569 Obzornik Iz revij Iz. L. Z. 1938, št. 9—10: Potrditev zavestnega slovenstva. »Naravno pravo slehernega naroda do narodnostnega izživetja bo treba slej ko prej varovati (podčrtal K. S.), vendar pa to ne pomeni, da bodi vsak narod tudi 4 Najprej so izdelovali slike s tem, da so postopoma napredovali. Vsak dan je prinesel nekaj novega. Slika je bila vsota zbiranja. Pri meni pa je vsota razdejanj. Slikam, potem ko sliko razbijem. Toda konec konca se ni nič izgubilo, rdeča barva, ki sem jo nekje odstranil, je pač nekje drugod na sliki. 5 Ni to važno, kar umetnik, ki hoče, naredi, temveč to, kar on je. To kar nas zanima, je Cezannov nemir, je Cezannovo učenje, so Van Goghove muke, to je človekova drama. Ostalo je napačno. državno samostojen, zakaj prav gospodarski in socialni boji prinašajo z neugnano močjo potrebo večjih državnih celot. Če bodo le-te urejene demokratično, tedaj ne bo mogoče, da bi šibkejši narod zaradi svoje interesne povezanosti postajal plen močnejšega." (B. Borko: Problem malih narodov, s. 393.) »Obstoj slovenskega naroda je zgodovinsko dejstvo, ki ne spada v območje človeške odgovornosti. Naš narodni obstoj ni krivda, zavoljo katere bi nam morala biti naložena pokora. Nimamo izbire: obstati, živeti, to je preprosto naša edina možnost. In naj bo naša stiska še tako brezupna, naj bodo naše sile v primeri z nasprotnikovimi še tako neznatne, naj bodo nevarnosti, ki nas obkrožajo, še tako grozeče — vendar ne moremo storiti ničesar drugega kakor boriti se za lastno ohranitev, za posest teh naših tal, za svojo govorico, za življenje." (I. Brnčič: 1918—1938, s. 401.) „Gre za tisto življenjsko zavest, do katere se v teh dramatičnih dneh moramo priboriti in ki si jo m o r a m o privzgojiti, za zavest, ki nas partizansko razcepljene, hladne in nezaupljive, kakršni smo, mora navsezadnje strniti okoli ene same neubranljive mogočne skupne misli, okrog naše »slovenske misli" in iz nje porojene skupne težnje, ki mora biti vsemu, kar je slovenskega, kategorično dana in tako popolnoma samoumevna, kakor nam je naša upravičenost do lastnega prostora pod soncem slehernemu dvomu nedostopen aksiom." (Ibid. s. 402.) Iz sept.—okt. (1—2) številke »Mladega Prekmurca": Dvajsetletnica kulturnega razvoja v Prekmurju. Pod tem naslovom izraža Miško Kranjec naslednje: „Nihče ne more zanikavati celotnega razvoja, pa najsi so bili činitelji, ki so ta razvoj pospeševali, kakršni koli. Samo v kulturnem pogledu je ta razvoj napravil premajhen korak, premajhen za dvajset let do neke mere svobodnega življenja, premajhen za splošno zrelost in dojemanje ljudskih množic, in tudi za željo po sodelovanju." (S. 19.) „Oni del mladine, ki je na površju, noče videti kulturnih potreb svojega domačega kraja, temveč se rajši ukvarja s sodobno politiko, sam zanemarjajoč kulturo in hkratu odrivajoč tiste, ki bi se kulturi radi posvetili." (S. 20.) Vzrok težkega življenja Prekmurcev. V soboškem okraju ima 15.583 posestnikov (79'9%) od skupnih 19.502 posestnikov le 2 do 5 ha zemlje. 15.583 posestnikov poseduje okrog 32.500ha, 9 veleposestnikov (0'05%) pa 2802 ha. 63*8% celotne površine Prekmurja odpade na gozdove in le 34'5% na kulture. Katastrska občina Dolič ob madžarski meji je primer vasi, kjer agrarna reforma ni bila izvedena, ter kaže naslednjo sliko: od 163 posestnikov v Doliču ima 127 posestnikov le do 5 oralov zemlje vseh različnih kultur; na vsakega prebivalca vasi odpade 0'45 orala zemlje, zaradi česar so prebivalci Doliča prisiljeni iskati zaslužek izven mej svoje občine s sezonskim delom. Vas je gosto naseljena, na vsako družino pride povprečno 5'3 družinskih članov ali na km2 127'8 ljudi. Prometna zveza je slaba. (Fran Tvrdko: Doprinos k socialni strukturi Prekmurja, str. 28—32.) Iz „Evgenike" sept. 1938 (priloge »Zdravniškega vestnika"): Vojko Jagodic: Razširjenost in vpliv alkohola na slovensko mladino. Vinogradi zavzemajo 3% celotne površine Slovenije, t. j. (1. 1937) 25.455 ha, letni pridelek je znašal 539.394 hI (po množini pridelka si slede okraji Ptuj, Krško, Maribor 1. br., Šmarje pri Jelšah, N. mesto, Ljutomer, Črnomelj itd.). Večina pridelanih alkoholnih pijač se popije doma, pri tem je upoštevati še import od drugod zlasti z juga. Jagodic je preiskoval 192.611 učencev ljudskih, srednjih in meščanskih šol. Okraje naše banovine je razdelil v a) nevinorodne, kjer se vino ne prideluje, b) polvino- 570 rodne, kjer so manj kot 3% površine zasajeni z vinogradi in c) vinorodne, ki imajo nad 3% površine zasajene s trto. V prvi skupini uživa alkoholne pijače 39*92%; v drugi 60*25%; v tretji 85'65% tamošnjih šolskih otrok. Po mestih 4975%, trgih 5957%, industrijskih krajih 64*60% in po vaseh 71*04% šoloobiskujočih. „Med ljudskošolskimi otroci sem ugotovil rednih, vsakodnevnih pivcev vina 9708 (m. 5691 + ž. 4017) ali 5*55%, rednih, vsakodnevnih pivcev žganja pa 1349 (m. 891 in ž. 458) ali 0*77% vseh ljudskošolskih otrok". Vsak 15. slovenski otrok dnevno uživa alkohol (6.—14. leto) in sicer v mestih nevinorodnih krajev vsak 250., v vaseh vinorodnih okrajev pa vsak 9. otrok. „Glede na aktuelna naša obmejna vprašanja je važna naslednja ugotovitev: če vzamemo mejo od Strojne v dravograjskem okraju vzdolž vse nemške in madžarske soseščine do Pine v dolnjelendavskem okraju, meji na Nemčijo in Madžarsko 56 naših šolskih okolišev. Od 10.614 otrok teh šol je bilo pivcev 7410 ali 70%. So pa vasi, v katerih sem ugotovil, da pijejo redno vsi otroci vino ali žganje vsak dan, kakor n. pr. v Genterovcih. Motvar-jevcih, Pincah, Domanjsevcih itd. Najslabša je naša Maginotova črta od državni meji dolnjelendavskega okraja, kjer pije redno vsak tretji otrok." (S. 34/35.) — Od 744 raziskanih krajev je 471 (64*34%) takih, kjer je razširjeno uživanje alkohola med nosečimi materami: v a) skupini pije vsaka tretja, v b) vsaka druga, v c) skupini vsaka mati! Navada, dajati dojenčkom alkoholne pijače, je razširjena v 259 krajih (34*77%) in sicer v a) skupini za vsakega 9., v b) skupini za vsakega 5., v c) skupini za vsakega drugega dojenčka! — Če resumiramo, ima opravka z alkoholom 64% še nerojenih otrok, 34% dojenčkov, 55% predšolskih otrok- 67% šoloobiskujočih, 88% šoli odraslih! — Manj nadarjenih je bilo 22091 otrok (12*94%) in sicer v a) skupini 7*02%, v b) skupini 11*73%, v c) skupini 16*42%! Vzporedno z razširjenostjo uživanja alkoholnih pijač med mladino raste tudi % manjnadar-jenih! V omenjenih šolskih občinah znaša % manjnadarjenih 17*38% kar pomeni, da je vsak 5.—6. otrok man jnadar jen! 78% mladoletnikov (§ 28 kaz. zakona) je iz vinorodnih krajev! — Število nezakonskih otrok v obmejnih krajih se je od 1. 1920 do 1. 1935 dvignilo za 10*6%. — Pijancev (po ljudski sodbi) smo našteli brez Ljubljane, Maribora in Celja 10.848, od njih 6807 družinskih očetov. Od teh je bilo življenje v 93% socialno slabo, pri 88% gospodarsko slabo, pri 88% vzgojno slabo, 87% je bilo versko brezbrižnih (kar nam pomeni: brez prave etične osnove. Op. K. S.) — Jeseni in pozimi, ko se največ pije, spočetja naraščajo. — V vinorodnih krajih pride na 100 deklic 118*9 dečkov, dočim znaša to razmerje v nevinorodnih krajih 100 : 102*3. (Izpis iz razprave o našem strupu, ki obsega strani 33—40.) Iz „Prosvete" št. 1 (10. nov. 1938, priloga »Učiteljskega tovariša"). V okviru možnosti je lanska Prosveta prikazovala stanovanjske prilike naše šolske mladine in njeno zaposlenost s težkimi in neprimernimi deli ter vpliv obojega na šolsko življenje. Letos nameravajo učitelji raziskovati prehrano naše šolske mladine. Prva številka prinaša metode raziskovanja in dva članka o prehrani otrok na Telčah (J. Jurančič) in v Trbovljah (Pavčič Marjan); Jurančič ugotavlja, da doseže v njegovem dolenjskem kraju