TRST, petek 30. decembra 1955 Leto XI. - Št. 308 (3237) Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. 6, II, nad. — TELEFON »3-10* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telelon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. BLIŽNJI IN SREDNJI VZHOD V RAZGOVORIH TITO-NASER Poročili Hruščeva in Bulganina pred sporazumom o splošnem mednarodnem položaju umskem vprašanje? litov obisk pomeni začetek nove faze v egiptovsko - jugoslovanskih odnosih - Ogled piramid in sfinge - * Times» o obisku delo in izjavili so, da so bolni. Na podlagi zakona o obsednem stanju so stavke prepovedane. Vendar pa so v Fa-magusti delavci prekinili delo opoldne za 4 ure. V povorki so šli po ulicah z znak protesta proti Angležem in zahtevali izpustitev vseh aretiranih ter odpravo vojaških oporišč na otoku. Demonstranti so se nato mirno razšli. Tiskarji. ki delajo pri grških in angleških časopisih v Nicosiji, so sporočili, da jutri listi ne bobo izšli zaradi stavke. nje kominforma, ki so ga med njegovim potovanjem načeli nekateri indijski novinarji. Sodelovanje v okviru kominforma, je dejal Hruščev, je »notranja zadeva komunističnih delavskih strank«; »namesto da bi se zahtevala likvidacija kominforma, bi se naj rajši likvidirale socialistična internacionala in kapitalistična zavezništva«. Hruščev je omenil tudi nemško vprašanje in ponovil znano sovjetsko stališče, da ga je mogoče rešiti samo z ustanovitvijo splošnega varnostnega sistema v Evropi s sodelovanjem ZDA. V diplomatskih krogih v Moskvi so opazili, da so se napadi Hruščeva in Bulganina na .zahodne države tikali samo kolonializma in vojaških blokov in da sta se oba vzdržala direktnih napadov na zahodne države. Tudi glede Ei-senhowerjeve božične poslanice prevladuje mnenje, da je napad veljal sami poslanici, ne pa predsedniku. Šestmesečno podaljšanje roka zakona o pooblastilu vladi? bivalstva. Po podatkih, ki jih je navedel, daje skupnost letno približno 118 milijard dinarjev za socialno zavarovanje, od tega okrog 40 milijard za zdravstveno zavarovanje, 31 milijard za invalidnine in pokojnine in okrog 47 milijard za otroške doklade. Socialno-zdravstveno zavarovanje zajema okrog 7 milijonov delavcev, upokojencev in družinskih članov, torej približno dve petini vsega prebivalstva Jugoslavije. Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji vnesel nekatere spremembe in dopolnila v dosedanje uredbe o otroških dokladah. o pokojninah in materialni pomoči, ki jo uživajo začasno nezaposleni. Spremembe in dopolnila zaostrujejo kriterij za uživanje pravic do otroških doklad, po. kojninskih doklad in materialne pomoči za osebe, ki imajo poleg zaslužka iz delovnega odnosa druge dohodke, zlasti dohodke iz kmetijstva. Prihranki, ki bodo doseženi s temi spremembami, bodo porabljeni za socialno zavarovanje. ANKARA. 29. — Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Dragomir Vučinič je včeraj obiskal turškega zunanjega ministra Fuada Kepruluja, s katerim se je dalj časa prisrčno razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Danes pa se je veleposlanik Vučinič razgovarjal z ministrom za gospodarstvo Zehre-tinom Ulasom o jugoslovan-sko-turškem gospodarskem sodelovanju. o državnem proračunu za prihodnje leto. Na tajništvu CGIL je bil danes tradicionalni sprejem ob zaključku leta za predstavnike domačega in tujega tiska. V odsotnosti obolelega Dl Vittoria je zvezni tajnik Liz-zadri govoril o italijanskem sindikalnem položaju in dejal. da je bilanca letošnjega ieta za italijanske delavce v glavnem pozitivna, zlasti zaradi padca Scelbove vlade, zaradi izvolitve Gronchija za predsednika republike in zaradi znakov, da namerava vlada v večji meri upoštevati potrebe delavcev, čeprav obstajajo v njej huda notranja protislovja, ki zavirajo izvajanje vladnega programa. V razgovoru z novinarji je nato zvezni tajnik Bitossi dejal, da CGIL ne bo zahtevala podaljšanja roka zakona o pooblastilu, da pa zahteva, naj vlada sprejme stališče delavcev v nekaterih bistvenih vprašanjih. Sele potem bo CGIL določila svoje stališče. BONN, 29. — Kancler Adenauer je danes izjavil, da je «prva med prvimi nalogami zahodnonemške zunanje politike« združitev dežele. Pot do združitve pa je Adenauer označil tako: »Skupno z našimi prijatelji in zavezniki bomo nadaljevali po dosedanji poti, kajti edino ta nam jamči možnost, da bomo dosegli združitev Nemčije. Skupno z zahodnimi velesilami moramo prepričati Sovjetsko zvezo, da vsak njen poskus nasilne razširitve prostora, ki ga obvladuje. pomeni tveganje brez upanja, medtem ko vzajemno jamčena varnost upošteva sovjetske varnostne potrebe. Prepričati moramo Sovjetska zvezo, da je odstranitev razdeljenosti Nemčije tudi v njenem interesu.« Adenauer je nadaljeval, da bodo nemški odnosi z zavezniki postali še bolj tesni, da pa bi bilo »povsem zgrešeno soditi, da lahko evropsko^ združevanje pomeni nadome-’ stilo za združitev«. Evropska zveza je za Nemčijo samo sredstvo, da se doseže združitev. čeprav je na drugi strani združitev evropske celine za Evropo življenjsko vprašanje. Združitev v nevtralizirano in osamljeno Nemčijo, je nadaljeval Adenauer, pa bi bila »združitev pod komunističnim jarmom, to pa bi bil začetek konca«. LONDON, 29. — Vesti zadnjih dni o angleško-ameriškem sodelovanju pri izdelovanju atomskih izstrelkov in umetnih satelitov so povzročile veliko zanimanje. Vesti so se začele razširjati po potovanju britanskega ministra za dobave Reginalda Maudlinga v ZDA. Maudling se je v Ameriki med drugim pogajal prav o tem sodelovanju; pogajanja še trajajo, vendar že zdaj predvidevajo skorajšnjo sklenitev vrste sporazumov. ZDA. ki so bile poprej, zlasti po Fuchsovi aferi, zelo rezervirane in niso kazale zaupanja v angleško varnostno službo, so počasi začele spreminjati svoje stališče in zlasti po eksploziji sovjetske vodikove bombe prišle do prepričanja, da je treba pohiteti in razširiti sodelovanje. Po prvih rezultatih pogajanj bodo angleška in ameriška podjetja sodelovala pri izdelavi novega velikega tipa letečega izstrelka, ki naj nadomesti atomske bombnike. Ta izstrelek bo dosegel fantastično hitrost 8.0Co km na uro in bo lahko zadel praktično vsak kraj na Zemlji. V avstralskem središču za preskušanje vodenih izstrelkov pa bodo leta 1957 spustui v vsemirje polovico izmed '2 umetnih satelitov, od katerih bc vsak stal približno pol milijona funtov šterlingov (800 milijonov lir). Ti sateliti. ki jih še grad’jo, bodo opravili pot okrog Zemlje na višini 300 km v 90 minutah Velika Britanija, ki bo dala na razpolago vse potrebne naprave za izstrelitev in izučeno osebje, bo v zameno lo-bila vse podatke, ki jih bodo ti ameriški umetni sateliti nabrali med poletom. LONDON, 29. — Uradno javljajo, da bo 4. in 5. januarja v Londonu konferenca med novim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom in britanskimi diplomatskimi predstavniki na Srednjem vzhodu v zvezi s položajem na tem področju. V London so bili pozvani angleški diplomatski predstavniki v Kairu, Bagdadu, Beirutu. Damasku, Amanu, Tel Avivu, Ged-di in Adenu. »fire, je izjavil predstavnik Foreign Officea, za zelo naravno željo Selwyna Lloyda, da se posvetuje, ker je komaj prevzel mesto zunanjega ministra«. Na vprašanje nekega novinarja je predstavnik izjavil, da ne bi bilo točno, če bi sklepali, da konferenca odgovarja novim britanskim pobudam na Srednjem vzhodu, pač pa kvečjemu dokazuje važnost, ki se zlasti v sedanjem trenutku pripisuje položaju na tem področju. Iz Ženeve pa javljajo, da bo prve dni februarja tam evropska konferenca o Izraelu ob navzočnosti vseh židovskih organizacij in skupnosti v Evropi, ki bodo proučile ukrepe za politično in gospodarsko pomoč ter organiziranje solidarnosti do Izraela. Začasno prekinjena pogajanja za prenehanje sovražnosti na Malaji Predstavniki osvobodilnega gibanja odklanjajo zahteve malajske vlade WASHINGTON, 29. - Po- močnik ameriškega državnega tajnika George AUen je danes izročil indijskemu poslaniku v Washingtonu Mehti ameriški odgovor na indijsko noto v zvezi s Goo. V svoji noti je indijska vla. da zahtevala pojasnila v zvezi s skupnim poročilom, ki sta ga objavila ameriški državni tajnik Dulles in portugalski zunanji minister Paulo Cunha 2. decembra. To poročilo je Goo označevalo kot «portugal sko pokrajino«, zaradi česar je Indija protestirala. Predstavnik ameriškega dr- HARR1SBURG, 29..— Repu. blikanska stranka v Pensilvaniji je danes sklenila, da bo postavila kandidaturo predsednika Eisenhowerja na pripravljalnih volitvah, ki bodo 24. aprila. Pensilvanija ve. lja za eno najvažnejših držav zaradi števila prebivalstva in števila delegatov, ki jih pošlje na kongrese obeh strank. ~ Ocl maja 1958 dalje bodo imeli direktni vlaki med Dunajem in Moskvo trikrat na teden spalne vozove. MPOMIS »KI l>VKVI Na današnji dan Je bila leta 1922 ustanovljena Zveza sovjetskih socialističnim republik. Danes, PETEK 30. decembra Evgenij, Branimir Sence vzide oo 7.46 in zatone ob 16.28. Dolž na dneva 8.42. Luna vzide ob 18.30 In zatone ob 8.32. Jutri, SOBOTA 31. decembra Silvester, Blažena S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z običajnu glasui/alno t/ečinu sprejeli sterilni sklepi ožjega odboru Diskusija o delovanju komisije, ki bi morala razpravljati o gospodarskih vprašanjih - Sprejet sklep o nabavi šolske opreme Na sinočnji izredni seji občinskega sveta so bili na dnevnem redu samo predlogi sklepov odbora. Župan Bartoli je predložil v odobritev sklep, s katerim se občina obvezuje, da bo prispevala 1 milijon lir za stroške centra za proučevanje jadranskih vprašanj, ki je bil nedavno ustanovljen v Benetkah in ki ima nalogo, da pripravi dokumentirano gradivo o položaju pomorstva, pomorskega in železniškega prometa v jadranskih pristaniščih in vse druge podatke, ki jih potrebujejo organi in ustanove v Trstu in drugih jadranskih obmorskih mestih v zvezi z vprašanjem razvoja pomorstva na Jadranu. V tej zvezi je ing. Bartoli poudaril pomen tega centra in povedal, da mu je ob zadnjem obisku v Rimu predsednik vlade Segni zagotovil, da se bo zanimal za vprašanja tržaškega pomorstva. Hkrati je tudi sporočil, da se bo proti koncu prihodnjega meseca ali pa v začetku februarja sestala v Trstu skupnost jadranskih pristanišč, ki jo sestavljajo župani in predstavniki trgovinskih zbornic jadranskin mest. Na tem sestanku bodo razpravljali o perečih pomorskih vprašanjih. V razpravi je dr. Teiner (PSI), ki se ftkvarja s pomorskimi vprašanji, izjavil, da bo glasoval za predložen sklep. Poudaril pa je, da o pomorstvu V Italiji ne , odloča vlada, ampak močni finančni krogi, ki so sovražni Trstu. Zato je pozval občinski svet naj nadaljuje z odločno borbo na tem področju, če hoče doseči zaželene uspehe. Dalje je omenil, da ne bi smelo več biti nobene ovire za obnovitev trgovske pomorske proge z Daljnim vzhodom. Za obnovo le proge je minister za trgovinsko mornarico Cassiani obljubil štiri ladje. Do sedaj ni se nihče od genovskih ali drugin italijanskih krogov nasprotoval obnovitvi te proge kar dokazuje, da ni nobenih ovir za njeno vzpostavitev. Dalje je poudaril, da so vse tržaške proge aktivne in da bi moralo biti to dejstvo jamstvo za obnovitev prog, ki jih Trst zahteva. Zupan je odgovoril, da ima glede novih prog razveseljive vesti Svetovalec Gianpiccoli (TU) je izjavil, da glasuje proti predlogu, ker meni da bi morale pomorske družbe finansirati omenjeni center. Svetovalec Morelli (MSI) je izjavil, da bo glasoval za sklep. Hkrati pa je zahteval, da mora občinska komisija za proučevanje gospodarsmh vprašanj začeti delovati, ker je bila ustanovljena zato, da se bo ukvarjala z vsemi perečimi gospodarskimi vprašanji in predvsem s pomorstvom. Obžaloval je, da ni upoštevana ta komisija prav sedaj, ko se o pomorstvu največ razpravlja. Zupan se je izognil direktnemu odgovoru in pristavil, da ni na področju pomorstva sedaj nič novega in da bi morala komisija samo ponavljati to, kar je občinski svet že mnogokrat poudaril in zahteval. Dejansko župan ni hotel povedati, kaj je z ustanovljeno komisijo za proučevanje gospodarskih vprašanj, ki bi morala že delovati in izvoliti tudi ustrezne podkomisije. Zdi se, da se hočejo demokristjani izogniti vsaki enotni akciji in sami lazpravljati z Rimom o tržaških zadevah, da bodo v primeru tudi najmanjšega uspeha na tem področju lahko rekli, da je to samo njihova zasluga oziroma zasluga strank, ki so v odboru. Tudi svetovalka Gruber-Benco je zahtevala aktivnost občinske komisije in dejala, da center za proučevanje jadranskih vprašanj ne sme nadomestiti izvoljenih organov, ker je to samo tehnična in ne upravno-politična ustanova. Zahtevala je, naj bi bil sedež tega centra v Trstu in ne v Benetkah, ker je Trst glede pomorstva najbolj zainteresirano mesto na Jadranu. Ob glasovanju je bil sklep sprejet z večino glasov. Samo svetovalci TU so se vzdržali glasovanja. Nato je odbornik Bonetti predložil v odobritev nekatere spremembe letošnjega proračuna. Do lani je te spremembe nadzorovala in potrjevala samo ZVU. Letos pa “e postopek izvaja zakonito in mora sprememoe potrditi občinski svet, nakar gredo po redni upravni poti v p trditev nadzornim upravn m organom. Sklep je bil sprejet z običajno večino strank odbora. Dr. Dekleva, svetovalci KP in PSI so glasovali proti_, 8 svetovalcev pa se je vzdržalo glasovanja. Isti odbornik je predložil še nekaj sklepov navadnega upravnega značaja, ki so bili sprejeti z večino glasov. Opozicija je glasovala tudi proti sklepu, ki ga je predložil odbornik Dulci in ki določa povečanje občinskega nakazila podporni ustanovi ECA. Predstavniki opozicije so utemeljili svoje stališče s tem. da niso zastopani v upravnem odboru te ustanove in da ne morejo glasovati za nobene podpore, ker ne poznajo njenega finančnega položaja Odbornika Dulci in Sciolis sta j predložila sklepe za nabavo opreme za nove in stare šolske prostore. Za novi šoli v Istrski šoli in na Greti bodo porabili 39,5 milijona lir. Skupno bodo z rednimi in izrednimi nakazili nabavili za 82 milijonov lir opreme zu italijanske in slovenske šole. Sklep je bil soglasno sprejet. Dalje je občinski svet spre-| občin darilne pakete, ki sta lol -» i i o m i n o rti oemf i •. w' ,-bln. lil J — .. J____t . jel z večino glasov več sklepov, med katerimi je tudi sklep za obnovitev električnih napeljav v gledališču »Verdi«, ki so zastarela in nevarna za požar. Za ta dela bodo porabili 18 milijonov lir. Ob zaključku je podžupan Visin-tin predložil sklep, ki določa, naj bi občina prispevala 15 milijonov lir za nakup zemljišča za gradnjo doma upokojencev v okviru Zavoda ?a socialno zavarovanje. Ta dom bj gradilo Združenje italijanskih upokojencev. Po načrtih združenja naj bi v novem domu, ki bo opremljen z najmodernejšimi higienskimi in sanitarnimi napravami, sprejeli od 150 do 200 revnih upokojencev. Dom bo zgrajen na način, da ga bodo v doglednem času lahko povečali. Zgradili ga bodo na Lovcu. Zagotavljajo, da bo ta dom eden najmodernejših v Italiji, ki jih je na žalost zelo malo za tako veliko število upokojencev z bedno pokojnino. Sklep je bil soglafno sprejet razen svetovalca Tolloya, ki se je vzdržal glasovanja. Danes ob 18. uri bo zadnja letošnja redna seja. Ladja .Europa* zasedena Včeraj je priplula v Trst motorna ladja «Europa» s polnim tovorom blaga in zasedenimi potniškimi kabinami. Ladja je izkrcala v Trstu 24 potnikov, kavo, tanin in večje količine raznega drugega blaga. Ladja bo odplula iz Trsta proti Južni Afriki jih darovala predsednik republike Gronchi in njegova so-pioga. Pakete bodo razdelili najprej na županstvu v Miljah, in sicer ob 9. uri, nato v šo- 258 Odpustov II iBČalimSKUPSClMl VOZNEGA OSEBJA ACEGAT Sestanek odbora delavcev za orehvaiiMKacijo ? Snočl se )e razširila vest, da so v tečajih za prekvalifikacijo odpustili kar 258 delavcev. Doslej še niso znane podrobnosti glede teh odpustov. Vsekakor se zdi, da gre za delavce, ki so zidali male vojašnice ob meji v miljski občini. Odpust predstavlja za te delavce hud udarec, ker jih prizadene ravno sredi zime. Zato bi morale oblasti to upoštevati in poskrbeti, da ostanejo ti delavci vsaj do pomladi zaposleni. Ce so končali delo v miljski občini, bi jih pa lahko premestili drugam. in sicer od a. uri, nato v šo- ai . i ■ h v Dolini (ob 9.45). v šoli i UDvesiiio pnpiav. odbora na Repentabru ob 10.30, na županstvu v Zgoniku ob 11.15 in na županstvu v Nabrežini ob 12. uri. Prepovedano metanje pasjih bombic Tržaška kvestura sporoča, da je metanje pasjih bombic in podobnih igračk po mestnih cestah in trgih ne le nevarno temveč tudi po zakonu prepovedano. Proti kršite- ________ ljem bodo zakonsko postopali.!poslal enako poročilo. za sklicanje skupščine Pripravljalni Odbor za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine je izdal včeraj poročilo, v katerem ponovno navaja, kje lahko delavci, ki niso organizirami, dobe pristopnice za ustanovno sindikalno skupščino, to je na sedežu raznih sindikatov, pri sindikalnih zaupnikih v podjetjih in po nekaterih vaseh, kar smo ze podrobno objavili v našem listu, ko nam je odbor prvič PROTESTNO GIBANJE tramvajskih uslužbencev Delavci so zavrnili načrt turnusov, ki ga je predložilo ravnateljstvo-Danes referendum med vsem prizadetim osebjem Včeraj je imelo osebje : nusov ravnateljstva ter ponov-ACEGAT, zaposleno na tram- i no potrdili veljavnost načrta, vajih, filobusih in avtobusili ' ki so ga izdelale sindikalne dve skupščini, in sicer ob 9.3U organizacije in tehnična ko-in ob 17. uri. Na skupščinah i misija za turnuse tramvajske, je sklenilo, da stopi v protest- ' 1'ilobusne in avtobusne službe. no gibanje ter da pooblasti sindikalne organizacije, da uporabijo najbolj prikladne oblike borbe, da se dosežejo taki delovni turnisi, ki jih bodo uslužbenci lahko sprejeli. Spor je nastal zato. ker so sindikalne organizacije preklicale turnuse, ki so postali vedno bolj naporni za uslužbence tramvajev, filčbusov in avtobusov, nato pa predložile zahtevo po izboljšanju teh turnusov; tramvajsko ravnateljstvo pa je predložilo načrt turnusov, ki sploh ne upošteva predlogov in zahtev sindikalnih organizacij. Zaradi tega so uslužbenci, zbrani na skupščinah, zavrnili načrt tur- ZA IZVAJANJE RIMSKEGA SPORAZUMA OD 22. OKTOBRA LETOS Avstrija in Italija izmenjali note o uporabi tržaškega pristanišča Sporazum predstavlja napredek v reševanju vprašanja avstrijskega tranzita, vendar pa predstavlja tudi nevarnost za razvoj pristanišča Agencija ANSA poroča iz Rima, da so bile izmenjane r.ote med italijansko in av- 2. januarja. Ze sedaj se je sirijsko vlado in da bo na na to vožnjo prijavilo 90 pot- tej., osnovi pričel 1. januarja nikov, ki bodo vzeli s seboj 10 osebnih avtomobilov. Ostali potniki pa se bodo vkrcali v Benetkah in Brindisiju. Parnik «Port Said«, last gipčanske družbe «MISK» bo uradni krogi. veljati sporazum o uporabi tržaškega pristanišča, katerega so predstavniki obeh vlad podpisali 22, oktobra v Rimu Pred dnevi so podobno poročilo izdali tudi avstrijski priplul v Trst 3. januarja in vkrcal večje količine raznega blaga za Aleksandrijo, pristanišča Rdečega morja, Indijo in Palttstan. Danes pa bo priplul švedski parnik «Sameland», ka vozi na hitri redni progi proti Južni Ameriki. Parnik bo pripeljal 300 ton kave. Obvestilo konzulata FLRJ Iz urada predstavnika vlade FLRJ v Trstu sporočajo, da ne bodo sprejemali strank dne 2. in 3. januarja 1936. Stranke bodo zopet sprejemali v sredo, 4. Januarja. Razdeljevanje paketov predsednika republike Jutri bodo ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti razdelili med najrevnejše otroke okoliških Sporazum, ki ima 15 členov, predvideva, kot smo to že po omenjeni konferenci podrobno poročali, znatne olajšave za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga skozi tržaško pristanišče. Tako predvideva sporazum ukinitev povišane tarife št. 253, katero so do sedaj italijanske državne železnice u-porabljale za prevoz tranzitnega blaga. Glede te tarife sta v torek 26. decembra železniški delegaciji Italije in Avstrije na konferenci na Du. naju podpisali poseben sporazum, ki predvideva 50-odstot-no povprečno znižanje dosedanjih tarifnih postavk in določa, da bo nova nižja tarifa stopila v veljavo 5. januarja. Omenjeni členi tega sporazuma so naleteli na odpor jugoslovanskih predstavnikov, .kar je prišlo še bolj do izraza na omenjeni dunajski železniški konferenci. Bilateralno znižanje železniške tarife za ŽALOSlbN ZAHLJUCEH DRUŽABME ZAKUSKE 11 OSEB V BOLNIŠNICO zaradi zastrupitve s hrano Uslužbenci lazkuževalnega podjetja so se hoteli vesela posloviti od starega leta, a so napravili račun brez krčmarja Majhna zakuska s hrenovkami, slaščicami in vinom, ki so jo priredili pred koncem leta v prostorih mestnega raz-kuževalnega podjetja v Ulici Molin a vento je sinoči prisilila 11 ljudi v bolnišnico, kjer so jim ugotovili znake zastrupljenja s pokvarjeno hrano. Okoli 19.30 so nekateri udeleženci začutili ostre bolečine v želodcu, katerim je sledilo Vuhanje in ker se je stanje še ' poslabšalo, so končno poklicali na pomoč Rdeči križ, s čigar avtomobili so začeli prevažati ljudi v bolnišnico. Od teh so morali 32-letnega Bruna Pirellija iz. Kjadina-Sv. Alojz, 38-letnega Pietra Cosulicha iz Šalite Tre-novia, 38-letnega Silvana Mil-lija z Vrdelske ceste. 33-letne-ga Cesara Vecchieta iz Ul. Baiamonti. 28-letnega Luciana Giorginija Iz Ul. dell’Eremo in 40-letnega Orlanda Marus-sija iz Ul. della Guardia pridržati s prognozo okrevanja v tednu dni na I. zdravniškem oddelku. Kasneje so morali pridržati na istem oddelku tudi 54-letnega Bruna Marussi-ja iz Ul. del Pozzo. Potrebno zdravniško pomoč pa so morali nuditi zaradi lažjih znakov zastrupljenja tudi 51-letni Giacinti Scarpu por. Trost iz Drevoreda C. Elisi, 34-letni Evelini Marigionj por. Dubani iz Ul. Ginnastica in 40-letnemu Tarcisiu Bellattu iz Ul. Corti 2, kateri bodo okrevali verjetno že v nekaj dneh. V bolnišnico se je mo-ial zateči tudi zdravnik ustanove, a ta je odklonil spre jem in odšel domov, kjer se bo sam zdravil. Filobus povozil mladeniča na srečo brez hudih posledic Medtem ko je 22-letni Ace-gatov šofer Giuseppe Boscolo iz Lonjerske ceste št. 46 vozil filobus št. 5 po Ul. Mon-torsino v smeri Rojana, je blizu stavbe št. 1 v zadnjem trenutku opazil, kako je neki mladenič stekel preko ceste. Da bi preprečil trčenje v pešca je šofer sunkovito zavil na stran in obenem zavrl, vendar je kljub temu j>odrl mladeniča na tla. Slednjemu, ki so ga identificirali za 15-letnega trgovskega pomočnika Marija Zor-zetta od Sv. M.M. sp. 1522 so hitro priskočili na pomoč in ga z rešilnim avtom odposlali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili le zlom leve noge, zaradi česar so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Zorzetto, ki' se je kljub hudi nezgodi rešil z razmeroma lahko poškodbo, bo po mnenju zdravnikov okreval v 40 dneh, to seveda le pod pogojem, da ne nastopijo komplikacije. pievoz avstrijskega blaga po trbiški progi bo namreč povzročilo umetno pritegnitev prometa na to progo. Zaradi tega bo po vsej verjetnosti prišlo do razbitja Jadranske Železniške zveze, katere članice so Avstrija, Jugoslavija in Italija in s tem tudi do ostre konkurenčne bitke med italijanskimi in jugoslovanskimi državnimi železnicami. . Se ostrejše spore pa so na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču povzročili tisti členi sporazuma, ki predvidevajo ustanovitev posebne mešane komisije, ki se bo bavila z vprašanji tranzitnega prometa skozi Trst in ki bo imela stalnega delegata v Trstu in na Dunaju. Na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, ki je bila novembra v Rimu, so ostale zaledne države CSR, Madžarska in Jugoslavija zahtevale tudi zase iste ugodnosti- Sporazum podpisan 22. oktobra predvideva poleg tega, da bodo lahko Avstrijci uporabljali tržaško pristanišče Kot matično pristanišče za njih ladjevje in da bodo lahko svoje ladje vpisali v tržaški pomorski register, kar gradi, ki so jim jo izplačali samo za 183 ur namesto 200, kot določa delovna pogodba. Ravnateljstvo CRDA opravi-' čuje svoj postopek z dejstvom, da delajo vajenci samo 44 ur na teden ter da znaša njihov delovni urnik manj kot 8 ur na dan. Ce se torej pomnoži število ur, ki jih opravljajo vajenci na dan s 25 dnevi, znaša zmnožek 183 ur. Sindikat kovinarjev Delavske zveze pa vztraja na tem, kar določata delovna pogodba in zakon o vajencih, to je da pri-tiče vajencem 200 ur božične nagrade. Zato je sindikat zahteval sklicanje sestanka na Zvezi industrijcev, da se reši spor. Na skupščini so razpravljali tudi o strokovnih šolah in drugih vprašanjih. Ooekel se je Med prelivanjem siruipa iz nekega kotla v skladišču št. 34 pristanišča je včeraj popoldne del vrele tekočine oblil 42-letnega Marcella Calzija iz Ul. Bovedo, kii je bil zaposlen na račun tovarne Stock. Ker ga je tekočina opekla po glavi in vratu, se je Calzi pa bodo morali urediti s po- z rešilnim avtom zatekel v sebnim sporazumom. Posebne, bolnišnico, kjer so ga zaradi sporazume bodo sklenili tudi1 za znižanje pristaniških tarit in za določitev posebnih pristaniških' skladišč, katera bodo dala Javna skladišča v izključno uporabo avstrijskim podjetjem. Pomembno je tudi določilo, da bodo uživala avstrijska tranzitna podjetja, ki se bavijo s tranzitom skozi tržaško pristanišče, v Trstu iste ugodnosti kot podobna domača podjetja. Rimski sporazum med Italijo in Avstrijo o ureditvi avstrijskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče predstavlja sam po sebi pomemben prispevek za rešitev številnih vprašanj, ki so do sedaj zavirala razvoj avstrijskega tranzita. Vendar pa ta sporazum ne more rešiti vseh vprašanj in predstavlja sporno točko z ostalimi zalednimi državami, ki ne bodo uživale podobnih ugodnosti. Sporazum predstavlja zaradi tega tudi resno nevarnost za tržaško pristanišče, kar se je že pokazalo pri določilih o železniških tarifah, zaradi katerih bo po vsej ver. jetnosti prišlo do za Trst škodljive konkurenčne bitke. Ta sklep bodo predložili danes v referendumu vsemu prizadetemu osebju. Vprašanje zdravstvene oskrbe uslužbencev bolnišnic Sindikat bolniških uslužbencev Delavske zveze sporoča, da bodo odslej izpraševali posamezne uslužbence združenih bolnišnic glede neposredne zdravstvene oskrbe samo v navzočnosti sindikalnih predstavnikov, ki jih bodo v ta namen nalašč imenovali. Sindikat bolniških uslužbencev Delavske zveze je že imenoval svoje predstavnike, ker je Delavska zbornica sprejela takšno rešitev ter poskrbela, da so jo tudi sprejeli na njeni skupščini. Da se zagotovi vsaj minimum spoštovanja pravice in svobode u-službencev, je sindikat Delavske zveze menil, da ne bi bilo prav, če bi se odtegnil tej proceduri. Skupščina vajencev CRDA Včeraj je bila v Ul. Zonta 2 skupščina vajencev _ CRDA. Razpravljali so o božični na- OKOLI 80 M 00 OBŠLE < PRISTANU SV. JUSTA RIBIČ POVLEKEL S TRNKOM utopljenca z morskega dna Truplo je ležalo v morju najmanj osem dni - Utopljenca, ki je bil star od 50 do 55 let, še niso indentittcirali Včeraj okoli pol ene po-i ficirali. Neznanec je bil oble-poldne je 60-letm ribič An- čen v temno obleko z rjavi- gelo Zanin iz Skednja št. 759 .................... sedel v. svojem čolnu in ribaril s trnkom, ko je kakih 80 metrov od obale, in sicer v vodah pristana Sv. Justa, začutil na vrvi neko težo. Mož je potegnil predmet na površje in šele tu je opazil, da se je trnek oprijel obleke mrtvega moža, ki je ležal na dnu morja. Zanin je o. zadevi obvestil patruljo karabinjerjev, ki so bili tedaj ob obali in truplo zavlekel do pomola »Bersa-glieri«, kjer so ga že čakali policijski funkcionarji in gasilci. ki so močno razjeto in že razpadajoče truplo neznanca zavili v platneno rjuho in ga potegnili na suho. . Pri utopljencu, ki je moral biti po mnenju ribičev 8 ali celo več dni v morju, niso našli nobenega dokumenta, s katerim bi ga lahko identi- Kaznovanje delavk ttModiano* Sindikat zahteva sklicanje sestanka Sindikat tiskarjev Delavske zveze je spričo krivičnega in samovoljnega kolektivnega kaznovanja desetih delavk podjetja «Modiano» sklenil intervenirati pri Zvezi industrijcev in zahtevati sklicanje strank za rešitev spora.. Sindikat ugotavlja, da je nedopustno, da ravnateljstvo ni le kaznovalo delavk, marveč zahteva od njih, naj celo ovadijo svoje delovne tovarišice, ki niso zakrivile nobenega dejanja. Skupščina delavcev živilske industitje Na skupščini, ki jo je sklical sindikat živilske industrije Delavske zveze, so snoči izčrpno razpravljali o sklicanju ustanovne sindikalne skupščine. V. razpravljanju so ugotovili, da je skupščina važen korak na poti k enotnosti delavstva ter da bo okrepila tudi- borbo delavstva za izboljšanje gospodarskega položaja v Trstu sploh. Nato so na skupščini obravnavali razna vprašanja kategorije, Poudarili so uspehe, ki so jih dosegli leta 1955 in razpravljali o borbi za dosego doklade za menzo, o spo-pftlnitvi kolektivne delovne pogodb o zvišanju odstotka opeklin II. stopnje pridržali s . na poenotenih mezdah de-prognozo okrevanja v 7 dneh lavcev, zaposlenih v mlinih, na dermatološkem oddelku. | tovarnah testenin in rižarnah, IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA Obsojen švedski pomorščak ki si je «sposodil» kolo V zagovor je navedel, da si na Švedskem lahko kdorkoli «sposodi» kolo, ne da bi vprašal lastnika za dovoljenje Švedski pomorščak Kurt Erland Karlsson, ki je s parnikom »Vegaland« prispel novembra letos v Trst, si je hotel ogledati naše mesto, pri čemer se je seveda po stari mornarski • navadi nekoliko napil. Naenkrat se je zmislil, da je pozno, zaradi česar se je dvakrat ozrl naokoli in ko je opazil i.eko kolo prislonjeno ob stčno, se je vsedel nanj in se odpeljal. To pa ni šlo v račun 33-letnemu lastniku kolesa Alfi edu srebautu iz Ul. Bona-parte, ki je tedaj pil kavo v baru Tommasi v Ul. Cava-na. Takoj je skočil na cesto, a mu ni preostalo drugega kot kričati «Ustavite ga, ustavite ga«. Pomorščaka pa nihče n.i ustavil, predvsem zato, ker ljudje niso vedeli, za kaj gre. Na srečo je tedaj prišel mimo neki policijski agent, ki je bil izven službe in v ci- vilu in ko je ugotovil, kaj se je zgodilo se.je takoj odpravil za Karlssonom. Peš ga nikakor ne bi dohitel, zaradi česar je ustavil prvi avto, ki je privozil mimo in se pognal za pomorščakom, kii je medtem že izginil v smeri Trga Venezia. Policist pa je imel dober nos in je naprosil šoferja, naj ga odpelje na Sprehajališče Sv. Andreja, kamor sta prišla prav v trenutku, ko je mi čevlji in svetlo srajco brez kravate in je imel pri sebi samo 3 robce, žepno uro, pe-rO-biro in usnjeno tobačnico. | pomorščak hotel preko želez-Po mnenju policije je bil nega mostička za pešce v pri-mrtvec star okoli 50 ali 55 staniiče, a tja po zaslugi a-let. I genta ni prišel. Truplo neznanca so kasne-! Tako je Karlsson končal v je odpeljali v mrtvašnico celici- policijskega komisarta-splošne bolnice, kjer bo na ta, kjer se je zagovarjal, da razpolago sodnim oblastem, j se sploh ni zavedal, kaj je medtem ko je policija uvedla storil. Bil je nekoliko vinjen 'preiskavo, da ugotovi identi- , in zaradi tega so izgovoru tu- teto utopljenca in vzroke, ki so povzročili njegovo smrt. V prvih popoldanskih urah so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice truplo 60-let-ne Tommase Cacinato vd. Cosmo iz Ul. sv. Marka 17, ki -je okoli 11. ure izdihnila di verjeli, vendar so zaradi kršitve zakona Šveda vseeno prijavili sodišču pod obtožbo tatvine. Pred sodnikom pa se je 26-letni pomorščak zagovarjal na svoj način; poudaril je, da se na Švedskem večkrat zgo- zpradi srčne kapi. Mrtvo žen- di, da si ljudje izposodijo, še sko so našli v stanovanju njeni sorodniki, ki so o zadevi obvestili policijo in o-sebje Rdečega križa. posebno če se jim mudi, kako kolo in ga nato pustijo na cesti na razpolago lastniku. Ce je to res, ne vemo, dej- stvo pa je, da mu Sodišče ni verjelo in tudi ni moglo sprejeti njegove obrambne teze, Po zakonu bi moral biti kaznovan in moža so tako obsqdili le na 20 dni zapora, katere je že presedel v preiskovalnem delu. Obsodbo mu seveda ne bodo vpisali v kazenski list, a Karlsson bo moral plačati poleg sodnih stroškov tudi 2.400 lir globe. Ker je njegova ladja že odpotovala, ga bodo sedaj poslali v Genovo na razpolago švedskemu konzulatu, ki ga bo nato poslal domov. « * • Razprava proti 40-letnemu Francescu C. obtoženemu slabega ravnanja z družino in posiljevanja svojih hčerk je bila zaradi zasliševanja novih prič odložena na 21. januar prihodnjega leta. S tramvaja je padla V trenutku ko je 77-letna Enrica De Colle vd. Deglič \z Ul. Paduina hotela stopiti v Ul. Giulia na tramvaj je nerodno zdrsnila in padla na tla, pri čemer se je seveda potolkla. Po nezgodi se je odpravila dortiov, a ker bolečine niso prenehale, je poklicala osebje Rdečega križa in se z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico, kjer so ji izprali razne praske na čelu in rokah in jo nato odslovili. 2enska se bo morala sama zdraviti kakih 5 ali celo 10 dni. male kovinarske industrije Včeraj se je v prostorih Delavske zveze sestal koordinacijski odbor delavcev malih in srednjih kovinarskih podjetij. Odbor je razpravljal o vprašanjih, katera je predvčerajšnjim obravnaval vodilni odbor sindikata kovinarjev. (kritiku IN POROCHia) «Na Kirkwai!u se ne spi» premiera v Teatro Nuovo V «Teatro Nuovo» je bila sinoči krstna uprizoritev komedije «Nu Kirkivallu se ne spis, delo mladega, a te uue-Ijavljenega italijanskega pisca Alberta Perinija. V obrazložitvi dela je rečeno, da se dogaja na škotskem otoku Kirkwallu in da bi se zgodba župnika na tem otoku lahko dogajala danes kot jutri ali pa se je morda zgodila že pred sto ali dve sto leti. Na vsak način pa da to ni važno, kajti osebe in dogodki so imaginarni — dozdevni. Režiser Gianfranco De Bo-sio je to tako vsebinsko kot scensko dokaj problematično delo postavil na oder z veščo režisersko roko, pri čemer pa je imel kar najmočnejšo oporo v domala celotnem ansamblu «Teatra stabiles. V glavnih vlogah nastopajoči igralci Filippo Scelzo, Pietro Privite, ra, Isabella Riva. Marisa Man. tovani, Michele Riccardini, Mario Bardella in drugi so ustvarili karakterno zelo dobre like, kar velja še posebej za Scelzovega župnika Sama Mac Niffa. Zanimiva je bila tudi scenska rešitev, ki se je morala nujno nasloniti na morda nekoliko drzne, a vsaj v detajlih posrečene prijeme. Se precej tteuilno občinstro je bilo očitno nekoliko presenečeno nad, delom samim, ki vsekakor izstop a iz običajnega okvira sodobne italijanske dramatike, bilo pa je toliko bolj zadovoljno z igralci, katerim ni štedilo s priznanjem. Otrok pod avto Včeraj okoli 17. ure je 48-letni Giovanni Mercandel iz Milj pripeljal z zasebnim avtom v bolnišnico 5-letnega Marija Motta od Sv. M.M. sp. 1247 ter izjavil, da je otrok stekel preko ceste v trenutku, ko je on privozil s svojim tovornikom po Ul. Flavia. Šofer je sicer zavrl, a kljub temu je otroka blizu policijskega komisariata podrl na tla. Ker so Motti ugotovili šok in podplutbo na čelu s krvavitvijo, so ga iz previdnosti pridržali na 1. kirurškem oddelku. kjer menijo, da bo v najslabšem primeru okreval v 10 čCheh. Prometna nezgoda Včeraj nekaj minut po 12. uri je prišlo na križišču Ul. Ginnastica z Ul. Gatteri do precejšnjega karambola med taksijem last. 69-letnega Valentina Vecchieta iz Pendice Skoljeta, kii je bil namenjen proti višjemu delu ceste in Fiat «600», s katerim je 20-letni Umberto Cotterle iz Ul. Navali privozil z desne. Vec-chiet je sicer v zadnjem trenutku zavil na levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. On se je rešil brez poškodb, medtem ko sta se morala Cotterle in 23-letni Claudio Franco iz Stare istrske ceste 193, ki je sedel poleg šoferja v Fiat «600», zateči v bolnišnico, od koder pa so ju po nudeni zdravniški pomoči od-sloviJi s priporočilom nekaj dni počitka. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo. Nepojasnjeni vzroki smrti 11. t. m. so morali zaradi zloma ključnice in drugih manjših poškodb pridržati na ortopedskem oddelku 60-let-no Benedetto Tustan vd. Smundin iz Ul. S. Davis, katero je med prekoračenjem Miramarskega drevoreda podrl na tla neki avtomobilist. 22. t. m. pa so žensko poslali domov, vendar se je morala včeraj ponovno zateči v bolnišnico, kjer so jo zdravniki nemudoma sprejeli na I. zdravniškem oddelku. Njeno staje je bilo zelo resno in Tustanova je ob 21-40 izdihnila. Zaenkrat še niso znam vzroki smrti, kakor tudi ni znano, če je smrt nastopila kot posledica poškodb prometne nezgode. tfiiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU« V TRSTU MILAN begovic BREZ TRE« Drama v treh dejanjih (dveh delih) Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža Režiser JOŽE BABIC Premiera v četrtek 5. januarja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «1. maj«, Vrdel-ska cesta ,7 Ponovitve: v petek 6. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri, v soboto 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo 8. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ« Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop. Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih. PD «S. Škamperle* pri SV. IVANU vabi na silvestrovanje ki bo 31. t. m. z začetkom ob 21. uri v veliki dvoran j na s t a d i o, n ji • Prvi maj« POSLOVAL feo DOBRO ZALOŽEN BUFFET Rebra si je nalomil Včeraj popoldne se je zatekel v bolnišnico 37-ietni begunec Lodovico Suber iz taborišča pri Sv. Ivanu, ki je pojasnil, da se je predvčerajšnjim zvečer igral v notranjosti taborišča z nekim znancem in pri tem nerodno padel, skupno s prijateljem, ki je padel nanj. Zdravniki so beguncu med pregledom ugotovili verjetni zlom reber in ker ni bilo drugega izhoda, so ga pridržali na I. kiruškem oddelku. OD IIČERAJ 00 DMIES ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 29. decembra 1955 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb. poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: skladiščnik Lulgi Paoletti in gospodinja Marija Potelln. mehanik Domemco Dudln-e in gospodinja Jelena Ar-mandova. UMRLI SO: 71-letna Natalija Sptntič por. Rade. 73-letna Jo-siptna Kolman vd. Kočevar. 78-letna Josiipina Bogateč vd bul-čiČ. 82-1 etni Stefano Gherga. 89-letna Melania Visintainer vd. Za-non, 70-1 c: na Frančiška Skitan vd. Savi. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,1. najnižja 4,9. ob 17. uri 8.6 stopinje, zračni tlak 1013,3 pada, veter vzhodnik 2 km na uro. vlaga 79 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10.4 stop, Vabimo na veselo silvestrovati je ki bo Jutri od 21. do 5. ure v Prosvetnem domu na OPČINAH Rossetti. 15.00: »Državljan vesoljstva«, J. Mo-rovv, F. Domergue. Ezcelsior. 15.00: «Lov na roparja«, C. Grant, G. Kelly. Fenice. 15.00: «20.000 milj pod morji«. K. Douglas, J. Mason. Nazionale. 15.00: «PoIiciJa trka na vrata«, C. Wilde. R. Conte. Fliodrammatlco. 16.00: VValt Uis-ney: «L!illi in klatež«. Cjmema-scope. Siipercinema, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 15.30: «Lord Brum-mel«, E. Tavlor. S. Granger. Astra Rojan. 16.00: «Mostova pri Toko-Riju«, W. Holden. G. Kellv- Capitol. 15.30: «Najlepša ženska na svetu«, G. Lollobrigida, V'. Gassman. Crlstallo. 16.00: «Perverzneži». S. Granger. J, Simmons. Grattacielo. 16.00: »Rimske zgodbe«. V. De Sica, TotO, S. Pampa nini Alabarda. 16.00: »Simfonija ljubezni« (Schubert), C. Laydu, M. Vladv. Ariston. 16.00: «Vsi smo iz Milana«, C. Campanini. C. Crcc-colo Armonia. 15.00: »Timberjack«, S. Havden. V. Ralston. Aurora. 15.30: «Dolga siva vrsta«. T Povver. M. 0'Hara. Garibaldi. 15.30: «Skrivnostni vitez«. A. Ladd, P. Medina. Ideale. 16.00: «Protivohtmstvo», . C, Gable, L. Turner. Impero. 16.00: »Cirkus s tremi arenami«, J. Levvis, D. Martin. Italia. 16.00: »Simfonija ljubez- ni« (Schubert). C. Laydu, M. Vlady. S. Marco. 16.00: «Saharska legija«, A. Ladd, A. Dahi. Kino ob morju. 16.00: «Znajti se Je treba«, A. Sordl. Moderno. 16.00: »Frou-Frou«. D. Robin. G. Cervl. Savona. 15.30: «Slavni podvig ge- nerala Palmerja«, S. Hayden, E. 0’Brien. Viale. 16.00: «Pesem izseljenca«, Luciano Tajoli. Vittorio Venelo. 16.00: »Zeleni ogenj«, S. Granger, G. Kell.y. Azzurro; 16.00: »Ognjeno obleganje«, R Scott, W. Morris. Belvedere. 1530: «Omi prestol«, Burt Lancaster. Marconi, 16.00: »Princ študent«, A. Blyth. E. Purdom. Massimo. 16.00: «Disneyevi junaki«. Superscope. Novo cine. 16.00: »Skažena roka«, V. Johnson, A Dahi. Odeolf, 15.30: »Što let ljubezni«, V De Sica, M. Chevaiier, Hadio; 16.00: «Vitez! okrogle mize«. R. Tavlor, A Gardner. Venezia. 15.30: »Rob Roj. škotski upornik«, R Todd, G Johns. Skedenj. 18.00: »Zena za eno noč«. PETEK, 38. decembra 1955 '111*1' POM I A.IA A 11.30 Zabavna glasba: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Schumann: Kantata št. 2; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Mozart: Kon-certan-tna simfonija; 18.30 Z začarane police; 18.40 Melodije iz filmov; 19.00 Chopinovi scherzi; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Dvorakovi Slovanski plesi; 21.30 Vokalni kvintet; 21,50 Veseli ritmi: 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata; 22.55 Večerni ples. T It * T I. 14.45 Tržaška kulturna kronika; 20.00 Glas iz Trsta. ■i «• I* 14 li Slovenska poročila: 6.30 IM, 13.3(1. 14.30 19.30 111 23.30 llivatsku poročila: vsak dan oh 20.20 Italijanska poročila: 6.15. 12 30. 19.00 m 23 00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Koledar. vremenska napoved, napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; 11.00 Šolska ura: Novoletni običaji pri Slovencih; 11.30 Pojo mladinski zbori; 11.45 Znane operetne melodije; 14.45 Pojo fantje na vasi, vmes improvizira narodne pesmi pianist Borut Lesjak: 17.15 Glasbeni mozaik; 17 45 Belo in črno; 18.00 Iz delavskega sveta; 18.30 Qperni odlomki; 19.15 Šport: 20.00 Orkester Andre Ko-stelanetz; 20.40 S pesmijo po naši domovini; 21.00 S koncerta v Piranu; 21.30 Naši skladateljski portreti: Borba v simfonični ustvarjalnosti pri jugoslovanskih narodih; 22.30 Plesne melodije. * 1, o v 14 m a ,1 a 327.1 111, 202,1 m. 212.4 111 Poročila ob 5.00, 6.01) 7.0«. 13.00, 15,00. 17.00. 19.00. 22.00. 11.00 Radijski koledar; 11,05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Francoske popevke pojo znanj šanso-oieri; 11.45 Cicibanom — dooer dan! (L. Kovačič: Dedek Mraz in možje iz dima); 12.00 Domače napeve izvajata Planinski oktet in Martin Malovrh; 12.40 Popevke ip ritmi; 13.30 Iz domačih oper; 14.35 Želeli ste — poslušajte!: 15.15 Igra kvartet Jureta Robgžnika; 15.30 Utrinki Iz 'ite-rature - Fran Milčinski: Nazori Mlade Brede; 15.45 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 16 00 Modni kotliček; 16.10 Ludvvig vari Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru »Eroica«; 18.00 Ljudje med seboj: 18,15 Pred mikrofonom so Veseli godci in Štirje fantje; 18 30 Harmoniko ob ritmični spremi lavi igra Milan Stante: 20.15 Con-stantin Brailoiu: Glasba narodov sveta - V; oddaja - Italija; 20 35 Orkestralna glasba; 21.20 Igra Plesni orkester; 21.40 Filmske melodi je. Mati oglasi BOŽIČNI POPUST PRI MOTC GUZZI. »Cardellino« - »Zlgoloi normglni - luksuzni 10.000! »Al-roue 250» turizem, šport 30.000 Izkoristite takojl Obiščite ‘ nas Na ogled prt Cremascoli, Fabh Severo 18. P H S 't Ul. sv Fran. čtška 20/IIL tel. 37-338 sprejema lrv serate. mal« oglase, osmrtnic« tu arugt od 8. do 12.30 in od 15. dc 18. ure. TURISTIČNI URAD ADRIA £XPRESS Ul- Cicerone. 4 - Tel- 29243 + 29. t. m. nas je za vedno zapustila v starosti t74 let naša draga mama in nona It/mn MILIČ Pogreb pokojnice bo danes, 30. t. m. ob 15. uri ;z hiše žalosti na domače pokopališče. Družine: RUPEL, HUSU in OREL Prosek, 30.12.1955 ZAHVALA Presunjeni od tolikih izrazov sočustvovanja ob izgubi našega nepozabnega SAMA ŠIŠK0VIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tej težki uri stali ob strani. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Verču in dr. Ravalicu za nudeno zdravniško pomoč, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, se posebno pa ravnatelju, učiteljici in šolskim otrokom ter vsem darovalcem cvetja Trst, 30. dec. 1955 Žalujoči družini KODRIČ in SISKOVIC mogoče, da bi tudi zimske igre, kot poletne, organizirala Avstralija-. Italija pa bo tudi organizi- hitrostnem Leto 1956, ki je pred vrati, bo za obnovljene olim-piade jubilejno leto: pred 60 leti je bila prva moderna olimpiada v Atenah, šestdeset let je, odkar so v atenskem stadionu prvič zaVihrale bele olimpijske zastave — simbol bratstva med narodi. Ko si je v prejšnjem stoletju Pierre de Coubertin prizadeval in končno tudi Uspel, da so se obnovile stare olimpijske igre, je obenem uveljavil načelo, da šo v olimpijski areni vsi narodi enakopravni, veliki in mali. Mladino sveta pa je bodril k nenehni težnji po napredku. Njegovo olimpijsko geslo Citius, altius, jortius — vedno hitreje, vedno yišq, vedno močneje — je postalo geslo vseh tistih, ki jih povprečnost ne zadovoljuje. Veliki obnovitelj antičnih olimpiad je še dočakal zadnjo predvojno oliihpiado, toda prihranjeno mu je bilo razočaranje, da bi moral videti, kam je privedel nauk, ki je bil popolnoma nasproten od njegovega. Malo pred olimpiado 1936 je imel de Coubertin govor z naslovom Pax Qlympica — 01ym-pijski mir. Govoril je tudi o bratstvu med narodi. Bilo bi otročje, je dejal, pričakovati od narodov, da se bodo med seboj ljubili; ni pa utopija, delati na to, da bi se spoštovali. Toda da bi spoštovali drug drugega, se morajo najprej spoznati. Lahko je tudi utopija misliti, da bi mogla olimpijska ideja prinesti svetu mir. Da pa spada S svojim geslom o bratstvu med narodi k tistim elementom, ki lahko pripomorejo k ohranitvi miru, pa je nesporno. Gotovo so olimpiade tista torišča, kjer se vsaka štiri leta srečajo ljudje z vseh delov sveta, vseh narodov in vseh barv, vseh političnih in verskih prepričanj. In kakor nikjer drugje se prav tu ustvarja tista zavest brastva, zavest, da nihče ni več vreden od drugega, le da je ta ali oni za spoznanje bolj sposoben od drugega. In prav tu, kjer si vsi udeleženci pravzaprav stoje nasproti kot tekmeci, se vendar ustvarjajo prijateljstva, ki gredo prek najrazličnejših meja. V plemeniti tekmi se tu med seboj srečujejo Američani in Rusi, belci in zamorci. Gotovo je za vsako državo velika čast, če lahko organizira olimpijske igre. Vendar je kriterij, po katerem se presoja o podelitvi organizacije olimpiade kaki državi, navadno preozek, ko se presoja zgolj glede na organizacijsko sposobnost. Ze v tem ie mnogo, če se državi prizna, da je sposobna organizirati tako veliko prireditev, kot je olimpiada. Toda pri dodeljevanju organizacije bi bilo treba tudi vedno gledati na to. da ne dobi organizacije v roke taka država, kot jo je dobila 1. 1936, ki je že ob sami olimpiadi pokazala, da so ji vse misli o enakosti in bratstvu med narodi le prazne fraze. Italija je dobila za leto 1956 organizacijo zimskih olimpijskih iger, ker je nemogoče, da bi ske igre, kot VELIKE ŠPORTNE NAPRAVE V CORTINI IN OKOLICI ledni stadion, olimpijska skakalnica Snežni stadion, proge za teke za alpsko kombinacijo in kok Na Misurinskem jezeru bo proga za hilroslno drsanje Pripraviti vse potrebno za tako prireditev kot je zimska olimpiada, ni malenkost. Sto stvari je potrebnih, ki niso v nobenem zimskem središču že kar pripravljene. Pomisliti je treba, da 'morajo biti blizu skupaj vsa tekmovališča: proge za tek, proge za alpske discipline, proga za bob, drsališča za umetno in hitrostno drsanje ter za hokej in končno še skakalnica s predpisanimi dimenzijami. Nadalje je treba računati z namestitvijo vseh tekmovalcev in njih spremljevalcev (vodij, trenerjev, maserjev itd.). Preskrbljeno mora biti za dovolj ugodne pogoje poročanja za tisk na vse strani sveta, pri čemer je treba zopet misliti na namestitev in ureditev primernih prostorov za stotine novinarjev. Končno pa je še potrebno misliti na obiskovalce olimpijskih prireditev, ki jih je treba namestiti, obenem pa tudi urejati njihovo gibanje, da ne nastane v razmeroma majhnem kraju splošen kaos. Potem Je še nešteto drugih organizacijskih skrbi: od raznašanja toplih pijač in jedi gledalcem med samimi tekmami, do urejevanja avtomobilskega prometa. Tudi v Cortini še ni bilo vseh športnih priprav, ko so začeli misliti na organizacijo VII. zimskih olimpijskih iger. Toda pred dvema le- < Proga za moški in ženski rala poletno olimpiado 1. 1956, tako da ima v razmaku štirih let organizacijo popolne olimpiade, zimske in poletne. Prav nič ne dvomimo v organizacijske sposobnosti ljudi, ki pripravljajo zimsko olimpiado v Cortini, kakor smo tudi prepričani, da bodo kar najbolje opravili svojo nalogo tisti, ki so začeli pripravljati olimpiado 1960 v Rimu. Nekoliko pa nam je žal, ko moramo tudi tu, ko je govor predvsem o športu, povedati, da vidimo nekoliko neskladja med idejo bratstva med narodi in Italijo kot organizatorko olimpiade. Prav mi Slovenci pod Italijo smo namreč tisti, ki moramo še vse preveč občutiti ne-le peenakost med narodi, temveč tudi razne krivice, ki nam jih vladajoči narod ali njegovi oblastniki prizadevajo. (Ce bi se hoteli držati strogo športnega področja, tedaj bi morali to sodbo znatno omiliti: samo v Trstu delajo proti nam očitno diskriminacijo in verjetno je prav iz Trsta prišla ta diskriminacija še na neko področje, ki je še vedno pod plaščem CONI. Želeli bi, da bi se te diskriminacije odstranile). Še vedno pa upamo, da bo olimpijska ideja prevladala na vseh področjih, kajti drugače i se nam morale misli vse preveč vračati na 1. 1936. Za sedaj pa želimo VII. zimskim olimpijskim igram v Cortini kar največjega uspeha! Citius, altius, fortius! veleslalom s Falorie toma je začel rasti največji in najdražji objekt, Ledni stadion, letos je zrasla mogočna skakalnica, vmes pa so bile že izdelane tekmovalne proge. Pri vseh teh različnih objektih je bilo treba nadalje misliti na kar najbolj ugoden pristop za tekmovalce in gledalce — in tako so nastale še nove ceste in vzpenjače. Največji objekt, najbolj zanimiv z raznih vidikov pa tudi najbolj drag — Je gotovo Ledni stadion, ki je bil slovesno otvorjen 26. oktobra letos. Ta stadion leži kakih 400 m izven centra Cortine na severni strani mesta. Tukaj bo osrednja točka prireditev olimpiade 1956; tu se bodo olimpijske zimske igre slovesno pričele in zaključile, tukaj bodo na slovesen način zmagovalci prejemali nagrade, tukaj bodo tekmovanja v umetnem drsanju in hokeju na ledu Končno bo tukaj vseh enajst dni gorel olimpijski ogenj, ki bo daleč viden. Stadion zavzema 10.000 kvadratnih metrov prostora. Stavba je zgrajena v obliki podkve; štiri stopnišča, drugo nad drugim, imajo daleč štrlečo streho, da so gledalci dokaj zaščiteni pred padavinami. Zunanji deli so pokriti z lesom v alpskem stilu. Kot nekako gledališče na odprtem nudi stadion na eni strani prost pogled na ozadje, kjer se kot zaključek cortinske kotline dvigajo dolomitski vrhovi. Gradbena dela za ta stadion so se pričela junija 1953, ko so bili postavljeni temelji, (pripravljanje prostora pa se je pričelo že prejšnje leto), in po 6000 delovnih dneh so bila končana 30. novembra istega leta. Porabljenih je bilo 1000 ton cementa in 380 ton betonskega železa. Streha je v celoti (3200 kv, m) pokrita z bakrenimi ploščami. V notranjosti poslopja so razni lokali, med drugim tudi reprezentančni salon, v stranskih krilih pa razni prostori za organizacijsko službo, okrepčevalnice, bari, prostori za hitro pomoč itd. Ledena ploskev meri 4230 kv. m in sta na njej lahko dve hokejski igrišči regularnih dimenzij 60x30 m, ki jih vmes loči 10.5 m širok prostor. Pod ledom je debela plast, ki je razen iz cementa sestavljena še iz raznih drugih snovi v več plasteh. V zadnji plasti cementa na vrhu je vdelanih v serpentinah 58 km cevi, v katerih je amonijakova para, potrebna za zmrzovanje. V kleti poslopja je velikanska strojnica, kjer je na pr. velik rezervoar za amonij ak, dolg okrog 9 m in z 2 m premera. Štiri kompresorje poganjajo električni motorji z okrog 700 HP; razne črpalke pa potiskajo amonijakovo paro v 58 km dolge cevi. Ploskev sama pa je tako razdeljena, da je možno zmrzovanje tudi v manjših ploskvah in bo zato na stadionu led tudi poleti Za osvetlitev stadiona je pod robom strehe 126 reflektorjev po 1000 Vej osvetlitveni park pa ima moč 250.000 W. Posebni prostori so namenjeni novinarjem in pripravljenih je precejšnje števen kabin za radijski prenos. ,«a jugu od Cortine, kaka 2 km iz centra, stoji Snežni stadion. Tukaj bodo starti in cilji smučarskih tekov, pa tudi vmesni prehodi. Ob 44 m široki progi za start ali cilj stojita dve dolgi tribuni. Ena izmed krajših stranic četverokotnika je zaprta z velikansko tablo (okrog 30 m širine in 15 m višine), na kateri bodo sproti objavljeni vsi rezultati. Gledalci bodo lahko na tej tabli videli čase na posameznih prehodih (5, 10, 15 km itd.) in obenem plasmaje za prvih deset tekmovalcev. Napisi bodo vidni na daljavo 150 m. Seveda bo tudi pri tem l stadionu poskrbljeno vse potrebno za novinarsko poročevalsko službo. Prostora bo za okrog 12.000 gledalcev. V kraju Zuel, dobra 2 km južno od Cortine, stoji velika olimpijska skakalnica dltalian. Graditi so jo pričeli sredi aprila letos in v 5 mesecih so bila dela končana. Seveda je bilo treba potem še urediti doskočišče in opraviti nekatera stranska dela, vendar pa je skakalnica z uradnim obiskom predstavnikov oblasti in organizatorjev olimpiade 8-decembra doživela svojo o-tvoritev. Večja prireditev pa je napovedana za 8. januar. Skakalnica, ki bo omogočala skoke do 85 m, je zelo slikovita in zanimiva tako za gradbenega strokovnjaka kot za tistega, ki gleda bolj na arhitektonsko lepoto. Za tekmovalce je velikega pomena dvigalo v opornem stebru ter na vrhu s steklom zaprt prostor, kjer bodo tekmovalci zavarovani pred vetrom, (Sliko skakalnice smo objavili 9, t.m.). Ob teh velikih in tako vidnih delih se zlasti pod snegom ne bo videlo, kaj vse je bilo treba napraviti za tekmovalne' proge za teke in še zlasti za alpske discipline. Proga za tek na 30 km poteka po dveh krogih po 10 km. ki jih bodo tekmovalci prevozili v tem redu: L, 2.. 1. Višina se menjava med 1090 m in 1340 m. Največji vzpon — 150 m višinske razlike — je med 10. in 12. km. Vsega vzpona na (Nadaljevanje na 4. str.) Misurinsko jezero — drsališče za tekme v drsanju DA BODO ZADOVOLJNI NE SAMO TEKMOVALCI, AMPAK TUDI GLEDALCI Podrobne organizacijske priprave Kako je preskrbljeno za novinarje, za promet z avtomobili, za stanovanja itd. Zelo bi se urezal, kdor bi si na pr. mislil, da bi lahko kar poljubnega dne med o-limpiado sedel v avto, se odpeljal v Cortino, si izbral prenočišče v enem izmed tamkajšnjih hotelov in nato šel pogledat tiste tekme, ki bi ga pač posebno zanimale. Vedeti je treba, da za časa olimpiade zasebna vozila sploh ne bodo smela v Cortini Tu bodo smela voziti samo vozila organizatorjev (C.IO, CONI. Organizacijski odbor), policije ter vojske, kolikor bo tam zaposlena, in pa raznih javnih služb. Vendar število vozil v Cortini ne b« smelo presegati števila 500 Okrog Cortine bo še druga cona, v katero vstop tudi ne bo kar enostaven, temveč bo še vedno potrebno posebno dovoljenje. Bloki za to ceno so še precej oddaljeni od Cortine. V Cortino samo pa bodo vozili avtobusi, ki bodo dnevno prepeljavali tjakaj tudi vse tiste, ki bodo morali stanovati izven Cortine. Vsa razpoložljiva mesta v hotelih, gostiščih in privatnih hišah so bila popiisana in dodeljena tistim, ki so jih na-ločili. Ker pa Cortina ne razpolaga z zadostnim številom postelj za tako prireditev, bo mnogo obiskovalcev olimpia-cic nameščenih še daleč izven Cortine. Odbor, ki jim je tamkaj nakazal stanovanja, bo tudi poskrbel, da se bodo brezplačno vsak dan vozili v Cortino in da bodo tamkaj na kosilu. Čeprav se zatrjuje, ZMAGOVALCI NA OLIMPIADI L. 1948: 18 km: Lundstroem (Sved.) 50 km: KarlSson (Sved.) Nordijska kombinacija: Ha-su (Fin.) Skoki; Hugsted (Norv.) Smuk — m.: Oreiller (Fr.) 4x10 km: Švedska (Oestens-ron, Taep, Eriksson, Lundstroem) Spruk — ž.; Schlunegger (Švica) Slalom — m.; Reinalter (Švica) Slalom — ž.: Frazer (ZDA) Alpska kombinacija — m.: Oreiller Alpska kombinacija — ž.: Beiser (Avstr.) Umetno drsanje —. m.: But-ton (ZDA) Umetno drsanje — ž.: Scott (Kan.) Umetno drsanje — pari: Lannoy-Baugniet (Belg.) Hitrostno drsanje; 500 m: Helgesen (Norv.) 1500: Farstad. (Norv.) 5000: Liaklev (Norv.) 10000; Seylfarth (Sved.) Hokej: Kanada Bob: skeleton; Bibbia (It.) v dveh; Švica, v štirih: ZDA da se cene ne bodo povišale, temveč da bodo ostale takšne, kakršne so pač tudi sicer med glavno sezono, pa to ne pomeni, da si bo kdo lahko poceni privoščil obisk olim-,piade.' V cenah, ki'Se navajajo, navadno manjka še kup crajatev, kot občinska taksa, IGE itd., kar vse prvotno število občutno • poveča. Tudi ljudje, ki imajo v Cortini svoje zasebne vile — večje ali mahjše — so morali že •davno odgovoriti, ali bodo za časa olimpiad«* v Cortini ali ne,'ker bi V negativnem primeru morali staliti prostor na razpolago organizatorjem, ■čeprav seveda proti čednemu plačilu. Kar je pripravljeno za tisk, • j«* mogoče višek, kar je do sedaj bilo pripravljenega na podobnih prireditvah. Medna-lodni olimpijski odbor se je izrazil, da naj bi število novinarjev na olimpiadi v Melbournu ne presegalo 1000, v Cortini pa 400. Seveda je tudi 400 še vedno lepo število. Organizacijski odbor je, zara-d: tega najel dva hotela sre-jdi Cortine in sicer Savoia in Serena. V teh dveh hotelih bo dovolj prostora za prenočišča novinarjev, v prvem pa so že postavljene vse priprave, ki bodo služile novi- narjem.. V veliki obednici je prostora za 250 ljudi, tako da se bodo lahko v dveh obrokih vsi zvrstili. Ce bo kdo hotel imeti še telefon v sobi — poleg 30 telefonskih celic za medkrajevni telefon v pritličju — mu ga bodo za 10.000 •lir • postavili« _šp;.v» sobo. Za novinarsko službo bo u-rejeno .vse tako., da bo novinar — pa naj bo na tekmah ali v novinarskem centru v hotelu — lahko v nekaj minutah obveščen o vsem tem, kar se dogaja na vseh tekmovališčih in v organizacijskih centrih in bo tudi lahko to takoj sporočil dalje svojemu .listu. Mreža teleprinterjev bo sproti prenašala vesti s tekmovališč v center v hotelu 'Savoia. Te vesti bodo od tukaj takoj odposlali na druga tekmovališča in pa tiskovnim agencijam. Na tekmovališčih bedo vesti takoj razmnožene v stotinah izvodov in razdeljene novinarjem. Tako bo lahko novinar v vsakem času o vsem obveščen; in če ve, da je njegov list naročen na vesti določene agencije, bo obenem vedel, da je list to vest že sprejel po tej a-genciji. Tako mu ne bo treba po telefonu sporočati kopice imen in rezultatov. V hotelu Savoia bodo ime-, li novinarji vsak svoj predal s ključem, kjer jih bodo čakale popolne zbirke uradnih poročil, ki bodo tiskana na papirju raznih barv za posamezna tekmovanja. Spored prireditev. VII. zimske olimpijske t-gre se prično v četrtek 26. januarja in se zaključijo v nedeljo 5. februarja. Otvoritvena in zaključna svečanost bo na Lednem stadionu. 26. I.: ob 11. uri — otvoritvena svečanost; , I.; ob 8. •— bob v dvoje; ob 8,30 — tek na 30 km; ob 11. — ženski veleslalom; I.; ob 8. — bob v dvo- . >; ob 10. — tek na 10 km, ženske; ob 12. — hitrostno drsanje 500 m; 29. I.: ob 9. — umetno dr- sanje, obvezni liki, moški; ob 10. — moški veleslalom; ob 11,30 — hitrostno drsanje 5000 m; ob 14,30 — skoki za kombinacijo; 30. I.: ob 9. — umetno dr- sanje, obvezni liki, ženske; ob 9. — tek na 15 km, posebni in za kombinacijo; ob 11. — ženski slalom; ob 14. — hitrostno drsanje 1500 m; 31. I.: ob 9. — tek za kom- binacijo; ob 9. — umetno dr sanje, obvezni liki, ženske; ob 10. — ženska štafeta 3 x 10 km; ob 10,30 — hitrostno drsanje 10.000 m; ob 11. — moški slalom; 1. II.: ob 11,30 — ženski smuk; ob 14.30 — umetno drsanje, prosti liki, moški; 2. H.: ob 8. — tek na 50 km; ob 14,30 — umetno drsanje, prosti liki, ženske; 3. n.: ob 8. - bob v štirih; ob 11. — moški smuk; ob 14,30 — umetno drsanje, pari; 4. II. ob 8. — bob v štirih; ob 9. — štafeta 4x10 km; 5. II.: ob 11. — posebni skoki; ob 17. — zaključna svečanost; Ni še sestavljen spored za olimpijski hokejski turnir, toda povprečno bodo po štiri tekme na dan. V čigavih rokah je organizacija in vodstvo olimpiade Vodstvo in organizacijo o- limpiade imata v rokah Organizacijski in Izvršni odbor, kateremu so podrejeni tehnični odbori za posamezne tekmovalne stroke in razne službe Organizacijski odbor za VII. zimske olimpijske igre je sestavljen tako; dr. Paolo Thaon de Revel, predsednik; dr. Giorgio de Stefani, odv. Giu-lio Onesti, ing. Ottorino Ba-rassi, Piero Oneglio, Remo Vigorelli, dr. Bruno Zauli, Mario Rimoldi, dr. France-sco Vecchi, člani. Izvršni odbor pa sestavljajo tile: odv. Giulio Onesti, jiredsednik; ing. Ottorino Ba-rassi, podpredsednik; Piero Oneglio, Remo Vigorelli, dr. Mario Saini in predsedniki tehničnih odborov, člani; dr. Giordano Bruno Fabjan, generalni tajnik. PELM0 NH i,,.,, '»mjr m -a*"— ti. i' * JOŽ . s. * % Pogled na celotno prizorišče olimpijskih tekem (razen za moški in ženski veleslalom in hitrostno drsanje) v Cortini in okolici: 2. olimpijska skakalnica «Italia», 3. Snežni stadion, start in cilj za smučarske teke, 4. proge za teke, 5. proga za ženski smuk, C. proga za moški smuk, 7. proga za moški in ženski slalom, 8. proga zi bob, 9. Ledni stadion, kjer bosta otvoritvena in zaključna svečanost, umetno drsanje in hokejski turnir SO. decembra 1955 Velike športne naprave v Gortini (Nadaljevanje s 3. strani) progi je 805 m. Prvi krog poteka po gozdu, drugi pa po valovitih travnikih. Ob progi bodo 4 mesta za hitro pomoč, 5 okrepčevalnic, 2 mesti za merjenje časov, na 10. in 20. km, 3 mesta za merjenje temperature. Proga za tek na 15 km poteka po enem samem krogu. Vsega vzpona je 415 m, najdaljši vzpon z viš. r. 135 m je med 8. in 10. km. Proga za kombinacijo poteka pr-vjh 9 km po isti trasi, potem pa preide iz gozda na valovit travniški teren. Proga za tek na 50 km poteka po dveh krogih po 10 in 15 km, ki jih bodo prevozili v tem redu: 1., 2., 2., 1. Višina med 1090 in 1340 m. Najdaljši vzpon z viš. razi. 150 m bo treba prevoziti dvakrat: med 10. in 12. km in med 25. in 27. km. Ob progi bo več okrepčevalnic, mest za hitro pomoč itd. Za štafetni tek je spet druga proga, ki je vso pot »dvotirna«, to se pravi, da lahko vozita dva tekmovalca vštric, ne da bi drug drugega ovirala. Proga za ženske (10 km) ima 90 m viš. razlike, vseh vzponov pa je za 250 m. Proga za moški smuk je dolga 3160 m in ima 902 m višinske razlike. Start je v višini 2282 m blizu vznožja Tofane di Mezzo. Dohod k startu bo omogočen s sedežnico. Proga za ženske pa je dolga 1552 m z višinsko razliko 502 m. Za slalom sta progi na vzhodnem pobočju hriba Col Druscič. Višinske razlike imata 251 za moške in 176 za ženske. Na progi bo 75-80 vratc za moške in 45 za ženske. Proga za veleslalom pa je na nasprotnem hribu kot so ostale proge in sicer na Fa-loriji. Višinska razlika moške proge je 623 m, ženske pa 495 m, dolžina pa 2660 in 2280 m. Kakor za ostale proge, zlasti za slalom, tako je bilo treba tudi za to progo opraviti ogromno dele z odstranjevanjem skal, izravnavanjem terena, sekanjem dreves. Se razmeroma najmanj dela je bilo s progo za bob, kajti ta je bila zgrajena že v prejšnjih letih in je bila tudi že 1. 1948 restavrirana. Sedaj je 1700 m dolga s 16 ovinki in 152 m višinske razlike. Poleg prog v St. Moritzu in Garmischu sodi proga v Cortini med najboljše proge za bob na svetu. Okrog 13 km od Cortine je Misurinsko jezero, ki ga pesniki imenujejo «bišer Dolomitov«. Leži v višini 1755 m. Okrog jezera je nekaj hotelov, v katerih je prostora za 500 gostov. Pozimi jezero popolnoma zamrzne in na njem nastane primerna elipsasta proga za hitrostno drsanje, ki je dolga 400 m kar se sklada s tekmovalnimi predpisi. Zelo važno je, da je dobro zavarovana pred vetrovi. Med tekmovanjem bo z raznimi napisi občinstvo sproti obveščeno o rezultatih. Ob progi bodo postavljene tribune za častne goste, za tekmovalce in spremljevalce, za tisk in za občinstvo. Tu bo prostora za 3500 gledalcev, na velikem stopnišču za tribunami pa bo lahko tekme gledalo še 4000 ljudi. Novinarjem bo na razpolago kakih 50 telefonskih prog in okrog 20 telefonskih celic. Seveda bo tudi Misuri-na s teleprinterji zvezana s centrom tiska v Hotelu Savoia. se Cez 3 km vožnje 900 m padca ODIGRAM ZA0S1ALA P I'HM 7 JUVENTUS-PADOVA 3:0 (0:0) Skoraj vzporedno potekata moška in ženska proga za smuk. Moška, k( se imenuje tudi «01ympia», je dolga 3160 m in ima 902 m višinske razlike, ženska (na desni) pa je dolga 1552 m z višinsko razliko 502 m. Verižna zapora Padove je vzdržala samo 1. polčas TORINO, 29. — Danes sta tu odigrali zaostalo tekmo Ju-ventus in Paidova. Moštvi sta nastopili v teh postavah: Padova: Bolognesi, Blason, Scagnellato; Zorzin, Azzini, Mori; Agnoletto, Pison, Boni-stalli, Chiumento, Stivanello. Juventus: Viola, Corradi, Garzena; Turchi, Nay, Oppez-zo; Colella, Montico, Boni-perti, Vairo, Praest. Sodil je Guarnaschelli iz Pavie. Nogometna igrišča bodo gotovo izgubila mnogo obiskovalcev, kajti gledalci nogometnih tekem so vedno bolj prepričani, da bodo težko verjetno pr sostvovali vsaj kolikor toliko lepi tekmi, čim se srečata dva precej neenaka nasprotnika. Tudi danes je Padova mislila, 'da je najboljša taktika proti Juventus v Torinu verižna obramba. In v prvem polčasu je ze res kazalo, da bo tak inačin obrambe za Padovo kar uspešen, kajti poičas se je končal brez gola. Napad domačega moštva je le redko predrl do bližine padovanskega gola. In če se je le kdo približal vratarju je bil že tako oslabljen, da ni bil več sposoben pametnega strela. Bolognesi, vratar Padove, potem ni imel težkega dela, da je ubranil kak strel, ki bi lahko bil nevaren, če bi bil izveden z večjo natančnostjo. Tudi drugi polčas ni obetal kaj posebnega, ker je bil domači napad še kar naprej precej negiben, obramba gostov pa je opravljala svoj posel zelo hladnokrvno. Toda potem je le prišlo nekaj napak o-brambe gostov in sledil je gladek poraz Padove. V 6' je Vairo streljal kazenski strel zaradi prekrška Blasona. Žoga je padla pred gol in Colella jo je z glavo poslal prav na točko za enajstmetrovko; tu je bil Boniperti, ki je žogo brez oklevanja poslal v gol. Sedaj je postala Padova nekoliko bolj zmedena, ko se ni V Cortini se že počasi zbirajo CORTINA D’AMPEZZO, 29. — Potem ko so prispeli v Cor-tino italijanski reprezentanti v hitrostnem drsanju in reprezentantke v umetnem drsanju, so sedaj prišli še pozvani tekmovalci za nordijske smučar-ške discipline. Tako so sedaj tu reprezentantke za tek Fides Romanin, Ildegarda Taf-fra, Anita del Fabbro, Anita Parmesani, Anna Bottero ter sestri Caterina in Anna To-sello z ^veznim trenerjem Ri-zierjem Rodighierom: potem so še tekači Federico de Flo-rian, Otlavio Compagnoni, In-nocenzo Chatrian, Arrigo Del-ladio, Vigilio Mich, Tommaso della Sega, Luigi Carrara, Gioacchino Busin, Battista Mismetti, Gianni Carrara. Gia-como Mosele, Valentino Ghioc-chetti, Cnmillo Zanolli, Antonio Schenatti, Pompeo Fattor in Franco Vuerich z zvezn m trenerjem Sigvardom Nord-lundom. Reprezentanti bodo v Cortini do 6. januarja, potem se pa bodo udeležilj nekaj tekem za tekače (Moena, Schi'-pario, Dobbiaco) in mednarod nih tekem za ženske (Grien-delwaid). Danes so imeli alpski smučarji in smučarke dva intenzivna treninga, in sicer dopoldne na pobočjih Falzarega, popoldne pa na Faloriji. Jutri bodo dolgo trenirali na Por-doiu. Jutri je tudi na sporeu izbirna tekma za reprezentante na 15 km. CORTINA D’AMPEZZO. 29. — Organizacijskemu odboru VII. zimskih olimpijskih iger so prispele prve imenske pri jave tekmovalcev. Začela je imenske prijave Romunija, ki je najavila 6 žensk :n 9 moških za smučarske tekme. Prišle pa so tudi prijave z imeni tekmovalcev hokeja Poljske, Švice in Rusije. Tako bo imela Poljska v Cortini za hokej 21 oseb (igralci in spremljevalci), Švica 25 in Rusija i7. Prijave z imeni se zaključijo opolnoči 10. januarja. NEW YORK, 29. — Ameriško olimpijsko moštvo za hitrostno drsanje, ki ga sestavljajo Bill Carow, Ken Henry. Pat Mcnamara, Gene Sandvig in John Verket, je včeraj zvečer z letalom odpotovalo iz New Yorka v Oslo, kjer se bo še pred olimpiado udeležilo mednarodnih tekem. MADRID, 29. — Špansko moštvo za bob se bo udeležilo olimpiade v Cortini. Moštvo bosta sestavljala samo dva tekmovalca. .*•* STOCKHOLM, 29. — Včeraj zvečer je švedska hokejska reprezentanca premagala češko s 6:1. visov pokal v evropski cont za 1. 1956. Te države so: Poljska, Irska, Pakistan, Belgija, Egipt, Anglija. Prijave se zaključijo 15. januarja, žrebanje pa 23. januarja v Melbournu. TENIS LONDON, 29. — Sest držav se je doslej prijavilo za Da- Bivši svetovni prvak Ezzard Charles je premagal po točkah v 10 rundah Boba Albrighta. Tudi letos v Viareggiu košarkarski turnir VIAREGGIO, 28. — Poleg že tradicionalnega mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja, ki je v Viareggiu vsako leto ob tamkajšnjem karnevalu, pripravljajo tudi košarkarski turnir, ki bo v februarju. Računajo z udeležbo klubov Sporting Vela iz Viareggia, Storma iz Varese in treh inozemskih moštev: Mulhouse (Francija), Crvene zvezde iz Beograda (ki je lani zmagala) ter moštva ameriške vojske v Livornu. * # » Košarkarsko prvenstvo je sedaj prekinjeno do 8. januarja. Dotlej bo ostala , ta-le lestvica najboljših strelcev: 252: Romanutti (Borletti); 240: Riminucci (Benelli); 225: Zorzi (Storm Varese); 219: Matheou (Storm Varese); 210: Costanzo (Stella Azzur-ra); 187: Calebotta (Virtus Minganti); 173: De Carolis (Roma); 172: De Carli (Roma); 166: Porcelli (Triestina); 165: Sardagna (Reer); 167: Geminiani (Motomorini); 156: Nesti (Cama), 150: Posar (Čarna); 148: Bockrath (Cama), Stephamdis (Borletti); 140: Murutsis (Preti Gira); 139: Alesini (Virtus Minganti); 137: Macoratti (Preti Gira); 136: Ranuzzi (Motomorini); 133: Andrijaševič (Pavia Necchi); 131: Rosolen (Pavia Necchi); 130: Lucev (Preti Gira), Mar-gheritini (Roma); 124: Chal-houb (Motomorini); 122: Chia-ria (Stella Azzurra); 119: Can-na (Virtus Minganti); 114: Bizzaro (Triestina); 111: Roc-chi (Stella Azzurra); 110: Gamba (Borletti); 108: Cer- nich (Stella Azzurra): 105: Rizzi (Virtus Minganti); 102: Fronzoni (Benelli); 100: Gam-bini (Virtus Minganti). več vedela odločiti, ali naj še naprej ostane pri «bunkerju», ali pa naj igro razširi in poskuša doseči gol. V 12’ je Praest streljal v sredo pred gol. Padovanska obramba se z vratarjem vred ni zmenila, misleč, da gre za ofside. In tako Vairo ni imel težkega dela, da je z glavo dosegel gol. Padovanci so sedaj uvideli, ida obramba nima več posebnega smisla in so zato hoteli preiti v napad, toda njih akcije, ki so bile še tudi dobre v sredi igrišča in se čez, so se vedno izjalovile v bližini nasprotnega gola. Dosegli so le številne kote. Toda prav na koncu tekme je Juventus dosegla se tretji gol. Boniperti je v teku prejel žogo od Turchija skoraj s črte pri golu in neubranljivo streljal. Ta Otvorjen v Pescari nov stadion PESCARA, 29. — Stadion v Pescari, ki je nekak prototip za nogometni in lahkoatletski stadion srednje velikosti (za 20000 gledalcev), je bil danes otvorjen. Nogometno igrišče ima mere 68x105, proga za tek ima 400 m z ravno progo za 100 m in 110 m zapreke s 6 tekališči. Doslej je stadion stal 500 milijonov, od kater’h je prispeval CONI 430, občina Pescara pa 70. Pri otvoritvi so bili navzoči predstavniki oblasti in CONI. Predsednik CONI odv. Onesti je simbolično izročil stadion občini Pescara. KOLESARSTVO Jugoslovani tudi letos na dirki po Egiptu Konec tedna bodo končane priprave jugoslovanskih kolesarjev, ki se v Splitu pripravljajo za dirko «Po Egiptu«. Reprezentanco FLRJ sestavljajo: Petrovič, Ješič, Vu-ksan, Jugo in Bajc. Reprezentanti trenirajo vsak dan na cesti Split—Trogir in obratno po večkrat, tako da dnevno prevozijo 150 do 200 km. Izbrani Kolesarji bodo odpotovali iz Splita v Egipt 1. ja-iluarja. Veselin Petrovič je izjavil, da bo na tem tekmovanju zasedel boljše mesto kakor lani in se bo skušal plasirati med prvih osem najboljših tekmovalcev. Visintin nov prvak LA SPEZIA, 29. — Visintin je premagal Antoninija s tehničnim k. o. v četrti rundi in tako postal italijanski prvak lahke kategorije. BORDEAUX, 29. — Sovjetski rokoborci so včeraj zvečer premagali neko izbrano francosko moštvo z 11 zmagami proti nobeni odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst J&mnajhicinah predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni lilm: Legijska desetorica Igrajo: BURT LANCASTER, JODY LAWRANCE Film o možeh, ki so žrtvovali vse za slavo To*. Pavlin |e dejal, da je v poročilu ponsem zanemarjena naša manjšina - G. Rudi Bratuž kritiziral ukinitev otroškega vrtca v Ulici Randaccio - Svetovalec Batti je dejal, da poročilo ne vliva dovolj upanja za ugodno rešitev številnih vprašanj V »redo zvečer je bila seja Biestnega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o proračunu za leto 1956, ki ga je odbor predložil svetovalcem skupaj z obsežnim županovim poročilom. Občinski svetovalec tov. Bogomil Pavlin je o županovem poročilu dejal, da je glede videmskega sporazuma o obmejnem prometu oseb zelo nejasno in da ne ustreza resnici trditev, da ljudje nimajo od tega prometa koristi. Pripomnil je, da bi bilo treba za mnenje vprašati razne trgovce na Travniku in po drugih mestnih predelih, ki so v zadnjem času sklenili dobre kupčije. Tov. Pavlin, in v ostalem tudi številni drugi svetovalci, je kritiziral pomanjkljivo gradbeno dejavnost na šolskem področju. Na le, da se ni skoraj nič zgradilo, ampak se skuša še tisto, kar je ie zgrajeno podirati. Za primer je navedel otroški vrtec na Oslavju, ki so ga po zgraditvi pevmskega vrtca ukinili, sedaj pa nameravajo poslopje še prodati. Izredno malo prostora je posvečenega deželni avtonomiji. Zadnje čase se o tem vpraša1 n ju znova precej piše. Videmski krogi pristajajo na deželno avtonomijo s posebnim statutom. Čeprav se je svoj čas o tem vprašanju na dolgo in široko razpravljalo na rejah pokrajinskega in občinskega sveta, ker je predstavljala deželna avtonomija ined prebivalstvom zelo občuteno in važno vprašanje, ni sma-tial odbor za umestno, da mu posveti del poročila. Prav tako je s prosto cono. Bliža se čas. ko bo zakon o veljavnosti proste cone izgubil veljavo in ga bo treba obnoviti. Prvo bi se moralo /a ureditev vprašanja zavzeti prav naše županstvo, vendar v poročilu ni opaziti, da bi občinski odbor docela dojel pomen te zadeve, Ker je poleg 'tega v poročilu povsem zanemarjena naša manjšina ter okoliške vasi goriške občine s slovenskim življem, je sklenil svetovalec tov. Pavlin glasovati proti županovemu poročilu k proračunu za leto 1956. Svetovalec g. Rudi Bratuž je obžaloval, da je občinski svet z zadovoljstvom sprejel na znanje županovo vest, da je županstvo zmagalo v dveh tožbah zaradi državljanstva. Poleg tega je obžaloval ukinitev otroškega vrtca v Ul. Randaccio. Dodal je, naj občinski predstavniki raje prikažejo Rimu izredno slabo gospodarsko stanje našega mesta. kot pa da vztrajajo na nacionalističnih stališčih. Svetovalec KPI Batti se je v začetku svojega poročila dotaknil rotacijskega fonda, ki bo velikega gospodarskega pomena za naše mesto, ki je prav tako skupno z ostalimi predeli pokrajine vključen v področje, na katerem se bo zakon izvajal. Na žalost pa se o tem fondu zelo malo govori. O videmskem sporazumu o obmejnem prometu je dejal, da mu ni znano, če je bil predstavnik našega mesta poklican na razgovore, ki so se vodili v Vidmu, da bi lahko zastopal naše interese. Ne bi bilo smisla govoriti, da se zadnje čase ni zgradilo precej stanovanj, vendar je bilo vse to premalo, da bi se premostila stanovanjska kriza. Predvsem se je zgradilo premalo poceni stanovanj j za revne družine. V Ul. Asco-li še vedno stanujejo ljudje, čeprav je županstvo že pred Uti sklenilo hiše podreti in prebivalce izseliti. Se slabše stanovanjske razmere so v Ul. Scuola agraria, kjer stanovalci prebivajo v kleteh. Socialna pomoč se je v zadnjem letu občutno skrčila. 7n primer je svetovalec liut-li navedel znižanje podpor v okviru zimskega sklada za brezposelne in pa zmanjšanje števila delovnih ur v delovnih centrih. V mestu imamo samo ene otroške jasli, in še pri teh je uveden zelo nesrečen urnik: zjutraj jih odprejo ob 8. uri, ko morajo biti številne matere, ki bi otroke rade iztočile v jasli, že na delu, zaprejo pa jih ie ob 12. uri. Po njegovem mnenju bi bilo treba odpreti v nekaterih mestnih četrtih, kjer je precej delavskih družin, še nekaj jasli. K postavki o kulturnih manifestacijah je pripomnil, da bi bilo treba poiskati za razne turiste, ki nas obiskujejo, privlačnosti tudi v mestu, kajti oslavska kostnica, Kalvarija in še nekateri okoliški hribi ne nudijo dovolj velike privlačnosti. V mestu naj bi se Ptvorile tudi razstave goriških slikarjev in kiparjev. Kritiziral je pomanjkanje konferenčne dvorane. Na koncu je dejal, da je opazil v poročilu še eno vrzel: nobene besedice o dežel-r.i avtonomiji, ki bo prej ali slej ustanovljena. »Mi se bomo jutri znašli pred izvršenim dejstvom, na katerega ne bomo dovolj pripravljeni«. Iz celotnega poročila zveni malo opogumljajoči ton, katerega v prejšnjih proračunih občinskega odbora ni bilo zaslediti. Svetovalec se je vprašal, če spada to morda v posebno politiko, ali pa je do tega prišlo zaradi zunanjih v plivov. Monarhistični svetovalec Pe-droni je v svojem poročilu o-menil, da je pri pripravljanju proračunov za leta 1953. 1954 in 1955 odbor upal na vladno pomoč; prebiranje prbračuha za prihodnje leto daje vtis, da ni več tiste vladne naklonjenosti, je bila izkazana našemu mestu v prejšnjih letih. Dotaknil se je zmanjšanja postavke za javna dela: lani je bilo zanje namenjenih 500 milijonov lir, letos pa samo 210 milijonov. Baje tudi lanske postavke vlada ni v celoti finansirala. Po njegovem mnenju bodo tržaški predstavniki v upravnem odboru rotacijskega fonda speljavali vodo na svoj mlin. Samo eden goriški pred. stavnik ne bo mogel biti protiutež. Izrazil je upanje, da nt bo naše pokrajine predstavljal Tržičan, kot je bilo predlagano. Na koncu je kritiziral povečanje davkov na vrakega meščana in visoko postavko (skoraj 50 odstotkov) za plače občinskim u-službencem. . Svetovalec dr. Devetag (PSDI) se je pritoževal, da jt poročilo premalo stvarno in da v njem ni našel tiste-ee borbenega duha, ki je bil v obilici nakopičen v poročilih k proračunu prejšnjih let; glasoval bo proti poročilu. Svetovalec Venutti (MSI) je kritiziral pomanjkanje gradnje šolskih poslopij. Strinja se v zahtevo svetovalcev PNM in PSDI, da se s posebnim zakonom odpravi gospodarska kriza, predvsem pa da se zaščitijo moralno-politične koristi našega mesta. Vzpenjača na Višarje dograjena prihodnje leto V okolici Trbiža. je že vse piipravljeno za zimske športne prireditve, ki se bodo pričele 6. januarja. Sodelovala bodo razna športna društva iz okoliških krajev, med katerimi tudi smučarski klub iz Gorice. Za poživitev prometa in večjega dotoka ljudi na Višarje bodisi v poletnem ka. kor tudi v zimskem času bO' do V kratkem pričeli graditi novo vzpenjačo na Višarje, ki bo dograjena v prihodnjem letu. Z dletom si je ranil obraz Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 44-letni Achille Gabas iz Ul. Gorizia 10 v Mo ši. Gabas, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Makuc v Gorici, je bil včeraj na delu v Ul. Giustiniani, kjer gradijo neko stavbo. Ko je z dletom popravljal oknice, mu je orodje padlo iz roke ter ga ranilo po obrazu. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano na desnem licu. Ozdravel bo v nekaj dneh. V dveh na kolesu |e nevarno 13-letni dijak Luigi Calliga-ris iz Podgore, Ul. S. Giusto 19, je včeraj okrog 13. ure šel' s kolesom proti Majnici. Med potjo je srečal prijatelja, in da bi imel družbo, ga jo povabil, naj prisede. Nekaj časa sta se prijatelja kar dobro peljala. Na kolesu pa sta se najbrž preveč pogumno vozila. Ko sta prišla d, železniškega podvoza pa je bilo njune vožnje konec; prenagel gib ali kaj podobnega je namreč povročil njun padec. Hujše poškodbe je dobil Calligaris, katerega je neki zasebni avtomobil takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Pri padcu je z glavo udaril ob tla ter si precej ranil zgornjo in spodnjo ustnico. Danes izročitev «Aqave» vojaški mornarici Danes ob 11.30 bodo v trži-ških ladjedelnicah uradno izročili italijanski vojaški mornarici bojno ladjo »Agave«. Poleg pokrajinskih in občinskih predstavnikov oblasti bodo izročitvi prisostvovali tudi predstavniki vojske. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. KINO CORSO. 16.00: «Najlepša žen ska sveta«, panoramsko plat no, G. Lollobrigida in V Gassman. VERDI. 16.00: »NaH usodo« cinemascope, E. Parker ii G. Ford CENTRALE. 17,00: »Divj ples«, G. Cooper in B. Stan wick. VITTORIA. 17.00: «Mirni pa pš», A. Lualdi in F. Lati more. MODERNO. 17.00: »Vrni se« RAZPRAVA 0 PRORAČUNU OBČINSKEGA ODBORA ZA LETO 1956 Nezadostno poudarjanje važnosti rotacijskega tonda proste cone in deželne avtonomije v poročilu odbora iGUY DE MAUPASSANT /j('/ f ini! 62. (LEPI STRIČEK) Očka Walter je nadaljeval: »Izvrstno, torej vas bom klical tudi jaz za lepega strička, kakor vsi ljudje. No, lejte, veliki dogodki nastopajo. Ministrstvo je padlo s tri sto devetimi glasovi * oti sto dvema. Naše počitnice so spet odgodene, preložen- za nedoločen rok, ko imamo že osemindvajsetega julija. Španija se huduje zaradi Maroka, in prav to je strmoglavilo Duranda de l’Aisne m njegove pomagače, v zagati smo do vratu. Marrot Je dobil nalogo, naj sestavi nov kabinet. Generala Boutina d’Acre misli vzeti za vojnega ministra, našega prijatelja Laroche-Mathieuja pa za zunanje zadeve. Sam obdrži listnico za notranje stvari in predsedstvo vlade. S tem postanemo poluradni list. Pravkar narekujem uvodni članek, da preprosto razložim naša načela in začrtam ministrom pravo pot.» Dobričina se je namuznil in povzel: »Pet, ki jo sami kanijo hoditi, kakopak. Ali potreboval bi kaj zanimivega o maroškem vprašanju, kaj času primernega, učinkovito kroniko, ki bi vžgala, sam ne vem, kaj. Najdite mi vi kaj takega.« Duroy je trenutek premišljeval, nato je odgovoril: «že imam, kar iščete. Dam vam študijo o političnem stanju v tej naši afriški koloniji, s Tunizijo na levi, Alžerijo na sredi in Marokom na desni, zgodovino plemen, ki živč na tem širnem ozemlju, in opis izleta na maroško mejo, tja do velike zelenice Figuig, kamor m prodrl še noben Evropejec in zaradi katere je nastal sedanji spor. Vam to ustreza?« Očka Walter Je vzkliknil: »Čudovito! In kakšen bi bil naslov?« »Iz Tunisa v Tanger!« »Prekrasno.« In Du Roy Je šel brskat po starih letnikih *Vie Fran-gaise*, da bi našel svoj prvi članek: sSpomini afriškega lovca*; ta Je, prekrščen, prerešetan in nekoliko spremenjen, od konca do konca čudovito ustrezal namenu, kajti obravnaval je kolonialno politiko, alžirsko prebivalstvo in izlet v oransko pokrajino. V tri četrt ure je bila stvar predelana, popravljena, uravnana, tako da je dišala po sodobnosti in poveličevala novo vlado. Ko je ravnatelj prebral članek, Je izjavil: »Imenitno je... imenitno... imenitno. Dragocen človek ste. Čestitam vam iz srca.« In Du Roy se je vrnil h kosilu, na moč zadovoljen s svojim dnevom, ne glede na poraz pn Sveti Trojici, kajti dobro je čutil, da je igra dobljena. žena ga je mrzlično pričakovala. Komaj ga je zagledala, Je vzkliknila: «Veš, da je Laroche minister za zunanje zadeve?« »Vem, celo članek o Alžiriji sem glede na to pravkar napisal.« »Kako le?« »Saj ga poznaš, prvega, ki sva ga skupaj pisala: ,Spomini afriškega lovca’-, za to priložnost sem jih pregledal in poprav.1.» Nasmehnila se Je. — «A, da! Stvar torej izvrstno gre.« Potem je nekaj trenutkov premišljevala in rekla: »Tisto nadaljevanje mi prihaja na misel, ki bi ga bil moral takrat napisati, a ti je... obtičalo. Zdaj se ga lahko lotiva. To nama dš lepo vrsto povsem času primernih člankov.« Sedel je k juh/in odgovoril: »Vsekako. Nič naju ne ovira, odkar je ta rogač Forestier pokopan.« živahno je s suhim, užaljenim glasom odvrnila: »To norčevanje je več ko neprimerno; nehaj z njim, prosim te. Kar predolgo že traja.« Hotel jo je posmehljivo zavrniti, a vtem so mu prinesli brzojavko z enim samim nepodpisanim stavkom; »Glavo sem bila zgubila. Odpustite mi in pridite jutri ob štirih v park Monceau.« Razumel je in s srcem hipoma polnim veselja rekel ženi, vtem ko je spustil višnjevi papir v zep: «Ne bom več, dragica. Neumno je, priznam.« To rekši, je začel jesti. Med jedjo pa je sam pri sebi ponavljal teh nekaj besed: »Glavo sem bila zgubila, odpustite mi in pridite jutri ob štirih v park Monceau.« Potemtakem je odnehavala. To je pomenilo: «Vdam se, vaša sem, kjer koli in kadar koli vas bo volja.« Smeh ga Je posilil. Madeleine je vprašala; »Kaj pa je?« «Nič posebnega. Spomnil sem se duhovnika, ki sem ga prejle srečal; bogme smešno glavo Je imel.« Du Roy je drugi dan točno ob uri prišel na snidenje. Po vseh klopeh v parku so sedeli meščani, ki jih je tlačila vročina, in brezbrižne pestunje, ki so takisto ko sanjale, medtem ko so se jim otroci valjali po peščenih stezah. Gospo Walterjevo Je našel v mali starinski razvalini, kjer izvira studenec. Z nemirnim, nesrečnim obrazom je stopala po ozkem, s stebriči obrobljenem kolobarju. Komaj jo je pozdravil, je rekla: • »Koliko ljudi je na tem vrtu!« Pograbil je priložnost: »Da, res; hočete, da greva kam drugam?« «A kam?« »Kamor koli, v kočiji na primer. Okno na svoji strani zagrnete, pa boste dobro skriti.« «Da, to mi je ljubše; tu me bo od strahu konec.« »No, dobro; bodite v petih minutah pri vratih, ki vodijo na zunanji bulvar. Jaz pridem tja s kočijo.« In je stekel od nje. Precej ko ga je našla in skrbno zagrnila okno na svoji strani, je vprašala: »Kam ste rekli kočijažu, naj naju pelje?« Georges je odgovoril: »Nikar se za nič ne brigajte, ta že ve.« Dal je bil možaku naslov svojega stanovanja v rue de Constantinople. • Nadaljevala Je: »Ne morete si misliti, koliko trpim zaradi nlrnifrin „ i , ... ' '-'V.A CVJ, v UCilVVl, OCIII DiU cKrutna, ali hotela sem vam za vsako ceno ubežati. Tolikan se bojim biti sama z vami. Ali ste mi odpustili?« Stiskal ji je roke: »Sem, sem. Cesa bi vam pa ne odpustil ko vas ljubim tako, kakor vas ljubim?« Gledala ga je z milo prosečimi očmi. — »Cujte, obljubit mi morate, da boste prizanašali moji časti... in ne boste... ii ne boste... sicer bi vas ne smela več videti.« Sprva ni nič odgovoril; pod brki mu je poigraval tist prevejani nasmeh, ki je ženskam pamet jemal. Naposled ji zamrmral: «Vaš suženj sem.« Tedaj mu Je jela praviti, kako je začutila, da ga ljubi, kc je zvedela, da se ženi z Madeleino Forestierjevo. Pripovedo vala mu je nadrobnosti, majhne nadrobnosti o datumih ir zaupnih stvareh. Nenadejavši pa je utihnila. Kočija se Je bila ustavila. Dt Roy je odprl vratca. «Kje pa sva?« je rekla. Odgovoril je: »Izstopite in pojdiva v hišo. Tu bova bolj nemotena.« «A kje sva vendar?« »Pri meni. Tu je moje samsko stanovanje, ki sem ga spet najel... za nekaj dni... da imava kotiček, kjer se lahko shajava.« Krčevito se Je bila oprijela prešite blazine v izvoščku, vsa prestrašena ob misli, da naj bo z njim tako sama skupaj, in zajecljala: »Ne, ne, tega nočem! Tega nočem!« Z odločnim glasom je spregovoril: »Prisegam vam, da vas bom spoštoval... Pojdiva. Saj vidite, ljudje naju gledajo in se bodo začeli zbirati okrog naju. Brž... brž... stopite dol.« In ponovil je: »Prisegam vam, da vas bom spoštoval.« Neki vinski trgovec, ki je stal na svojem pragu, ju je čudno gledal. Strah jo je pograbil in planila je v hišo. Hotela je zaviti po stopnicah. Zadržal jo je za roko* «Tu je, v pritličju.« In porinil jo je v svoje stanovanje. • (Nadaljevanje sledi)