PoStnlna plaSana t eotovtaf LETO UX V^ Ljubljani, v soboto 25. aprila 1931 ŠTEV. 93 a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1LI SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo it v. 7565, Zagreb 8tv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaia vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Veličasten pogreb gen. Hadziča Beigrad, 24. apr. 1. Veličastna in tužna ju bila poslednja pol generala Hadžiča. Prestolnica vsa v preveliki žalosti je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni, kako velik njegov sloves. Užival je povsod največje spoštovanje. Pa ne samo v notranjosti države, temveč tudi na zunaj. Od vseh strani so prispeli glasovi o težkem vtisu in številni prijatelji pokojnikovi so prispeli v Belgrad, da ga spremijo na poslednji poti. V častniškem domu, kjer je bilo truplo pokojnika na mrtvaškem odru, so se od včeraj do danes zvrstili desettisoči in desettisoči ljudi in ravno tako je tudi udeležba pri sprevodu bila izredno številna. V Saborni cerkvi se je ob 2 popoldne zbrala množica najuglednejših predstavnikov. Žalni službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljico Marijo in princeso Olgo v spremstvu maršala dvora g. Dimitrijeviča, generala Saviča in podpolkovnika Pogačnika. Po žalni službi božji se je nato razvil veličasten sprevod z vojaštvom in sokolstvom na čelu. V sprevodu je bil zastopan številna generaliteta in admiraliteta, več tisoč častnikov, vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelu, bivši predsednik vlade g. dr. Anton Korošec, bivši minister dr. A. G os ar in drugi, predsednik državnega svela dr. Perič, vsi tuji poslaniki in vojni atašeji ter številni drugi predstavniki kulturnih društev in javnih ustanov. Na čelu sprevoda so nosili vence, ki jih je bilo nad 40. Krasen je bil venec Nj. Vel. kralja z napisom: »Štefanu Iladžiču — Aleksander in Marija.« Vence so potožili polog ostalih predstavniki vlade, vojno ministrstvo, francoska vojska in mornarica, romunska vojska in mornarica, vsi vojni atašeji, poljska armada, češkoslovaški legijonarji in po- slaništva, dobrovoljci itd. Za venci so nosili odlikovanja, ki jih je imel pokojnik. Imel je najvišja naša, francoska, angleška, poljska, češka, ameriška, ruska itd. odlikovanja. V cerkvi je govoril najprej vojni minister Stojanovič, ki je podal v kratkem vojaško ka-rijero pokojnikovo in med drugim dejal: »Kot oficir je bil finih in lepili manir, ljub tovariš, veti no in povsod dobro sprejet. Kot poveljnik v vojni in v miru izredno sposoben, strokovno tiaobražen, taktičen, dober, pravičen, strog, odločen in hraber. Kot minister vojne jn mornarice, katero mesto je zavzemal nad 6 let v štirih vladah, je bil neutrudljiv delavce. V nadaljnjem govoru opisuje njegovo delovanje iu njegove velike zasluge za organizacijo vojske. Po svojem delu in po velikih zaslugah je bil general Hadžič poznan ne samo v naši kraljevini, temveč tudi v inozemstvu. Zu njim jc govoril v imenu kraljevske vlade prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je opisoval Hadžičevo delovanje kot vojnega ministra trr izjavil: Kot vojni minister jc general Hadžič pokazal vse vrline lepe kulture, solidno znanje in veliko vztrajnost. V vseli proračunskih in drugih razpravah, ki so se tikale vojske in mornarice, v vseh političnih nastopih je general Hadžič znal /. redkim taktom, /. nenavadno ljubeznivostjo in s prepričevalno sigurnostjo pridobiti vsakega. Povsod in vedno jc delal vtis finega in lojalnega človeka. Vojak, ki ne mara vedeti za nobene druge dolžnosti, razen onih. ki jih nalagajo splošni interesi. Njegovi predlogi niso nikdar šli preko meja možnosti. Prava vrednost in veličina vojske lahko Francija odobrava Benešev govor Pariz. 24. aprilu, kk. Francoski merodajni krogi neomejeno odobravajo v čeru jtšn j i ekspo-ze dr. Bcneša. Samo nacionalistični listi, ki so nevoljni pri najmanjši omembi potrebe nem-ilfo-Cruncoskega sodelovanja, kritizirajo ostro ravno ta del BeneSevega govora. Tako piše »Li-foerte«, tla je dr. Beneš preveč glasno rožljal * francosko sabljo. Kakor je biln njegova polemika proti načrtu liemško-avstrijske unije odlična, tako je tudi dr. Beneš v svojih zaključkih streljal preko cilju. V Franciji popolnoma razumejo, da ima ravno Češkoslovaška povod, bati sc uresničenju Anschlussa, na drugi strani pa v Franciji niso pozabili, du so imeli skoro vsi veliki konflikti v zadnjem stoletju svoj izvor na vzhodu. Francija noče nobene nove Sadove in nobenega novega Sarajeva. Pridržati si mora zase pravico kontrole o politiki onih držav. zn knlcrc bo Francija morala eventualno nastopiti. Ravno dr. Beneš. ki jc eden izmed nnjvnctejših zagovornikov Loenrnn in politike koncesij Nemčiji, jc bil ves i/, sebe od veselja, da se. je Porenje predčasno izpraznilo. Sedaj pa, ko se kažejo usodne posledice, ki segajo prav do Češkega lesa in Sudetov, se obrača zn pomoč na Francijo. Francija sjcer ne ho pustila prijateljskih narodov nu cedilu, nima pa nobenega veselja, du bi sc pustila od njih manevrirati. Madjarshi glasovi Budimpešta, 24. aprila, ž, V zvezi z včerajšnjim govorom tir. Bencša v zunanjem odboru češkoslovaškega parlamenta ugotavlja današnji »Pester Lloyd«, da najbolj važni del govora vsebuje temo. ki jc največje važnosti za češkoslovaško in Mad jursko in mora Mad jurska / zadovoljstvom vzeti govor tir. Beneša na zna- nje. Dr. Beneš je naglasi I. da gospodarski odnosi med Češkoslovaško in Madjarsko ne hi smeli nikdar stati pod vplivom političnih motivov. To stališče zavzema tudi madjurska politiku. Predvsem stu izrazila zadovoljstvo ministrski predsednik grof Bethlen in minister grof Knroly, ki sta opctovailo naglnšala, tla je Mad-jarskn pripravljena voditi gospodarska pogajanja s Češkoslovaško. Dr. Beneš jc izjavil, da Češkoslovaška stoji na istem stališču in verjetno jc, da Iki prišlo do novih trgovinskih pogajanj. v katerih bodo politične tendence opuščene in dosežen rezultat, ki b;> zadovoljil interese obeh držav. Učvrstitev trg. odnošaiev s CSR Praga, 24. aprila. »Narodni Listi« sc bavijo s trgovskimi odnošnji med Češkoslovaško in Jugoslavijo. List ugotavlja, tla so se ti odnošaji po sklenitvi trgovinske pogodbe okrepili. Opaža sc živahen promet industrijskih iu poljedelskih izdelkov. Ugodno nn razmah trgovine / Jugoslavijo vpliva tudi pomanjkanje trgovinske |iogodbe z. Madjarsko. Tudi splošno se državi gospodarsko približujeta. Jugoslovansko razstavo na praškem velesejmu. ki je imelo samo propagundne namene, so Čehi |iozdravili in dosegla je takšen uspeli, tla je jugoslovanska vlada sklenila postaviti na jesenskem sejmu v Pragi lastno trgovinsko razstavo, ki bo prva te vrste v češkoslovaški. Mala antnnta zn Brianda Parli, ške in Jugoslavije so sporoč.... ... _____ države zavzele v vprašanju ncmško-avstrljske carinske unije islo stališče, kol ga zavzema Briand. Mala nnlanla 1k) na majskem zasedanju I). N. podpirala vse Briandove predloge. iriz, 24. aprila, ž. Predstavniki Češkoslova-Jugoslavije so sporočili, da bodo njihove Malinov vrnil mandat Vladna kriza v Bolgariji bo dolgotrajna Sofija, 24. aprila. AA. Danes dopoldne se je Malinov sestal z Miloviin, voditeljem frakcije narodnih liberulov in Kasturkovim. l)o ponovnega sestanka meti Malinovim in Ljapčcvim sploh ni prišlo, ker Malinov ni mogel sprejeti zahtev Demokratičcskega /govora. Tu je namreč zahteval večino listnic v njegovi vladi. ZAGREDSH1 VEliSEJEPl 25. IV. ♦ 4. V. 1931 Vili. Avtomobilska razstava razstava motornih vozil, koles in dolov XV. Specijalno poljedelski sejem (»troji, gnojila, potrebščine) Perutnina in kunci (samo 2.1.—28. IV.) Razstava nizozemskih cvetic, turistika, športne potrebščine Higijena Z legitimacijo Zarrebškeira volosejma. nabavljena pred obiskom razstave, brezplačen povralek nn 2olc7.nicnh, na parobrodlh pa viSji ra/. za nižjemu predvsem ministrstvo notranjih zadev, razen toga pa šc to, tla narodni liberuli ne pridejo v vlado. Malinova je po teli sestankih sprejel v nv-dijenci kralj Boris. Avtlijcncu je trajala poldrugo uro. Po končani uvdijenci je Malinov izjavil, da je vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni dobil podpore tam, kjer jo je pričakoval. Vendar, jc rekel Malinov. še vedno upa, da se bo našel i/hod iz. te krize, ki jc po njegovi sodbi ena največjih, kar jih je Polgarija doživela. Sofija. 24. aprila. A A. Bolgarska agencija javlja: Malinov jc vrnil mandat za sestavo vlade. Zastopniku bolgarske agencije jc izjavil, da se jc njegova misija izjalovila zaradi tež-koč, na katere jc naletel pri Dcmokratičcskcm zgovorn . Sofija. 24. apr. kk. Malinov se je včeraj ves dan pogajal z, voditelji strank, med drugimi ludi z Ljapčevim kol zastopnikom Zgovorn. Danes pa je Malinov svoj mandat za sestavo vlade vrnil kralju radi ležkoč, ki mu jih pripravlja dosedanja vladna stranka Zgovora. Ljapčev je namreč stavil kot pogoj za sodelovanje Zgovora, da dobi njegova stranka notranje ministrstvo in da se ohrani v notranji politiki njegov vladni kurz, kar pil je za Malinova nesprejemljivo, ker je on ravno radi notranje politike Ljapčeva vedno najbolj pobijal. Po današnji avdienci je izjavil Malinov, da je kralj radi poteka krize v velikih skrbeh. pride do izro>za samo tedaj, če se vojsk.-;, vzdigne nad vse politične borbe in se nc vmešava ne na levo ne na desno. Tudi naš vojskovodja se jc tega držal in to spoštoval kot sveti zapoved ter ni nikdar šel za kakimi političnimi vetrovi, niti se prepuščal kakim drugim vplivom. Vse to se je posebno dobro izrazilo v osebnosti generala Hadžiča, kot vojaka, ki je dostojen predstavi-telj tega edino pravilnega razumevanja za po-vzdigo iu pravilen razvoj vojske. Če pa so politične neuravnotežnosti posegale tudi na teren, na katerem stoji vojska, (jotem sc je pojavil zopet on kot čuvar teh svetih interesov. Njegova svojedobna demisija jc radi lepih motivov svo-ječasno odjeknila široin naše države in bila pozdravljena z velikim zadovoljstvom. Vojski je general Hadžič služil verno in utlano in za nje razvoj dal na razpolago vso svojo energijo in razumevanje. V vojski jc on videl, kakor to vitli tudi nuše ljudstvo, obrambo naroda in države, nc pn instrumenta imperializma in zuvo-jevanja: Kdor se z mečem igra, od meča pogine! Mi sc nikdar nismo z mečem igrali in naše stališče jc bilo vedno miroljubno... G. minister Maksimovič jc nato v imenu kraljevske vlade izrazil glolioko spoštovanje temu velikemu delavcu za dobro države. Med sprevodom so še govorili v imenu rezervnih častnikov Bogie, v imenu Sokolov podstarosto Gangl in pri odprtem grobu v imenu dobrovoljccv major Lujo Lovrič, katerega govor je ginil do sol/, vse prisotne. ko so položili zemeljske ostankp v črno zemljo, ni bilo očesn. ki se ne bi oronilo. Priprave za razorožitveno konferenco Berlin. 24. apr. kk. -B. Z. am Mittag« piše z ozirom na konferenco generalnega tajnika Društva narodov sira Drummonda v Berlinu, da načrt za sklicanje pred konference, ki naj bi še letos omilila ali odstranila velike težkoče, ? katerimi ima razorožitvena konferenca računati še pred svojim sestankom, ni našel pravega odmeva. Vzrok je ta, da bi imel postati predsednik te pred konference dr. Beneš in bi bila poslcdica tega tudi ta, da bi postal češkoslovaški zunanji minister potem tudi predsedniki velike razorožit vene konference. To pa ni samo neprijetno za Nemčijo radi zadnje izjave dr. Beneša v vprašanju carinske unije, temveč želi tudi Anglija, tla bi postal predsednik Hender-son, s čimer bi dosegla velik uspeh angleška vlada, s tem pa tudi delavska stranka. Albert Thoinas, ki je včeraj zvečer prispel v Ljubljano. Evropska delavska borza Ženeva, 24. aprila. Švicarska agentura poroča da je upravni svet mednarodnega urada za delo na svoji seji sklenil predložiti študijskemu odseku urada predlog Alberta Thomasa za ustanovitev mednarodne ali vsaj evropske delavske borze. Ta sklep je bil sprejet v zvezi z vprašanjem, kako odpoma-gati brezposelski krizi. Nato je ravnatelj urada predlagal, da sc ustanovi evropska borza za delo in da se izvršijo velika mednarodna javna dela. Tekom debate so tudi drugi govorniki pristali na zgo-rajšnji predlog. Nova ladjedelnica Split, 24. aprila, ž. Kot smo že javili pred nekaj časa, je neko francosko podjetje kupilo ladjedelnico »Marjan«. Sedaj pa govorijo, da se je ustanovilo posebno akcijsko društvo pod imenom Ju-goslavensko društvo za gradbo in popravljanje ladij, d. d. v Splitu s sedežem v Belgradu. Delniška glavnica tega društva znaša 6 milijonov Din. Sestanek industrialcev in bankirjev v Atenah Atene. 24. aprila. AA. Interesentom za sestanek balkanskih industrijcev in bankirjev v Atenah sporoča predsedstvo balkanske konference tole: Sestanek industrijcev in bankirjev balkanskih držav se otvori 25. t. m. s prihodom v Solun, odkoder odpotujejo 28. t. m. v Atene, kjer ostanejo do 1. maja. Blagoslovitev nove „Propagande Obrede izvršil sveti Oče v prisotnosti velike množice cerkvenih dostojanstvenikov U Vatikansko meslo. 24. apr. kk. Danes je papež Pij XI. tretjič zapustil Vatikan. Odpeljal se je k blagoslovitvi novega kolegija za Propagando (mi-sijone) na Janikulu, ki uživa eluderitorijalno pravico. Prvo poslopje je zgradil na Janikulu papež Urban leta 1027 na Piazza Hispania, ki jc obsegalo prostora samo za 2.50 gojencev, dočim ima novo poslopje prostora za 800 gojencev. Svečanosti so prisostvovali vsi kurijalni kardinali in nadškof iz Chicaga, kardinal Mundelein. čegar zbirke med ameriškimi katoliki so omogočile zgradbo. Papež Pij XI. je dobil radi svojega zanimanja zn misijo-ne priimek misijonski papež. Ker se papeževa vožnja ni objavila, se je peljal papež skoraj ne-epaženo, posebno ker ie pol od Vatikana do Ja-nikula precej kratka. Kolegij je bil okrašen z za- stavicami vseh narodov. V glavni dvorani je bil postavljen papežev prestol, okoli njega pa so bili nameščeni stoli zn kardinale in druge cerkvene dostojanstvenike. Papež je prišel v škrlatnem or-natu. Ko je v spremstvu svojega dvor.T korakal h kapelici, so ga prisotni pozdravljali z >2ivijo< klici. Prefekt kongregacije de Propaganda flde, kardinal van Rossutn, je imel nagovor, nakar je papež odgovoril: Zgovornejša kakor btscde so dejanja. Potem, ko je posvetil temeljni kamen te Čudovite hiše, mu je dovolil I log tudi možnost, da blagoslovi konec dela. Zahvalil se je božji previdnosti in vsem, ki so pripomogli k izvršitvi. Potem je podelil apostolski blagoslov in si ogledal poslopje. S terase na strehi si je prvič j>o izvolitvi za papeža ogledal lepote Kima. Na Koroškem posnemajo iašlste Celovec, 24. aprila. -Koroški Slovenec« poroča v zadnji številki iz vasi Itailiše: Praznik vstajenja je za nas etlcn največjih, to je praznik vstajenja Božjega. Vsak vernik se v teli dneh zatopi vase in skuša v miru doživeti tudi svoje notranje vstajenje. Tega miru slovenski verniki na Rudišuh letos nismo bili deležni. Prišli so preti cerkev člani ratliškega nemškega pevskega zbora, ki so se vedli prej primerno za gostilno nego zn božji liram. Pri Vstajenju na Veliko soboto so se ti gospodje smejali cerkvenim pcvcem in se norčevali i/ njili. Ali je bil oh po-vratku v cerkev potreben njih zasmehovulni špalir, kakor bi se norčevali iz pobožnosti slovenskih verni-kov? Na velikonočno nedeljo popoldne so ti gosprnikov na otoku Madeiri, pod katerimi bi se vdali. Vstaši zahtevajo odstop vlade in svobodne volitve. Vladne čete so poostrile blokado. Pričakujejo, da se vsak hip izkrcajo. V mesto Funchal je prispela druga angleška križarka »Cru-lew , da zaščiti angleške državljane. Lizbona, 24. aprila. AA. Revolucionarsko gibanje na Portugalskem se je zadnji čas zelo oja-čilo. Danes je prišlo v Oportu do krvavih spopadov med vojaštvom in demonstranti. Ustavna stranka je po ulicah Driredila ogromne manifestacije. Ker je bila policija brez moči, so poklicali na pomoč vojaštvo, ki je v množico oddalo več salv iz pušk in tako ubilo več ljudi. Poročajo, da so poklicali pod orožje dva letnika rezervistov. Vsi častniki so prejeli povelje, naj takoj odidejo k svojim edini cam. Govorijo, da so uporniki vtihotapili iz Anglije 30.000 pušk, ki so jih skrivaj razdelili med prebivalstvo. Po zadnjih vesteh so se vladne čete izkrcale na malem otoku 1'orto Santos, približno 50 milj od Madeire. Vladne čete se niso mogle izkrcati na Madeiri in so izbrale Porto Santos za operacijsko bazo. Radio V četrtek zvečer Radio-Ljubljana ai oddajal radi defekta v postaji v Domžalah. Prvič je aparatura odpovedala nekako po šesti uri, katero pa so za silo popravili, tako da so ob sedmi uri že zopet mogli oddajati. Ob 7.40 pa se je defekt pojavil zopet in radio je molčal ves večer in še včeraj opoldne. Snoči pa so z oddajo zopet pričeli, toda le z delno energijo, ker še vedno ni bilo mogoče popolnoma odpraviti napake, ki je l>olj komplicirane narave, upati pa je, da bo v teku današnjega rineva zapel radio z vso svojo jakostjo. Programi Kadio-Liubljana t Sobota, 25. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17.30 Prenos, govora g. Thomasa, ravn. mednarodnega urada za delo, iz Dela v. zbornice in pozdravi zastopnikov strokovnih organizacij. — 19 Pavel Kuna-ver: O Krasu. — 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina. — 20 Prenos iz Zegrei>a: Trije mušketirji, opera. — 22 Časovna napoved in poročila. Nedelja, aprila: 9.00 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versiko predavanje, p. dr. 11. Tominec. — 10.20 Ferdo Jelene: Hotelirsko knjigovodstvo. — 11.00 Radio orkester. — 12.00 Čas, plošče (Lor-tzing: Car in tesar, opereta). — 15.30 Citre-solo, igra gdč. Justin Greta. — 16.00 Lovske prLpove-sti, šaljivo čtivo, g. V. Bratina. — 17.00 Koncert pevskega društva »Zarja« iz Tacna. — 20.00 Koncert godbe na pihala »Sloga«. — 21.00 Radio-or-kester. Drugi programi t Nedelja, 26. aprila. Belgrad: 12.30 Koncert Radio orkestra. — 20.00 Vokalni konccrt .— 20.30 Operetna glasba. — 21.15 Vokalni koncert. 21.45 Kom. glasba. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 12.05 Koncert. — 17.00 Komorna glasba. — 20.30 Večerni koncert. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba. — 14.00 Plošče. — 17.00 Koncert pevskega zbora. — 19.15 Lahka glasba. — 20.40 Koncert. — Dunaj: 10.00 Orgle. — 13.10 Plesna glasba. — 14.40 Popoldanski koncert. — 19.40 Pevski kvartet. — 20.15 Enodejanka. — 21.30 Večerni koncert. — Milnn: 12.15 Pestra glasba 20.55 Opera. — Praga: 19.35 Koncert. — 20.30 »V čeških nebesih«, komedija — 21.00 Ljudski orle. — Langcnbcrg: 20.00 »Dijak prosiakc, opereta. - 23.00 Plošče. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestralni koncert. — 19.15 Plofšče. — 21.00 Koncert. — Berlin: 20.30 Koncert (pihala). — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 17.40 Popoldanski koncert. — 20.30 Italijanska glasim. 21.05 Poljudna glasba. — 22.15 Angleška glasba. — Miihlacker: 12.00 Promenadni konccrt 17.40 Zabavni koncert. — 18.20 Komorna glasba. — 19.30 »Da* Rheingold«. Wagner. — 22.20 Plesna glasba. — Mor. Ostravn: 21.00 Poljudni koncert. — 22.20 Praga. — Leipzig: 16.50 »llofrmanove pripovedke«, opera. 3. dej. — 18.00 Koncert. — 1S.20 Dve enodejanki. — 19.10 Koncert. — 20.50 Večerni koncert. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 25. aprila: PRI BELEM KONJIČKI! Red C. Nedelja. 26. aprila: SLEHERNIK, premijera v opernem gledališču. Izven. Ponedeljek, 27. aprila: ŽIVLJENJE JE LEPO. Red B. OPERA. Začetek ob 20. .Sobota. 25 aprila: DIJAK PROSJAK. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izv. Nedelja. 26. aprila: SLEHERNIK. Dramska premijera. Izven. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCEZA. Kuponi. Spremeba repertoarja. Nedelja, 26. aprila, ob 15: ZAČARANA ŽABA. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20: LESENI KONJI. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. Kamnoseke za delo v kamenolomu in delavnici sprejme RUDOLF JEGLIČ, kamnoseški mojster v Kranju. Šmarješke Toplice pri Novem mestu učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. V pred-seziji do 30. junija 14 dnevna cela oskrba Din 560. Prospekti zastonjl Razpis V zakup se odda »Pohorski dom« t restavracijo ln 21 tujskimi sobami. Kavcije zmožni interesenti z osebno točilno pravico naj se čimprej javijo na naslov: »Pohorski dom — Maribor — Frančiškanska ulica 81«. Vse sob« so prvovrstno opremljene, imajo vpeljano gorko in mrzlo vodo ter električno luč. Otvoritev doma bo pričetkom meseca junija. Vole^ni Se/odca, slabo prebavo in nepravilno irelje urejme „FIQOL". ..FIGOL" pospešuje tek, čisti in otveiuje kri, krepi telo — Priporoča se odraslim in otrokom. Figo1 se dobiva v vsaki lekarni, po pošti g" razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2144. 3 stekl s poštnino 105 Din. 8 steklenic 245 Din t steklenim 40 Din Za Jugoslovansko tiskamo f Ljubljani: i - ■ Dnevnik Slovenec ne|bol]e informirani list! ..............................................................................................................................................................................................miiiimmiui 11111111115 ObišCife svetovna zdravilišča Čehoslovaske: fmmmmmsmmmmi nmvmm in:: »rt1 •*■*■■•;•..................j m*. »II1 Karlovi vari Flarijanske Toplice franeove Toplice ianiMniMwwmmuHMm liceSenov Že več stolelij so ta štiri zdravilišča v službi trpečega človeštva, število onih pa, ki so se v islih izlečili, našli ondi okrepitev, zboljšanje in razvedrilo, sega v milijone! Zahtevajte pri uradni izve-stilnici teh štirih zdravilišč, pri „J ugoprometu" d. d., Zagreb, Praška ul. 6 ali pri posameznih zdraviliških upravah prospekte in pojasnila Pohištvo jriprosto In najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni HREGAR IN SINOVA SUVid aad Ljutdjann — nasproti kolodvora Fani Golli roj. Hafner vdova davčnega upravitelja dne 24. t. m. v 81. letu starosti, boguvdano mirno umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. aprila 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Rimska cesta št. 9, nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila,1931. Ana Damijan, roj. Golli. učiteljica, Robert Golli, prok. tv.A&E. Skaberne, hči. sin. Branko. Staš, Andrejka, vnuka. vnukinja. in vse ostalo sorodstvo. — —^p. ^^—■ „ ■ i m^ m v—. ■ w - i i w -mm w , w ■ - — —--—— - - — .—--- — —— -— — - - - -— — - —» — - - - - — _ ................................iiiiiiiMiiHiiuiiiiHiiiiiiiiiiiniiiuiiuiuniiHiiiiiHiumiiiiiiinniii.......n ................................................................................................................................ POTMIK R Pisalni stroj oriprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdk:i d'6tlCCt vinske branže, verziranega, poznanega in agilnega, dobro ohranjen, kupim. po izredno nizki ceni naibolie ii4e za Dravsko banovino ugledna in renomirana Ponudbe^z^nav^edbo^cene HREGAR IN SINOVA informirani I i,t! vinska kovina na Štajerskem. - Ponudbe pod pod 1000. SUVid aad Ljubljano — nasproti kolodvora -- »Velik promet« poslati na upravo »Slovenca« v ■ - ■■ rtwwm«»m«»M»»i Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Menihi potrebni zarod. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, stara mamica, teta in tašča gospa Kupim transformator ca. 80 KW. Ponudbe na oglasni oddelek .Slovenca« pod št. "4590«. P-s-s-s-s-s! Pneumatika je prodrta! Kupite Paralin, ki slane 15 Din in se dobi v vseh boljših trgovinah, pa boste vozili brez defekta tudi po žebljih. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. Peralin, Ljubljana, Poitni predal 245. Preprodajalce sprejmemo povsod. kod Debel« luskinaite otrobe knplte na trene)« prt rrrrik A. VOLK, LJUBLJANA Realleta m ta 24 BR9F0L0G s številnimi priznanji iz tu- in inozemstva, Vam hoče vse Vaše lastnosti in navade iz rokopisa povedati, ako mu še danes pišete, Za stroške lahko priložite 3 dinarje v znamkah Dopise na upravo pod Grafolog« it 4550. Karel Cefc. Izdajatelj: Iran R&kovee. Urednik: Frane Kremžar, Zahvala. Ob priliki ležke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega predobrega soproga ozir. očeta, starega očeta in tasta, gospoda Kurta oCcsa Najboljše sredstvo proti I kurjim očesom CLAVEN je masi Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravn ost 'n tvornice in glavnega skladišča II. NRNJAlf lehornor - MS A K Varujte se potvorb Čitajte in širite »Slovenca«! Dr. Alojzija Kokalja odvetnika se zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi svojega sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem onim, ki so spremili blagopokojnega na njegovi poslednji poti ter mu darovali številne vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku Finžgarju, rodbini odvetnika dr. Pegana, gospodu podpredsedniku odvetniške zbornice dr. Žirovniku in primariju gospodu dr. Jenku, ki so nam nudili svojo utešno pomoč v bolezni in ob smrti našega dragega pokojnika. Istotako se zahvaljujemo predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu ljubljanske Kreditne banke in zavarovalne banke Slavije, ki so na lako spoštljivi način počastili spomin svojega umrlega, dolgoletnega sodelavca. Svetav maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, dne 3. maja 1931 ob 10. uri v cerkvi na Šmarni gori. V 11 u b IJ. „d„e 23. .pni. 19«. žalujoča rodbina.