spodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 18. januarija 1871. O b s e g : Naprej čbeloreja slovenska ! Da zajec trte ne gloje. dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov. (Dalje.) Dolgoletne opazke o kacah (Dalje). Še nekoliko Jugoslavenski program v zboru „Slovenije", polit, društva v Ljubljani. Mnogovrstne novice. Dopisi Novićar. Gospodarske stvari. Naprej čbeloreja slovenska! Spisal Rihard Dolenec. taki, kteri se sicer s čbelorejo ne ukvarjajo njena povzdiga vendar zanimuje. Sredstva društvu bila bi blizo sledeča: . Društveni iz ? pa jih v namen povzdige čbelorej e f gledni čbelnjak. Kedar se Pozimi leta 1868/69. sem prinesel našim čbelorej- je zadosti udov nabralo, potem bilo bi v prvi vrsti skrbeti za to, da bi se po dani denarni moči, ktera bi iz pristopnine in mesečnine izvirala, izgledn čbelnjak napravil. Pri odločitvi kraj cem v „Novicah" odlomek čbelorejskega razvitka, po- Čenši od prvega začetka do današnjega stanja. Danes me je volja pričeto delo nadaljevati v istem zgodovinskem smislu. > ne 7 Ako se še prav spominjam, sem takratnim vrsti cam vdahnil željo, naj bi se naši čbelorejci novih, po Dzierzonu prestrojeoih panjev poprijeli. Vzrok temu bila je tadanja moja misel, da bi iz tega v kratkem času potreba nastala obširnejšega čbelarskega slovstva ■t v e n i naj bi čbelnjak stal, bi se moralo na vsak način na to paziti, da pride ali v središče dežele, toraj blizo Ljub- me, ali pa v kak čbeloreji posebno ugoden kraj, er se kak obče za umnega in skušenega spoznan čbe- lorejec znajde, ki bi hotel oskrbništvo čbelnjaka in znabiti tudi vodstvo in čbelarskega društva. Dzierzonizirani panj ovi bili bi toraj Čbelnjak naj bi bil na eleg društva pogojno převzetí delà razdeljen: prvi in veči sredstvo del naj bi bil strogo gospodarsk ali špekulat ustanovitvi čbelorejo povzdigajočega čbelarskega društva. Na eni strani je to popolna resnica; dokler nam-reč rabimo pri nas sploh starodavne panj ove, ni misliti na pravo povzdigo našega jako jako prvotnega čbelar-stva. In zakaj ne? pa poskušalen izvrševale mena orodj drugi njem naj poskušalnem naj bi se vse skušnj bila tudi vsa čbelna ple kakor tudi vsakovrstna čbelna stanovanj 1Q zato, ker se prava umna iz m zastopana , Društ ; enkrat 7 perij odič hajajoč časnik bit k Poglavitni neutrudljivega znanstvenega preiskavanja skrivne čbelne namen časnika naj bi bil ta, da, bi se po njem čbelo narave iz velicih poskušinj izvirajoča čbeloreja ravná ^ivvuu^u. v/ if^uAi» V* N/** WW J v^Wi VI o w j^v/ ilj^lll KJ KJVjà.\J reja sploh, posebno pa nam sila potrebni naravcznanski na Dzierzonizirane lit» ja i ç i avuiicni a xi c, tO je, ua uauju »d o j/ i v m m x». o / — ------ ----,j r-----------—~ — lj ivi m sa to vjem opira. Ùokler nimamo tacih panjev, Se val. Po tej poti bi se gotovo najhitreje različne krive na panjove s premak- del azlagal, in tako manj pod čbelorej podu ne more se začeti nova umna čbeloreja, a potem tudi ne društvo čbelarsko. 7 ktere so žalibog zeló zaploden misii mesti njih resnica jala * pulile in na njem bi se sploh vse Na drugi strani pa to ni resnica, kajti kjer koli društvene zadeve, poročila itd. razglaševalo. Tudi bi na Čbelorej ska društva naletimo*) in prašamo: iz ka- lahko zanimive prevode iz druzih čbelorejskih časnikov kega namena da so prav za prav ustanovljena 7 povsod prinašal dobimo isti odgovor, namreč, da se kraju primerai, dobro sestavljeni Dzierzonizirani panjovi po deželi razširijo, kajti oni so temelj umnemu čbelarstvu. dru-drugo Večkrat ž z maj h nim ti shodi društvenik r az s ta vami. (Konec prihodnjič.) ) dru Odkritosrčno moram reči, da to je res tako 7 štvo naj nam bode sredstvo, dobri pa cilj in konec. Le s tem, da se vsi čbelorejci zdru- panjovi m vse žimo ter z združenimi močmí v en namen delamo mogoče našo čbelorejo na višo stopinjo povzdigniti. > Je Gospodarske skusnje. Da zajec trte ne gloje. Zajec delà pozimí tudi nogradom včasih veliko škodo. Posestnik Leopold Gotovo imamo mnogo čbelorejcev, kteri brez na- Diglas v Dittersdorfu priporoča to-le in^ hvali da je tančnejšega razlaganja veliko korist čbelorejskega zdru- gotovo: Vzemi frišnega mjila (frišne žajfe) in drgni ž štva dobro razumejo. A1 gotovo je tudi mnogo druzih, nj o trto gori in doli enekrat. Dosti je, da s tistimi tr ki so nasprotnih misli. Za te veljá sledeče pojasnilo, tami tako storiš, ki na vnanjem robu nograda stojé, Udje društva bili bi čbelorejci, kteri radovoljno pristo- od znotraj zadostuje, da le z vsako drugo trto tako py° Zraven teh bi se lahko v društvo sprej eli tudi ) Naj mi je dovoljeno, tukaj le eno smešnico omeniti. V neki Čbelorejskih društev nahajamo dosti na Nemškem, pa tudi v vasi na Gorenskem me je hotel nek Čbelorejec (inteligenten mož, ne našem cesarstvu, na priliko v Olomucu, dunajském Novemmestu, prost kmet !) prepričati, da se kraljica plemení z neko muho, ki se ogerskem Starem gradu itđ. Pis. žol imenuje, in ne s troti! Pis. storiš. Tako z mjilom namazana trta je vsaj za dva meseca obvarovana zajčjega zoba; ce pa zima ni vlažna, tudi za celo zimo. Zajec se tako namazane trte nikdar ne loti. Diglas zagotovlja, da že mnogo let se zajec ni dotaknil njegovega nograda, kjer so bile trte z mjilom namazane, trte njegovih sosedov pa so zeló trpele. — Ker je to sredstvo tudi dober kup , zato svetujemo vinorejcu: idite in storite tudi tako! Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Nestrupene kače, dobro vedé, da niso zmožné se dovolj braniti drugi živali ali pa člověku, ki jih pre-ganja, nimajo toliko poguma, da bi se preganjavcu v bran stavile; zato bežijo, kolikor le morejo. Nimamo dokaza nobenega, da bi se bila kedaj kaka nestrupena kača člověku zoperstavila, veliko manj pa še, da bi bila koga napadla, kajti kače se ravno tako ali pa še bolj ljudi bojijo kakor ljudjé kač. Nestrupene kače, ktere se braniti ne morejo, ogibljejo se vsacega boja, strupene pa se ne le ne ogibljejo, marveč še svoje so-vražnike napadajo. Ce je člověk dovolj pogumen, to je, da se ne prestraši preveč, in če je uren in ne pre-blizo strašni živali, resi se lahko, da beži. Skočiti mora v stran, vendar pa mora zrnerom gledati, kam skoči kača, da ga ne vjame, kajti če popred skočiš, skoči gad za tabo, in ne ubežiš mu. Ako si se s trikratnim skokom umaknil, nisi v nevarnosti več, ker se gad utrudj in ne skoči več. Ce si je grozo vita žival kako stvar izbrala, zvije zadnji del svojega života v zavitke; iz srede njihove moli sprednji del života z glavo kvišku, ter se tako pripravlja na skok. Strašna velikanka pa, kedar je lačna in vidi člověka ali kako žival se jej bližati, spleza na do3ti močno drevo, se okoli njega ovije z zadnjim delom života, sprednjega ravno od drevesa moli, ter tako ostane tako dolgo, dokler ne pride nesrečna žival blizo do nje. Ko je žival prav blizo, skoči grozovita kača na-njo, ter se okoli nje ovije in jo z vso močjo stisne^tako, da mora kmalu poginiti. Potem jo požre. Cudno, a vendar gotovo, pa dozdaj malo znano je to, da gadje nezmožnih, ki se sami sebe ne zave-dajo, ali tacih, ki niso dovelj močni, kakor so, na pr. dojenčki, starčki, bolniki, pijani in blázni (nôri) ljudje, ne napadajo in ne pičijo, dasiravno bi jim bilo to prav lahko mogoče. Znano je namreč, da po naših krajih nosijo matere svoje otroke v zibelki na polje, v vinograd, na tra vnik, v gozd in na vse druge kraje, kjerkoli imaj o opravke, in da jih daleč po cele ure same pusté, in vendar se nikoli še ni slišalo, da bi jih bil gad pičil. Starčki in bolniki leže po več ur pod milim nebom na golih tleh, od zemlje pričakovaje moči in gorkote. Kako lahko bi tacega člověka gad vgriznil, a vendar ni nikoli kaj tacega slišati. Pijani, ki se vra-čajo iz svojih Vinogradov in hramov, tavajo in padajo po nevarnih krajih, ondi zaspijo. dokler se zopet trezni ne izbudé, in o njih se ni še slišalo, da bi jih bil gad pičil. Neum ni ljudje se po več dni po imenovanih krajih klatijo, večkrat tudi gade sami zalezujejo in lovijo, a vendar tudi ni slišati, da bi bil gad kterikrat tacega člověka vgrizel. Ne manj čudno je dalje tudi to , da kače izmed vseh živali godbo naj bolj ljubijo. To so gotovo že tudi naši predniki vedeli, ker že davno je pri nas po kmetih navada, da si najraji take pastirje izbirajo, ki znajo piskati vsaj na kako piščalko; pogostoma so toraj po kranjskih vaséh pastirji bili dosluženi vojaki. Kedar si najamejo kmetje pastirja, mu zmerom tudi velevajo, naj na paši piska. In to zato, da bi živino s piskanjem obvaroval gadov, ki bi utegnili na spašniku biti. Da godba kače — rekel bi — nekako omami, je resnica, ker nihče ne pomni, da bi bil kedaj v kacem takem kraji, kjer je navada, da mora pastir piskati znati, že kak gad kako živinče na paši vgrizel, kar se vendar drugače pogostoma zgodi. Kače izlezejo sicer iz svojih lukinj in skrivališč, ter se zberó po cele kupe, keďar godbo slišijo, vendar ne zato, da bi koga ogrizle, temuc zato, da bi se razveseljevale, kar tudi mirno storijo. Vse to nam kaže, da kače godbo neizrečeno ljubijo, in kedar jo poslušaj o, ne napade jo ne člověka ne živali. Najboljši dokaz bode temu vendar-le sledeča dogodba: Na Laškem je še dandanes navada, da zdravniki svojim jetiČnim bolnikom zapisujejo gade, ktere ondi v lékárnici dobijo, da si skuhajo tečno juho, ki jim je dobro zdravilo. Zato imajo na Laškem po lekarnah zmiraj žive gade v omarah z dratom prepreženih. Kedar zdravnik bolniku gada zapiše, odseka lekar gadu že precej v lekarni glavo, ter dá čok bolniku. — V neki lekarni bila je toraj tudi z gadi napolnjena omara , in sicer ravno pred sobo lekarskega pomoćnika. Nekega po-mladanskega jutra zapazi pomoćnik v svoji sobi, ker je njena vrata poprejšnji večer odprta pustil, vse gade. Zlezli so bili namreč iz omare skozi odprta vrata v njegovo sobo. To ga tako prestraši, da si ne vé pomoči; vzel je vendar svoje gosli in je začel gosti. Na veliko veselje je videl, da mu gadje nicesa ne storijo, marveč le glave kvišku molé in mirno godbo poslušajo. Ta trenutek prestrašeni pomoćnik porabi in beži vedno še na goslih igraje. In tako se mu je posrećilo , da je nepoškodovan ubežal. (Dal. prih.) Starozgodovinske stvari. Nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) Iz teh vrstic vidimo, da venetski in akvilejski Belen, Belin je imel svoje veže in svoj duhov-niški red*) tudi po Galiji, da je Attius veljal za po-kolenika tega duhovniškega reda; al ker so Galii svoje duhovnike imenovali Druide, je Avsonij rabil galsko poznamenovanje duhovnikov, vendar pravi, da se du-hovníki Bělino - Apollonovi velijo Pátere, tedaj nominat. sing, patera, primeri zastran sufiksa staro- slov. imen: Visera, Sem bera, Man č era, Padera, celó Patera. Belin, Belen toraj nikdar ni bilo keltiško božanstvo, ampak venetsko-noriško slovansko; tudi keltščina nima nobene takošne besede, ktera bi tako naravnost izraževala lastnost božanstva, nego slovenščina. Vse prisiljene razlage Diefenbachove iz novih kel-tiških n are čij, na priliko, be li, tumultus, vastatio, bela, bala, lupus, mustela martes, belec, Bach-stelze, tudi „sacerdos", dalje Mucharjeva: belain, leklo, železo, — so vse nenaravne. *) Avsonij tuđi govori o ,,Beleni aedituus", toraj o službeniku tempeljskem, kteri je nad vežo pazil; Skoda, da ni zapisal, kakosen je imel naslov. Ime mu je bilo Phaebicius, tedaj sopet po Belino-Apollonovem častji. Pis. Da je B e li n B elen se přišel v Galijo po zdaj že celó groziti se. Oni dobro poznajo veliko važ XJ a JC JJCllUj A v> u OV/ IV ^iio^A T V-^ Uli IV JJV/ J O v Rimljanih med rimske naseljenike in porimčene Galle, nost tega programa, in zato njihovo kričanj pričuje ta okoliščina, da ga v zapadni Galiji in kraj Rena njegove ga častja ne najdemo. Keltiška božanstva, ktera se grško-rimskemu Apoilonu primerjajo so gla in Ta program, akoravno še decembra raz- ) bil je je čisto nara ven, primeren razmeram sedanjim vže davno vtisnjen v srce vseh južnih Slave is. le li» DC glĎiiU-llUJOlVCUJU ii^uiiuuu ^íiiujuijttju , ou. *** »«v , v.w^j^M » W J yvu juîjuiii kji<* y v» Grannus, Borvo in Toutiorix. Na Galském je nov; nobena sila ga ne bode uničila. Zdaj so spoznali ----—— „ tudi Srbo-IIrvati, da nam je m- edin spomlnek , ju »j^^u, v ,, * xvuc*u a*íivui u^um , .^.v., j ~ ^v/ ktereffa ie postavil neki Duumvir Caesarinus Faustus, jim bratovsko roko podali že leta 1848 O J . . ^ — ^ • m ^ « ^ « • vi • w . t nr • • • t • • i • • naj den v „Vienae Allobrogum' log potrebna Mi smo in utegnil biti rodom Yen et ali Noričan, med tem, ki je ko je v Akvileji do sedaj najdenih 12 spomenikov ški svečanosti Zrinij pri agreb přijeli so jo, al zopet jo izpu > v Veneciji pa 6, na Koroškem blizo Celovca Znano je, da so Rimljani tudi imenitna božanstva tujih narodov v javno častje sprejemali; tako egiptiško stili. Zdaj pa živo priznavajo važnost ozke Slavenov, ki bivajo v habsburški kuj veckrat monarhiji, ktero omenjeni program in ktere na dolg južnih izre in široko dokazovati mi ni treba Isido in Serapisa, perzijskega Mithrasa, *) asirskega Jova Dolichena, in zato nahajamo, da so tem božanstvom po vseh rimskih provincijah bili spomeniki in Glej mo tedaj le na nasprotnike naše. oštro v oči! Glejmo jim Program ima nasprotnike dvojne vrste. Eni SO V tempeljni postavljeni, tudi v Noriku in ravno niso ta božanstva bila domaća. Panoniji, dasi- n emškutar skem Tako je tudi boru. Prvi y drugi y natolcujejo, se lažejo žalibog, v národnem ta in obrekujejo, kakor noriško-venetski Be lin dobil čast očitne bogoslužbe, vselej in povsod. Drugih ideja se ne dá lahko karak ne samo pri domaćih prebivalcih, nego tudi po druzih terizirati, pa o tem pozneje mmiHHp rimskih provincijah, in ker vsako božanstvo ima " 6 svoje Prvi so nam očitali nedoslednost. Rekli so na duhovnike, zato je tjdi on imel svoje „mystike", ki so rodni poslanci kranjskega deželnega zbora so nedo-seveleli Pátere. Ta beseda se v smislu vjema z latin- sledni, ker adresa njihova je drugačna. ,,Tagblatťť je sko augur iz avi in gario, ker so prerokovali ex sledni, ker adresa njihova je drugačna. ,, oívu aug ui X« c* v x au x^x »v, ťxwuivvvciu „^ posebno mene počastil, nektere odlomke iztrgal iz mo- garitu" bogovom posvećenih tiČev, kakor Avsonij joga govora, ter potem prašal: kako se ti vjemajo s pro-sporočuje. On je bii rojen v Burdigali, današnji Bor- gramom jugoslavenskim V — Popolnoma! Slovenije ; deaux "cauA, in je » yj» ""VAVVJI J^v, «.wu-uow. v JV>--~ * kot gramatik, rhetor in pesnik, in je bil učitelj cesarja Slovenska skupina stopi zdaj živel v ki stoletji po Kristusu. Slovel je smo jo povdarjali v adresi, tudi zdaj nismo opustili. v zvezo s Hrvatsko Gracijana; bil je za njega konzul v Rimi (lěta 375), Srbsko itd. zadnja leta pa je živel v svojem rojstnem městu ves pomanjkljiv .UCH K> U\J JLJ\A CL j 1U V £Á V VsZJKJ O JL JL X VatOJW/^ tem oziru je bil naš program dozdaj ) a se zdaj se je dopolnil. Po tem pro zakopan v študije. Pisal je epigrame, sestavljal grobne gramu imamo veliko deželo, ktera se lahko šteje v eno napise in spomenike in 20 idil. Tako je tudi počastil vrsto s svojega prijatelja rhetora Attia Patera, čegar rodbina česko, poljsko magjarsko in nemško. Kakor v adresi kranjskega deželnega zbora veje je izhajala iz plemena galskega Bajokasov, in čegar duh lojalni, tako se tudi programu jugoslavenskemu dedovi so bili Druidi, to je duhovniki keltskih božan- očitati ne more ilojalnost, kajti habsburška monarhija stev. BlHMfllHHHflHHlHHlHHHl HË^^^H ÉIlHMHril Ker je nosil priimek Patera, je to Avsoniji mu je okrožje. dalo priložnost misliti, da je Attius iz vrste duhovnikov Bělinu posvećenih, ker znano mu je bilo, da se tako zovejo Apollo-Belinovi skrivnostni duhovniki. Go- feier". Nedoslednost se je ocitala našemu programu od strani nasprotnikov tudi pri ljubljanski „Verfassungs- Predrznil se njenem besedovanji nekaj. (Konec prihodnjič.) tovo je za to ime izvedel v Rimu, kjer je brez dvombe je celó govoriti někdo, ki je še le pred malo časa pri-Apollo-Belin imel tudi svoj tempelj, ali pa v Akvileji, romal v našo deželo in ki ne pozná našega naroda in ne razume jezika njegovega. Oni besednik (Ertl) naj bi bil raji govoril o davkih in o pritožbah zarad njih. Navod o tem mu bi bile lahko dale eksekucije dav-karske, kterih le v ljubljanskem okrajnem poglavarstvu je letos nad 300! Temu možu se pač lahko reče v nje- Politiène stvari. Jugoslavenski program zboru !9 Slovenije a 9 govern jeziku: „Schuster bleib7 bei deinem Leisten"! političnega društva v Ljubljani. Drug nasprotnik, m sicer ^ uaivuu^g«* dr. Miletič, voditelj srbskega naroda na Ogerskem. On trpi ravno zdaj za narod svoj, zaprt na 12 mesecev Njegov glas je res glas voditelja srb- iz narodnega šotora je Obljubili smo v poslednjem našem listu obširnejš* popisati razprave poslednjega občnega zbora „Slove nijea o v težko skega. jeco programu jugoslavenskem. Danes pol nujemo to obljubo ter začnemo z govorom dr. Cost ki Je blizo tako glasil Odbor „Slovenije" mi je dal nalog A1 stališče Mile tiče v o je drugaeno ko naše in težko je o njem govoriti. Miletič ima pred očmi samostalno véliko Srbijo. On ne more toraj pritrditi temu programu, kteri želi močne habsburške monarhije zagovarjati ju- in zahteva ravnopravnost vseh njenih narodov in avto- goslavenski program. Naloga, zagovarjati jugoslavensko nomijo deželá. Ali je pa tudi Miletičev program te , C* JLU X Ui meljito političen, veliko je vprašanje, kajti naslanja se ga bral od na primerljej , o kterem se ne vé, ali se bo in kedaj u m^m i zvezo, Častitljiva je in lepa. Ker je bil program razgla po časnikih naših, ni menda treba, da bi besede do besede. (Govornik razlaga pomen programov v po samesnih točkah ter nadaljuje:) Ta program, ko se je raz- razpade Avstrija. Razpad TurČije so prerokovali že pred se bode zgodil; Miletič ne more reci, da in kedaj da glasil litiki ) zunaj pravil je velik vtisek. Nemški časniki in po- 70. leti, al še danes ni razpadla. Tako računjenje s se ne vé, ali se bodo kedaj vresničili naše dežele večidel molčijo, naši so ga pa zasmehovali, „Tagblatt" ga je imenoval „politische Sei-fenblase". Potem so začeli nasprotniki obrekovati in faktorji, o kterih ali ne, ne kaže temeljitega politika. Želeti moramo toraj y da se sprej me naš program tudi od Srb o v na V zemlji nekdatijih Venetov so našli tudi spominbe z napisom: Cauto Pati sacrum. Gilferding je mislil, daje to božanstvo venetsko, kar pa ni, temoč je z Mithrasovim častjem prišlo iz Perzije, in pomenja toliko kot: mundi dominus, Weltenherr, svetá gospodar (glej Gotting. gelehrt. Anzeig. 1846. B. III. 8.) Ogerskem. Hudo razkačen je pisaril „Tagblatt" dva članka pod naslovom: „Weg mit der Maske". On pravi, da je naš program živ dokaz in jasni izraz panslavizma zoper njega vidi le eno y in pomoč, namrec zvezo Avstrije z Nemčijo. „Moge die dargebotene Hand ehrlich, ohne Hiotergedanken ergriffcn werden, denn das Biindniss mit Deutschland bedeutet die Lahmlegung des Panslavismus, die Sicherstellung des europâischen Friedens". Te besede se tolmačijo tako : „Mi nimamo strahu o pangermanizmu; mi hočemo zvezo z Nemčijo, da tlačimo Slovane in jih pritiskamo na zid", „Weg mit der Maske"!" ali po naše: ,,Krinko (šemo) z obraza!" veljá tedaj le za nasprotnike naše, kteri delajo za pruskega kralja. Največ so si skušali pomagati s tem, da so se lagali o našem programu. Tako slepi so ti ljudje, da v iatem listu razglašajo naš program, nam pa očitajo besede in sklepe, ktere so si sami izmislili. Oni pravijo, da hočemo novo deželo osnovati zunaj monarhije habsburške; al v programu je jasno rečeno, da hočemo le starodavno, močno, vsem pravično habsburško monarhijo. — Dalje pravijo, da ta program govori le o Slo-vanih, kakor da bi drugih narodov ne bilo v Avstriji. To je isto tako laž, kakor očividno kaže točka tretja. Nasprotniki „Tagblattovci" nimajo nobenih drugih pri-pomočkov nego laži, in ko jim zmanjka laži, morajo vtihniti. Drugi prašajo: „ kdo so oni mozje, ki so snovali program? kdo jih je pooblastil sklepati o tako važni mednarodni zadevi?" — To, kar se je dogovorilo v Ljubljani, ni mednarodna pogodba taka, da bi bila komú že postava. To je le ideja, ktere niso iznajdli oni možje, ki so bili 1. decembra 1. 1. v Ljubljani, in so starodavne občutke južnih Slaveno v v besedah izrazili in formulirali. Sicer pa onemu vprašanju stavimo nasproti naše jvprašanje : Kdo nek je prašal za legitimacijo one 3 Svicarje, kteri so Švico resili?— Ker so te ideje iz srca naroda vzete, bodo se vresničile. Po mojem mnenji je naš program velike važnosti v dvojném obziru: i. v narodnem za vse južne Slavene, kterim je zedinjenje neobhodno potrebno, in 2. za celo cesarstvo, in to posebno v besedi: ,, habsburška monarhija". Politiki dandanes sami ne vedó, kakošno ime da bi dali na dvoje razcepljeni državi; mi smo prvi razglasili starodavno a vendar zdaj novo besedo : „habsburška monarhija". Gospoda! tu imam v rokah list — ,,državnizakonik" mu je imé — „za v držav-nem zboru zastopane dežele". Ko bi přišel Svi-car, Amerikanec, Anglež itd. in bigaprašali: naj pové, za ktere dežele veljá ta list? Odgovoril bode, da ne vé, ker državni zbori so po celem svetu. Mi v ljub-ljanskem shodu smo pravo zadeli, da smo državi naši novo imé dali, in sicer tako, da se ga bodo tudi drugi poprijeli, in da ono bode zastava, pod ktero mi hočemo zoper dvalizem braniti svoje pravice in ustanoviti fede- ralistično habsburško monarhijo. Mnogovrstne novice. * Stevilo ljudi in živine na Ogerskem. Tudi ogerska vlada je dala lani ljudi in živino šteti, in je naštela ljudi 11 milijonov 117.623, v Erdelji (Siebenburgen) pa še posebej 2 milijona 101.727 duš. Konj na Ogerskem in Erdeljskem skupaj imajo 4 milijone 819.652, oslov 29.085, mèzgov 2648, gove je živine 4 milijone 486.905, o vác 13 milijonov 760.700, kóz 409.242, prešičev 3 milijone in 513.231, čbelnih panjev 488.429. * Najdencev (nezakonskih otrok) v dolnji Avstriji, za ktere mora dežela skrbeti, je okoli 30.000, za ktere vsako leto najmanj potřebuje 600.000 gold. Ker se toliki stroški ne morejo poplaćati iz deželnega najdeniš-ničnega zaklada, se obrača ravno zdaj vodstvo te naprave na usmiljenje dobrotnikov. — Povsod tedaj so ti ubogi otroci, ki so nedolžni pregrehe svojih roditeljev, deželnemu zakladu velika nadloga, te nadloge pa je veliko kriva naprava nekdanjega cesarja Jožefa, po kteri se skrivajo večkrat zeló bogati očetje tacih otrok, dežela pa mora potem za-nje plačevati. Dopisi. Iz Zagreba 10. jan. — Deželnega zbora je konec, a bana Raucha še — ni konec! Al, kar še danes ni, mora biti kmalu, sicer si zapiše magjarski dvalizem na čelo kritiko, která v eni sami besedi pové vse, in ta besedn glasi se: korupcija! Več časa se je motal in motal ta deželni zbor na hudo nevoljo vseh pravih do-moljubov, in sestavljen le od uradnikov in slugov Rauchovih sklepal je o najvažnejših zadevah deželnih, in to, če tudi so bile zeló prazne klopí poslancev! In kakor bengalicni ogenj je razpust deželnega zbora iluminirala razsodba v Petrinji, v kteri je bil Mrazović 7. dne t. m. nedolžen spoznan, — Rauch pa po takém obsojen, da je imel roko vmes v oni slepariji, po kteri je, kakor je „Zatočnik" naravnost rekel, dežela blizo za 10 milijonov poškodovana. Potrla je pa ta sodba bana Raucha tako, da v poslednji seji, ko je bil deželni zbor razpuščen, mu je popolnoma besedo vzelo, da od vsega njegovega govora so mu le besede : „vabim vas gospoda v cerkev in tako dalje!" v ustih se ostale. M razovica pa, ki je v ,,Zatočniku" razodel „krasni značaj" banov, so domoljubi častili s serenado in na-vdušenimi živio-klici. „Agramerica" zdaj skuša sodbi v Petrinji veljavo podreti stem, da pravi, da je bila to le sodba voj ako v (granicarov) a ne civilne sodnije, in veže še druzih otrobovveč; al še bolj je s tem ma-melukinja Rauchova zabředla v blato, kajti „Zatočnik" zahteva, naj baron Rauch Mrazevića na novo toži pri kaki drugi tujisodniji, na priliko, na Dunaji, in veljá naj to, kar bo ta sodnija razsodila; dalje pa še barona Raucha pozi vij a, naj ga toži tudi zarad očitanja o li-mito-soli, in mu žuga, ako ban tega ne storí, ga bode sam „Zatočnik" tožil. — Iz tega vidite, v kakošni „svitlosti" stojí zdaj svitli gospod ban hrvaški, in kamo je zabredel Andrassijev privrženec, ki je imel magja-rizem glorificirati v trojedni kraljevini! Vsa dežela je zarad tolikega škandala iz sebe in pričakuje, kaj bode. iz Prage. — „Pokrok" je priobčil glas nekega avstrijskega patriota, ki je vreden, da ga izvedó tudi Slovenci. On — baron Kotz? — je bil ustavoveren, ne sicer kakor da bi bil priterjeval raznim osnovám vladnim od Šmerlinga počenši, kajti dobro je vedel, da vse one vlade stale so bolj na nemškem (liberalnem) nego avstrij-skem stojališču, atnpak nadjaje se, da bode pravému poravnajočemu ministerstvu morda vendar moc, ústavo v soglasje spraviti z avstrijskimi razmerami. V tem obziru je z veseljem pozdravil ministerstvo grofa Po-tockega. Al Beustov odgovor, ki ga je dal unidan dr. Riegerju, odprl mu je očí, da odslé mora biti deklarant, ako hoče ostati Avstrijanec. Prej se je nadjal, da grof Beust dovrši spravo. Odkar pa je odgovoril ne kot državni kancelar, ampak kot pi-savec „Presse" ter zabrenkal na veliko-nemško struno, in kar je „N. fr. Presse" zmage si s vesta naznanila, da se grof Potocki vjerna ž njim, od tedaj se od te straní ne nadja ničesa. Ker tedaj oni ministri — kakor je videti — Avstrijo pripravljaj o za pruski želodec, zato je česka deklaracija postala avstrijska deklaracija. Le enaka pravica vsem narodom more pot prestriči onemu razjedalnemu prizadevanju. V prejšnjih časih se je Avstrija mogla vladati s pametnim centralizmom; danes je to nemogoče, in ker dvalizem ni druzega kakor le dvojna centralizacija, zato se tudi on ne more vzdržati. Le federalizem more resiti Avstrijo, zato morajo njegovi zmagi pot gladiti vsi pravi avstrijski domoljubi. Življenje Avstrije je odvisno od federalizma. Velikonemško prizadevanje je svojo moč zadobilo s tem, da so se Cehi razglasili za „velike izdajice"; odslé avstrijska ideja v Cehih in v opoziciji ima svoje zavetje. — Mi sedaj stojimo kraj brezna — dalje piše omenjeni patriot — in oni, ki bi nas imeli resiti pogina, tega ne bodo mogli, kajti zdi se nam, da jim veó ni veliko mar za to, da bi rešili Avstrij o. Kdor pa v sebi še čuti pravo avstrij sko srce, ta mora tem nevrednim prizadevam odločno nasproti stopiti in visoko vzdigniti zastavo federalizma. In ker federalistično stojališče najboljše izrazuje česka deklaracija, zato naj vsak Avstrijanec z menoj vsklikne: Živela česka deklaracija, ki je deklaracija tudi Avstrije! Federalizma prav ne umejo oni, ki jim je le pretveza, češ, da si ž njim priboré svoje posebne pravice. Federalizem je prava sredina med partikularizmom in med centralizmom. In prav zato je ta osnova edina, ki dandanašnji more zediniti vse različne namere v Avstrij i. Trst 11. jan. — Tudi nam huda zima ne priza-naša. Burje in snega imamo več ko je treba. — Vino se je letos tudi pri nas podražilo, posebno letošnje je dobro, a še bolje bi bilo, da bi ga znali dobro nare-jati. Mnogo naših kmetov je, ki bi radi vinorejo po podučnih knjigah ravnali, al slovenskih ni lahko dobiti, laški pa ne razumejo popolnoma. Ker je Vrtovčeva „vinoreja" , ki so jo pred več leti „Novice" na svitlo dale, že zeló redka, naj bi jo društvo sv. Moborja ali pa Matica še enkrat na novo na svetio dala. — Na političnem polji napredujemo dobro; narodna društva v okolici *) imajo lepe večerne zabave. „Primorec" nam je dobro došel in naši poslanci se krepko — žalibog! da brez vspeha — poganjajo v mestnem zboru za narodne in materijalne zadeve; dr. Nakič je unidan med drugim tudi zahteval, naj se dac zniža ali, če mogoče, celó odpravi in po drugem načinu pridobi, česar je za mesto potreba; al kolo vodja Lahov Hermet je jako srdito proti temu govoril, čeravno je krivica jasna kot beli dan, da se mora za bokal vina 13 soldov daća plaćati. Preteklo leto je ta dac čez en milijon forintov v mestno blagajnico pritiral in to večidel le iz okolice, okolica pa za to skor trohice ne dobi od mesta. Zatorej pozor okoličani! zapomnite si: sloga jaci in nesloga tlači. v O k o 1 i č a n. Iz Bojane 11. januarja. (Čitalnica nas a) napravi v spomin Vodnikov veliko besedo z igro „Grajšcak in oskrbnik". Po besedi bode krasni ples. Vljudno vabi odbor vse ude k tej slovesnosti ; neudje bodo po-vabljeni z listki, kteri se pri odboru dobijo. Listek veljá 1 gold. Ivan Dolinar, tajnik. Iz Istre 8. jan. — Srečna Kranjska, da bodeš tudi v velike županije stisnjena! Ozri se k nam po Istri, beri prvi list letošnje naše „Sloge!" kako ima Pazin grad (mesto) 3090 duš in 20 srenjskih zastop-nikov, druge z gradom združene občine z več ko 7000 prebivalcev pa le 9 zastopnikov. Prvi so vsi možje iz inteligencije, in v čegavo korist svoje očetovske glave belijo, se samo po sebi razume; drugi, ako bi bili tudi vneti za svetinje naroda, ne morejo (v manjšini) nič opraviti. V dragih prestrojenih županijah je ko maj kaj bolj še, plačila veliko več kakor nekdaj, hodá do po-destarije mnogi 4 do 5 ur; v nekdanjih malih županijah večidel ni ga, ki bi zapovedoval, in ni ga, ki bi ubogal; vsak delà kar hoče, in tako je velik nered — da, reci se more, brezvlada. — Deželni zbori so se Kaj pa da je v Trstu vse tiho? Vred. prenaglili, ko so to postavo dělali. Premisliti bi bili morali, kako so nekdanji slovenski župani lepo vladali in kako se še dandanašnji občine na Ruskem — male občine po starinsko lepo vedejo! in kdor to izvedeti želi, naj bere knjigo: „II mondo slavo" iz francoskega prevedeno v italijansko, v Marsiliji se mi zdi 1. 1856. Poskušnja z velikimi županijami bode občno nezadovoljstvo napravila in kakor nepraktična bode padla. To Vam prerokujem. *) Iz Istre 9. januarija. — Kralj „Poštenovič" je v Rimu! pa vendar menda ne še z vrečem in torbo ali „mit sack und pack"; zato morda še ne bodo Ita-lijani Buzeta grada in poitalijančani reveži bližnjih mu gradičev sedaj še svečanosti napravili. Po zanesljivih virih znam, da so neki neumni fantalini, med koj i mi ima marsikteri že sivo brado, odločili na čast prene-senja italijanskega kraljevega prestola v Rim in v sramoto papeževega odhoda, napraviti tabor *) najbrže v slovenski vasi Rim-u, in tu bodo dokazovali, da je tudi njihova zemlja italijanska, češ, da je spadala pod republiko Benečansko. Da se bode vsled tega marsikaka požvečena neslana rec proti papežu, proti duhovščini in cerkvi govorila, samo po sebi se razume. Dobro bi bilo, da bi se naj del tam kak hitropisec, da bi svetu obznanil, kako bodo ti ljudje otrobe vezali! Kolikor bom o norčavem pocetji izvedel, Vam bom poročal. — Jako žalostno pogrešamo Ravnikovega „Koledarja". Zaspal je žalibog! za leto 1871. Iz Tominskega 10. jan. (Sole. Zima. Draginja drv.) Listopada meseca u. 1. čitala se je v „Novicah" v nekem dopisu „iz okolice Goriške" posebna hvala g. Pagliaruzzi-u o šolskih zadevah. Naj to stvar nekoliko pojasnujem. Namerjali so Tominci že več časa vpeljati tam kako višo nego samo ljudsko solo, in res — pri neki seji c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva nasve-tovano je bilo: „naj bi se za stavbo poslopja za šole v Tominu dovolilo 8000 gold." in — s 6 glasovi (med temi 4 gospodje iz Tomina) zoper 5, je bil sprejet predlog, al za to ni glasoval gosp. P., kajti skrb mu je za splošno in ne samo za omiko Tominskih otrok, ker po takem načinu bilo bi le kakih 200 omikanih in drugih 800 do 1200 popolnoma neomikanih otrok v vsem okraji. Kdo bi toraj g. P. zaměřil, če ni za to glavno šolo glasoval, ker v Tominu imajo že zdaj trirazredno ljudsko šolo za dečke in vrh tega dobili so letos tudi dekliško šolo. Na Tominskem ustanoviti je treba kakih 30 do 40 ljudskih šol, kajti celó med župani nahajali so se možje — sicer poštenjaki — ki niti brati niti lastnega imeta podpisati niso znali. Kje da je tedaj šol bolj potreba , ali v Tominu ali v drugih pokrajnih občinah, naj čitatelj sam razsodi. — Hudo razsaja letos zima. Padlo je snega 2 čevlja na debelo. Pošta dohaja zeló neredno ; božične praznike cele tri dni ni přinesla ne listov ne časnikov. Zdaj sicer liste in časnike prinese, pa denarja ne, ker ces. kočije ne morejo naprej. — Marsikdo morebiti misli, ker med hribi v gozdih živimo, da nam drv za hudo zimo ne ma&jka. Res, da med hribi so, al v gozdih ne, marveč bi pravo rekli, da med skalovjem, a to ni čuda, kajti *) Natisnili smo ta spis izvrstnega rodoljuba, že tudi se za naš o deželo ne vjemamo z njegovim mnenjem. Na Kranjskem so nam ravno s kušnje majhnih občin kazale, naj se napravijo veže županije, kakor so pred 50 leti bile, da bodo v stanu opravljati važna in velika opravila; po tem bodo častitljive ljudske gospóske, kterim ne bode zmirom treba, kakor je do zdaj bilo, komande od ces. okrajnega glavarstva. Res je pa od druge strani, da nekteri naši ljudje so po velikoletni sužnosti tako ob pamet prišli, da bolj čislajo bričev ukaz kakor zapoved županovoj al nadjamo se, da sčasoma bode bolje. Vred. *) Se vé da brez dopuaČenja, kjer se bo proti koliškim Slovenom govorilo, mislim, da ga ni treba. Pis. z občinskimi in tudi lastnimi gozdi se je dosehmal tako žijo tudi med Slovenci, zahtevajoča ustavne pravice kot s plevelom gospodarilo! Vkončali so se gozdi ker Kar posamesnemu ni mogoče, zmorejo združeni. Ker reje lesá nihče ne ume in očetu ni bilo mar za to, od pa v celovškem nemškem šotoru Slovencu ne raste no kod bodo otroci drva za kurjavo jemali. Iz Tominskega bena cvetlica upanja, da bi ga, siromašnega uboščeka ie nesla veliko drv Soča v Gorico, pa morebiti še več poklicali izza duri _ __a _ A m m - - « « mm m m m polni mizí ) il uuiwouv^w et uVOV-»vr\y pri kteri se pita naša se jih je izpeljalo na Laško, kajti ondi se prodajajo za nasprotna stranka, ni čuda, da se je z veselim srcem srebro in zlato. Leta 1866. pri colni pogodbi z Italijo poprijel misli jugoslavenske ožje zveze, ki mu vendar je bilo vendar upati, da bode se na stanje gozdov ozir utegne odpreti dozdaj zaprta vrata do paradiža ravno- jemalo ter na izvožnjo drv dac naložil. Al še dandanes pravnosti. Po lepem izgledu celovškega političnega se lahko brezdacno tje vozijo, mi pa moramo od vvožnje društva „Trdnjava" je tudi katoliško konštitucijonalno vsakdanjega kruha — dac plačevati. Al ta dac društvo v Lebučah poleg Pliberka v svojem občnem zita I ni še do zadosten ; drva y ki smo jih dosehmal dobivali po shodu 8. dne t. 1. se poprijelo programa, „ki so ga gold, seženj , plačevati jih moramo zdaj po decembra m. 1. nekteri rodoljubi Jugoslavenom stavili do 10 gold., in še ta moramo kot lovec okoli loviti, v Ljubljani zastran zedinjenja vseh Slavenov v eno ter jih plaćati, kakor prodajalec hoČe, drugače reče: politično celoto, ter ta program za svoj spoznali v vsem „jih pa peljem na Laško za srebro ali zlato". „Vsako obsegu". Le, ako bodemo sami gospodarili v svoji hiši 1 ^ 1% /v -T t^i a^ /Inu 4 it rl i n i /I /\ rv vi r\ /v n ( ť • 4"n it rl i x n rr m rw r\ vt r\ tt inr slabo ima vendar tudi kaj dobrega"; tako tudi ravno pravico vživali na domaći zemlji, le tedaj bodemo mirno močvir med Koboridom in Staroselom za zdaj zadržuje počivali pod košato lipo popolne narodne ravnopravnosti ! izvaževanje drv na Laško, kajti zmrznjeno je vse in še celó pot, ki je bila dosehmal le pod vodo, je zdaj z debelim ledom pokrita, da drvarjem ni mogoče z vozom iz doline pobegniti na Laško. Iz Celovca 13. jan. (vTrdnjavau.) Na 7. decembra Bohinska Bistrica deve.) (NaŠe Jcmetijske za Občni zbor kmetijske družbe kranjske je usta jan novil novo podružnico za Bohinj. velikim veseljem 1870. 1. naznanjeni, pa zbog mnozih zadržkov odloženi občni zbor „Trdnjave" skličuje se nanovo v nedeljo 29. januarija ob 4. popoldne v Celovec. Slavni čital- ničin odbor je v ta namen prijazno přepustil čitalničino sobo v gostilnici ,,zum weissen Lamm". Program : PoroČilo tajnika o društvenem stanji in delovanji; smo sprejeli to novino in se sopet dobro prepričali, da Že naša kmetijska družba previdno skrbi tudi za nas. 4. po- roČilo denarničarja; 3. volitev novega odbora slovanski program; 5. rešitev posamesnih predlogov. Da se zborovanja v prav obilném številu vdeležijo druž- , uljudno prosi in vabi jugo- rastlo preteklo leto je posebno prijazno skrbela za naš Bohinj. Tako je precej spomladi nam družba poslala ovna in ovco jezerskega plemena, in ovčarji blizo Triglava so izredili že lepo živinico. Poskrbela nam je 32 mer-nikov rigaj skega lanénega semena, ktero po vsem Bohinji razdeljeno je prav lepo, do 4 čevlje visoko od- in samo pražnje ga je; semena je toliko ple niki, kakor vsi slovenski rodoljubi odbor. Iz Pliberka na Koroškem 10. pros c. adloge. Ju g o slov en ski program.) Dolgo srao (N pali rodne fl koroški Slovenci, dolgo se malo brigali za politiko težkim srcem je zdihoval kmet, videvši naraščati davke, ktere v občno korist in lastni prid odrajtovati ga je bila volja; al nikdo ga ni prašal, kako daleč segajo njegove moči. Poslužil se je sicer pravice, delati si nilo, da se ga še lahko oddá. Pri tej priložnosti je tukajšnji mizar Janez Rovtar trlico na devet valjarjev prav umetno složil in jo gospodinjam pri trenji izposo-jeval. Zdaj predivni lakat ni razsekan, in okoli 25 odstotkov je več prediva. Tudi so trije junci belan-skega plemena izročeni gospodarjem za Koprivnik, za zgornjo dolino in za Bistrico. Kaj lepa živinica je to! barvě rdeče in po hrbtu belo cikasta; majarji so jih prav veseli in v dveh le tih upajo imeti dobro mlečno m lepo zivmo. Zdaj pa je za Bohinj še ustanovljena y ali a vsilili so se mu Nemci emškutarji po mnogih ovinkih, za ktere je moral postave po poslancih ijih glasovati koj pa niso imeli srca za njegove potrebe Slovenec je moral že biti dobre volje, ako je smel jesti drobtinic, padajočih z mize dar jev. v I jih bahajočih gospo Šole še niso pri Slovencih na narodni podlag duj se k lj ub 13 še zdaj veljavnega občnega sodnega postopnika ali reda civilne pravde od ki se glasi tako ,,Obe (pravdni) stranki, 1781 kakor tudi > njuni zastopniki se imajo v svojih govorih (pravdnih spisih) posluževati jezika v deželi navadnega Najvišemu sklepu od 27. aprila 1835., ) obče vkljub glaše- kmetijska podružnica. Tega smo posebno hva ležni in pričakujemo veliko pomoči v zboljšanje našega gospodarstva, in to tem več, ker so družbeniki umni gospodarji in izvedeni gospodje, ki imajo res ljubezen do nas Bohinjcev. Po prijaznem nasvetu kmetijske družbe so se včeraj zbrali povabljeni tukajšnji prijatelji kmetijstva in so si postavili za vodnika obče ljub-ljenega našega gospoda župnika Janeza Mesarja. 'mm i i m I ttH^H Vam da Novo leto smo srečno pričeli, zdravi smo, m so iBflBtHlHHBH^^H oglarji ) tam so tolarji' n L smo tudi veseli. 7 de nemu z dvornim dekretom od 22. decembra 1835 vkljub 19. člena osnovnih državnih postav od 21 cembra 1867. leta, ki se glasi: „Vsi narodi države so ravnopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico do varovanja in razvijanja svoje narodnosti in svojega jezika. Država pripoznava ravnopravnost vseh deželnih gospodom v Ljubljani pa vošimo srečno novo leto, ste tudi zdravi in veseli v prijazni ljubezni med seboj ! Pisatelj iz Crnomlja je Iz Crnomlja jan pretresal v „Novicah" od 28. decembra 1. 1. novo volitev črnomeljskega občinskega odbora, obžaluje razpad slovenske stranke, in obdolžuje — gledé na ta neugodni izid bil. jezikov v šoli, uradih in javnem življ u se vkljub Slovencem moža, ki je dosihmal prvak med narodnjaki Tudi nam ni bila všeč ona homatija; al ne bom se spuščal v pretres tega, kako se je volitev vršila in tolikih sedaj veljavnih postav uraduj v tujem jeziku, akoravno nas je v našem cesarstvu 18 milij dijo naši zakaj se je Ivan Kolbezen poganjal za županstvo ; to morem zagotoviti, da g. Kolbezen ostane vkljub Slavenov. Vse to in še marsikaj druzega vi- omenjene neugodne volitve Še zmirom iskren narod njak. Občinske homatije gredo žalibog mnogokrat na po Slovencih voljeni in plaćani — a nezvesti mu drugo stran; njegov značaj o národnih zadevah pa je poslane pa ni ga, ki bi se v deželnem ali dr ostal kakor je bil. žavnem zboru potegnil za pravice njihove! Ta žalostni Črnomelj nemčursk. stan je odprl Slovencem vendar enkrat zadremele oči Naj » Tagbl." nikar ne uka 7 da je ga je izbudil k politični zavesti, spravil ga na noge in prisilil, po drugem potu si pomoči iskati. Katoliška konstitucijonalna društva se po Koroškem mno- Kar ste nam prijazno obljubili za „Novice" pisati, tako za-nimivo je v vseh točkah, da Vas prav lepo prosimo biti mož beseda* Vred. Ja idrijskih hribov 12. pros. —k. *) — Ravno položim peró z rok, kar dobim v roke 2. list „Novic", ki graja moj lanski dopis. Menda g. „Montenegrin" ni nikdar mojega dopisa bral, ker pravi, da sem grajal duhovščino svojega kraja. Kje, kako? Jaz^ sem željo izrekoval le s p 1 o h, in nikogar nisem žalil. Cemu tedaj v jajci dlake iskati, kjer je najti ni! Da je sedem časnikov pri županu, čuda! da tega nikoli nisem slišal; ako bi jih pa tudi bilo, vendar z enakimi nemškimi listi, kakor so „Gemajndarca" in drugi take baže, se ljudstvu našemu ne bode vcepilo veselje do branja. Tudi moje geslo je resnica, poleg nje ljubezen do naroda. Zato ne sejmo prepirov med ljudi, ki želijo v miru živeti ! Iz Ljubljane. (Deželni Šolski svet) je med drugim v seji 12. dne t. m. řešil sledečo reci: Ker je ministerstvo dovolilo, da se preparandom na ljubljanski preparandiji za letošnje leto podělí 24 polovičnih državnih štipendij po 100 gold., se je sklenilo danes, da se teh štipendij podělí 6 preparandom tretjega leta, 7 iz druzega in 11 iz prvega leta. — Dopis ministerski od 22. decembra u. 1., s kterim se naznanuje, da sta ukaza od 12. jul i j a in 15. novembra 1869. leta o pre- parandijah za učitelje in učiteljice tudi za vojvodino kranjsko veljavna, je deželni šolski svet na znanje vzel in sklenil, zarad ženskih preparandij vprašati okraj ne šolske svete za njihovo mnenje, kako naj se osnuj ej o, da učiteljice, v teh preparandij ah izučene, za-dostujejo pokliču v naši deželi; od okrajnih svetov došle nasvete bode prevdarjal za to izvoljeni odbor (gg. dr. Jarec, dr. Pogačar, Zavašnik, A. Praprotnik, kterim še pristopi ravnatelj preparandije Hro vat) in potem deželnemu sveta poročal. — O poročilu okrajnega svétaljublj. mestnih šol, da se duhovščina St. Jakobške fare brani kršanski nauk na St. Jakobški nedeljski (ponavljavni) šoli učiti, je bilo sklenjeno: 1) mest-nemu magistratu povedati, da njegovo postopanje o tej zadevi ni tako, kakor postava veleva, in se tedaj za pravo spoznati ne more; 2) gospod knezoškof se naprosí, naj ukaže , kar za potrebno spoznava, da roko-delska mladina ne ostane brez ponavljavnega kr-Šanskega nauka, ki po ministerskem ukazu od 12. ju- lija 1869. leta še ostane tako, kakor je bil, do 1. 1872.; in 3) naj se vsem okraj nim šolskim svetom razglasi, da ponavljavni nedeljski nauk ostane še letos povsod tako, kakor je bil. — Pritožba komtura Križanskega viteškega reda zoper to, da za solo v Komendi mora plaćati donesek patronov, — kakor tudi pritožba županije Videmske (Krške) zoper nektera šolska plačila ste bile zavržene. — Mnoga vprašanja c. k. okrajnega glavarja v Planini zarad ustanovljenja kraj nega šolskega sveta so bila řešena s tem, da se c. kr. okrajnemu glavarju pové, da vsa stvar, o kteri on praša, spada v podrocje okrajnemu šolskemu svetu, in da vse šolske stvari se po novih postavah ne rešujejo več po posamesnih ukazih, ampak po kolegijalni obravnavi m sklepih dotičnih šolskih svetov. — Ko je gimnazij-skernu profesorju K. bila tretja petletna doplaca pri-znana, — ljudskim šolam v Trati, Zalilogu in Krašnji dosedanja podpora iz šolskega zaklada in dvema uči-teljema nekolika pripomoć dovoljena, se je c. k. ministerstvu nauka nasvet stavil, komú naj se podělí učiteljska služba za prirodopis in matematiko na ljubljanski gimnaziji. Ker je gimnaziji naši zdaj v učiteljstvu več let skušena in za predavanje v obéh jezicih iz-vrstno sposobna moč na ponudbo, se nadjati moremo, da jej doide ta moč. *) S prvega dopisa posnamemo drugi pot kaj več, kar se ne stika s to pravdo, o kteri mislimo, da je je konec — med rodoljubi, ki delajo na en cilj in konec. Vred. — Za nadučitelja prirodopisja in naravoslovja na c. kr. preparandiji je imenovan g. Vilelm Linhart, dozdaj suplent na tukajšnji gimnaziji. — (Globuse slovenske) je knjigama G-iontinijeva že dobila iz Dunaja. Cena jim je različna: od 5 gold. 30 kr. do 12 gold. 60 kr., in nič viša kakor nemških globusov. Tako imamo za šole zopet nekaj, česar smo pogrešali dosehmal. — (Ubogim ljubljanskim za drva v letosnji hudi zimi) je daroval c. k. deželni predsednik gospod baron Conrad 200 gold., ki jih ima magistrat razdeliti. — (Prihodnji ob&ni zbor društva „Slovenije") bode 29. dne t. m. Nadaljevale se bodo razprave, ki so ostale iz zadnjega zbora in med drugimi novimi toč-kami tudi vprašanje: ali naj se národni mestjani ude-ležijo prihodnje volitve mestnega odbora ali ne. Drugi pot prine8emo celi zborov program. — Matičine knjige za 1870. leto so se danes jele razpošiljati. — Ljubljanski udje jih dobé pri bukvo-vezu g. Hohn-u; vnanji pa pri gg. poverjenikih. — (Cerkveno petje in godba v stolni cerkvi.) Božične in novoletne praznike smo se zopet prepričali o veselem napredku, kterega delà „mušica sacra" v našem mestu. Razen stanovitnega zbora vdeležuje se pri vélikim opra-vilu mnogo gospej in gospodov, kterih imena so v našem mestuhvalno znana. Imenujemo samo gospé Baum-gartnerjevo, Pogačerj evo, Pruckerjevo, go-spodičino Pleiweisovo, pl. Neugebauerjevo, gospode Medena, Heidricha, Kagnusa, Valento. Razen teh se zdatno pomnoží včasih zbor z bogoslovci in dečki, kterih prvih je okoli 25, drugih okoli 20. — Lepe močí tedaj imamo pod vodstvom gosp. Ant. For-sterja, v cerkveni glasbi slavnoznanega umetnika; al one stvari je premalo, ki je povsod „nervus rerum ge-rendarum". Res, da se cerkvenega petja vdeležujejo mnoge gospé in mnogi gospodje iz čiste ljubezni do muzike; al vsi pevci ne morejo se siliti k mnogim skušnjam in produkcijam vsaj brez nekolikega odsko-dovanja za zgubo časa. Kje potem je obilo prepiso-vanje nót, kje še pomnoženje orhestra, kje plaćane predskušnje za orhester, kajti tukaj se ne more raču-niti na diletante, kteri bi zastonj to storili. — Že je leto in dan, kar je prečastiti stolni prost dr. Jan. Chr. Pogačar sprožil misel o nabiranji denarne podpore za cerkveno godbo. S kakosnim vspehom, ni nam znano ; a slišali smo od več strani, da ravno taki mestjani, ki bi lahko veliko pripomogli, nič, prav nič ne pripomorejo v povzdigo najplemenitneje giasbe, ki nas iz zemeljske nižave povzdiguje v nebeške višave! Ali je res vse čustvo za cerkveno muziko v Ljubljani tako zamrlo, da ne bi se moglo nabrati kakih 300 ali 400 gold, v dostojno podporo njeno? Povsod v Avstriji in zunaj Avstrije skušajo dandanes zboljšati cerkveno muziko in napraviti jo veličastno, kako da bi ravno Ljubljana, glavno mesto naše domovine, zaostati hotela? Naj bi te vrstice na pravém kraji našle vljuden odmev! — (Dramatičnega društva enajsta predstava) v sa-boto nas je seznanila z izvirnim delom slovenskega pisatel ja dr. Cele s tin a. Vesela igra „Roza" v 3 aktih se giblje v salonu ter se odlični drušcini primerno odlikuje tudi po lepem jeziku v vezani besedi. Ker se v igri ne godi veliko, zato se mora poslušalec zadovojiti z zanimivimi dialogi. Ker pa ste glavni roli „Roze" in ,,strica" njenega bile v izvrstnih rokah gospodičine Jamnikove in gospoda Grasselli-ja in so tudi vsi drugi dobro sodelovali, bila je igra z glasnim zadovoljstvom sprej eta. Ne tako pa opereta „Ljubica na strehi", ktera se je tako pokazila, da moramo izreči željo, naj bi se na ta del slovenskih představ obrnila veča pozornost; še scenerija ni bila naslovu operete primerna je bil delavnik. Gledališče je bilo spet lepo polno, če tudi Bka delegacija ima bolj mehko srce in da utegne mi nistru veliko več, če ne vsega dovoliti tako Prvi letošnji pustni ples v čitalnici je vpeljal si menda^mislijo Magjari — mi plačamo le 30 odstot- vsaj zopet kolo, ki smo ga milo pogrešali že nekoliko let. Hvala odboru veseličnemu in še posebno gosp. Ivanu Tisen u, učitelju kov, vi Švabi platite svojih 70. in voditelju plesov. Iz Nemskega. (iSpomin Valentina Vodnika) bodo tudi naši ro- cesarju Napoleonu, o kterem piše se že dolgo ni nič slišalo, ali je živ ali mrtev, „Unita Cat.", da je ob novem letu italijanskemu kralju doljubni gospodje bogoslovci 19. dne t. m. zvečer po- Viktorju Emanuelu pisal pismo , v kterem si sam sebi častili z slovesno „besedo". Prolog y govor ) » Dijak- čestita, da si je Italija vendar enkrat vsvojila Rim prosjak" vesela igra iz dijaškega življenja in lepe pesmi ter pravi, da mu je to največa tolažba v njegovem za-stojijo v zanimivem programu. jetji. Potem pa priporoča papeža milosti kraljevi, ktere (Dvanajsta slovenska predstava) dramatičinega je visoke časti vredni starček vreden, ki je krstni kum Kako veliko srce vendar ta Na- društva v deželnem gledališči bode v nedeljo 22. dne cesarjeviču itd. tega meseca. Igrala se bode nova burka s petjem v poleon j) ima i dobro dostavlja „Unita Cat. a dejanjih „Cevljar — baron". Burka ima kakor se nam le on in Beust sta res posebna „prijatla poroČa, dobro in naravno razvito dejanje, polno komič- obá se potegujeta za-nj a Nap o- papeževa na papirji nih položajev, prijetno muziko in dobre kuplete, in Iz francosko-pruskega bojiŠČa. Tudi huda zima ni utegne prav ugoditi, posebno ker so glavne naloge v ustavila grozovitega boja; vendar so poročila iz bojišca 1 1 • 1 1 t • • 1 • i • 1 # w # á « 1 ^ m 9 /I 1 A " m ^^ a « « . * dobrih rokah in se je nadejati, da se dobro izvrši, ter tako zmešana in nemška s francoskimi večidel tako na s tem izbriše mala m aro ga, ktero je napravila zadnja vskriž, da se nič pravega opereta. Sploh naj bi si vsak posamesen predstavljalec cozi ) kako Nemci. To je ne vé, kako da gotovo, da Nemci stojé Fran- od t. m» ki prevzame kako nalogo, prizadeval, da jo tudi dobro mečejo bombe in granate na različne trdnjave parižke, sebi in celemu društvu na čast. Včasih da pa s temi niso še nič zdatnega dosegli; res pa je. izvrši ena osoba lahko vse skazi in potegne še druge s seboj, da so že nektere bombe padle tudi v Pariz in mnogo posebno pri muziki. žensk in otrok ubile. Za gotovo se pripoveduje, da v (Sokol.) Vaje v telovadbi za bolj izurjene druž- Parizu kolikor mogoče združena armada ima namen benike so v pondeljkih, četrtkih in sobotah, za začet- kdaj? to se ne vé — planiti iz mesta in predreti nike vsak torek in petek od 7. do rokodelske fante pa vsako nedeljo od 9 ure zvečer do 5. 9 za nemško armado okoli Pariza ter se združiti z druzimi ure po- krdeli poldne. šola za neude. 15. januarja se je začela tudi telovadska novice pa pravijo in tako, če bode mogoče, pobiti jo ; da Naj se toraj Najnovejše angleška vlada, prijazna Fran- oni 9 ki želé se učiti telo- cozom in nevoljna tolik ega prelivanja krvi vadbe ali borjenja, blagovolijo oglasiti pri blagajniku miriti vojskovalce; těžko da jej to obveljá. ; hoče po „Sokola", gosp Fr. Ravnikarju ali pri društvenem uči- Angležko. Iz Londona. Zborovanje (konferencija) telju gosp. J. Vesely-u. Naznanja se tudi, da se napravi zastopnikov velicih vlad zarad črnomorskega vpra-dekliška telovadska šola brž, ko se oglasi^ dostojno šanja, ktero je sprožil car ruski, je imelo 11. dne t. m. biti, pa menda ne bode, ker se zastopniki francoske vlade branijo v konferencijo iti, dokler republika ni od druzih vlad priznana število. Odbor. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Novo ministerstvo še ni uganjeno, Njej podložni Arab ci (v Aziji) sô se hudo spuntali Turcija. Turška vlada je zopet v novih stiskah. čeravno Potocki komaj čaka odrešenja. Iz mnozih spo- zoper njo; ta punt je ročil se vidi, da bodo spet „ustavoverci" zvonec nosili da bi Schmerlinga imenuje, da pride na vrhunec! KA.I , Vi o» UVUU ougu j,uoi«»v»vivi iivoiu , boli UCV ČtlCJLI , JVCJL . J^ČUVUJL ne odzvonili Avstriji!, „N. f, Presse» celo Aribljancem'gre n'a roko. nevařen ker, kakor Turčiji, ki že davno umira, tem pravijo, podkralj egiptovski 99 voverci" Usta- ki zdaj zborujejo v delegaciji v Peštu, prigo- ÏU,C1W 9 ^ ■ » v x Listnica vrednistva. Gosp. P. K. v V: Přejeli oboje ; hvala! varjajo nekl Ogrom, naj GrahcijO (Poljake) vzamejo Clanek drugi pot gotovo. — Gosp. F. Š. v Budi: Prihodnjić več! 9 kot „regnum socium" V zvezo Ogerske krone tako na Gosp. R. D. v Klostern: Přejeli; hvala! — Dop. iz Gor: Ker za-primer, kakor SO Hrvati pod krilom krone SV. Štefana. nimivi dopis ne zastara, pride gotovo drugi pot; danes nikakor Ako Ogri to hočej o 9 naredi ustavoverska nemška stranka posebno pogodbo s Poljaki, jih izpusti iz Cislajtanije kjer so jej nadležni potem se prime na Roba' ni bilo mogoče. — Dopisnika „več národnih Lo ž.u: prosimo, da samo za nas podpise svoje imé, ker ne moremo jemati se- dopisnikom ,.iz stavkov, o kterih ne vemo, Čigavi so. vso moč centralizma na tej strani Litave in edina gospodarica pritisne na stěno Slovane. Tako se bere v , „iz Motnika", „ danes ni bilo mogoče. — iz Šmarij Gosp. u > >> iz Zalega Loga": drngi pot Gosp. P. v Fuž: Poslali smo vse liste. 9 S- 99 Stimmen aus Mâhren" — ne pové se pa, kaj bi bil konec teh namenov? Bivši minister dr. Gis kra ekscelenca bo tukaj v spet advokacijo začel. Iz Pesta 15. jan. Tako pise 99 Pest. Lloyd Cl Zitna cena v Ljubljani 11. decembra 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 5 fl. 40 Delegacija avstrijska je včeraj banaske 6 fl. 20. turSice 3 fl. 88. soráice 4 fl. 20. ržá 4 fl. dognala proračun za redne (navadne) vojaške stroške 0vsa 2 fl. za leto 1871., za ktere minister vojaštva zahteva 83 __ milijonov in 80.975 gold., zbornica pa je po nasvetu ječmena 2 fl. prosa 2 fl. 90. ajde 3 fl. 90. Krompir 1 fl. 90. odborov odbila kakih 6 milijonov gold.; to ministru Kuhnu ni po volji. Al še huja pravda bode zdaj , ko ridejo izredni (nenavadni) vojaški stroški na vrsto, za tere minister zahteva še 60 milijonov gold. Odbor Kursi na Dunaji 16. januarija. 5% metaliki 58 fl. 35 kr. Ažijo srebra 121 fl. 75 kr Narodno posojilo 67 fl. 70 kr. Napoleondori 9 fl. 96 kr. zbornici nas vetuje naj se odbije 30 milijonov gold. Loterijne srećke: 9 vsaj še vkljub temu odbitku žuga državi konec leta spet velika primanjkava (deficit). Sliši se pa, da oger- v Gradcu na Dunaji 14. jan. 1871: 5. 47. 46. 13 37. 84. 64. 53. 24 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 28. januarija. Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiflkar in založnik: Jožef Blazilik v Ljublj