleča. Zavednost in zre? lost
elj;
Če tudi ni izid volitev popolnoma go-.ov, vendar lahko ugotovimo da so dr? tfavrsezborske volitve za naš rod častne )n uspešne. Dve sili sta zmagali na Gc* (iškem. Sila nešega izmozgenega ljurl-Itva, ki se beri za svoj po naravnem ,>ravu opravičeni osbtoj in razvoj -—ti rili so zajamčeni štirje mandati — in sila, si hoče s prevratom spremeniti današ= lji društveni gospodarski red. Njej je oo sedenjih poročilih zajamčen tudi en mandat.
GORIŠKI OKRAJ
Gorica. JNS 674, kom. 640, soc. 116, „lok 1383, popolari 238, repub. 574. Ajba. JNS 299, blok 1. Ajdovščina. JNS 132. Anhovo. JNS 329, kom. 4, blok 1, Avče. JNS 127. kom. 1. Kal. JNS 516, kom. 4, blok 1. Kamnje. JNS 132. Kanal. JNS 372, kom. 2, blok 5. Črniče. JNS 278, kom. 28, blok 1. Čepovan. JNS 183, kom. 59, blok 1. Deskle. JNS 176, kom. 27, blok 1. Gabrije. JNS 131, kom. 8, rep. 1. Grgar. JNS 203, kom. 82, blok 1. Tribuša. JNS 169.
Vrtojba. JNS 352, kom. 124, blok 2. Vogersko. JNS 236, kom. 2, blok 1. Miren. JNS 244, kom 76, blok 5. Dornberg. JNS 505, kom. 11, blok 1. Opatjeselo. JNS 159, kom. 121, blok 1. Osek s-Vitovlje. JNS 246, kom. 6. Ozeljan. JNS 243, kom. 2. Podgcra. JNS 210, kom. 273, blok 6. Prvačina. JNS 290, blok 2. Renče. JNS 342, kom. 173, blok 3. Rihemberk. JNS 622, kom. 1, blok 1. Ročinj. JNS 172, blok 1. Šempas. JNS 166. kom. 59, blok 1. Števerjan. JNS 198, kom. 221, blok 6,
republikani 1.
Kojsko. JNS 850, kom. 44, soc. 16, blok 8.
Šempeter. JNS 227, kom. 27, blok 11. Banjšice. JNS 154, kom. 19, blok 1. Sovcdnje. JNS 137, kom. 132, blok 1.
POSTOJNSKI OKRAJ
Podraga. JNS 118, pop. 1.
Zagorje. JNS 214.
Šempeter. JNS 668.
Št. Vid. JNS 346.
Senožeče. JNS 342, kom. 11.
Šturje. JNS 325, kom. 35, soc. 2, blok 2.
Vrhpolje. JNS 208, kom. 1.
Vipava. JNS 224, koan. 67, soc. 7,
Budanje. JNS 161, kom. 47.
Goče. JNS 181, kom. 6.
Lože. JNS 103, kom. 4.
Planina. JNS 157.
TOLMINSKI OKRAJ
Kred. JNS 350, kom. 4, blok 1.
Breginj. JNS 276.
Kobarid. JNS 247, kom. 5, blok 8.
Drežnica. JNS 249.
Grahovo. JNS 347, kom. 25.
Huda južna. JNS 155, rep. 2. l
Libušnje JNS 337, kom. 5, blok 1.
Log. JNS 72, soc. 54.
Livek. JNS 149.
Čez Soča. JNS 64, kom. 74.
Bovec. JNS 134. kom. 157, blok 2.
Žega. JNS 37, kom. 87.
Sv .Lucija. JNS 571, kom. 8, blok 2.
Sedlo. JNS 197.
Srpenica. JNS 111, kom. 1.
Volče. JNS 236, kom. 15.
Seča. JNS 120, kom. 19.
Trenta. JNS 70.
Tolmin. JNS 515, kom. 27, blok 27,
pop. 3, rep. 3.
IDRIJSKI OKRAJ
Idrija. JNS 741, kom. 62, soc. 2, blok 4. Spodnja Idrija. JNS 386, kom. 4, soc. ? blok 2 Dole. JNS 224, blok 1. Gcdcvič. JNS 109. Crnivrh. JNS 346, kom. 24, blok 6. Vojsko. JNS 216, blok 3.
GRADIŠKI OKRAJ Biliana. JNS 202, soc. 61, blok 3. Capriva. Kom. 125, soc. 10, blok 37, pop. 121, rep. 2.
Chioprls. Kom. 25, soc. 56, blok 46, pop. 76, rep. 1.
Cormons. JNS 32, kom. 712, soc. 89, blok 1/3, pop. 89, rep. 35.
Kožbana. JNS 168, kom. 63, soc. 14, blok 15, rep. 7.
Farra. Kom. 212, soc. 18, blok 46, pop. 48, rep. 4.
Gradišča. Kom. 314, soc. 79, blok 52, pop. 112, rep. 70.
" M arieno. Kom. 200, soc. 12, blok 51, pop. 104, Eep. 5.
Medana. JNS 129, soc. 99, blok 2. Medea. Kom. 129, soc. 37, blok 57, pop. 22, rep. 15.
Mossa. Kom. 199, soc. 30, blok 13, pop. 4, rep. 5.
Rcmans. Kom. 238, soc. 25, blok 54, pop. 94, rep. 8.
Sagrado. Kom. 139, soc. 86, blok 30, pop. 58, rop. 11.
S. Lcrenzo ? Mossa. Kom. 120, soc. 16, blok 14, pop. 67, rep. 10.
Versa. Kom. 87, blok 56, pop. 23. re? publikani 10.
TRŽIŠKI OKRAJ
Aiello. Soc. 203, blok 60, pop. 92, re?
publikani 10.
Cervignano. Kom. 1, soc. 314, blok 198, pop. 47. rep. 19. Devin. JNS 232, kom. 50, blok 24. Fiumicello. Kom. 179, soc. 323, blok 72, pop. 179, rep. 83.
Fogliano. Kom. 175, blok 208, pop. 28, lepublikani 1.
Gr&do. Kom. 50, blok 85, pop. 307, re* publikani 306.
Jo&nnis. Kom. 1, soc. 75, blok 47 po* polari 8.
Monfalcone. Kom. 240, aoc. 402, blok 344, pop. 7, rep. 72.
Muscoli. Kom. 5/ soc. 124, blok 67, popolari 110.
Perteole. Kom. 230, pop. 20.
Ronchi. Kom. 386, soc. 178, blok 61, pop. 98, rep. 61.
Ruda. Kom. 25, soc. 245, blok 70, pop. 30. rep. 21.
S. Pietro d' Isonza. Kom. 187, blok 13, pop. 93, rep. 7.
S. Vito al Torre. Kom. 3, soc. 178, blok 157, pop. 39.
Scodovacca. Kom. 58, soc. 61, blok 44, pop. 31, rep. 8.
Terzo. Kom. 201, soc. 87, blok 100, pop. 23, rep. 36.
Turriaco. Kom. 210, soc. 54, blok 11, pop. 39, rep. 12.
Visco. Kom. 42, soc. 14, blok 42, pop, 55, rep. 1.
SEŽANSKI OKRAJ
Avber. JNS 130, kom. 2.
Brje. JNS 82, kom. 2.
Brestovica. JNS 151, soc. 5.
Kopriva. JNS 98, kom. 2.
Komen. JNS 285, kom. 163, soc. 1
Lckev. JNS 95, kom. 199.
Dutovlje. JNS 181, kom. 30.
Gsbrovica. JNS 83, kom. 34.
Nabrežina. JNS 150, kom. 140t
Naklo. JNS 234, kom. 8.
Divača. JNS 110, kom. 7, blok 2.
Pliskovica. JNS 182, kom. 33.
Povir. JNS 188, kom. 56.
Rodik. JNS 107.
Repno. JNS 211, kom. 7.
Štanjal. JNS 258.
Štiak. JNS 187, kom. 6.
Kobjaglava. JNS 141.
Skopo. JNS 102, kom. 5.
Zgonik. JNS 197, kom. 76.
Sežana. JNS 182, kom. 121, blok 14.
Temnica JNS 261, kom. 45, blok 2.
Tomaj. JNS 273, kom. 28
Veliki dol. JNS 72, kom 18, blok 9.
Vojščica. JNS 104, kom. 23, blok 2.
Opoldne je bil izid približno sledeči: J u gos lo v e nska nar. stranka 29 665 glasov. Komunisti imajo do zdaj 8091 glasov, Socialisti 3304 glasove Renublikanci 1420 glasov. Popolari 2296 glasov. Blok 4112 glasov. Manjka pa se 42 slovenskih sekcij in to iz najboljših občin.__
Kencnl izidi „uollieu" u Istri
Po dosedanjih vesteh so izpadle »vos lit ve« v i stri takole:
Okraj Volosko. Jugoslovenska naro.d? na stranka 5374, blok 971, socialisti 59.
Okraj Koper. JNS 3398, blok 3699, komunisti 1097, socialisti 2024, republi? kanci 820, ital. ljud. stranka 1280.
Okraj Lošinj. JNS 222, blok 3878, ko?
munisti 3.	___
Okraj Pazin. JNS 1100, blok 31o9, ko? munisti 67, socialisti 42, republikanci 647, 'ital. ljud, str. 39.
Okraj Poreč. JNS 200, blok 7846, ko? munisti 173, socialisti 906, rep. 1152, it,
iju d!, str. 488.
Okraj Pula. JNS 608, blok 9421, komu? nisti 2357 soc. 600, it. ljud. str. 316.
Potemtakem so dobile: Jugoslovenska narodna stsanka 9852, italijanski blok 28.944, komunisti 3697, socialisti 3631,
republikanci 2636, italijanska ljudska stranka 2123.
Vpisanih volilcev je bilo 86.845, glasom valo jih je 41.030. Ni glasovalo 45.815 volilcev. Teh 45.815 volilcev pripada v ogromni veČini jugoslovenski narodni stranki. »Zmaga« italijanskega bloka sloni torej, kakor je razvidno iz naših dnevnih poročil, na podlagi nasilja na 45.815 volile 1 h!!! In še se ne sramujejo kričati, da so zrna? gaii!
Proglašeni so bili za izvoljene 1 kandi? dat JNS (dr. \Vilfan) in 5 kandidatov it. bloka (fašist Bihicaglia Luigi, refor? mist dr. De Berti Antonio, fašist Mrajch Giovanni, demokrat dr. Pesante Gio? vanni in demokrat dr. Pogatschnig An? tonio).	____
Hraiškl narod moj!
Volitve so končane. Zmagal si narod moj! Na Tvojih oknih ne plapolajo zastave. Nisi prižgal luči! Nisi obhajal zmago z bakljado! in vendar si zmagal! v.Blok; glaso nB rSea re„,S kmS 2qč?
Zmagala je Tvoja mučeniška duša! Da zmagala je nad nasiljem.
Neverjetno zmajaš z glavo, ter ne moreš umeti, slovanski trpin, v Tvojo zmago.
Le pojdi z menoj in pokažem Ti zna? ke Tvoje zmage. Ti se niti zavedaš, da Tvoja zmaiga je veličastna, srce pretre? sujoča. Zmaga, katera zvabi j a kolze v oči, najtršemu zakrknjenemu našemu človeku.
Le pojdi z menoj, jasno Ti pokažem znake Tvoje zmage!
Poj diva v one temne in zaduhle pro* store, kjer človek neha biti človek. Poj* di v prostore, kjer z zamreženim oknom in zakljenjenimi vrati jetnik premišlju? je svoje zločine.
Vstopipa!
Tam leže ali sede na slami ali brez nje naši zločinci!	' ; .
Nič srepih pogledov. Nič trdih zločin* skih potez, pač pa Ti zrejo nasproti — izmučeni, trpki, a samozavestni ponos* ni obrazi.
Jasno sijejo bistre oči. Te o£i nama povedo vse! Mirno Te zrejo. Vpraša* joče Te gledajo!	-
Vprašajva jih: Kaj ste zakrivilit Vršili smo svojo narodno in državljansko dolžnost! nama odgovore.
Ste li kršili zakon? jih vprašava. Smo ga, ako je kršenje zakona voliti po svoji vesti in po svojem prepričanju!
Uprli ste se nasilju! vprašam dalje. Britki nasmehi.
Mučeniki! sem vzkliknila, tem jim ga* njena podala desnico.
Zmagali ste! Zmagala je Vaša trpeča slovenska duša! Otresla se je duševne sužnosti. Uprla se je nasilju. Prosta je! Sužnja noče biti nikoli in nikdar! Sveti se naša zarja! Zarja svobode.
Mučeniški narod moj, zmagal sil Za? vedaš se, da si človek. Stri si mučeniške okove duševne sužnosti. Biti hočeš enak med enakimi In ne suženj nikomur!
To je Tvoja najlepša! in najsijajnejša zmaga. Potolažena sem zapustili pro? store, kjer morejo ukleniti telo — ali nikdar ne naroda!	Tržačanka.
m ti
ssžgali rsa ©EsrSailskesn Krasu dve ~	" "	ve se kam

Požig (§ 166; kazen: dosmrtna težka ječa,"§ 167 b, c). Javno nasilstvo (zlobno poškodovanje tuje lastnine, § 85 a; ka* zen: 6 mesecev do 1 leta težke j
zen- 6 mesecev do 1 leta tezKe jece, puranu I 86 nr™ odst.). Hudodelstvo težke te? dohode v mestece Oprtalj kakor tudi
3 OO, prvi	,	„ , _ _ -	,, • Q _r rr.^cfAPIl MIT1M. Vsak VOU*
ter grobo žalili z besedami. Izmučenega so odvedli ne ve se kam.
Naj dan volitev, 15. t. m., so zasedli s puškami oboroženi fašisti vse ceste in
-	^_____a__1*	+-hHI
lesne poškodbe (§ 152; kazen: 1 do 5 let težke in poostrene jece, § 154 d). Javno nasilstvo. Neopravičena omejitev oseb= ne svobode človeka, § 93; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 94, drugi stavek. — Iz= silievanje, § 98 a; kazen: 1 do 5 let težke ječe, § 100, drugi odst. — Slučaj b) jav? nega nasilstva, kazen: 6 mesecev do 1 leta težke ječe §§ 79, 78). Težka telesna poškodba (§ 152; kazen: 1 do 5 let težke in poostrene ječe, § 155 b, d, e). Zloraba uradne oblasti (§ 101; kazen: 5 do 10 let težke ječe, § 103, drugi odstavek).
Kršitev volivnega zakona.
O p r t a 1 j. (Dodatek k poročilu od 18. t. m.; glej štev 116 »Edinosti). V so* boto, 14. t m., so prišli v vasi Škofi in Sorgi na oprtaljskem Krasu oboroženi fašisti na osmih kamionih in zažgali obe vasi. Isti dan so fašisti, kakor je bilo že javljeno, v drugič opustošili hišo zaup? nika Jugoslovenske narodne stranke Tončiča* Cekina v Cekinih pri Zrenju in mu povzročili ogromno škodo. V hiši so ostaJi' goli zidovi in gol pod. Tudi so
kar gai je še ostalo po prvem razde j a? nju. Gospodarja ni bilo doma, pač pa je bil doma njegov brat. Tega) so fašisti taio pretepli, da se bo moral zdraviti najmanj dvajset dni. V Zrenju so se isti dan polastili fašisti s silo osebe gospoda župnika Červarja ter ga vklenjenega odvedli v.Oprtalj. Med potjo so ga gro* bo zlostavljali. V Oprtalju jfe čakala na prihod eskorte velika množica ljudi, ki so, čini je spremstvo došlo, planili na gos»podaj župnika in ga z nevarnimi grož? njami prisilili, da nosi italijansko zasta> vo ter vpije »eviva Y Italia!«. Pri tem so mu pljuvali v obrfctz* ga suvali in tepli
vse ulice v mestecu samem. Vsak voli* lec je bil najmanj petkrat do kože pre? iskan po glasovnicah, preden jo prišel do volivnega lokalaL Ako so našli pri kakem volilcui glasovnico Jugoslovenske narodne stranke, so ga pretepli in po* slali nazaj. Enega kmeta so tako nabili, da. bo težko okreval in se bo moral z dr a* viti najmanj trideset dni. Če pa se je ka* kemu volilcu posrečilo glasovnico skriti tako, da je fašisti niso našli, in je prišel v volivni lokal, tedaj jtlu je predsednik velivne komisije nemudoma dal nezas lepljeno kuverto, v kateri je že bila gla? scvnica italijanskega bloka. Pri komi? siji ni bilo zastopnika Jugoslovenske na? rodne stranke, ke so mu fašisti nevarno grozili s pobojem in požigom za slučaj, da se prikaže na volišču, in mu razdeja? li vse pohištvo in pridelke. Varnostnih organov na dan volitev ni bilo niti pri volišču v Oprtalju niti v bližnji okolici.
Javno nasilstvo (slučaj b), § 78; kazen: od 1 do 5 let težke ječe, § 79)
Motovun. Na dan volitev, 15.
guu	~ »— r^— ^ ^—^	kj V u 11. J ^ a. unu	^ . ,
fašisti gospodu Tončiču razlili vso vino,^ m.f so oboroženi fašisti obkolili mesto
ter enostavno zabranili z nevarnimi grožnjami vstop v mesto vsakemu vo? lilcu, od katerega so pričakovali, da ne bo glasoval za italijanski blok.
Čehoslovaška
Čehoslovaška zbornica sklicana PRAGA, 19. Čehoslovaška zbornica bo imela danes prvo sejo svojega pomla? danskega) zasedanja. Na dnevnem redu je med drugim poročilo komisije za nanje zadeve in načrt zakotna zaj odo? britev trgovske in carinske pogodbe z Jugoslaviio.
Odnošaji med Čehoslovaško in Poljsko
PRAGA, 19. Čehoslovaški zastopnice v Varšavi dr. Maxa je predložil pred* sedniku poljske republike poverilnaj pis* ma. V svojem govoru je omenil nespo« razum, ki je bil med Čehoslovaško in Poljsko glede nekaterih vprašanj, ter jo navedel tede besede, ki jih je Masarvk izrekel med vojno: »Brez svobodne 1 oljske ne bo svobodne Čehoslovaške, brez svobodne Čehoslovaške ne bo svo* bodne Poljske«. Ob zaključku svojega govora je poslanik izrazil željo Masarv* ka in vsega čehoslovaškega naroda, da bi Masarvkove besede ostale resnične.
Predsednik poljske republike je rekel v svojem odgovoru, da upa, da bo so* delovanje obeh držav prineslo srečo obema narodoma. Obljubil je, da bo če» hoslovaškega zastopnika podpiral pri njegovem delovanju.
Mali sporazum
PRAGA, 19. »Prajger Presse« je izve* dela da je Take Jonescu predlagal Jugo* slavij i, na j sklene z Romunsko obramb* no vojaško pogodbo, ki bi bila slična pogodbi med Jugoslavijo in Čehoslo-vaško.
Čehoslovaška in Zveza narodov
PRAGA, 19. Glavno tajništvo Zveze narodov je^ovabilo ministrai Beneša, naj se 1. prihodnjega meseca udeleži seje komisije za izpremembo pravil Zve« ze. Seja se bo vršila vsled predloga za spremembo, ki ga je predložila čehoslovaška vlada.
Gospodarski odnošaji med Čeho* slovaško In Bavarsko
PRAGA. 19. Čehoslovaški zastopnik v Berlinu Tusar je obiskal naj svojem službenem potovanju bavarskega ministrskega predsednika Kahra. V pogovo* ru, ki pa je imel predvsem zasebni značaj, staj govorila o gospodarskih odno* šajih med Bavarsko in Čehoslovaško.
Italija
Velik vojaški škandal. — En general In 13 vi&jih častnikov v zaporu
FIRENCE, 19. Vsled raznih pritožb, ki so prihajale z Dunaja o delovanju ita* lijanske vojaške misije ob času premir« j a, je bilo vojno ministrstvo odredilo preiskavo. Preiskava je bila) poverjena generalu Martiniju. Najtežje obtožbe so bile naperjene proti upravi urada za izvoz in uvoz. Častniki, ki so bili dodeljeni temu uradu, so baje zlora/bljali svojo uradno oblast s tem, da so dovoljevali oziroma trpeli nedovoljene špeku* lacije z uvozom in izvozom, predvsem pa nedovoljeno kupčijo z valutami. Pri tem so razne osebe imele mastno dobičke. Načelnik italijanske vojaške misije je bil general Scgre a načelnik urada za izvozna in uvozna dovoljenja major Maffei.
To dni je general Martini končal po* ver j eno mu preiskavo in izroail svoje poročilo vrhovnemu vojaškemu sodišču. Na podlagi tega poročila je vojni minister odredil, da se imajo general Segrč, major Maffei -in 12 drugih polkovnikov, majorjev in stotnikov takoj aretirati.
Fašisti razdejali tiskarno katoliškega'lista »Avvenire d'Italia«,
Iz Bolonje javljajo, da so fašisti naskočili in razdejali tiskarno klerikalnega lista »Avvenire d'Italia«, ki je nameraval priobčiti neko fašistom sovražno poročilo. Zanimivo je, kakšno stališče bodo zavzeli proti vedno ostrejšemu nastopanju italijanske ljudske stranke proti fašizmu, fašisti, kateri so obenem člani italijanske ljudske stranke. Znano je namreč, da so fašistovske zveze po nekaterh krajih Italije sestavljene od pripadnikov vseh mogočih strank, katere pripadajo k - bloku reda*,
Nemčija
Nemci se skrbno pripravljajo za izvršitev ultimatuma
BERLIN«. 18. Listi javljajo, da delajo vsa; ministrstva) na potrebnih pripravah* za izvršitev določb tltimatuma. Poseb* no pa se pripravljajo načrti zakonov za spremenitev vojaškega zakona in za uvedbo pristojbine od izvoza*. Vlada jo stopila v dotiko z bankami, da se spora* zume o založbi bonov, ki so potrebni, da se z njimi plača ena mil jarda mark v zlatu tekom 25 dni.
Zavezniki prepovedali Nemčiji pošilja* nje prostovoljskih čet v Gornjo Šlezijo
BERLIN, 19. Vojaška nadzorovala komisija je poslala nemški vladi noto, v kateri jo poziva, naj ukrene potrebno, da se prepreči nabiranje prostovoljcev za Gornjo Šlezijo ki se sedaj vrši po raznih krajih na Nemškem. Nota pravi, da je ta nabor v nasprotju z mirovno pogodbo, in poziva nemško vlado, naj razpusti tiste prostovljf ■ike čete, ki se že nahajajo v Gornji Šleziji. Nemška vla« da je odgovorila z noto, v kateri pravi* da so Nemci začeli organizirati pomofl svojim rojakom v Gornji Šleziji, ker sa popolnoma zapuščeni ter se nahajajo v zelo bednem položaju) in v nevarnosti« Kljub temu bo nemška vlada odločno nastopila proti vsaki organizaciji, ki bi nameravala pošiljati pomoč v Gornjo Šlezijo iz drugih delov nemške države. Vlada opozarja, da je nabiranje prostovoljcev protizakonito in kaznivo.
Anglija
L!oyd George vstraja pri svojih izjavah glede Gornje Šlezije.
LONDON, 18. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil Reuterjevi agenciji, da vztraja pri svojih izjavah v dolnji niči glede gornješlezijskega vprašanja in da sprejema odgovornost, za kar je rekel, a ne za kar je pisalo francosko časopisje.
Lloyd George je nato povdaril, da dokazuje skoraj soglasno pritrjevanje ameriškega, italijanskega in angleškega časopisja njegovim izjavam, da hočejo velike države, ki so bile ob strani Francije, tolmačiti pravilno versaillesko pogodbo. tloyd George je rekel, da ni še nikdar ugotovil ' takega soglasja javnega mnenja vseh omenjenih držav o kakem vprašanju. Bilo bi neprijetno, če bi se francoski tisk postavil na drugačno stališče. Zavezniki morajo trpeti različna mnenja, ki lahko nastanejo med njimi. Bilo bi usodno smatrati za nesramnost izr»2 enega zavezniškega mnenja, ki se ne strinja z drugimi.
Lloyd George je poudarjal nadalje, da bi stališče, ki ga je zavzelo angleško, amerikansko in italijansko javno mnenje, ki je za udej-stvitev klavzul versailleske pogodbe, če so naperjene proti Nemčiji ali njej v prid, to stališče bi ne smelo žaliti Francije. Usodo Gornje Šležije mora rešiti vrhovni svet in ne Korfanty. Ne sme se dovoljevati, da bi države, ustanovljene na podlagi mirovne pogodbe, nekažnjene motile evropski mir. Morajo se brzdati, ker drugače bodo venomer težave. Potek bodočih dogodkov se ne da predvidevati. Oblaki na obzorju so bolj gosti; skoraj vse bo odvisno od sloge med zavezniki. Razen cbvez, ki prehajajo iz mirovne pogodbe, morajo dogodki, ki se ne morejo predvidevati, določiti bodočo razporedbo držav. Bodočnost sveta in posebne Evrope bo odvisno od starih in novih prijateljstev. V teh razmerah je versailleska pogodba dokument neizmerne važnosti, posebne za entertne države: ona združuje, dočim toliko drugih stvari lahko loči. Angleški narod se ne odteguje nobenemu delu svoje odgovornosti, ki mu jo nalaga versailleska pogodba. Ce so težkoče, ki delajo Angliji težavno razpolaganje z vojsko, te težave so začasne in upati je — je zaključil Lloyd George — da se bodo kmalu poravnale.
Vrhovni svet sklican za jutri
LONDON, 19. Medzavczniški vrhov* ni svet je sklican v Bculogne sur Mer za v soboto. Razpravljal bo o vprašanju Gornje Šlezije. _
tearlka
Zedinjene države se ne bodo brigale za usado Gornje Šlezije
\YASHINGTON, 18. Poljska je pro. sila Hu^hesa, naj jo podpira v vrhov* nem svetu glede vprašanja Gornje Šle^ zije. Državni tajnik Hu.ahes je v odgovoru ponovil svoje prejšnje izjave, s katerimi je naznanil, da se Zedinjene države ne bodo mešale v čisto evropej* ske zadeve. Naloga zastopnikov Zedi* njenih držav na evropejskih konferenc cah je samo ta, da prisostvujejo posve* tovanjem kot gledalci.
Azija
Turki zadovoljni z zadržanjem zaveznikov
CARIGRAD, 18. Turški listi in turški uradni krogi so sprejeli z velikim zado* ščenjem sklep zaveznikov o nevtralno* sti Carigrada in xMramornega morja.
- Dsmafe vesli
Volitev na Goriškem in »Piccolo«. Piccolo« ne more prebaviti izida volitev na Goriškem: je pač prevelik kos blamaže naenkrat! Spomnil se je sedaj, — sicer prepozno — da bi se dale volitve morda popraviti, in fantazira o nekakih nerednostih, kod da so jih zakrivili župani slovenskih občin. »Piccolo« ve prav dobro, kdo je zakrivil razne nerednosti na Goriškem, ki pa vendar niso mogle pomagati italijanskemu bloku niti do enega mandata. Bili so člani iste družbe, katera je pod pokroviteljstvom oblasti, kakor bi bile morale skrbeti za red in spoštovanje zakonov, požigala in napadala ter ubijala naše volilce z bombami in revolverji po še nikdar tako tužni Istri in še nikda* takemu barbarstvu izpostavljeni tržaški okolici. Mogoče je medtem — pravi iPiccolo* — da se volitve (na Goriškem) razveljavijo.- Dobro, farizejska družba, mi se poštenih volitev ne bojimo, ker nas ]e domačinov yeč kot vas, toda razveljaviti se morajo najprej »volitve« v Istri in Trstu, kjer so prve volitve v rimsko zbornico osramotile zastopnike ita-lijanstva v teh krajih pred vsem kulturnim »vetom Istra, Trst, — »hic salta-^I
Gospodom okoli «Ere Nuove«, ki so nas v svojem včerajšnjem listu počastili s par za silo skrpanih besed, odgovarjamo: Pravite, da govorimo o italijanskih nasiljih, a da hote ne omenjamo Italijanov, ubitih v Marezigah in ranjenih pri Poreču. Motite se! Čitajte bolj pazno, in našli boste, da govorimo o fašistih (to so menda Italijani?), ubitih v Marezigah, kjer so z revolverji in bombami napadli mirne in neoborožene volilce, kateri so se v skrajni sili, šele ko so fašisti začeli v salvah streljati v naše ljudstvo, začeli braniti s — kamenjam in pri tem ubili nekoliko fašistov; našli boste, da govorimo tudi o stotniku, (tudi ta Je menda Italijan?), ki je bil ranjen blizu Vr-fcarja, kjer so bili naši ljudje napadeni, ker so
!>rišli po volilne legitimacije. In če je bil še kak talijan, fašist ali ne fašist, ranjen pri naskokih na naše mirno ljudstvo in pri požiganja ▼asi naših kmetskih volilcev, in smo ga mi iz-
fmstili v tozadevnem poročilu, izvolite nam to aviti: prav radi objavimo njegovo ime. — Naj nam »Edinost« dokaže — pravi »Era Nuova« _ — da bi sc italijansko pretepanje, fašistovsko ali ne fosislovsko, nadaljevalo, če bi se Slovani prenehali gibati proti naši državi.« Najprej ugotavljamo, da ne gre samo za pretepanje, temveč za zločinsko ubijanje in krutno zlostavljanje naših domačih ljudi in za organizirano naskakovanje in požiganje naših vasi S strani oboroženih skupin, katere imajo na svoji strani proti nam, neoboroženim italijanskim državljanom, uradne oblasti. Potem vprašamo »Ero Nuovo«, ali so naši ljudje zakrivili »protidržavno gibanje« s tem, da so hoteli fzvrševati svojo volilno pravico, zajamčeno jim kot italijanskim državljanom po italijanskih zakonih, in izvoliti svoje poslance za rimski parlament v poštenih volitvah in na odlagi zakonitega volilnega programa? —-"ašo ugotovitev, da bi mi tudi v Trst« dobili
£
svoj mandat, če bi se bile volitve vršile redno in če bi bila na naši strani strani boljša organizacija, imenuje »Era Nuova« hujskanje. Mi pa ponavljamo, zavedajoč se, da ne hujskamo, temveč le ugotavljamo dejstva, da bi bilo število naših glasov — če bi bili z boljšo organizacijo rešili tisoče naših glasov, ki so bili oddani komunistom in če bi bili mogli voliti vsi tisti volilci, katerim je to bilo nasilno preprečeno (Sv. Križ, Gropada, Opčine, Rojan, Bar-kovlje itd.) — doseglo tako veliko svoto, da bi nam bil zagotovljen en mandat — tudi v Trstu. — Na trditev, da se niso na istrskih otokih vršila nasilja tekom volitev, ne reagiramo, ker nimamo od tam doslej poročil. Ce se res niso vršila, so italijanske oblasti izvršile samo svojo sveto dolžnost, za katero jim ne gre z naše strani prav nobeno posebno priznanje. Če jo pa niso izvršile, bomo tudi o tem iz-pregovorili. — »Ljudsko štetje v Jugoslaviji« nas sedaj prav nič ne briga, prvič ker nismo glasilo Jugoslovenov iz Jugoslavije, h kateri ne pripadamo, temveč Jugoslovenov iz Italije, katere državljani smo, in drugič ker gre sedaj za nasilja pri volitvah in ne pri ljudskem štetju, katero se tukaj še ni izvršilo. — Slednjič opozarjamo »Ero Nuovo«, ki pravi, da je treba tudi slovenskega sodelovanja za blagor naših pokrajin a da se bodo z vsakim sredstvom izključili hujskači, da se popolnoma strinjamo ž njo, — samo bi se znalo zgoditi, če bo šlo pri ugotavljanju hujskačev do dna, da bo treba izključiti kot hujskače med drugim tudi gotove gospode pri »Eri Nuovi«, ki ne dokazujejo, da so, kakor smo bili mi vedno in smo še »za iskreno in blagodejno sporazum-ljenje med obema tukajšnjima narodima.«
Beseda poStenih Italijanov o volitvah v Sv. Križu (pri B xst«), t Emancipazione, glasilo republikancev, prinaša naslednje poročilo: Med tem, ko so občani tega kraja pričakovali začetka glasovanja, so došli trije »kamioni« fašistov v črnih srajcah, ki so z revolverji v rokah in smrtnimi grožnjami, pretepajoč tiste, ki so bili bolj v ozadju, zahtevali od navzočih, naj jim izroce volivne legitimacije!! Na ta način ve'ika večina prebivalstva Sv. Križa m Preseka ni mogla glasovati. Dokaz za to je neznaten odstotek glasovalcev (le 61 od 689).
Ti čini nasilja so se vršili pred očmi obla-tsev, ki vsled male previdnosti ali vsled sporazuma niso mogla nastopati. Prebivalstvo — slovensko in italijansko — je bilo ogorčeno vsled takega postopanja fašistov in številni komentarji nikakor niso bili laskavi zanje. Ugotavljamo z zadovoljstvom, da je bil naš zastopnnik sprejet z veliko simpatijo od vseh ljudi v vasi.« — Uredništvo dostavlja k temu poročilu: Imejte zaupanje do nas, sporočajte nam svoje grenkobe in potrebe, zahtevajte nasveta ali pomoči. Obljubljamo vam, da vam bomo ustrezali vsikdar. Zaupajte nam in vedite, da tisti od minule nedelje ne predstavljajo Italije. Italija smo mi, mi smo pristen izraz njenega naroda. Na svidenje torej, pričakujte nas, v kratkem bomo med vami in skupno pojdemo v bitko. In zmaga bo naša, kajti poštenje je na naši strani.« Tako označajo blokovo zmago pošteni Italijani. Hvaležni smo jim, četudi niso našega mišljenja. Saj so isti blokovski listi morali priznati tekom volilne borbe, da so republikam — pošteni Italijani. Tolažljiv znak je to, ker kaže, da ravno pošteni Italijani odločno obsojajo vse grdobe, ki jih je moralo naše ljudstvo pretrpeti te dni. Oživlja se nam nada, da se bo polagoma vzbujala v italijanski javnosti vest in žnjo — srarn radi vsega, kar se je dogodilo.
FaŠistovska slika slikana — od njih samih! Kakor omenjeno na drugem mestu, so se Italijani poslužili v svoji volilni propagandi tudi tega sredstva, da so falzificlrali nekolko številk »Pučkcga Prijatelja« in jih potem razposlali z naslovi pravih »Pučkih Prijateljev«, katere so na pošti raztrgali, našim ljudem pc Istri. Mi bi mogli le občudovati njihovo zvitost in se ji smejati, če bi ne bili oni in kdor jim je pri tem pomagal rabili sredstev, ki so v sramoto tukajšnjim italijanskim oblastim.
—	Da bi jim naši ljudje verjeli, so dali o sebi v tem faisificiraaem listu res pravo sliko, ki odgovarja popolnoma resničnosti,
— Pred -seboj imamo eno številko tega fa-šistovskega > Pučkega Prijatelja«, ki so ga kar s tovornimi avtomobili vozili po Istri, in sicer nosi datum 12. maja t. 1. Tiskana je v slabi hrvaščini samo prvo stran pole, ki se glasi v kolikor mogoče pristnem slovenskem prevodu: Napad fašistov z bombami, grozna predajanja v Vodnjanu Poreču, Pazinu in okolici.
Čim bolj se bližamo dnevu volitev, tem bolj raste bes in strahovlada fašistov proti našemu narodu v Istri ji, katerega neresnično obtožujejo, da je v službi komunistov protivnikov države.
Te dni so bili izvršeni brezštevilni hajduški napadi proti našim duhovnikom, učiteljem in tolikim narodnim ljudem posebni v okolici Pazina, .kakor nikdar doslej.
Propagandistične čete se premetavajo od vasi do vasi z avtemobilama, vdirajo nemoteno v mirne kmetske hišice, z ročnimi bombami uničujejo domove ian rušijo tuje imetje ter ogrožajo življensko varnost nedolžnih družin.
To je zadosti, čujte še več; Naše ljudi ne krive ne dolžne, v zamolklem času noči vlečejo iz svojih stanovanj, vklenjene mečejo v ječo, gonijo iz rodnega zavičaja, da njihovi otroci ostanejo brez obrambe na milosti nemilost brezvestnih razbojnikov.
Proti tej nezaslišani in neodgovorni sili, ki nas hoče popolnoma uničiti.
Proti tem nečloveškemu preprečevanju pravice najprimitivnejše svobode, najogorčeneje protestiramo in z vpijočim glasom kličemo:
—	Zadosti je že, luČje dogorel do noktov — Svaka sila ima svoj čas.
Narod!! Za tvoje dobro in rešitev poslušaj, dokler je čas, naš zadnji iskreni nasvet:
Nepremagljive so in strahovite razmere, stisni srce, potrpi. Čas je najbolj trda preizkušnja tvoje narodne moči. Moraš biti pameten, razumen in oprezen Narodni pregovor pravi: »Sila ne prosi Boga«. Ne stradaj nepremišljeno, hrani tvoje uboštvo.
Ne upiraj se sirovi sili, rajši se trezno izogni vsaki izkušnjavi in strasti Vztegni se od volitev. Ne glasuj ne za tvojega ne za nobenega, taki so časi. Ostani miren v tvoji hiši, tako vsaj bos rešil tebe, tvoje domače ognjišče, tvoje mile otročiče od gorja, nevolje in stradanja.
Dobri Bog in njegova sveta previdnost bo pomagala, da bodo tudi tvoji današnji protiv-niki oči odprli in enega dne se prepričali da tako naprej ne gre, da ti nisi njihov nevarni sovražnik, da si ti njihov brat istram, ter da si se skupno ž njimi na tej grudi rodil in od-gojil, katero isto toliko, ljubiš kolikor oni.
Po grdem vremenu zesjaju solnce. Pozneje brez razložne mržnje, zavladali bodo enkrat razum ljubezen in mir. S trdim prepričanjem upaj v boljSe bodočnost. »Zora puca, bit će dana.«	1» N« S.
Jugoslovenska nasilja ▼ Dalmaciji. Italijansko časopisje je v veliki zagati, ker ne more poročati o protitalijanskih nasiljih v Dalmaciji, s katerimi je že tolikokrat vsaj poizkušalo opravičiti protijugoslovenska nasilja v Italiji. Vsled pomanjkanja vesti o kakih nasiljih v Dalmaciji, si je neki tukajšnji list pomagal pred par dnevi drugače. Dal si je poročati iz Malega Lošinja z vsemi podrobnostmi napad korčulanskih Jugoslovenov na dva italijanska , . . psa, ki da sta bila na vse načine trpinčena. Odrezali so jima kremlje, repa, enega so oslepeli itd. Na vsak način je postopanje korčulanskih Jugoslovenov grajevredno, toda vendar ne tako, da bi jih moPal dotični list imenovati »ljudožrce«! Kako naj bi potem morali imenovati mi fašiste, ki ne ubijajo naših psov, temveč naše ljudi, ki so ljudje kakor oni, in zažigajo hiše, v katerih, ne prebivajo psi, temveč ljudje, vsaj toliko vredni kakor fašisti?
3z tržaškega živlienia
»Čudna so pota našega življenja ...« Pred nedolgim časom je zabredel 26 letni Artur P., stanujoč pri neki usmiljeni družini v ulici della Ginnastica št. 745, v velike stiske, iz katerih ni našel reč rešitve.
Dan za dnem je premišljeval, kako bi se izkopal iz brozge; pričakoval je rešitev. Toda čakal je zaman! Nekega dne je pritrdil debelo vrv na strop. Na koncu vrvi je napravil zanko in vtaknil v njo glavo: obesil se je. 2e se je gu-gal zadrgnjen gor in dol in pričakoval rešiteljico — smrt, ko vstopi družinski član v sobo in prereže vrv. Iste metode se je bil poslužil Še dvakrat. Toda vedno so ga rešili.
Včeraj dopoldne pa si je izposodil od nekega čevljarja čevljarski nož, s katerim se je pore-zal žile na roki. Tudi to pot mu ni bilo namenjeno umreti! Družina je zapazila njegov čin ter pozvala zdravnika rešilne postaje. Ta mu je dal prvo pomoč ter ga dal nato odpeljati v mestno bolnišnico.
iz Goriške
Iz T omaja. — Volitve. Dan binkoštne nedelje je bil že zjutraj nad vse krasen. Zgodaj zjutraj je že volilna komisija delala v polnem teku. Bila je gotova, da se bomo poslužili v polni meri volitev.
In res, ob 7, uri prične volitev, volilcev je dovolj, a vedno še novi prihajajo, — vsak z zavestjo, da vrši veliko narodno dolžnost. Vse je mirno, dostojno. Povsod najlepši red.
Sleherni volilec se je držal prostovoljno discipline ter šel na volišče z geslom: »strela udari iz višine na kršilce discipline.« Uspeh ni izostal: od 301 veljavno oddanih glasov je bilo lipovih vejic z >Wilfan« 273 (ostalo 28 komunistov).
Naravnost ginljivo je bilo videti Šestorico najstarejših mož v občini, 83 do 90 letnih starčkov, ko so zahtevali od svojih prijateljev »lipovo« glasovnico.
Njih samozavest in ponos nas je naravnost očaral. Ti starčki, ki so živeli pod absolutizmom Avstrije in bili mladeniči v revoluciji 1848, bili navzoči ob preporodu Slovencev za časa — taborov —, so uvideli, da je edino v samopomoči naša rešitev. Z včerajšnjim nastopom so nam dali navodilo, kakšni naj bomo, če hočemo biti njih vredni otroci: Kakor skala trdno stali Zavajanj - groženj nič se bali, Ker naš značaj se ne omaja, Starčkom našim iz Tomaja Hvaležna bode Majka Slava,
V Vrtojbi je padel pri zidanju neke hiše s precejšnje višine neki delavec Jožef Krapel in se precej poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
»Za katoliške Slovence« so postali blokovci zelo skrbni ravno na zadnji dan volitev. Zato so izdali male bele lističe, v katerem trdijo, da Vatikan ni dovolil Ščeku kandidirati, in da bo zato izobčen. Seveda, katoliški Slovenci naj zato Ščeka ne volijo. Čudno se nam zdi, da •so ti framazonski krogi v takih slučajih tako skrbni za katoličane in da ravno v teh slučajih tako pridno študirajo papeževe zapovedi ali prepovedi, ko sicer to ni njih navada. Naj se le pomirijo.
Fašisti v Tolminu. Na dan volitev so fašisti obiskali Tolmin. Natančnega poročila sicer nimamo, toda toliko nam je znatio, da so za-branjevali našim volilcem vhod na volišče in so radi tega zadeli na hud odpor pri ljudeh, ki so si hoteli s silo priboriti svojo pravico. Pri tem je bilo precej znatno ranjenih osem fašistov, dva od teh sta že umrla. Tudi nekaj naših je bilo lahko ranjenih. Mnogo fašistov so zaprli, baje so se vojaki dobro postavili za vposiavitev reda. — Tako se je zgodilo, da je razjarejno ljudstvo, ki so mu hoteli z nasilnostjo kratiti državljansko pravico, samo govorilo in si priborilo prost vhod v volilni prostor. Ne dotikajte se ljudstva!
Iz Vojšcice. Po dolgem, dolgem čakanju se je vendar enkrat začelo delo z zidanjem hiš, ki so bile vsled vojne razdejane in porušene. Ljudstvo krvavo potrebuje zaslužka. Podpore ni od nikoder, draginja velika in življenje z vsakim dnevom težje.
Dne 11. t. m. je umrl g. Ivan Štolfa, oče tukajšnjega g. vikarja. Obilna udeležba pri njegovem pogrebu je pokazala, da je bil ranjki Ivan Štolfa splošno spoštovan. Naj v miru počiva.
Preč. g. vikarju naše iskreno sožalje.
Dramatični krožek v Ajdovščini priredi v soboto, 21 in v nedeljo, 22. maja 1921 drama-tično-zabavni večer. Na sporedu je enodejanka »Dva svetova«, Ganglova socialna drama iz zbirke »Dolina solz«. Vsebina te drame je vzeta iz sedanje borbe delavstva za svoj obstanek in je zelo zanimiva, ker se v njej križata dva različna nazora. Drugi del sporeda
f
tvori komedija v enem dejanju »Iz devete dežele«. Vsebina nas spominja na dogodke v polpreteklosti v avstrijskem državnem zboru, kjer je vladala obstrukcija. V njej se zrcali tudi duševnost in samodrštvo Habsburžanov. Ker živimo ravno v razburljivi dobi volitev v parlament, bo gotovo tudi sedanje mlajše volilce zanimalo nad vse »parlamentarno« zborovanje parlamenta v deveti deželi. Saj doba modrih carjev in dvornih norcev še ni minula. Ta dva bosta že preskrbela za obilen smeh. Razen teh dveh enodejank sta še dva prizora s kupleti na sporedu. V obče je spored tako raznovrsten, da bo vsak obiskovalec našel svoj užitek. Začetek v soboto ob 8, uri in pol zvečer, v nedeljo ob 5, uri pop, S to predstavo se zaključi vrsta lepo uspelih eltošnjih^prire-ditev Dramatičnega krožka.
^fasSi iz Notranjske
Volitve v Idriji. Krajevni odbor polit, društva Edinost v Idriji s ponosom zre na izid volitev. Trud in napor pomnoženega odbora zadnjih 14 dni se je krasno obnesel. Narodna zavest idrijske okolice, kakor tudi mesta Idrije, je vkljub silnemu pritisku italijanskega fa~ šizma in idrijskega komunizma nepričakovano slavno zmagala.
Dva dni pred volitvami je priromalo na idrijsko pošto več vreč fašistovskih oklicev, seveda slovenskih, z glasovnicami. Vsebina teh oklicev je drzno žaljiva. Bilo je mnogo volilcev, kateri niso imeli namena se volitev udeležti; toda nesramni fašistovski oklic jih je spodbudil, da so volili. Kar smo mi plakati-ali, se je strogo nadziralo, da je bilo zadostno olekovano; fašistovski oklici, Četudi mnogoštevilni, so bili vsi nekolekovani vkljub obilici orožnikov in financerjev.
Vsi volilci idrijskega političnega okraja smo prejeli potom pošte fašistovske oklice in glasovnice.
Tudi naši razdvojeni komunsti in socialisti so begali naše volivce z raznimi stvarmi. Toda bilo je brezuspešno.
Naša narodno zavedna mladina je okrasila j vse ulice mesta na dan volitve ob zgodnji uri j z brezštevilnimi svežimi lipovimi vejami.
Člani pol, dr. Edinost so bili na dan volitev ves čas na razpolago volilcem v raznih zadevah. Ko je v popoldanskih urah eden naših 1 volilcev prigovarjal svojemu prijatelju, naj se volitve udeleži, mu isti odvrne: ne morem! Moj zet (Italijan) mi je vzel izkaznico in glasovnico ter rekel, da bo on tudi zame volil.
Slovenski starši! Ne dajajte svojih hčera našim najhujšim narodnim nestrpnežem! Zgornji zgled nam jasno kaže, kam bi prišli v narodnem oziru, ako bi naše mesto imelo veliko takih »zetov«.
Volivno dolžnost je prišel vršit tudi bivši notar gosp. Fran Tauzes. Toda volitev mu je bila zabranjena. Zjutraj so obkolili orožniki njegovo hišo in ga obvestili, da mora v teku pol ure zapustiti mesto Idrija. Zares, lepa volilna svoboda!
Vkljub raznovrstnim pritiskom smo na izid volitev v našem političnem okraju prav ponosni.
V naslednjem navajamo uradno razglašeni izid volitev:
Razmerje po strankah:
Slovenci Idrija I 321, Idrija II 420, Spodnja Idrija 386, Dole 224, Godovič 109, Črnivrh 346, Vojsko 216, Skupaj 2022,
Komunisti (v ravno istih okrajih) 18, 49, 4, —, —, 24, —, Skupaj 95.
Socialisti: 2, —, 2, —, —, —, —, Skupaj 4.
Agrarci: (neveljavni) 4, —, —, —, —, —, —. Skupno 4.
Fašisti: 4, —, 2, 1, —, 6, 3, Skupaj 16.
Neveljavni: 6 (4), 6, 10, 2, —, 5, —, Skupaj 29 (4).
Idrija. Telovadna odseka »Orel« in »Orlice« kat. del. družbe v Idriji priredita v nedeljo, dne 22. maja ob 8h zvečer v realčni telovadnici jav.en telovaden nastop s sledečim sporedom: 1. Proste vaje članov za leto 1921; 2. simbolične vaje članic; 3. orodna telovadba; 4. skupina. Sodeluje godba na lok. Predpro-daja vstopnic v zadružni gostilni, K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Idrija. Idrijska podružnica »Slov, plan. društva« priredi v nedeljo, dne 22. majnika izlet na Javornik (1242 m) nad Črnim vrhom in vabi tem potom člane kakor tudi prijatelje planinstva, da se tega izleta v velikem številu udeleže. — V slučaju slabega vremena se preloži izlet za nedoločen čas.
Borzna poročila.
Trst, dne 19. maja 1921. *
Tečaji;	"S
Jadranska banka.............. 300j
Cosulich..................382
Dalmatin..................293*
Gerolimich . ..............1460
Libera Trlestina.............. 527
I.loyJ ................... 1550'
Lussino ...».......................8 tO
Mariinolich................. 2031
Ocean f a .................. 363
Prcmuda................... 377;
Tripcovfch................. 350'
Ampelea..................602
Cement Dalmatin . .............332
Cement Spalato...............368
Tuja vaiuia na tržaJkcm trgu:
Trst, dne 19. maja 1921. ,
Neprepetatene krone........ 4.--5.—
avstrijsko-nemške krone....... 3.25— 3.73
češkoslovaške krone........ 26.-- 27.—
dinarji..............60,--61.—<
leji................ 32- 32 f,0
marke.............. 30.50— 31 50
dolarji..............17.40- 17.60
francoski franki..........154.--155.—
švicarski franki.......... 320.--321.—
angleški funti papirnati ....... 71.--71.50
angleški funti, zlati........ 85.-- 88.—
rubli............... 8.--9.—
napoleoni . ..........• . 66 -- 70. —
meti oglasi i
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotiuk beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
GOSPA HRVATICA, v največji stiski, prosi gospe dobrega srca, da bi ji s prispevki omogc'čile povratek v domovino. Naslov pustiti pri upravništvu.	806
SOBA s posteljo se odda poštenemu mladeniču. Via Fulvio Testi št. 5, pritličje. 814
HIŠA, obstoječa iz dveh stanovanj z vrtom, se proda. Scala santa 308.	815
KRASNE klobuke za birmo izdeluje modistka. Cene zmerne, Gretta di sopra 276, vratu,
813
HIŠA z vrtom v lepi legi, pripravna za vsako obrt se proda. Naslov pri upravništvu. 811
MOTOR »Fiat« na bencin in dinamo z vso pripravo za razsvetljavo v kinematografu ali kako drugo industrjsko svrho, se proda, Naslov pri upravništvu.	816
GOSTILNA z vsem inventarjem po zelo ugodni ceni se proda radi selitve. Via del Bosco št. 36.	817
POPOLNA KUHINJA nova, se proda. Via Mirana ar 25, skladišče,	804
URADNICA z poldrugoletnim otrokom iŠČ« sobo in hrano pri dobrosrčni družini če mogoče v bližini tramvaja. Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku pod »Ceska< na upravništvo.	(805)
PRILIKA. Prodam novo spalno sobo z dvema posteljema in psiho. Ul. Petronio 2, III. 807
KRISTALNE kozarce H 1. za pivo. prodam. Settefonlane 23, zaloga vina.	808
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albort Povb, urar, Ma7zini 46 (v bližini drvenega trga).	25
BRINJEVEC jamčevio naraven, v poljubni množini, zc dobi po zmerni ceni pri hr. De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	740
&	KDOR HOČE KAJ KUPITI	fe
£j	KDOR HOČE KAJ PRODATI	S
0	KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.	\3
©	INSERIRAJ V »EDINOSTI«	©
—	Gozdarstvo v Jugoslaviji. Kakor čujemo, se v jugoslovanskem ministrstvu za šume in rude izdeluje naredba, s katero se gozdarstvo na novo uredi.
—	Avstrijsko-jugoslovenska pogajanja glede železniškega prometa. Zadnje dni so se vrši
la
v Celovcu pogajanaja med avstrijskimi in ju-goslovenskimi zastopniki zaradi vzpostavitve železniškega prometa na progah Maribor-Ce-Iovec, Lavantinska dolina-Celovec in Rad-gona-Ljutoraer. Sklenilo se je poenostaviti ca-rinarsko in obmejno službo v svrho olajšanja prometa. Potniki skozi jugoslovensko in avstrijsko ozemlje v okvirju teh postaj bodo o-svobojeni sitnosti potnih listov in vizumov ter dvojne carinarske revizije. Namesto potnega lista bo zadostovala uradna legitimacija ali enostavno prehodno dovoljenje. Na ta način bo ljutomerski okraj zopet zvezan z glavno progo južne žealeznice. Promet na vseh omenjenih progah se vzpostavi že 1. junija.
DAROVI
_ v počastitev spomina angeljčka Bojana
Trampuž, daruje g. Ema Bartel 50 lir za revne šolske otroke.
P O D L I S T F. K
V. F. B.

V malem svetu
(46*
Njegovi dolgovi so iznašali sedaj nad dva-4isoč goldinarjev, deloma pri oderuhih, deloma za stanovanje, pri krojaču, natakarjih, pa pri starem Steinerju. Novega kredita ni bilo več nikjer, a stari dolgovi so že zapadli. Stiska je bila tolika, da je sedaj prvikrat jasno razumel resnost položaja, ki je zašel vanj. V svoji lahkomiselnosti se je do sedaj vedno nadejal pomoči, ki naj bi prišla sama od sebe. Končno je moral ta stric umreti, s svojimi gnjilimi ledicami ne more biti —^akor je izjavil zdravnik — nobeno noč gotov, da bo naslednjega dne 5e živ. In ko stric umre, potem se uredi — si je mislil Klinar — «e oženi in začne novo resno življenje. Ko bom enkrat zares imel denarja, mi ne bo potrebno svetu mafiitl oči z razkošnim življenjem, vedeli bodo, da imam kaj, pa me bodo cenili.
Da bi le ta trdi in neusmiljeni stric ne bil na notu- nad mesec dni se oriSakufe dan na
dan njegova smrt, ali, kakor da ji ni ležeče na tem plenu; vsaj mudi se ji ne, da bi posegla po njem. Klinar se je nadejal, da doseže svoje in da ne bo moral iskati pri njem pomoči. Ali, roki njegovih dolgov so zapadli in upniki mu vsak dan sedijo za vratom. Ne more se jih več ubraniti. Ker jih je varal od dne do dne, so popolnoma izgubili ver ovanj, celo tudi spoštovanje do njega ter so postajali drzni. Posebno pa oderuh iz Vlaške ulice, neki ogaben starec, ki se je poprej bavil z neko nečastno kupčijo, sedaj pa pije krije svojim dolžnikom, ker jemlje po trideset in več od sto! Ta prihaja vsako jutro v vežo hiše, kjer stanuje Klinar, in čaka nanj, dokler.ne pride iz stanovanja.
Cim se Klinar prikaže, že stoji oderuh pred njim.
—	Ah, dobro jutro, dragi moj — se sili Klinar, da bi bil prijazen, ali, srbi ga roka, ker je ne more prilepiti na tisto, od samega prijaznega nasmeha nakazano lice — ni še nič!... Potrpite do jutri, nadejam se za gotovo, da pride denar...
—	Dobro, dobro, vaša milost... torej do jutri, to je 525 goldinarjev — je računal oderuh orištevš* oetak 7»	Hpo falrpnia
Naznanilo .
Jutri 21. maja se vrši v Štanjelu vsakoletni živinski sn kramarski serneElin Naj bi ga obiskali, kakor zadnjega, prodajalci in kupci goveje živine v mnogobrojnem številu.
378 Županstva Štanjel na Krasu,
S t. 3175
los dražbe. ,
Dne 2Sm maja 1921 oddajo"se v zakup potom javne dražbe v Fpidaj označenem redu na podpisanem civilnem komisa-rijatu LSVi tu doli imenovanih občin za osemletno dobo.
Vzkllcna cena je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba prične ob 9. uri. Jam^čina (20% vzklicne cene) je položiti najkasneje do 9. ure.
Dutovlje .......Lir 1751
Pliskovica........ 6000
Štjak .........1500
Tomaj......... 700 t
Veiikidol....... 1000
SEŽANA, 17. maja 1921
Civilni komisarja t.	374
IIB9BB
— TVRDKA —
I DESiASIO & G8HENIS jj
JTrst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
se priporoča ccnj. gg. odjemalcem, trgovcem ■ In gostilničarjem za ugoden nakup
jj ČEŠKE STEKLEMNE j
o	Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste-
■jj	klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, Sipe
i!«	raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko po-» H sodo, vse po konkurenčnih ccnah. 33
MMivnavniiv VBVMMiaiiMBi