Kritično o resoluciji za 10. kongres ZKS
(nadaljevanje s 1. strani)
Igor Kadunc je govoril o neskladju med zapisanim in govor-jenim ter prakso, ki največkrat ubira svoja pota. V dokumentih pa bi se po njegovem morali opredeliti in obravnavati le neka-tere ključne probleme, sicer se bo zveza komunistov izgubiJa v množici zadev.
Stane Meljo se je zavzel, naj bi se komunisti pogovarjali o ti-stih stvareh, na katere ljudje danes opozarjajo, ne pa se tako pogostokrat sklicevati na to, kar smo v preteklosti dosegli, saj je že Edvard Kardelj rekel, da komunisti nikdar ne smejo biti zadovoljni z doseženim.
Tudi predsednik našega občinskega komiteja ZKS Pavel Vindišar se je pridružil mnenju, da se v zvezi komunistov ne bi smeli ukvarjati prav z vsemi operativnimi zadevami; gre pa za vprašanje, kako biti zraven, kako politično delovati med ljud-mi. »To pa so zahtevne stvari,« je poudaril Pavel Vindišar, »a mi politično delo premalo prilagajamo času in ljudem. Žal o tem v resoluciji ni besede.«
Milan Ptičarje pripomnil, da je ta resolucija taka kot prejš-nja, le da ima še nekatere dodatke. Dodal je še, da so poročila iz osnovnih in občinskih organizadj preveč lakirana. V mandat-nem obdobju smo v občini izrekli veliko ostrih besed, a ven-darle ostaja vse pri starem, je še pristavil.
Stane Černe, tudi predvojni komunist, je ugotovil, da naši predpisi ne sproščajo samoupravne dejavnosti; celo nasprotno, še bolj jo zavirajo. Spanski borec in predvojni komunist Stane Bobnar je razmišljal o tem, da gre vse več pravic iz dealvskih rok v birokratske. Magda Gaspari,članica CK ZKJ, pa je razlo-žila, da je na resolucijo še moč vplivati, vendar je treba poveda-ti, kaj v njej konkretno doreči.
Po mnenju Ivana Kuharja je bil kritičen odnos razprave odsev dejstva, da smo v občini velikokrat obravnavali družbeno negativne pojave, pa se stvari niso premaknile. Naloga sleher-nega komunista pa je, je poudaril,da dosledno uresničuje spre-jete dogovore. Vsi skupaj pa bodo morali več narediti tudi glede moralnih vrednot in lika komunista.
Ob koncu razprave je bilo sklenjeno, da bodo za dograditev sklepov o osnutku resolucije oblikovali tematske skupine.
Člani komiteja so še poslušali poročili predsednice občin-skega sindikalnega sveta Marije Fedran in sekretarke OK SZDL Brede Papež o poteku priprav na skupščinske volitve. Ugotovitev je, da v vseh okoljih nalog niso najbolj odgovorno opravili. S tem v zvezi so člani komiteja menili, da ne kaže za vsako ceno vztrajati pri več kandidatih, saj to še ne zagotavlja resnične demokratičnosti; ustvarjeno je namreč razpoloženje, ki ne terja, da gremo na volitve z več kandidati.
Na tej seji so oblikovali tudi predlog za sestavo občinskega komiteja ZKS, tovariškega razsodišča, statutarne in nadzome komisije, predlagali naše delegate za mestni in centralni komite ZKS ter za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ.
D. J.