Leto XX., št> 212 a
'pravnisrvo ^uonana &natl|evc i - leietor štev 312k 3123 3124 3125 3126. nseratn oddelek: i.jubfjana Selen-burgovo m. — Tel 3492 ir 2492 ■•odružnico Maribor 3raiski trp $t. ?
leietor 4» 2456. 'odružmcc Celie Kocenovo uficc
Telefon šf 190. 'iačuni on ooši ček zavodih s Ljub Ijano si. 11.842, Pmqo čislo 78.18C Wien št 105 241
LJubljana, torek 12. septembra 1939
Cena 2 Din
zhajo vsak dan razen oonedeljka Naročnino tnašo mesečno 25 din Za inozemstvo 4C din
Ui eari.si»o. i ubli a no, Knafljevc ulico 3, reletor <122, 3123, 3124. 3125 3126. Maribor Jrajski trg štev f. telefon štev 2455; Zelje Sfrossmaverjevo ulico štev 1 telefon štev 65
PolcoDiS' nf ■frnr'-
Italija in Nemčija
Nekateri ameriški listi so te dni objavili poročila svojih rimskih poročevalcev, po katerih namerava italijanska vlada dati Angliji, Franciji in Poljski zagotovila, da bo v sedanji vojni nevtralna. Mi to vest na tem mestu samo zato registriramo, da opozorimo na najnovejše nemško poročilo iz Rima, ki prihaja do drugačnih zaključkov in ki zasluži, da ga prikažemo v izvlečku tudi našim čitateljem kot napol službeno nemško tolmačenje italijanskega stališča.
Dr. Rudolf Kircher, direktor lista »Frankfurter Zeitung«, o katerem »je znano, da ima najtesnejše zveze z nemškim zunanjim ministrstvom in ki navadno podaja v svojem listu nemška tolmačenja položajev za inozemske kroge, je objavil te dni dopis iz Rima, v katerem razvija naslednje glavne misli:
Okrepitev italijansko-nemškega sodelovanja z vojaško in zvezno pogodbo je novejšega datuma. Domneva, da bi Italija na najbolj rahel poziv izraj-ha ne izpopolnila svojih vojaških obveznosti, pomeni žalitev za Italijo. Tega poziva doslej ni bilo. Nasprotno, Hitler je v svoji brzojavki Mussoliniju sporočil, da tretji rajh ne potrebuje inozemske pomoči. Lahko smo prepričani o tem, da je bilo vse, kar je v zvezi s sedanjim položajem, že v naprej dogovorjeno med Berlinom in Rimom. Interes Italije za ohranitev rniru, kar je v sedanji stopnji istovetno z lokali-ziranjem nemško-poljskega konflikta, je gotovo tu. toda za Mussolinija, kakor za slehernega njegovih sodelavcev, je slej ko prej odločilen naslednji račun: Nemčija in Italija ne moreta storiti nasprotnikom fašizma te usluge, da bi ju ti napadli in porazili drugo za drugo. Prav to je namreč bila in je še vedno osnovna zamisel osi Rim-Berlin: narodnosocialistična Nemčija in fašistična Italija hočeta in morata biti povezani, ker imata iste nasprotnike (one, ki zanikajo njune življenjske interese) in iste cilje (odstranitev poslednjih ostankov versajskega miru).
Kdor tega ne razume, tako poudarja dr. Kircher, tudi ne more oceniti tega, kar je Italija v odločilnih tednih storila in kar še namerava storiti. Italija je v položaju čakanja v oboroženem stanju. Vse je v Italiji tako pripravljeno, kakor to zahteva skrajna morebitnost. Pri vsem tem pa seveda Italija še naprej želi, preprečiti avtomatično razširjenje konflikta v svetovni požar. To nam razlaga sklep italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta, da ne bo podvzela »nobene pobude vojaško-operativnega značaja.
Po mnenju dr. Kircherja odgovarjajo ti sklepi »točno onemu, kar Nemčija pričakuje od Italije«, in pa stališču, ki ga »Nemčija sama zavzema nasproti evropskemu zapadu«, da si namreč vojne z zapadom ne želi. To nemško stališče je tudi na Italijane napravilo močen vtis, ugotavlja dr. Kirchner dalje v svojem rimskem dopisu. Da bi pa Nemcev kdo napačno ne razumel, pripominja dr. Kircher ponovno s poudarkom: »Nemčija na zapadu ne bo napadala; napad naj tam, ako hočejo, prevzamejo drugi!« Italijanska politika, ki združuje strogo vojaško pripravljenost z željo, da bi se preprečila splošna vojna, zasleduje mirno razvoj dogodkov na zapadnem bojišču in smatra angleško-francosko taktiko za zelo značilno, med drugim tudi zato, ker v Rimu sodijo, da v Londonu niso še pravilno ocenili pomena »ruske karte«, ki jo ima to pot Nemčija v svojih rokah, kakor poudarja dr. Kircher.
Skratka, italijansko stališče je po tem nemškem prikazu najvernejši odraz splošnega položaja, ki ga označujeta dve značilni okoliščini: na eni strani okolnost, da Hitler sam še ni zahteval italijanske pomoči, na drugi strani pa okolnost, da na zapadu še vedno ni bojev velikega obsega. Dokler se ta položaj v osnovah ne spremeni, ni razloga za nove odločitve italijanske vlade. Italijansko stališče bi po tem tolmačenju odgovarjalo skupni želji Berlina in Rima, da do splošne vojne ne pride in da zapad ne nadaljuje borbe z Nemčijo, ki jo je začel samo zaradi zavezništva s Poljsko. Iz londonskih in pariških poročil, ki smo jih objavili tudi v »Jutru«, pa izhaja, da zapad odklanja misel na sporazum z Nemčijo na lastno pest in da sta se Anglija in Francija postavili na stališče, ki odgovarja prevzetim obveznostim v sporazumih s Poljsko, da ni mogoč noben ločen mir in niti ne ločeno premirje.
Rimsiki poročevalec uglednega švicarskega lista »Basler Nachrichten«, ki se ^odlikuje po zelo tehtnih in stvarnih poročilih, navaja, da je po mnenju rimskih Nemcev italijansko stališče v interesu tretjega rajha iz tehle dveh razlogov: 1. ker Nemčiji zaradi italijanske neudeležbe v vojni ni treba razdeliti njenih vojaških sil na tri ali celo štiri bojišča in 2. ker lahko napram Nemčiji prijateljsko razpoložena
Moian odpor Poliakov ob Visli
Nemške čete so se izpred Varšave umaknile 10—30 km nazai — Odločilna vloga poznaniskih cet — Na iuzni fronti so se Poliaki umaknili cez reko
San - Cdinia obkoliena
Berlin, 11. sept. z. Nenadni zastoj v napredovanju nemških čet na Poljskem je izzval v berlinskih krogih veliko pozornost. Po celotedenskem umikanju poljskih čet nihče ni računal, da bi poljska vojska sploh še nudila resen odpor. Zato je tudi maršal Goring še v soboto napovedal, da bo »sprehod« na Poljsko končan v 14 dneh. ko bo vsa Poljska zasedena. Umik nemških čet izpred Varšave, ki so jo v petek že proglasili za nemško posest, kaže, da računajo sedaj tudi v nemških me-rodajnih krogih s tem, da bo nudila Poljska trdovraten odpor na področju petih rek, kakor se je s poljske strani napovedovalo že od vsega začetka Sedaj tudi v berlinskih krogih izjavljajo, da ni mogoče prorokovati vnaprej, kako dolgo bo še trajala vojna na Poljskem.
Glede delne mobilizacije Rusije so razširjene v Berlinu najrazličnejše kombinacije, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. Prevladuje pa prepričanje, da Rusija ne bo aktivno posegla v razvoj vojnih operacij na Poljskem.
Varšava, 11. sept. z. Posebni dopisnik »Exchange Telegrapha« poroča, da se je morala glavna nemška armada, ki je z zapada in juga navalila na Varšavo, po 24urni krvavi bitki na vsej črti umakniti. Poljaki so poslali v boj yeč novih divizij, ki so se . skupo. z vsem varšavskim prebivalstvom postavile v bran. Nemškim oklopnim oddelkom se je že posrečilo, da so vdrli v predmestja na jugu in zapadu, ena kolona pa je prodrla celo že proti središču mesta. Po krvavi borbi, v kateri so bile na obeh straneh silne izgube, pa so se morali Nemci umakniti. Poljaki so zajeli tri oddelke tankov in oklopnih avtomobilov. Vsa predmestja Varšave so zopet v rokah poljske vojske. Nemške čete so se umaknile 10 do 30 km daleč nazaj od Varšave. Ta umik je predvsem posledica odličnega nastopa čet. ki so se umaknile iz poznanjske pokrajine in padle nemškim četam, ki so skušale obkoliti Varšavo, v hrbet.
Nemška poročila
London, 11. septembra. A A. (Reuter) Okoli polnoči je bilo izdano po nemškem radiu tole sporočilo: Kar se tiče operacij na poljskem bojišču, mora nemški narod razumeti, da se od naših čet ne more pričakovati, da bi tudi dalj eprodirale s tako presenetljivo hitrostjo. Potrebno je nekaj čakovati, da bi tudi dalje prodirali s tako dozdaj zasedene.
Berlin, 11. sept. br. Dopoldne je nemško vrhovno poveljstvo izdalo naslednji komunike o najnovejšem položaju na bojiščih: Velika bitka na južnem poljskem bojišču zapadno od Visle se bliža vrhuncu. Nasprotnik je bil kljub žilavi obrambi potisnjen nazaj in se umika čez San. Nemške čete so si v odsekih Sanok - Javornik Polski in Radimno - Jaroslav izvojevale prehod čez reko. V posameznih okrožjih obkoljene sovražne čete odlagajo orožje Vsi poskusi, da bi prebile obroč, so se povsod izjalovili.
Na Narevu se je nemškim četam po hudih bojih okrog sovražnih utrdb posrečilo postaviti si na južnem bregu reke pri Novogrodu in Visni oporišča za prehod čez reko.
Vzhodno od Varšave razpostavljeno poljsko topništvo vseh kalibrov močno obstreljuje nemške čete. ki se nahajajo v zapadnem delu mesta
Obkoljevanje Gdynje se nadaljuje Vei-herovo (Neustadt) in Puck (Putzig) sta v nemških rokah. Pomorske sile so podprle prodiranje čet z uspešnim obstreljevanjem poljskih topniških postojank in gdinjske vojne luke.
Letalstvo je ponovno bombardiralo ceste in železniške proge vzhodno in severno od Varšave kakor tudi v predelih okrog Lvova ter med Lublinom in Holmom. Uničilo je več kolon in vojaških transportov V Lvovu je bil razdejan zapadni kolodvor Vojne operacije v pokrajini koridorja se lahko smatrajo za končane ter <=e je Hitler podal k armadi, ki je preko Censtohove.
Italija, ki stoji ob strani, stori velike usluge v pogledu čimprejšnjega konca sedanje vojne. Poročevalec pravi, da misli tu na italijansko vezanje nevtralnih držav in pa na zavlačevanje pravih bojnih operacij na zapadnem bojišču z možnostjo nadaljnjega italijanskega posredovanja.
Ne glede na nadaljnji razvoj, o čemer so slej ko prej mogoča samo ugibanja z dopuščanjem vseh mogočih presenečenj, pa so si po mnenju švicarskega novinarja vsi inozemski opazovalci v Rimu edini v tem, da bi vstop Italije v vojno pomenil razširjenje sedanjega konflikta v splošni požar. Prav zato pa je verjetno, da bo skušala Italija še nadalje ohraniti svoje sedanje mirno zadržanje
• S to sodbo se sodba dr. Kircherja znabiti vsaj v toliko ujema, da je to v enaki meri tudi nemški interes. V tej točki, v pogledu skupnih prizadevanj za lokaliziranje sedanjega konflikta, se nemški in italijanski interes krijeta, vse drugo pa je tudi po dr. Kircher ju odvisno predvsem od — nadaljnjega razvoja, ki je še neznan.
Kielca, Konskija in Radoma prodrla do Varšave. Nemške čete so zasedle v toku osmih dni prostor, za čigar zasedbo se je uporabilo v svetovni vojni leto dni. Letalstvo, oklopne edinice, motorizirane čete in pehota so dosegle rezultate, ki se zdijo neverjetni. Poljska armada je tako rekoč razbita, kar dokazuje dejstvo, da so bili te dni ujeti trije poljski generali, in to poveljniki 3., 7. in 19. poljske divizije. Poveljnika 19. poljske divizije z vsem njegovim štabom je ujela nemška oklopna edinica v trenutku, ko je stopal iz svojega avtomobila, da bi se pridružil četam. Ujetniško taborišče v Kielcu je prenatr-pano ter so začeli nove ujetnike prevažati v Jedjejov. V pokrajino Radom je prispelo včeraj 24.000 poljskih ujetnikov. Hitler je letel nad bojiščem v pokrajini Kielce in Radom, kjer je zapadno od Visle več poljskih divizij obkoljenih ter obsojenih na predajo. Nato je nadaljeval let proti Varšavi do kraja, kjer Poljaki poskušajo prebiti fronto obkoljenih divizij zapadno od Varšave, in kjer velike množice obkoljenih poljskih čet padajo pod osredotočenim ognjem nemške artilerije, strojnic in tankov. Zvečer je Hitler odletel z letalom v svoj glavni stan.
Bombardiranje Lvova
Lvov, 11. septembra. AA. (Pat) Včeraj so Nemci od jutra do poldneva neprestano napadali z letali Lvov. Od napadov so posebno prizadeti predeli v središču mesta Nekaj bomb je priletelo na palačo Ivovskega vojvodstva. Nemški bombniki so.vrgli tudj mnogo letakov, toda ljudje so jih pri priči uničili, ne da bi jih prebrali. Včeraišnji letalski napadi so napravili veliko škodo v osrčju mesta. Več sto ljudi je mrtvih in ranjenih.
Pred trdnjavo Modfin
Berlin, 11. sept. br. Danes popoldne je bilo uradno objavljeno, da so nemške čete prodrle do trdnjave Modlin na Visli (seve-rozapadno od Varšave). Sedaj ostro obstreljujejo most čez Vislo.
Gdynja obkoljena
London, 11. sept. c. Današnja nemška vojna poročila s Poljske pravijo, da so nemške čete v koridorju zavzele mesti Novogrod (Neustadt) in Puck ter obkolile Gdynjo.
Lomža zasedena
Berlin, 11. sept. w. DNB poroča, da so nemške čete po trdovratni borbi zavzele Lomžo.
Slovaki bodo anektirali zasedeni del Poljske
Bratislava, 11. sept. z. United Pres poroča, da so slovaške čete s pomočjo nemških motoriziranih oddelkov zasedle vse ozemlje, ki ga Slovaška reklamira zase in ki ga je dobila Poljska v letih 1920 do 1928. Za 13. september je sklicala slovaški parlament, da objavi aneksijo in priključitev tega ozemlja Slovaški.
Poljsko vojno poročile
Varšava, 11 septembra. A A (Reuter). V komunikeju št. 10, ki ga je objavilo poljsko vrhovno poveljstvo prekc radia, se trdi, da se nemške čete umikajo iz neposredne bližine Varšave.
Berlin. 11. sept. c. Nemško uradno poročilo priznava, da so se morale nemške čete umakniti iz predmestij Varšave.
London, 11. sept. c. Angleški vojaški krogi so mnenja da jc jedro poljske vojske v dosedanjih bojih ostalo popolnoma intaktno. Poljaki bodo sedaj za Vislo in Sanom lahko zavzeli dovolj trdne pozicije, da se upro nadaljnjemu prodiranju nemške vojske Poljski umik se izvaja v redu. Poljsko moštvo ima razmeroma majhne izgube, pa tudi materiala Nemci niso mnogo zajeli Upoštevati je treba, da v Vzhodni Evropi še nikdar niso nastopili tako veliki oddelki tankov in letalstva kakor so jih uporabili Nemci v sedanji akciji proti Poljski.
»Daily Telegraph« pravi v svojem dana šnjem komentarju k dogodk ->m na bojiščih, da je Nemčija dosegla na Poljskem velike uspehe, toda ves svet ve, da se vojna z Nemčijo šele začenja Vsi angleški državljani morajo s tem računati. Anglija si ie dobro zapomnila izkušnje iz svetovne vojne.
Bukarešta, 11. septembra A A Havasov varšavski dopisnik je prekoračil polisko-rumunsko mejo. Do Lublina je ugotovil, da je nemško letalstvo srdito bombardiralo neko železniško nrogo v tem predelu in najvažnejše stratefke mostove. Od torka zvečer do četrtka popoldne so nemška letala cbsinala z bombami vse postaje, mostove in železniške proge med Lublinom in Varšavo ter tako onemogočila evakuacijo proti Lvovu in pošiljanje o.iačenj v Varšavo. Mnogo skupin delavcev ie moralo nepretrgoma popravljati železniške proge, da se omogoči prevoz V kolikor so okoliščine v tej vojni zaradi nemške premoči manj ugodne za Poljake, pa na drugi strani psihološki pogoji ne morejo biti boljši kakor so. Vsi vojaki, celo ranjenci, kažejo odlično moralo. V Lvovu in v Lublinu je civilno prebivalstvo ves čas v pripravljenosti. Morda bo Poljska podle-
gla, toda borila se bo do poslednjega moža z vero v končno zmago zaveznikov.
Hudi boji ob Narevu
Varšava, 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo poljske vojske je danes popoldne izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da so se pričeli 80 km severovzhodno od Varšave ob reki Narevu hudi boji. Gdynja je sicer obkoljena, a se de vedno odločno bra. ni. Na Kašubskem se ponekod poljske čete še bore.
Ruska sodba o poljskem položaju
Moskva, 11. sept. w. Prvič so danes vodilni ruski listi objavili obširna poročila o vojnih operacijah na Poljskem. »Pravda« in »Izvestja« objavljata daljše razprave svojih vojaških sotrudnikov, ki popisujejo razvoj vojnih dogodkov na Poljskem, pri čemer opozarjajo na ogorčene borbe, ki so se vodile zlasti pri čenstohovi, Katovicah, Mlavi in pred Varšavo. Sedanji položaj Poljske označujejo ruski vojaški strokovnjaki za težaven, toda ne brezupen. Dejstvo, da se je Poljakom posrečilo ustaviti nemško prodiranje, dokazuje, da je poljska armada še vedno sposobna nuditi odločen odpor, zlasti pa, da je njena morala ostala nedotaknjena. Glavna borba na Poljskem se bo še le pričela in je v prihodnjih dneh pričakovati prvi veliki spopad, ki bo morda odločilnega pomena. Izguba industrijskih pokrajin pomeni za Poljsko hud udarec, ker bo težko našla nadomestilo. Upoštevati pa je tudi treba, da francosko-an-gleška ofenziva na zapadu pomeni za Poljsko znatno olajšanje, ker bo Nemčija prisiljena, da usmeri svojo glavno moč na zapad.
Poljska vlada se je preselila iz Lublina v Kremjenjec
BukareSta, 11. sept. br. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, se je poljska vlada iz Lublina že umaknila v Kremjenjec, poslednje večje poljsko mesto na železniški progi v Rumunijo. Po nepotrjenih vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, pa je bila za sedež poljske vlade določena neka vas, ki leži okrog 30 km daleč od ruske meje.
Riga, 11. sept br. Tel Ag. Petnajst tujih poslanikov, akreditiranih pri poljski vladi, je z vsem svojim osobjem zapustilo Lublin in se preselilo v mesto Kremjenjec v Voliniji.
Poslanik Lipski
na potu v Lublin
Vilno, 11. sept. c. Semkaj je dospel iz Stockholma bivši poljski poslanik v Berlinu Lipski. Novinarjem je izjavil, da je povsod v skandinavskih državah, našel velike simpatije za Poljsko, ki se bori za čast ln svobodo vsega sveta. Iz Vilna je Lipski odpotoval v Lublin.
češke legije in protektoratska vlada
Praga, 11. septembra. AA. (DNB). Vlada češkomoravskega protektorata je objavila sledeči opomin: V zvezi s proklamacijo, ki jo je predsednik države skupno z vlado objavil 8. septembra 1939 češki javnosti, opozarja vlada vse državljane protektorata najenergičnejše, da predstavlja pristop k vojnim formacijam katerekoli vrste, ki bi se formirale v inozemstvu, veleiz-dajo, za katero bo izrečena najstrožja kazen. Vlada protektorata posebno opozarja na posledice, ki bodo zadele vse one državljane protektorata, ki bi kot člani tujih vojaških formacij v borbi z Nemčijo padli v nemško ujetništvo.
Poljski begunci v Rumuniji
Bukarešta, 11. sept. br. Zadnje dni so pričeli prihajati preko meje prvi begunci iz Poljske. Doslej se jih je zbralo v rumun-skeim obmejnem ozemlju že okrog 2000. Rumunska vlada je ukrenila vse potrebno, da bo mogoče begunce takoj spraviti pod streho. V obmejnem ozemlju grade sedaj celo vrsto večjih taborišč. Vsa dela nadzL ra državni podtajnik notranjega ministrstva. Preko meje so pričeli pritiskati tudi poljski židje, ki jih pa oblasti zlepa ne puščajo v Rumunijo.
Begunci iz Slovaške na Madžarskem
Budimpešta, 11. sept. br. S slovaške meje prihajajo poročila o vedno večjem številu beguncev, ki prihajajo iz Slovaške na Madžarsko. Njihovo število je naraslo že preko 6000 ljudi. V Bratislavi so zaradi tega zelo vznemirjeni. Vodja Hlinkove garde, propagandni minister Mach, je izdal zato povelje, da morajo gardisti najstrožje postopati z vsemi nezanesljivimi elementi v slovaških obmejnih krajih. Večina beguncev pripada madžarski manjšini na Slovaškem, a mnogo je med njimi tudi Nemcev.
n
Ruska karta v nemški roki"
Italijanski namigi o možnosti ruskih presenečenj
Rim, 11. sept. b Italijanski listi prikazujejo slej ko prej neznano stališče Rusije kot »rusko karto v nemških rokah«, vendar se o nadaljnjem razvoju izražajo dovolj previdno. Tako piše na primer pol-službena zunanjepolitična revija »Rela-zioni Internazionali« v svoji najnovejši številki o tem vprašanju med drugim:
»Onkraj Nemčije je v drugi liniji Rusija. Tudi ona je bila udeležena pri dozorevanju sedanjih dogodkov in seveda ni izključeno, da bi ne mogla biti protagonist tudi v zaključnem delu Dovolj je, ako spomnimo, kakor smo to že storili, da je Rusija v poslednji katastrofi izgubila na zapadu obširna ozemlja, med njimi tudi ona, ki so postala del Poljske, ter Besarabijo, ki si jo je brez ruskega pristanka prisvojila Rumunija. Ne smemo končno pozabiti, da sta Anglija in Francija zajamčili leta 1914. Rusiji osvojitev Carigrada. Tudi to spada med odprta vprašanja.«
Preko teh zaključkov pa revija ne gre in so v krogih rimskih inozemskih opazovalcev nekateri mnenja, da odgovarja grožnja z »rusko karto« predvsem nadaljnjim prizadevanjem italijanske vlade, da bi se s tem pritiskom na zapadni velesili sedanji konflikt lokaliziral in tako preprečil izbruh svetovne vojne, ki si je Italija ne želi. Ta njena želja pa povsem odgovarja tudi interesom tretjega rajha. ki se prav tako trudi, da bi zapadni velesili odvrnil od nadaljnjih napadov, kakor je to jasno dal razumeti v svojem sobotnem govoru tudi maršal Goring.
Namen ruske mobilizacije
Moskva. 11. sept. c. Inozemski poročevalci v Moskvi so mnenja, da je bila ruska delna mobilizacija izvedena zato, da lahko Rusija prepreči umik poljskih vojaških ocdelkov na rusko ozemlje.
Premikanje ruskih čet ob besarabski meji
Moskva, 11. sept c. Današnja »Pravda« in »Izvestja« pesimistično presojata vojaški položaj Poljske.
Bukarešta, 11. sept. c. Na besarabski meji opažajo večje premikanje ruskih čet.
Določbe novega ruskega vojaškega zakona
Curih, 11. sept. z. O novem ruskem vojaškem zakonu doznava »Neue Ziircher Zeitung«, da prinaša nekatere zelo važne spremembe. Dosedanji vojaški zakon lz leta 1930. je Izključeval od službe v vojski kulake in druge buržuje. Sedaj pa je Vo-
rošilov dosegel, da so se te določbe ukinile in je uvedena splošna vojaška obveznost za vse državljane SSSR. Vojaška obveznost je razširjena z novim zakonom tudi na 18-letne mladeniče, dočim se je prej pričenjala še le z 19. letom. Kadrovski rok je podaljšan od 2—3 na 3—4 leta po vrsti orožja.
čsl. poslaništvo v Moskvi še vedno posluje
Curih, 11. sept. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, je bilo z nemške strani takoj po sklenitvi nemško-ruskega pakta objavljeno, da je sovjetska vlada odredila likvidacijo češkoslovaškega poslaništva v Moskvi. Te vesti pa so se izkazale sedaj za neresnične. Češkoslovaško poslaništvo posluje v Moskvi nemoteno dalje in razvija zadnje dni živahno propagando za češkoslovaško in poljsko stvar.
Japonska ne bo sklenila z Rusijo nenapadalnega pakta
Tokio, 11. sept. c. Agencija Domei odločno zanika poročilo DNB, da je japonski ministrski predsednik Abe izjavil, da je Japonska pripravljena skleniti nenapadaL ni pakt z Rusijo.
Saradzoglu pojde v Moskvo
Carigrad, 11. sept. br. Turški zunanji minister Saradzoglu namerava v kratkem odpotovati v Moskvo, da bi vrnil obisk, ki ga je v aprilu napravil pomočnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin v Ankari. Od rezultatov Saradzoglovih razgovorov v Moskvi bo v veliki meri odvisno nadaljnje zadržanje Turčije glede na sedanjo vojno v Evropi.
Izmišljene vesti o LStvinovu
Moskva, 11. sept. AA. (Harvas). Agencija Tass je izdala obvestilo, da je izmišljena vest. ki so jo objavili nekateri tuji listi, da je bil Litvi nov aretiran in ustreljen.
Roosevelt se je vrnil v Washington
Washington, 11. sept. c. Predsednik Roosevelt se je vrnil danes iz Hydeparka v Washington.
New Tork, 11. septembra. AA. (Reuter) Na merodajnem mestu se izve, da je predsednik Roosevelt sklenil sklicati kongres na izredno zasedanje še v toku prihodnjega tedna.
NOVI FRANCOSKI LOKALNI USPEHI
Nemški protinapadi ob luksemburski meji zavrnjeni — Francozi so zasedli dosedaj 900 kvadratnih kilometrov nemškega ozemlja
Pariz, 11. sept. c. Novo francosko vojno poročilo, objavljeno snoči, pravi: Na zapadni fronti nam je serija sistematičnih akcij zasigurala napredovanje med Saaro in Vogezi. Sovražnik je izvršil ofenzivne napade na vzhodu od Mozele severovzhodno od Siercka. Francoska in angleška mornarica sta položili mine v gotovih odsekih Rokavskega preliva in Severnega morja. Izvidniški poleti letalstva se nadaljujejo.
Pariz, 11. sept. c. Poročevalci angleških listov poročajo k zadnjim dogodkom na francosko-nemški fronti: V nedeljo so izvršili Nemci na nemškem ozemlju od lu-ksemburške meje proti jugovzhodu v širini približno 10 km silovit protinapad. Ponoči se je Francozom posrečilo na-# pad ustaviti. V vzhodnem delu saarske fronte pri Pirmasensu so dosegli Francozi več lokalnih uspehov. Francoska težka artilerija je uspešno obstreljevala nemške prometne točke v bližini fronte, zlasti pri Zweibriicknu.
Pariz, 11. septembra. AA. (Havas) Stik naših čet s sovražnikom se bolj in bolj spreminja v čedalje pomembnejše boje. Naše čete še zmerom napadajo sprednje dele Siegfriedove črte. V krajevnih bojih smo zavzeli več vasi in strojniških gnezd, ki so nam izboljšali položaj. Zadnja dva dni se zdi, da Nemci ne mislijo brez boja opustiti svojih prednjih postojank in se srdito bijejo na krajih, ki bi nam mogli služiti kot opazovališča za topništvo. Nemci so izvedli celo vrsto protinapadov, med njimi nekaj prav resnih. Krajevni napadi naših čet se nadaljujejo na 50 km dolgi fronti. Prednje straže normalno prodirajo na dveh tretjinah fronte, v eni tretjini pa je prodiranje otežkočeno.
Pariz. 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo 15. vojno poročilo, ki se glasi: Na fronti je noč v glavnem potekla mirno. Naše čete so dosegle nov lokalni uspeh.
Pariz, 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo naslednje vojno poročilo štev. 16: Kljub sovražnemu odporu so naše čete dosegle nadaljnje važne uspehe na fronti, ki se vzhodno od Saare razteza 20 km v širini.
Pariški tisk o položaju na zapadni fronti
Pariz, 11. sept. br. Francoski listi danes spet obširno razpravljajo o položaju na zapadni fronti. Pri tem ugotavljajo, da so se Nemci doslej branili le s topovi in strojnicami. Sedaj so bili, kakor vse kaže snočnje francosko uradno poročilo, prisiljeni, da postavijo v borbo tudi pehoto, ki je skušala včeraj s protinapadom po dolini Mozele nevtralizirati francoske uspehe v VVarnskem gozdu, toda njihova akcija se je izjalovila. Francoske sile so si po premišljenih akcijah priborile že okrog 900 kv. km nemškega ozemlja južno od Sar-louisa in Saarbriickena ter v jugozapadnem in jugovzhodnem delu pokrajine Pfalz. V neposrednem zaledju nemške fronte je francosko topnstvo razdejalo skoraj že vse železniške proge in ceste.
Zasedbi Warnskega gozda pripisuje francoski tisk izredno velik pomen. »Ma-tin« pravi, da so sedaj izven vsake nevarnosti francoske železniške in cestne zveze v neposrednem zaledju fronte. Francosko vrhovno poveljstvo lahko sedaj pripravi vse potrebno za novo ofenzivo, ki bo vse večjega stila, kakor so bili dosedanji prodori na obmejnih točkah.
Francija dobi
Pariz, 11. sept. z. Kakor doznava United Press iz zanesljivega vira, bo že v prihodnjih dneh izvedena preosnova francoske vlade odnosno sestavljena tako zvana vojna vlada. Ministrski predsednik Daladier bo v novi vladi prevzel tudi vodstvo zunanjega ministrstva, dočim bo maršal Petain postal vojni minister. Za poslanika v Madridu bo imenovan sedanji zunanji minister Bonnet. Gospodarska ministrstva bodo prevzeli strokovnjaki.
četrti alarm v Parizu
Pariz, 11. sept. br. V pretekli noči je bil Pariz četrtič alarmiran, odkar se je pričela vojna z Nemčijo. Na znake siren se je prebivalstvo takoj umaknilo iz svojih stanovanj v zaklone. Ze 20 minut kasneje pa je bilo opozorjeno, da je nevarnost minila. Dejansko je poskusilo več eska-drilj nemških letal prodreti nad Pariz, a protiletalske baterije v raznih vzhodno-francoskih trdnjavah so letala že med potjo ustavile in pregnale nazaj čez mejo.
Nemški rušilec
žrtev nemške mine
Amsterdam, 11. sept. j. Iz Kodanja poročajo, da je v bližini švedske luke Tralleborg včeraj popoldne nemški rušilec »Bromberg« zadel ob nemško mino in se potopil. Prebivalci na kopnem so opazili, kako se je nemška ladja zavila v gost dim in nato izginila v valovih. Okoli 10 članov posadke je utonilo, ostali so se rešili.
Gamelin in Lukasiewicz pri Daladieru
Pariz, 11. sept. c. Ministrski predsednik Daladier je imel včeraj razgovore z vrhovnim poveljnikom francoske vojske Game-linom in poljskim poslanikom Lukasie-vviezem.
Boj proti nemškim podmornicam
London, 11. sept. AA. (Reuter). Ministrstvo za informacije je dobilo več poročil o uspešnih operacijah proti nemškim podmornicam.
Hindenburgov nasip
močno poškodovan
Kodanj, 11, sept. c. Iz Tonderna ob dan. sko-nemški meji poročajo, da so angleška letala ob priliki bombardiranja nemškega otoka Sylta v soboto hudo poškodovala Hindenburgov nasip, ki veže otok s celino Po bombardiranju se je razvila med angleškimi in nemškimi letali zračna bitka, v kateri sta bili sestrrljeni dve letali. Z danskega ozemlja ni bilo mogoče ugotoviti,
ali sta se zrušili angleški ali nemški letali. Nemške oblasti so sedaj s Sylta evakuirale vse civilno prebivalstvo.
Poncet poroča Ronnetu
Pariz, 11. sept AA. (DNB). Včeraj se
je pripeljal v Pariz francoski poslanik v Rimu Francois Poncet in podal zunanjemu ministru Bonnetu daljše poročilo.
Tuje legije v Franciji in Angliji
Pariz, 11. sept. e. Mnogo tujcev se je prijavilo francoskim vojaškim oblastem, nudeč jim svojo pomoč. Ponudbe so bile tako številne, da je bilo potrebno ustvariti posebna središča za tuje rekrute. Poleg poljskih in čeških oddelkov, ki so se formirali že poprej, se sedaj formirajo avstrijski oddelki. Vsem tujcem se odreja služba po njihovih željah in sposobnostih. V Angliji je opažati podoben pokret tujcev. Od 4000 tam živečih Cehov se jih je priglasilo 1000 za dobrovoljce.
Vojna na morju
London, 11. sept. c. Parnik »Magdapoor« (8640 ton) je v nedeljo popoldne potopila neka nemška podmornica v razdalji 10 km od angleške obale. Tisoči nedeljskih izletnikov so z obale opazovali katastrofo. Nenadoma je bila slišati silna eksplozija, nakar je brizgnil v zrak visok vodni curek. Parnik se je potopil v dveh urah. Od posadke se je rešilo na obalo 70 mož, ostalih 10 do 20 pa pogrešajo.
V noči med 8. in 9. septembrom sta bila potopljena angleška parnika »Bood-vvood« (2756 ton) in »Tiger« (10.176 ton). Posadko prve ladje je izkrcal neki nizozemski parnik na Azorske otoke, potnike
I in posadko druge ladje pa je prevzela neka belgijska ladja.
Kanada v vojni
Ottawa, 11. sept. c. Kanadska vlada bo vstavila v prihodnji proračun za obrambne svrhe 100 milijonov dolarjev.
New York, n. sept. AA. (Štefani) Po vesteh iz Ottawe je izrazil poslanec Torn-son, ko je govoril v parlamentu o kanadski vojni napovedi Nemčiji, svoje prepričanje, da bodo stopile tudi Zedinjene države v kratkem v vojno.
Tudi Avstralija se • pripravlja za dolgo vojno
Sydney, 11. sept. br. Ministrski predsednik Mensis je danes izjavil da avstralska vlada računa s tem, da bo sedanja vojna v Evropi trajala več let. Zato se v posameznih ministrstvih pripravljajo posebni načrti za novo organizacijo avstralskega gospodarstva in oboroženih sil. Mensis je pozdravil kanadsko vojno napoved Nemčiji in je z zadoščenjem ugotovil, da se sedaj ves britanski imperij složno bori za skupno stvar.
Washington, 11. sept. br. Predsednik Roosevelt je razširil prepoved izvoza orožja v vojskujoče se države zdaj tudi na Kanado.
Novi Zeland pripravlja ekspedicijsko armado
VVellington, 11. sept. c. Novozelandska vlada je odredila rekrutacijo za sestavo vojske, ki bo služila tako za neposredno obrambo Nove Zelandije, kakor tudi po potrebi za ekspedicije v druge dele angleškega imperija Sestavljajo tudi letalske oddelke, ki bodo najprej izvežbani doma, nato pa poslani v Anglijo.
Naža poročila po polnoči
Turčija hoče ostati Izven sedanjega konflikta
Predsednik turške vlade je na včerajšnji seji velike narodne skupščine izjavil, da bo Turčija ostala v sedanjem sporu nevtralna
Odmev Goeringovih
mirovnih ponudb
Angleži in Francozi zatrjujejo, da je vsaka nemška mirovna akcija obsojena v neuspeh, dokler Nemci ne
izpraznijo Poljske
Pariz, 11. sept. z. Sobotni govor maršala Goringa angleški in francoski listi obširno komentirajo in vidijo v njem dokaz,
Kar se tiče
Goringovih mirovnih ponudb, naglašajo tako francoski kakor angleški listi, da se Anglija in Francija ne pustita več varati. Francija in Anglija sta šli v vojno z določenim ciljem,
« in ne bosta prej odnehali, dokler ta cilj ne bo dosežen. Go-ringove napovedi o naglem koncu vojne na Poljskem smatrajo za skrajno neprevidne, ker ga dogodki že sedaj demanti-rajo. »Temps« vidi v Goringovem govoru pričetek za jutri pričakovane velike diplomatske akcije, ki jo namerava po posredovanju Rima pričeti Nemčija ter piše, da je tudi ta manever že v naprej obsojen na neuspeh, ker Anglija in Francija nikdar ne bosta žrtvovali Poljske na ljubo Nemčiji. Sedaj je položaj takšen, da ni mogoče govoriti o sklenitvi miru poprej, predno ne bo obnovljena ne samo popolna neodvisnost in neokrnjenje Poljske, marveč tudi češkoslovaške republike, dočim bo Avstrijcem dana prilika, da sami odločijo, toda brez slehernega pritiska, ali hočejo ostati v Nemčiji, ali pa obnoviti samostojno avstrijsko republiko. Vrhtega bo morala Nemčija povrniti vso škodo, ki jo je povzročila tem državam.
London, 11. septembra. AA. (Havas) Diplomatski urednik agencije Press Associated piše, da je mirna a trdna odločitev britanskega naroda, da z vsemi silami podpre vlado in njeno politiko, te-
' melječo na računu, da bo vojna trajala najmanj tri leta, napravila na vsem svetu najgloblji vtis. Odločnost britanskega naroda in vlade se zrcali v vsem tisku. Nemci so skušali razlagati deklaracijo britanske vlade tako, kakor da hoče reči, »da je treba vojno končati«, o čemer pa ne more biti niti govora. Nobenega dvoma ne more biti o odločnosti britanske vlade, a sobotna vladna izjava je jasen izraz volje, da je treba iti do konca.
Basel, 11. sept. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da v Londonu z vso gotovostjo pričakujejo, da bo Hitler sedaj, ko je proglasil vojne operacije v poljskem koridorju za končane, predlagal Londonu in Parizu sklenitev mirti. Sprva so v Berlinu računali s tem, da bo medtem že padla tudi Varšava. Ker pa se to ni zgodilo in se očitno v dolgednem času še ne bo. so se v Berlinu odločili, da takoj prieno z mirovno akcijo. Hitler bo izjavil, da Nemčija sedaj, ko je likvidirala poljski koridor, nima več nobenih teritorialnih zahtev v Evropi ter da je pripravljena pristati na razorožitev. Toda v Londonu izjavljajo v me-rodajnih krogih, da sedaj ni mogoče več razpravljati o miru poprej, predno ne bo dosežena popolna zmaga, tudi če bi trajala vojna več let. Anglija je sedaj nepopustljiva. V Londonu mislijo, da gre tudi pri teh mirovnih ponudbah samo za taktični manever. Nemci hočejo na ta način dobiti
da bi se mogli nato z vso silo vreči na zapadno fronto. Še le tedaj se bo na tej fronti pričela prava vojna.
Vera v duceja v Italiji
Odmev angleške izjave o dolgotrajni vojni v italijanskem tisku
Rim, 11. septembra. AA. (Štefani) Današnji italijanski listi ponatiskujejo včerajšnji članek »Popola d' Italia«, ki je izšel pod naslovom: »Italija in njena usoda«, člankar pravi med drugim: Pogosto minejo v zgodovini desetletja in desetletja, preden se popravijo storjene napake. V nedavni zgodovini je bila taka napaka ver-sajska mirovna pogodba. Dolgo je trajala, preden so se odpravile napake versajske pogodbe. Toda poudariti velja, da so se prve priprave za odstranitev versajskih napak začele že onega dne, ko je bila leta 1919 ustanovljena fašistična stranka. Moč fašizma je rasla bolj in bolj in Italija je vštric s tem igrala čedalje pomembnejšo vlogo. Italijanski narod posluša svojega voditelja in zato se bo tudi boril proti ver-sajskemu miru. S to vero v duceja je italijanski narod šel v vojno v Vzhodni Afriki in ustanovil italijansko cesarstvo. Z isto vero pričakuje fašistovska Italija novih ducejevih navodil. Fašistovska Italija se zelo dobro zaveda, da preživlja enega izmed najvažnejših trenutkov svoje zgodovine, in zato spričo usodnih dogodkov še mnogo bolj kakor kdajkoli zaupa svojemu duceju.
»Giornale d' Italia« priobčuje članek svojega ravnatelja, ki pravi, da so glavne smernice Velike Britanije v vojni proti Nemčiji moralna in gospodarska blokada. Z moralno blokado ne želi Velika Britanija doseči samo politično in moralno osamljenost Nemčije v Evropi in na svetu sploh, temveč tudi pobuniti nemški narod proti narodno socialističnemu režimu. Toda to je iluzija, podobna napaki, ki jo je zagrešila Anglija med vojno v Vzhodni Afriki. Narodno socialistična Nemčija je izraz disciplinirane ideje in nemški narod je prežet s to idejo, zaradi katere je tudi šel na vzhodno fronto. Tudi gospodarska blokada je iluzorna, kajti Nemčija danes ni to, kar je bila leta 1914. Nemško gospodarstvo je sad njene avtarkije in njeni uspe-
hi so veliki. Razen tega lahko Nemčija računa s tem, da se bo oskrbela s surovinami iz Rusije, s katero bo neposredno zvezana čez Poljsko. In nazadnje lahko že doslej zasedena Poljska daje Nemčiji potrebne surovine.
Italija hoče izkoristiti svoj položaj
Curih, 11. sept. z. »Neue Ziircher Zei-tung« piše, da se iz pisanja italijanskega tiska in iz raznih ukrepov italijanske vlade jasno vidi, da namerava Italija do nadaljnjega ostati na svojem dosedanjem stališču neintervencije, da pa ob enem skuša ta svoj položaj vsestransko izkoristiti tako na političnem kakor na gospodarskem področju. Italija si prizadeva, da čimprej preuredi svoje trgovinske odnošaje z nevtralnimi in vojskujočimi se državami, pri čemer stremi za tem, da si pridobi čimveč deviz. V Angliji in Franciji išče Italija tudi večje blagovne kredite, kar bi zelo pospešilo medsebojno izmenjavo blaga.
Angleški poslanik pri Cianu
Rim, 11. sept. c. Angleški veleposlanik Loraine je imel danes zopet daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom. Opaženo je, da je od 1. septembra dalje skoro vsak dan v zunanjem ministrstvu. Ameriški novinarji domnevajo, da veljajo razgovori dokončni razjasnitvi angleško-itaJijanskih odnošajev.
Rumunija ima milijon ljudi pod orožjem
Bukarešta, 11. sept. br. Rumunija mobilizira dalje. Včeraj in v pretekli noči je bilo vpoklicanih nekaj nadaljnjih letnikov rezervistov. Na ta način so zadnje dni v Rumuniji mobilizirali skoraj milijon ljudi.
I
Ankara, 11. sept. z. Na današnji seji turške velike narodne skupščine je imel predsednik vlade velik govor o mednarodnem položaju in o odnošajih Turčije do drugih držav. Med drugim je naglasil, da Turčija obžaluje sedanji konflikt ter želi ostati izven njega. Med Nemčijo in Turčijo nI nobenega povoda za konflikt. S Poljsko vzdržuje Turčija prijateljske odnošaje. Od-nošaji Turčije do Anglije in Francije so pogodbeno točno določeni in slone na skupnih interesih. Na ta način vzdržuje Turčija dobre odnošaje do vseh vojskujočih se držav. Turčija želi in upa, da bo ostala izven sedanjega konflikta. Ukrepi, ki jih je izdala turška vlada, so samo varnostnega značaja. Odnošaji Turčije do Rusije so slej ko prej prisrčni.
Govor ministrskega predsednika so listi objavili v posebnih izdajah, ki so bile na-mah razgrabljene.
Eden: Za Anglijo ni | več nobene poti nazaj
London, 11. sept. br. Angleški minister za dominione, sir Anthony Eden, je imel nocoj kmalu po 21. uri kratek govor, ki so ga oddajale vse angleške radijske postaje. Eden se je posluževal v svojem govoru, ki se je nanašal na sedanji mednarodnopoli-tični položaj in na nemško politiko, zelo ostre izraze. Še nikoli, je dejal, ni bilo tolikega zasmehovanja dobre vere v medna-rodih odnošajih kakor tokrat, ko je Nemčija pod pretvezo svojih zahrbtnih aspiracij vdrla na Poljsko. Nemčija je izbirala in izbrala. Posledice bo morala nositi sama. Za Veliko Britanijo nI več poti nazaj. Velika Britanija nima in ne more imeti nobenega razumevanja za politiko podjarmljenja in grozot, za besede, ki so bile dane, a ne izpolnjene.
Naša odločitev, da se bomo borili do kraja, je trdna in je ni mogoče več preklicati. Nemški narod mora spoznati, da misli Anglija sedaj bridko resno, da se bo Velika Britanija sedaj borila, dokler ne bo dosegla svojega glavnega cilja, propasti sedanjega režima v Nemčiji. Nemška vlada poizkuša dopovedati nemškemu narodu, da bo pomenila nagla zmaga nad Poljaki konec vojne. Prav to pa ni res. Sedanja vojna bo ustvarila osnove novega sveta, v katerem bodo postavljena načela nove kulture, nove svobode in novih življenjskih možnosti nad vse.
Danes seja angleške spodnje zbornice
London, 11. sept. br. Angleška spodnja zbornica se bo jutri znova sestala. Dobro poučeni politični krogi napovedujejo, da bo ministrski predsednik Chamberlain podal na jutrišnji seji obširnejši ekspoze o trenutnem mednarodnem političnem položaju.
Poljaki v novi
obrambni črti
Lvov, 11. sept. AA. (Havas:) Po 10 dneh sovražnosti se poljske čete nahajajo na črti, ki ima dva velika kraka. Zgornji krak se začne pri Suwalkiju na meji med Poljsko in Vzhodno Prusijo, spodnji krak pa se v glavnem drži srednjega toka Visle. Na tej ogromni fronti, ki je dolga približno 700 km, se nahajajo poljske čete pred rekami Bug, Visla in San. Borbe so zlasti hude na severu v pokrajini Suwalkija, v središču pri ustju Buga v Vislo v pokrajini Serocka, Modlina in Varšave, na najbolj južni točki fronte pa na levi obali reke San. Najbolj nevarni so nemški napadi na severu, ne koliko manj nevarni pa napadi na najbolj južni točki bojišča. Znano, je da so se vsi nemški strategi od Moltkeja sem radi posluževali taktike napada na sovražnika s kril. Zdi se, da skuša tudi sedanja nemška komanda uporabiti isto taktiko in istočasno izvršiti napade od severa in juga. Toda tereni, na katerih mislijo razviti napade, niso posebno ugodni za take vrste bojev. Na severu, v pokrajini Suwalkija, prevladujejo j veliki gozdovi in jezera. Nekoliko nižje na vzhodu se vleče znani gozd Bjalovica, največji v Evropi. Vse te gozdnate in močvirne j
pokrajine predstavljajo velike zapreke za uporabo motoriziranih enot, ki so glavna sila nemških armad na tem bojišču. Na najjužnejši točki fronte v hribovitih predelih Karpatov so številne reke, rečice in potoki, ki režejo teren in otežujejo napredovanje nemških čet. Lahko se po vsem tem pričakuje tudi na tem delu bojišča močan odpor poljskih čet, ki se razen tega lahko opro na močan obrambni sistem pri Przemyslu.
Nemci hočejo odrezati Poljsko od Rumunije
New York, 10. sept. j. »Press Associa-tion« javlja iz Bukarešte, da prevladuje v tamošnjih vojaških krogih naziranje, da bo skušalo nemško vrhovno poveljstvo izvesti proti vzhodni Galiciji veliko ofenzivo svojih čet, da na ta način odreže poljsko vojsko od Rumunije in ji odvzame vsako možnost dobave orožja in municije iz zapadne Evrope.
Ista agencija poroča nadalje iz Berlina, da bodo po informacijah iz zanesljivih nemških vladnih krogov nemške vojske po uničenju poljskega odpora stremele za tem, da čimprej vzpostavi direktno železniško zvezo z Rusijo. Nemčiji je ta zveza nujno potrebna, da prepreči gospodarsko vojno, ki jo Velika Britanija pravkar proti njej pripravlja. Po vzpostavitvi direktne železniške zveze z Rusijo bo mogla Nemčija po mnenju berlinskih vladnih krogov kljubovati gospodarski vojni Velike Britanije do nedoglednosti.
Novi Mussolinijevi mirovni predlogi
New York, 11. sept. j. »Press Associa-tion« poroča iz Berlina, da je tamošnji italijanski poslanik Attolico zadnje dni ponovno obiskal nemško zunanje ministrstvo in izročil važna sporočila predsednika italijanske vlade Mussolinija, da gre za nove mirovne predloge, za katere bi hotel Mussolini najprvo pridobiti Nemčijo in nato šele stopiti v stike s Parizom in Londonom. Ker nemškega državnega kancelarja Hitlerja trenotno ni v Berlinu, je italijanski poslanik obiskal maršala Goeringa in imel ž njim več razgovorov. »Press Association« pristavlja poročilu, da namerava Mussolini že prihodnje dni izročiti v Parizu in Londonu te svoje najnovejše mirovne predloge.
Ukinitev osebnega avto-prometa v Nemčiji
Berlin, 11. sept. j. Po 20. septembru bo zasebni avtomobilski promet v Nemčiji popolnoma ukinjen. Pripuščeni bodo zasebni avtomobili le takih podjetij, ki so za obrambo države in narodno gospodarstvo posebne važnosti. V ta namen bodo morali imeti posebno dovoljenje oblasti in posebna znamenja.
Evakuacija obmejnih
badenskih krajev
Basel, 11. sept. j. Iz obmejnih badenskih krajev odstranjeno prebivalstvo so namestili ob Bodenskem jezeru po šolah in javnih poslopjih. Ljudje se močno pritožujejo nad slabo prehrano.
Ruski protest v Londonu
Moskva, 11. sept. w. Službena ruska agencija Tas objavlja danes komunike, v katerem se pritožuje zoper neprijateljsko postopanje, ki ga kaže v zadnjem času Anglija napram Rusiji zlasti v trgovinskem pogledu. Angleška vlada je zabranila izvoz skoro vsega blaga v Rusijo, čeravno so bile dobavne pogodbe sklenjene že davno pred izbruhom vojne. Angleška vlada se izgovarja, da sama potrebuje to blago. Gre za kavčuk in razne stroje. Ruski poslanik v Londonu je dobil od sovjetske vlade nalog, naj vloži pri angleški vladi protest zoper kršitve dobavnih pogodb.
Mine v bolandskem vodovju
London, 11. septembra. AA. (Reuter) V zaščito svoje nevtralnosti je nizozemska vlada odredila, da se položijo mine med Severnim morjem in holandsko obalo.
Minister dr. Markovič o sporazumu
Minister pravde dr. Laza Markovič je imel v Nišu sestanek s svojimi političnimi prijatelji, katerim je med drugim dejal, da je radikalna stranka posvečala največjo pozornost rešitvi hrvatskega vprašanja vse od časa zedinjenja pa do danes. V dokaz je navajal Markov protokol iz L 1925, o katerem je izvajal:
»Takrat nismo uspeli. Situacija se je spremenila šele 1 1927, ko so priznali Hrvati vidovdansko ustavo in vstopili s svojim šefom, pokojnim Radičem v vlado. Ta sporazum je onemogočil s svojim delom naš bivši strankarski tovariš Nikola Uzu-, novič. Prišlo je do tragičnih dogodkov v narodni skupščini I. 1928 in do odhoda Hrvatov iz Beograda. Za časa diktature in po njej nismo držali križem rok. Po neštetih konferencah in sestankih je končno prišlo do sporazuma med HSS in skupina-ni beograjske združene opozicije 9. akto-bra 1937. Izvedbo tega sporazuma je onemogočil dr. Milan Stojadinovič. Pri volitvah 11. decembra lanskega leta se je vodila borba v znamenju parole: za ali proti sporazumu.«
Minister dr. Markovič je dalje obširno razpravljal o vlogi združene opozicije v teku pogajanj med dr. Mačkom in predsednikom Cvetkovičem, potem pa nadaljeval:
»Glavne naloge sedanje vlade so izvesti sporazum, čuvati državo in vrniti narodu politične svoboščine. Izvedba sporazuma bo izvršena lojalno in razumno. V tem ozi- , ru bodo gotovo storili svojo dolžnost ta- i
ko Hrvati kakor Srbi. Po sporazumu ostaja nedotaknjeno naše narodno in državno edinstvo. Hrvati so dobili to, da lahko na svoji zemlji po svoji volji urejajo svoje stvari. Vlada stremi za obnovo političnih svoboščin in normalnega parlamentarnega Življenja. Edina ovira, da se na tem polju ue postopa hitreje, je težka zunanjepolitična situacija. Vlada bo skoraj sprejela zakon o volitvah narodnih poslancev s tajnim glasovanjem, s sistemom okrožij in srezov. Volitve v novo narodno skupščino bodo zelo važne, ker bo imela skupščina naknadno odobriti sedaj sklenjeni sporazum. Sporazum bo vnešen v novo ustavo ter bo šele takrat definitivno redigiran. Kar se tiče novih političnih zakonov, morem reči, da bodo sprejeti in da bodo zelo svobodoljubni, tako da bo omogočeno ustanavljanje strank po njihovih političnih programih.«
Dr. Markovič je nato ostro obračunal z dr. Milanom Stojadinovičem in mu očital, da je hotel potom JRZ razbiti poslednje ostanke Narodno radikalne stranke ter ustanoviti svojo posebno fašistično stranko. Končno je pozival minister dr. Markovič k zbiranju vseh radikalov v njihovi stari Na. rodno radikalni stranki.
Vremenska napoved
Zemunska: Postopna pooblačitev v zapadnih in severozapadnih krajih, pretežno jasno drugod. Toplota se bo dvignila.
Dunajska: Polagoma se bo pooblačil^ sicer pa še suho vreme.