Leto LXJV Poltnfna plačan« ▼ gotovini V Ljubljani, v torek, dne 13. oktobra 1936. Štev. 235 a Cen« 1.50 Din Naročnina mesečno tU Din. za inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi alfe/HI VENEC ček. račnn: Ljob* Ijana it 10.690 ia 10.349 za inserate« Sarajevo »ty. 7565. Zagreb Itv. 39.01 U Praga-Dnna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Telefoni arednlttvat daerna aložba 8t5» — aočaa mi, 2994 tn 209» Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika Železna metla občinskih volitev čedi našo državo Kot maščevalni angel je šla naprej čez mo-ravsko banovino, iz katere je v veselih zamahih pognala vso politično smet in navlako s takšno natančnostjo, da se je od radosti smejalo vse jugoslovansko ljudstvo. Preteklo nedeljo pa je čistila vrbasko banovino zopet s takšnim mladostnim poletom in s takšno vestnostjo, da ni zgrešila niti najmanjše špranje in da od veselja zopet ploska vsa Jugoslavija. Občinske volitve postajajo od dneva do dneva bolj podobne veselemu izbruhu zdravja, ki se hoče temeljito maščevati za dolgo trajajočo bolezen. Prvi sijajni zamahi očiščevalne metle občinskih volitev so nam že v naprej jamstvo, kako se bo končal ta proces v vsej državi in kako se bo končal predvsem v Sloveniji, ki bo zato, ker je v splošnih letih bila najbolj ponižana, prinesla ostalim pokrajinam naše države dokaz, da si je v dobi teptanja znala splesti brezovko, s katero bo na eni strani na mah odstranila vse kupe nesnage, ki še tu in tam kvarijo njen obraz, a ki bo še bolj veselo izprašila marsikateri debeli kožuh, ki so si ga vrgli na rame ljudje, ki so se vdali bridki prevari, da se namreč krivice plačujejo samo na onem svetu. Dolga leta »o samooblastni, naravnost^ pohotni režimi z nesnago zasipali jugoslov. državo. Trezen človek se mora zaskrbljeno vprašati, kje neki so se takšni ljudje — »nositelji« prešlih režimov — vzeli v državi, ki je prenapolnjena z nesebičnimi junaštvi za blagor ljudstva? Odkod jih neki je prineslo, da so mogli zavladati nad ljudstvom, ki vsled svoje delavnosti, svojega idealizma in poštenja slovi med narodi sveta. Podobni so bili hudourniku, ki brez glave in brez srca. sledeč samo svoji slepi brutalni teži, dere skozi cvetoče pokrajine trga rodovitno zemljo, uničuje delo pridnih rok ter pušča za seboj samo smet in razdejanje. Taksni so bili prejšnji režimi, ki so plenili državo! Mnogo ljudi je na žalost ta hudournik pogoltnil in potegnil s seboj v svoje umazane vrtince. To so bili pohlepneži, ki so se hoteli iz boga: stev, ki so na luži plavala, okoristiti. To so bili brezumni, ki so se hoteli z umazanim valovjem boriti za svoje imetje. To so bili tudi slabiči, ki so v obupu dvignili roke in se predali razdi-rajočim vodam. Toda, hvala Bogu, mnogo več pa jih je stalo ob bregovih katastrofe in so nemo zrli. kako se zasiplje njihovo lepo imetje. To so bili zdravi del ljudstva, ki v nesreči ne izgubi glave, ljudje, ki so si dejaji, da to ne more večno trajati in da bo zopet prišel cas. ko bodo hudournik zajezili in zabrežili. Da, takrat je marsikdo že mislil, da »divje jage« sploh ne bo konca, da bo teptala, dokler ne bo vse razbito, poštenje srca in bogastva narave, da bo metala svoje sekire v hrbet jugoslovanskemu ljudstvu, dokler bo še kje videl katerega. ki je še pokonci in se ni vrgel strahopetno na tla. Pa je vendar vse mimo šlo. Hudournik je odgrmel. Ruševine same, ki jih je nalomil, so ohromele njegovo razdiralno moc, in blato, ki ga je puščal za seboj, mu je ustavilo prodiranje »Divja jaga« je odbesnela. ker ji je zmanjkalo sekir za toliko ravnih hrbtov poštenega jugoslovanskega ljudstva! Počasi se zopet dviga mlada rast iz razvalin, počasi se celijo rane, vsekane v živo meso našega naroda. Možje, voditelji .ki so ob času katastrofe stali sredi ljudstva in bnajo njegovo zaupanje, sedaj že leto dni razkopavajo razvaline. Neumorno, vstrajno, po strogo določenem načrtu. Enkrat odgrebejo zasipino tu, kjer je najbolj napoti, drugič odkidajo navlako tam, kjer najbolj ovira novo rast Je to naporno in odgovorno delo, ki ga zmorejo samo mož.je, ki se zavedajo, da stoji za njimi ljudstvo. Usjieli ni izostal. Naši prelepi domovini se vračajo polagoma zopet njene stare poteze, polne zdravja, 3olne volje do napredka, polne veselja do ziv-Jjenja. Nad eno leto že vodijo drŽavo nazaj k redu, zadovoljnosti in ugledu. Nad eno leto tudi že zadržujejo, to danes lahko rečemo, izbruli nevolje, da ni že davno udaril na dan in elementarno obračunal z ljudmi, ki so se v državi ovekovečili pod raznimi naslovi kot JKKIJ, JTO, »Kmetijci« in podobno, ki jih nikoli pozabili ne bomo, pod imeni raznih »vodij«, ki si jili bomo zapomnili samo toliko, da se jih bomo lažje vedno sramovali. Kajti taksnega maščevanja nova doba noče poznati. Ne rečemo, da niso zaslužili druge kazni vsi ti ljudje, ki so našo Slovenijo v ječo spreobrnili, ki so iz državnih uradov napravili strankarska kotisca, ki so v svoji politični pohoti našemu kmetu iztiskali milijonske globe in naše otroke učili, naj svoje starše zatajujejo ter pred svojo lastno vero zardevajo. Ne, toda tako se ljudstvo ne maščuje. Drevo, ki raste, se maščuje nad Jr-niem, ki ga je mladega omotavalo, na ta nac.in, da ga pusti za seboj na tleh, samo pa veselo raste proti soncu. Žito se maščuje nad pleve: lom, da ga preraste in ga pusti, da se posusi na tleh in mu gnoji zemljo, da hitreje dozori in nosi obilnejši sad. Na kakšna maščevanja torej naše ljudstvo ne misli in je danes hvaležno svoji vladi, da je vse leto sem |>omirje-valno vplivala na vse strani in da jc dosegla, da so se strasti polegle, vse ustvarjajoče sile naroda pa se usmerile za izgradbo boljše bodočnosti. . Toda če se je spomin na prošle dni očistil vsega nemoralnega maščevalnega duha, jc vendar še ostala zavest, da jc treba v osnovni organizaciji države in njenega življenja ustvariti zdrave predpogoje za to, da bo nova Jugoslavija čim hitreje vzbrstela iz nakopičenih razvalin Namen, takšne predpogoje dati pa imajo v demokratičnih vladavinah, kjer si ljudstvo samo utira svojo usodo, volitve Občinske volitve v prvem redu, ker urejujejo življenje v osnovnih celicah države. Ko nam je naša jugo-siovanskn ljudska vlada sedaj z razpisom občinskih volitev dala priložnost, da si po svoje uredimo svojo državno hišo, začenši pri njenih temeljih, nam je tudi odprla svobodo, da v f. Glas vrbaske banovine: Druga irdnjava JNS v razvalinah JRZ je dobila od 158 občin 102 JNS je od 149 obdržala samo dve Belgrad, 12. okt. m. V vrbaski banovini so bile včeraj občinske volitve. V vsej banovini so volitve potekle v popolnem miru in redu, razen v Lužanih, kjer so sc v bližini volišča spopadli pristaši dveh družin. V tem spopadu je bil eden ubit, dva pa ranjena. Takoj ko je interveniralo OTOŽništvo, ki je bilo včeraj drugače v tej banovini brez posla in je počivalo, je bil zopet vzpostavljen mir in red. Zaradi tega so se volitve v tej občini odložile in sc bodo v smislu zakonskih predpisov vršile prihodnjo nedeljo naknadne občinske volitve. Vrbaska banovina ima v 24 okraih 159 občin. Zaradi omenjenega dogodka v Lužanih so se vršile volitve v 158 občinah. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v vrbaski banovini, ki so bile popolnoma svobodne in proti njim ni prišla niti ena pritožba ne na banovino in tudi ne na notranje ministrstvo, kar potrjuje tudi veliko število postav-lejnih list ter vsestranska agitacija, ki se je vodila za te volitve, predvsem od strani bivših zemljoradnikov, ki so svojčas imeli tukaj svoje trdnjave, je JRZ obdržala situacijo v svojih rokah tudi v tej, po prebivalstvu in narodnosti pestri banovini. Od 158 občin je JRZ dobila 102 občini. JRZ je šla na volitve kompaktna ter je imela skoraj v vseh občinah samo po eno listo. Tako imenovana združena oj>ozicija je pri včerajšnjih volitvah pokazala v vsej državi pocej»anost ter je nastopila kot združena opozicija, kot bivša SDK, bivši zemljoradniki in bivša HSS. Tako je že na zunaj pokazala vso razdvojenost, ker so si po nekaterih občinah opozicijske liste nasprotovale in vodile druga proti drugi najosirejšo propmgando in borbo. Zemtjoradnihi v taboru JRZ Včerajšnje občinske volitve v vrbaski banovini pa imajo tudi važno karakteristiko. Pokazale so, da si zdrava in pametna politika sedanje kraljevske vlade krepko utira pot tudi v okraje, v katerih bivše stranke, ki so ustanovile )RZ, preje niso imele absolutne moči. Znano je bilo, da so to banovino, odnosno vsaj nekatere kraje v njej smatrali bivši zemljoradniki za svoje trdnjave. Te bivše trdnjave bivših zemljoradnikov so včeraj padle, ter sta taiko Joca Jovanovič, vodja bivših zemljoradnikov, kakor tudi Branko čubrilovič, ostala v svojih 10 volilnih okrajih v manjšini. Bivši zemljoradniki v teh okrajih so se pri včerajšnjih občinskih volitvah opredelili za jRZ, kar je samo dokaz več, da je narod žc do grla sit praznih obljub, s katerimi so ga njegovi bivši voditelji pitali leta in leta. JNS iztrebljena! Še hujši, naravnost katastrofalen poraz ie doživela pri včerajšnjih občinskih volitvah v vrbaski banovini JNS, ki je bila pri zadnjih občinskih volitvah s strahovanjem in falzifikati absolutno zmagala skoraj v vseh občinah te banovine. Tudi to je dokaz, da je JNS mogla »prosperirati« samo s pomočjo oblasti in terorja. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je narod s to protiljudsko in njemu vsiljeno organizacijo obračunal tako, da je JNS od 158 občin dobila v vrbaski banovini samo dve. V vseh občinah te banovine sploh svojih list ni mogla postaviti, kjer jc pa liste vložila, je lahko število oseb, ki so njo volili, primerjala s številom glasov najmanjših političnih skupin. Tako je torej narod razbil vse trditve JNS-ar-skih samozvancev o »narodnih masah«, ki da stojijo za to »močno« stranko«. Za moravsko banovino je včeraj še vrbaska povedala, da JNS v našem notranje-političnem življenju sploh nič več ne pomeni in da je postavljena na mesto, kamor spada, to je v politično preteklost in pozabljenje. Izidi Pri včerajšnjih volitvah je kakor omenjeno JRZ od 158 občin dobila 102 (64.6%), )NS dve občini (1.3%), Jugoslovanska narodna stranka (Ilod-žera) 6 občin (3.8%) združena opozicija 28 občin (17.7%), bivši zemljoradniki 4 občine (2.5%), bivša SDK 1 občno (0.6%), neopredeljenih (ki se pa bolj nagibajo k JRZ) 5 občin (3.2%), bivša HSS 10 občin (6.3%). Ban vrbaske banovine o zmagi JRZ Banjaluka, 12. oktobra, m. Ban vrbaske banovine dr. Kujundžič je o včerajšnjih občinskih volitvah v tej banovini izjavil: Občinske volitve v vrbaski banovini so prinesle JRZ absolutno zmago, ki je tem pomembnejša, ker so se na terena te banovine znašle vsemogoče stranke pod raznimi firmami za svoje kandidatne liste proti JRZ. Od 32 mest in trgov je JRZ dobila 16 mest. Od skupnega števila občin, kjer so se včeraj vršile volitve, to je v 162 občinah, je JRZ dobila 65 odstotkov, torej 102 občini. Značilno je, da je od 12 občin v banjakuškem okraju JRZ dobila 8 občin. Ta kraj je, kakor znano, volilni okraj bivše zemljoradniške stranke in enega od voditeljev 1 združene opozicije Joče Jovanoviča.« Bolgarija — Jugoslavija Važni razgovori Kjoseivanova z dr. Stojadinovičem soglasje v vseh teh vprašanjih, razen tega pa tudi ▼ vsem, kar lahko prinese h konsolidaciji miru na Balkanu. Zaradi tega zapuščam Vašo lepo prestoli-co s posebnim zadovoljstvom.« Kjoseivanov časnikarjem Na vprašanje nekega časnikarja o zadržanju Bolgarije v Zvezi narodov ob priliki pretresanja vprašanja konvencije proti terorizmu, ko se je na- mestnih bolgarskega delegata vzdržal glasovanja, je predsednik bolgarske vlade izjavil: Belgrad, 12. oktobra. AA. Davi ob 7-30 je prispel iz Ženeve s simplonskim ekspresom v Belgrad predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov s spremstvom svojega kabinetnega šefa Mileva. Na postaji sta Kjoseivanova sprejela kabinetni šef zunanjega ministrstva Protič v imenu predsednika vlade in protokolni šef zunanjega ministrstva Marinovič. Po sprejemu na postaji se je predsednik bolgarske vlade odpeljal v hotel Srpski k r a , kjer so bili zanj pridržani posebni prostori. Tu je Kjoseivanov sprejel časnikarje in jim izjavil tole: Prav zadovoljen sem, da se morem v Belgradu vnovič sestati s svojim starim prijateljem predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Na vprašanje novinarjev, o čem bo govoril z dr. Stojadinovičem, je Kjoseivanov odgovoril, da o tem ne more ničesar vnaprej povedati. Na vprašanje, kaj je z devalvacijo bolgarskega leva, je predsednik bolgarske vlade odvrnil, da za zdaj ni nobene potrebe po devalvaciji bolgarske valute, V nadaljnjem razgovoru s časnikarji je Kjoseivanov izjavil, da ostane v Belgradu do večera in da bo sprejel novinarje še popoldne, če bo potreba. Nato se je Kjoseivanov poslovil od novinarjev. Ob 11. se je predsednik bolgarske vlade vpisal v dvorno knjigo, nato pa je odšel na konferenco s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Popoldne sta se dr. Stoj ad i novic in Kjoseivanov drugič sestala ter razpravljala o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Zvečer ob 7 je po konferenci Kjoseivanov sprejel v zunanjem ministrstvu domače in tuje časnikarje ter jim dal naslednjo izjavo: »Danes sem kon-ieriral z odličnim predsednikom jugoslovanske vlade in mojim davnim prijateljem g. dr. Stojadinovičem. Po tej konferenci smatram za potrebno, da Vam podam naslednjo izjavo (Stojadinovič se prijetno smehlja in vsemu pritrjuje: »Istotako z mojim davnim prijateljem!«): Ko prihajam Iz Ženeve, mi je izredno ljubo, da sem se mogel zadržati nekoliko časa v Belgradu. Iskreno me veseli, da me Je Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejel v avdienco. Tukaj sem ga tudi drugič videl z g. dr. Stojadinovičem, Vašim odličnim državnikom, mojim kolegom in davnim prijateljem. Poleg splošnih vprašanj sva pretresala tudi vprašanja, ki interesirajo neposredno naši dve državi. Pri tem sva ugotovila popolno »Mi se docela strinjamo z Jugoslavijo glede vprašanj, ki so bila sprejeta v konvenciji proti terorizma v Zvezi narodov. V Zvezi narodov se je zgodilo, da se je namestnik našega delegata vzdržal glasovanja zaradi enega samega vprašanja splošne procedure, tako načelno nima to nikakega pomena, ker se Bolgarija drugače docela strinja z državami Male zveze in Balkanskega sporazuma glede vprašanja o terorizma.« Nato je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič povabil Kjoseivanova na intimno večerjo v svojo vilo na Topčidetiskem griču. Nanjo so bili med drugimi povabljeni tudi skupščinski predsednik Stevan Čirič, več minietrov ter večje število senatorjev in narodnih poslancev. Kjoseivanov je odpotoval ob 23.40. Na železniško postajo ga je spremil ter se od njega poslovil dr. Stojadinovič. Splošen napad na Madrid Sovjeti organizirajo odpor v Kataloniji 300letalcev, topovi, municija, štabni častniki iz Rusije Madrid, 12. oktobra, b. Po vsem. kar je znanega, ho dal general Pranco še danes na španski državni praznik znak za veliko ofenzivo proti Madridu. Obe strani sta popolnoma pripravljeni in z veliko nestrpnostjo pričakujejo vojaki pri-četek borb. Včerajšnja nedelja v Španiji je potekla v glavnem še dosti mirno. Najbolj živahna je bila zapadna fronta, kjer so se zlasti pri Naval Peralu vodile hude borbe. Rdeče čete dajejo hud odpor neprestanim napadom belih čet, ki hočejo za vsako ceno vzpostaviti zvezo na moderni avtomobilski cesti Avila-Toledo. Namen generala Franca je, da se z zasedbo te avtomobilske ceste zagospodari nad vsem zapadnim bojiščem ter da istočasno vzpostavi zvezo med severno in južno armado. Na samem bojišču okrog Toleda ni nobenih posebnih sprememb. Vse nestrpno pričakuje veliko ofenzivo, ki jo že tako dolgo napovedujejo. Od te ofenzive bo namreč odvisen nadaljni razvoj dogodkov v Španiji, ki bodo šli bržkone t korist belih. S severnega in severnozapadnega bojišča se poroča, da se nadaljujejo hude borbe v posameznih predmestjih Ovicda. Asturijski rudarji z vso silo pritiskajo na belo oddelke, ki so so sicer do- okviru stranke, ki je v državi liositeljica novega Življenja, na dostojanstven nučin obračunamo z ljudmi in strankami, ki so sc v dolgih letih strahovlade izkazali za krvosese našega naroda in za grobokope naše države. Ne bomo od njih zahtevali, da ruševine pozidajo, tudi jih ne bomo prisilili, da popravijo krivice, s katerimi so nas tepli, a to bomo zahtevali in dosegli, da pri obnovi države in Slovenije ne bodo sodelovali več! Naj usahnejo v temi svojih zločinov in naj jih gloda vest, tla država in narod navzlic njim rasteta v novo življenje. • Ko bomo torej v dveh tednih tudi mi v Sloveniji zgrabili za očiščevalno metlo, da po zgledu južnih pokrajin pometemo iz naših občinskih uprav vso smet. ki se jc nabrala v dobi narodne preizkušnje ko bomo v dveh tednih v strnjenih, discipliniranih vrstah oddajali svoje glasove za ljudi in za stranko, ki sc ji imamo zahvaliti za preporod, bo daleč od nas duh maščevanja, navdajala nas bo le skrb za domovino, skrb za naše ljudstvo, ki sc bo oddahnilo, ko bodo izrezani vsi tvori za-strupljenja brez izjeme. Naša zmaga naj bo silna, kot je bilo silno naše trpljenje, a naj bo dostojanstvena, kot je bil naš ranjen ponos, naj bo temeljita, kot je naša ljubezen do domovine. 25. oktober — dan našega či.šfenia. Ko bodo s svojimi glasovnicami dvignili oblake prahu in smeti, da jih vihar ljudske odločitve odnese za vedno iz naše srede, tedaj si bomo zavihali rokave, da v očejeni domovini, v kateri jc zopet ljudstvo gospodar, ražubori novo življenje. Slovensko ljudstvo, pomni, da je začela železna metla čistiti jugoslovansko državo in da ti je \ država poverila nalogo, da ti očistiš, temeljito k očistiš eno njenih najlepših pokrajin! bro utrdili, vendar pa vsled rdefo premoči no bodo mogli dolgo vzdržati. Tragično je namreč tudi to, da so rdeči miličniki razbili sedaj tudi one oddelke belih čet, ki so prodirali v umeri proti Oviedu in hoteli nuditi pomoč uporniškemu poveljniku Arandi v Oviedu, ki z vsemi razpoložljivimi silami junaško hrani osrčje samega Ovieda. Na haskiškein bojišču tudi ni bilo posebnih dogodkov. Le v Bilbaou so izvršili zamenjavo ujetnikov, v glavnem žene in otroke. Dva britanska rušilca sta prepeljala desničarske talco iz Bilbaua in levičarske talce iz St. Sebastiana v francosko mesto Saint Jean de Luz. V tem nevtralnem mestu so se zbrali talci, ki so jih nato britanski rušilci prepeljali v Rilhao in San Se-bastian. Največ talcev je bilo iz San Sebastiana ki pa so bili prepeljani nazaj v Bilbao. Velika bitka Burgos, 12. oktobra, c. Dopisnik agencije Štefani poroča, da sc v Madridu širi panika med prebivalstvom zaradi ofenzive nacionalistov, ki se je danes začela na Madrid. Prebivalstvo je namreč kljub renzuri dobilo proglas generala Franra, v katerem general poroča, da noj se prebivalstvo zaveda, da je zmaga nacionalistov samo še vprašanje kratkega časa. Zmaga pa jo že tako in tako dobljena. Na zapadu od Madrida je od snoči dalje v teku velika bitka. Posebno močno je delovanje topništva in letal. Med Avilo in Toledom so nacionalisti zasedli več strateško važnih hribov in prehodov in sednj tja spravljajo topove in strojne puške. Burgos, 12. oktobra, o. štab nacionalne junte objavlja, da so heln čete na juinom bojišču zasedle važno strateško središče Kspiel. Bele čete so začele t veliko ofenzivo iz Avile proti Esro-rialu, ki mora vsak čas pasti in še danes menijo nacionalistične čete začeti napad na Madrid. Nadaljevanjo na 2. strani zgoraj. Dunajska vremenska napoved. Oceanski val bo prinesel zvišanje temperaturo in dež, sledi pa mu mrzel severni val, ki bo zopet prinesel sneg in Mano. London, 12. oktobra, b. V tukajšnjih vladnih In političnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi tega, ker se potrjujejo vesti iz krogov španskih nacionalistov in tudi nekaterih francoskih in italijanskih listov, da se je sovjetska Kusija odločila, da pride na pomoč vsaj katalonski vladi, če bi bila na madridsko vlado ta pomoč pre-kasna. Radi tega se jc organiziral posebni revolucionarni odbor Koiuinterne. Ta odbor je omejil svojo akrijo na Španijo, Portugalsko in Francijo ter na severno Afriko. Akcija v Španiji in Kataloniji je izključno v rokah vojnega komisarijuta, ki je izdal naredbo, da se t Madrid takoj pošlje 30 posebno izbranih specialistov, po vojaški časti stotnikov, ki bodo na razpolago poveljniku katalonske rdeče armade Antonevu. Ti sovjetski častniki bodo poslani skupaj s posebnimi inštruktorji, med katerimi bo večina inozemcev. V njih spremstvu je okrog ,'iOO sovjetskih letalcev, ki bodo organizirali prve katalonske letalske sile. Kazen te vojne pomoči bodo neke sovjetske ladje pripeljale tudi topove in strelivo ter ostali vojni material. Za kritje vsoh teh pošiljk je komisar za finance izdal sovjetski državni blagajni nalog, da določi potrebne kredite. V Barcelono je bilo dalje odposlanih nekaj uradnikov sovjetske tajne policije, da organizirajo tam prvo katalonsko če- ko. NI izključeno, da m bo na temelju teh Informacij sestal k seji nevtralni odbor v Londonu. Istotako tudi ni izključeno, da se bo i« nocoj sestala angleška vlada. Po včerajšnjih težkih komunističnih izgredih v Londonu in drugih angleških pokrajinah gledajo angleški politiki na komunistično propagando popolnoma drugače kakor pred nekaj dnevi. Nekateri jutranji listi celo predlagajo ustvaritev protikomunistiČnega bloka, ki bi imel nalogo pobijati komunistično nevarnost, vendar pa ta odbor ne misli pobijati komunizma po nemškem receptu. Medtem pa nevtratci... London, 12. oktobra, b. Za sedaj Se ni določen sestanek mednarodnega kontrolnega odbora t, a nevmešavanje v špansko meščansko vojno. Predstavniki Nemčije, Italije in Portugalske so poslali odgovore z ozirom na poročilo na zadnji seji, v kateri se je od omenjenih držav zahtevalo, da odgovorijo na razne obtožbe španske vlade in sovjetske Rusije. Tukajšnji politični krogi trdijo, da se seja mednarodnega kontrolnega odbora tako dolgo ne bo sklicala, dokler interesirane in obtožene vlade ne dostavijo svojih odgovorov. Nova madžarska vlada Samo dve Budimpešta, 12. oktobra. AA. Mandator Dara-nyi je imel snoči sestanek t vodstvodm unionistične stranke in je nato bil v avdijenci pri kraljevem namestniku Hortyju. Lista vlade je sestavljena takole: Predsednik vlade Daranyi, notranji minister Ni-kola Kozma, zunanaji minister Koloman Kanya, vojni minister general Reder, minister za industrijo Bornemisa, prosvetni minister Homan, finančni minister Fabianvi, pravosodni minister Lazar, kmetijski minister bo še nadalje predsednik vlade Dara-nyi, trgovinsko ministrstvo bo začasno vodil minister za industrijo Bornemisa. Izve se, da bo končna lista vlade objavljena tekom današnjega dne, državni podtajniki pa bodo imenovani kasneje. Nova vlada se razlikuje od zadnje Gomb5»ov« vlade samo v tem: Iz vlade sta torej izstopila »amo trgovinski minister Winkler in minister vojske Tom-cuttt, mesto trgovinskega ministra ostane nezasedeno. Ministrstvo bo vodil minister za industrijo spremembi Bornemissa. Za ministra vojske je imenovan general Reder, ki je bil lani zaradi svojega nasprotstva do GBmbosa kot načelnik generalnega Štaba upokojen. Kmetijsko ministrstvo je obdržal predsednik vlade Daranyi, ki je bil že doslej kmetijski minister. Predsednik nove madžarske vlade dr. Koloman Daranvi se je rodil v Budimpešti 1886 kot sin uradnika. Svojo kariero je začel kot županijski uradnik. Po končani svetovni vojni je bil imenovan za velikega župana. Za poslanca je bil prvič izvoljen 1927 in ostal do danes član madžarskega parlamenta. Leta 1928 ga je predsednik tedanje vlade Bethlen imenoval za državnega tajnika v predsedstvu vlade. Na tem mestu je ostal tudi v vladi grofa Karo-lyija in Gombosa. Pri rekonstrukciji vlade L 1935 je Daranyi stopil v Gombosovo vlado kot kmetijski minister. Od aprila letošnjega leta ie Daranyi nadomeščal zbolelega predsednika vlade Gombosa. Anglijei Japonski: Stoj! Protest devetih držav proti razkosavanja K s ta j a London, 12. oktobra, c. Danes je zunanje ministrstvo obiskal odpravnik poslov japonskega veleposlaništva. V zunanjem ministrstvu je ostal skoraj eno uro in o njegovem obisku se širijo zelo resne ■veati. Neki časopis t Tokiju je namreč danes objavil vest, da hoče Anglija zavreti japonsko prodiranje v Kitajsko in da pripravlja korak devet držav, ki so podpisale svoječasno pogodbo o tem, da bodo spoštovale teritorialno nedotakljivost Kitajske. Ja-poska je tudi podpisala to pogodbo in vendar sedaj že nekaj let reže Kitajski ko« za kosom. Ta vest je uplivala zelo senzacionalno. Ta vest je morala imeti /lekaj podlage, ker je bila objavljena takoj nato, ko je angleški veleposlanik v Tokiu obiskal japonskega zunanjega ministra. V Londonu pa danes izjavljajo, da sedaj položaj Se ni tako jasen, da bi angleška vlada tvegala iniciativo, da bi se sklical sestanek devet držav-velesil, ki naj reSuieio kitajsko vprašanje. Če se položaj jasno pregleda, bi na tej konferenci najbrž prišlo do jasrega priznanja, da je kaos tolik, da je treba celo Kitajsko razkosati na velesile, ki so s svojo »civilizacijo« že pokazale nekatere sposob- nosti v tej »meri. Toda taka delitev bi bila smešna in poklicne diplomacije nedostojna, ker bi zopet dvignila vihar moralnega razburjenja. Zato je mnogo bolj na vidiku, da se za kulisami plete tihi sporazum med Japonsko in Anglijo, ki bi, če mogoče, razdelil upliv na Kitajskem samo med ti dve državi. Če dobiček delita samo dva, je še zmeraj večji, kot pa tedaj, če se deli dobiček celo med devet zavistnežev. Verjetno je, da se ta smer hoče izvesti iz izjave, ki je bila danes podana v Londonu po obisku japonskega odpravnika poslov. Objavilo se je namreč, da ni misliti na to, da bi Anglija izzvala korak devetih velesil in bo Anglija gledala lamo na to, da zaščiti svoje trgovske interese na Kitajskem. Tokio, 12. oktobra, e. Na meji med MandžiJ-koom in sovjetsko Ruaijo je zopet prišlo do spopada. V spopadu je bilo ubitih pet mandžurskih vojakov, 5 jih je bilo težko ranjenih, 2 sta pa izginila. Mandžurske oblasti izjavljajo, da so napad povzročili sovjeti. Z oheh strani so poslali na mejo ojačenja in obe fronti sta sedaj ena od druge samo 15 m narazen in je pričakovati, da bo vsak čas prišlo do spopada. Šolski spor v Nemčiji V Nemčiji se nadaljuje borba za konfesijonalno šok). L»a govorinvo točneje, je treba povedati, da ee javne oblasti prizadevajo, da z raznimi sredstvi, ki so jim na razpolago, zatro, ali vsaj preprečijo ver- sko šolstvo v katoliških delih d/žave. Za resničnost ie trditve nam je zadostna priča nedavni protest kardinala Faulhubeija, mouakovskega nad.,kola in u!;upno pastirsko pismo nemških škofov, ki ie bilo izdelano v Fuldi in ki naj bi bilo eno nedeljo v oktobru prečitano raz prižnic. Protest kardinala Faulhaberja. V svojem protestu navaja nadškof FauThaber, da ie na odločbo generalnega ravnatelja bavarskih -ol letobiijo jesen v namen mestu iVionakovem bilo 44 katoliških verskih šol pretvorjenih v tako imenovane nevtralne šole, v katerih sede otroci raznih veroizpovedi. To se je zgodilo kljub odločnemu protestu katoliške duhovščine. Vzrok, radi česar je vlada lo 6torila, naj bi bil v spoinlatlanskem glasovanju monakovskih staišev, ko so na vprašanje, katere šole žele da posečajo njih otroci, z gotovim številom glasovali za ncvlralne šole. K temu glasovanju pripominja pastirsko pismo kardinala l aulhaberja, da je bilo izzvano na način in v okoliščinah, o katerih se nikakor ne more reči, ia so se slarši re3 svobodno odločali za šolski si-.kin svojih otrok. Ravnatelji šol so dobili od mest-,uga poglavarstva monakovakega nalog, da pretlačijo vpisovanje otrok v katoliške šole. Učitelji o bili prisiljeni, da so delali najobširnejšo propagando za skupne šole. K temu je treba prišteti vsa /a/novrstna sredstva, s katerimi je pritiskala danes vsemogočna narodna socialistična stranka: s ti-kom, z organizacijami, po radiju, celo zveza za mračno obrambo je proglašala katoliško šolo kot sovražnico naredite skupnosti in kot ncprijateljico nacionalne države. Uradniki, delavci, javni in privatni nameščenci so bili ogroženi, da izgube službo, če bi odklonili vpis svojih otrok v skupno -.olo. Duhovščina in škofje niso mogli, razen v tcikvi, sploh ne opozoriti katoliških staršev na važnost omenjenega plebiscita. Tozadevno pastirsko pismo pa je vlada zaplenila. Kardinal javno žigosa teroristične metode, ki si jih vlada poslužuje, da pritiska na vest in mišljenji; katoliških staršev in jih z grožnjo, da izgube kruh in zaslužek sili, da njihovi otroci zapuščajo katoliško šolo. Stik med duhovščino in verniki je onemogočen. Pod strogo poštno cenzuro so celo pisma, ki jih posamezni župnijski uradi uradno i/men ju jejo med seboj. Pastirsko pismo nemških Škofov Pismo pričenja z naštevanjem terorističnih metod, s katerimi državna oblast poskuša zmanjšati število katoliških Sol na Bavarskem, Wiirtenber-škem in Hessenskem. Navaja n.tdalje številne tožbe, v katerih starši in duhovniki tožijo radi načina, kako so te šole vodene Na Sole prihaja vedno več učiteljev, ki so protlkrlčansko raipoloteni. lz lol so bili odstranjeni križi in verske podobe. Oblast predpisuje učne knjige, v katerih cesto ni zaslediti niti sledu kričanstva. Radi teh poznanih dej- stev opozarjajo škofje vernike na njihove dolžnosti, 1. Prosijo jih, naj se spomnijo, da spada med njihove osnovne dolžnosti, ki jih vežejo v vesti, da zahtevajo katoliške Sole, ker cerkev hoče šolo, kjer je ves pouk usmerjen v krščanskem duhu. 2. Katoliški starši naj to zahtevajo v imenu pravice in zvestobe do pogodb, ki jih je Nemčija podpisala, in sicer že pod tretjim rajhom. L. 1933 je Hitler slovesno izjavil, da sta obe krščanski veroizpovedi bistven činitelj nemške narodne skupnosti. Konkordat, ki ga je Hitler podpisal, je zagotovil obstoj in vzdrževanje kalotiških Sol. Starši naj zahtevajo, da vlada drži besedo. 3. Kar se pa tistih tiče, ki trdijo, da katoliška šola razdvaja narod, jim je treba odgovoriti, da je religija napravila Nemčijo veliko. Hitler je sam priznal, da ie krščanstvo nenadomestliiv temelj na-ravstvenega življenja nemškega naroda. Potreba pa je, da to tudi ostane. Zmotno je, da katoliška šola koplje prepad med katoličani in protestanti. Pripadnost dveh krščanskih veroizpovedi je zgodovinsko dejstvo, ki ga s silo ni mogoče odpraviti. Škofje h koncu pozivajo starše, naj te ne puste ustraho-.ati. Treba je, da se bore za obstanek katoliške šole tedaj, ko so poklicani, da izbirajo med katoliško in nevtralno šolo. Žrtve, ki jih doprina-šajo, so upravičene radi stvari same. za katero gre, ki ni nič manjša kakor dušni blagor njihovih otrok. Po niirnberškem kongresu. Kakor znano, je na kongresu v Niirnbergu Hitler oznanil križarsko vojsko proti boljševizmu, sicer nn način, da sc jc zdelo, da bo to vojska kar takoj pričela tudi marširati. K temu dobro pripominja francoski tednik »Sepl«: Katoličani poznajo boli kot kdorkoli silno nevarnost sovjetskega komunizma, ki ga ie papež še nedavno označil kot nespremenljiv program sovrašive prevrata in razdejanja. Toda oni vedo tudi, da Hitler nima kvalifikacije, da bi maršaral no čelu križarske vonc. Kalolčcini so islega mnenja, kakor so ga izrazili nemški škofje v svojem zadnjem pastirskem pismu, v katerem so obsodili komunizem: »Niknkoc m mogoče z vojnim orožjem zaoeli osnovne korenine komunizma, temveč edino le s preroiicrucm v Jezusu Kristusu in v njegovi cerkvi. To prerojenje ie polrebno Evropi na splošno, naši domovini po Je pruv posebno.« Toda režim kunclerjo Hitlerja preprečuje z vsemi silami lo potrebno versko prerojenje. Brez prestiHikn nacistično časopisje s frivolno nesramnostjo piše o neki namišljeni zvezi s cerkvijo in komunizmom. V resnici pn ve ves kulturni svet, da ni večjega nasprotja, knkor pn je med bolišc-vizmom m pa med katoliiko cerkvijo. S tem, da liitlcr lianski tisk neprestano govori o zvezi med komunizmom in krščanstvom, le dokazuje, da hoče krščanstvo Ic blatiti in ga postaviti izven zakona Zaradi tega je tudi popolnoma neumestno govoriti o možnosti skupne prolibolišcviSke zveze med Cerkvijo in tretjim rajhom. Kojti Cerkvi gre le za duhovno borbo in z a uvelinvljeuje krščanskih načel v življenju, medtem ko se tretji rajli Javni nameščenci -občinske volitve pa 9,Jutro" Sedanji obSInski zakon je ▼ veljavi natanSno en dan manj kot 3 leta pa 7 mesecev Zadnjič je »Jutro« na vsem lepem ponatisnilo člen 43 tega zakona, ki se glasi: »Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah.« Mi smo se takoj vprašali, čemu se je baš sedaj spomnilo na to določilo, saj so letos ze druge volitve, ki se izvajajo po tem zakonu in še ni nobeno oblastvo ukrenilo kaj takega, iz česar bi bi'o mogoče sklepati, da namerava volilce klicati na odgovor zaradi glasovanja. Nasprotno pa je bilo ob prvih volitvah dne 15. oktobra 1983, ki so se izvajale po tem zakonu, veliko takih primerov, ob katerih bi »Jutro« lahko opozarjalo na v zakonu priznano volilno svobodo in grajalo tedanje oblastnike, ki so ga kršili. Ce takrat, ob podanih kršitvah, ni oj>o-minjalo z zakonom, sedaj pa, ko nobena kršitev še ni podana, smo za tem grmom videli zajca. Zdelo se nam je, kakor da je »Jutro« hoielo reči: »Pazite, klerikalca I Kar je bilo, je pač bilo, vi se morate pa ravnati po zakonu 1« Pa »Jutro« kaj takega ni hotelo reči, saj ve, da se »klerikalci« brez njegovih opominov z vso tenkovestnostjo drže zakona, ampak je hotelo samo pokazati, kakšna razlika je med občinskimi volitvami I. 1933, ki jih je izvajala JNS, in 1. 1936, ki jih izvaja popolnoma ne samo druga, ampak tudi drugačna oblast, ker jo vodi popolnoma drug duh. Za občinske volitve leta 1933 je poleg znanih izšla tudi sledeča okrožnica: Kraljevska banska uprava dravske banovine. Pov. S. službeno. Ljubljana, dne 5. oktobra 1938. Občinske volitve — udeležba. Vsem gg. sreskim načelnikom, g. vodji »reške izpostave v Škofji Loki, vsem gg. upraviteljem zavodov in ustanov v upravi kraljevske banske uprave ter vsem gg. upraviteljem banovinskih zavodov in ustanov, in vsem gg. načelnikom oddelkov kralj, banske uprave. Osebnol Na temelju zakona o občinah se vršijo v dravski banovini v vseh podeželskih občinah volitve v občinske zastope. Dasi bi te volitve po delokrogu in namenu občin morale imeti izključno le gospodarski in socialni značaj, so vendar opažanja in ugotovitve zadnjih dni pokazale, da hočejo neki elementi zlorabiti predstoječo volilno bitko v izrazito politične svrhe. Način in oblika volilne agitacije, katere so pri tej priliki razvili, jasno priča o njihovem namenu zanesti med ljudske mase razpoloženje, naperjeno proti temeljnim smernicam sedanje državne politike. Proti intencijam kraljevske banske uprave je vsled tega tudi pri teh volitvah, usiljena borba med dvema taborama; za ali pa proti idejam manifesta Nj. Vel. kralja r. dne 6. januarja 1929, na kateri se naslanja politika, ki jo izvaja kraljevska vlada. Čo ima biti borba med dvema tema ideologijama, potem je dolžnost vseh zavednih državljanov, katerim zakon priznava volilno pravico, da s svojim glasom pripomorejo naši državni misli, zasnovani na široki jugoslovanski ideji ter enakosti in enakopravnosti vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov, čim [»polnejšo zmago. V prvi vrsti pa je dolžnost vseh državnih in banovinskih uslužbencev, ki morajo biti nosilci in iskreni poborniki vseh stremljenj, ki vodijo h konsolidaciji, napredku in blagostanju države ter naroda. Niti najmanj ne dvomim, da se vsi podrejeni uradniki in uslužbenci v polni meri1 važnosti in pomena volitev v občinske zastope ter da bodo 1 »Zavedajo« — manjka v izvirniku. dne 16. oktobra t 1. storili svojo državljansko dolžnost. Prepričan sem, da bodo tega dne polnošte-vilno stopili na volišče ter tam glasno in jasno poklonili svoje zaupanje osebam, ki hočejo na čelu naših občin na temelju preizkušenih smernic državne politike sodelovati pri nadaljnem delu za srečnejšo in lepšo bodočnost Kraljevine Jugoslavije. Vsem naslovom naročam, da takoj tn temeljito poučijo dodeljeno jim osebje o vsebini in važnosti te okrožnice, ki jo je vsakemu uslužbencu-volilcu dati ▼ podpis, dalje da za 15. oktober t L pripravijo razpored službe tako, da bo slehernemu uslužbencu-volilcu omogočena volilna udeležba. Po izvršenih volitvah naj ml naslovi blagovolijo predložiti sezname onih uslužbencev-volilcev, kateri se brez utemeljenega razloga niso udeležili volitev, kakor tudi one, ki so pri volitvah glasovali za protirežimske kondidate. Ban: dr. MaruSič «. r. Zakon pravi, da nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, tu pa je neko oblastvo določilo primere, v katerih bo nekaj ukrenilo zoper volilne upravičence, ki se ne bi udelež'11 volitev ali ki ne bi oddali glasu za neko prav določeno stran. Pa »Jutro« takrat ni nič opozarjalo na zakon, ampak je celo hvalilo tedanjega bana. Ze naslednji dan je zapisalo: »DOBRO JE, DA SO VOLITVE JAVNE. NAJ JAVNOST VE, KDO IMA DANES V SLOVENIJI SMELOST, DRUŽITI SE S PUNKTASI.c »Jutro« 6. oktobra 1933. Po preteku kratkih 24 ur pa je že povedalo, da se mu zdi to težko ozračje, ki so ^a ustvarili nasveti, opomini, migljaji in prave grožnje, nekaj čisto naravnega: »Tudi banske nredbe, ki so imele določiti podrobne predpise za izvedbo volitev, niso uveljavile nikakih novih omejitev.« (»Jutro« 7. oktobra 1933). Res je, da morajo biti vsake volitve svobodne, toda pod JNS še nobene niso bile, zato ima njeno glasilo najmanj pravice opozarjati na zakon. Ko smo v četrtek, 8. oktobra objovli okrožnico ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Cugmusa z dopolnilom, ki ga ji jc dodal šef VIII. sekcije za vzdrževanje proge v Mariboru (kjer pa je pomotoma izostal podpis: De-bevec), nam je »Jutro« takoj drugi dan očitalo »čudno moralo« (menda smo mi moralni samo tokrat, če vse krivice pozabimo in vse odpustimo), sedaj nam bo morda očitalo že nemoralo, ob kajd drugi taki priliki »moralo, pozneje morda proti-moralo, ob koncu volitev bo šele priznalo (pa tudi takrat kar molče): »JNS je pri krajul« KATERE GLASOVE SI BODO LASTILI SENATORJI DR. DRAGO MARUŠIč, DR- ALB. KRA-MER, JANEZ PUCELJ IN NJIHOVI PRISTAŠI? VSE TISTE, KI NE BODO ODDANI ZA MOŽE DR. KOROŠČEVEGA ZAUPANJA IN VSEH TISTE, KI NE BODO ODDANI ZA NIKOGARI DRUŽNO BODO SEGLI PO NJIH S KOMUNISTI, SOCIALISTI, SAMOSTOJNEŽL MAČKOV«I, Z LJUDSKO-FRONTNIKI IN DRUGO DROBNJA56-JO NAŠIH NASPROTNIKOV. PA SO SI ŽE PRISLUŽILI NEZAUPNICO, POŠLJIMO JO ZA NJIMI — PRAV ZA NJIHOVE SEDEŽE, DOKLER SO šE TAMI ZATO VSI VOLIVCI NA VOLIŠČE IN VSE GLASOVE ZA MOŽE DR, KOROŠČEVEGA ZAUPANJA! NAJ JAVNOST VE, KDO IMA DANES V SLOVENIJI SMELOST, DRUŽITI SE Z ŽIVKOVIČEVIMI POMAGAČL Komunistični izgredi v Angliji Uondon, 12. oktobra, m. Po snoenjih komunističnih manifestacijah so pristaši komunistične stranke na vzhodu Londona napravili precej škode Židom, ki so v konservativnem taboru. Komunisti so zažgali nekaj avtomobilov, ki so jih prej prevrnili. Ko je prišla policija, so se razbežali, mimogrede pa še razbili precej izložbenih oken. Komunistične demonstracije so bile dobro organizirane. kajti policiji se je posrečilo včeraj prijeti samo 9 nasilnežev, medtem ko jih je pretekli teden vlovila kar 84. Tudi v drugih mestih je prišlo do komunističnih spopadov. V Liver|>oolu je pri nekem fašističnem zborovanju, na katerem je govoril sam fašistični vodja Mosley. prišlo do hudega spopada med fašisti in komunisti. Mir je bil vzjioslavlien šele po polnoči, ko je policija pobirala po ulicah večje število ranjencev. V Edin-burgu je morala policija zaščititi fašistično zborovanje, ki so ga komunisti enostavno obkolili in ogrožali življenje zhorovalcev. Do sličnih demonstracij je prišlo v Bedfordu in Tunbridgeu. * Uredba o nakupa bombaža Kmetijsko ministrstvo je objavilo uredbo o odkupu bombaža. Po tej uredbi morajo uvozniki bombaža odkupiti vso domačo proizvodnjo bombaža uradno določeni ceni. Šele ko se uvozniki izkažejo s |X>trdiloin. da so kupili določene količine bombaža domačega pridelka. Odkupne cene za bombaž se določajo tako, da lahko znašajo več kot 50% cen ameriškega bombaža. Vsi uvozniki hodo morali pri uvozu tujega bombaža plačevati kontrolno takso, ki se določi vsako leto ter so porabi za |>oseben fond za bombnž pri Drž. hip. banki. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, uvozniki pa morajo prijaviti količihe bombaža, katere nameravajo uvažati vsako leto do konca septembra, torej s sept. 1937. Frančiškanski jubileji v Somboru Samobor, 12. oktobra, b. Včeraj Je bila tukaj proslavljena 200-letnica frančiškanske cerkve. Že zgodaj zjutrai so se pričele zbirati velike množice naroda, ob 9. pa se je pripeljal nadškof koadjutor dr. Alojzij Stepinac. V njegovem spremstvu sta bila splitski nadškof dr. Boncfačič in senjski škof dr. Barič ter vseučiliški profesor dr. Nežič. Pred cerkvijo so pozdravili g. nadškofa o. provincijal Kroha in narodni poslanec Tomašič, okrajni načelnik, župan in drugi. Proslava je bila nadvse lepa. Zvečer ob 6. pa je bil koncert v frančiškanski cerkvi, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. bori proti boljševikom, v prvi vrsli lz čisto impe-rijalističnih političnih razlogov, ki gredo za tem, do bi Nemčija posedla najbolj bogaie pokrajine Rusje in da bi drugi dve zapadni velesili, Anglija ! in Francija bili čimbolj osamljeni. Znižane voznine Belgrad, 10. okt. AA. Generalno ravnateljstvo je dovolilo popust za prevoz razstavne živine na razstavo, ki bo 31. oktobra t. 1. v Glini, Prometni minister je nadalje dovolil polovično vožnjo na drž. železnicah: odvetnikom, Članom zagrebške odvetniške zbornice, ki se udeleže glavne letne skupščine te zbornice 18. oktobra v Zagrebu; popust velja od 15. do 21. oktobra; udeležencem redne skupščine Zadružne rve-ze v Ljubljani, ki bo v Ljubljani 12. oktobra; popust velja od 10. do 14. oktobra; delegatom jugosl. lahkoatletske zveze, ki bo v Zagrebu 11 oktobra; popust velja do 14. okt.j zdravnikom, članom Srbskega zdravn. društva, ki se udeleže glavne letne skupščine 11. oktobra v Belgradu, popust velja do 14. oktobra, in odvetnikom iz notranjosti, ki se udeleže skupščine belgrajske odvetniške zbornice dne 25. oktobra v Belgradu; popust velja od 22. do 28. oktobra. Naš vojni minister v Franciji Pariz, 12. oktobra, AA, Havas: V Nancy Je do« potoval jugoslovanski vojni minister armadni general Ljubomir Marič. General Marič je gost generala Requina, poveljnika 21. armadne oblasti. Balkanska zveza 5. Iebruar!a Bukarešta, 12, oktobra, c. Sestanek zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma se bo vršil dne 5. februarja 1937. Osebne vesti Belgrad. 12. oktobra, m. Poštni minister je postavil za pogodbeni poštarici Frančiško Repo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru in Karlino Keitzmayer v Studencih pri Poljčanah. Belgrajske vesti Belgrad. 12. oktobra. A A. Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič jo sklical sejo senata za 19. oktober ob 9 dopoldne. Dnevni red seje je določitev dnevnega reda. Belgrad, 12. oktobra, m. Za jutri popoldne ob 5 je sklicana seja vlade, na kateri bodo poročali ministri o svojih resornih vprašanjih. Belgrad, 12. oktobra, m. Tukajšnje Društvo Slovencev je snoči v dvorani Ruskega doma vpri-zorilo Zupančičevo »Veroniko Deseniško«. Belgrad, 12. oktobra, m. Iz okolice bivše HSS se doznava, da bo v teku tega tedna začel v Zagrebu izhajati tednik kot uradni orgnn bivše HSS. Tednik bo urejeval Jaša Jelačlč, tajnik bivše HSS. V uredništvu »Hrvatskega dnevnika« rc pripravljajo obsežne reforme. Glavnemu uredniku »Hrvatskega dnevnika« Stahanu je odpovedana služba. Na njegovo mesto pride Ilija JakovljevIS, bivši urednik »Hrvatske obrane«. Belgrad, 10. okt. AA V finančnem ministrstvu bodo 24. t. m. izpiti za konceptne uradnike s fakultetno izobrazbo. Prijavljenih kandidatov je 20, Spomenik kratia Aleksandra I. v Parizu Poročali smo že obširno o odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandru v Parizu. Za spomenik so dali pobudo francoski prijatelji Jugoslavije, v prvi vrsti »Poilu d'Orient«, ki so se bojevali na solunski fronti, in pa mesto Pariz. Potrebni denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki. Spomenik stoji na Porte de la Muette in je delo pariškega kiparja Reala del Sarte. Predstavlja kralja Aleksandra na konju, obdanega od tistih, ki so mu bili najbližji; od očeta kralja Petra, ki mu podaja častni meč, od francoskega vrhovnega poveljnika na solunski fronti maršala Francheta d'Espe-ray, ki drži v rokah vajeti kraljevega konja, in pa od mlade kmetice z otrokom, ki naj predstavlja nove pokrajine, ki so se združile s staro kraljevino Srbijo. Slika na levi: Maršal Gamelin je izročil našemu vojnemu ministru generalu Mariču visoko odlikovanje: veliki križ legije časti. — Slika spodaj. Po odkritju defilirajo mimo spomenika vojaške edinice. , t. * * • ...:; lilsillli .-"*s< i Nova šolska palača v Ljubljani 5e ni dovolj. Stavba ima posebno zračno cev, ki dovaja sveži zrak iz zunanjščine ter ga dovaja v je in ga porazdeljuje po vseh nadstropjih .jioiLjubljana, 12. okt. 3! TV^nedeljo dopoldne so na slovesen način odprli Sbfo «4a Bežigradom, danes pa se je že pričel v palačo je Ljubljana dobila poslopje, kakršnega v osnovnošolske namene nima nobeno mesto v državi. Morda je kje večja šola, toda poslopja, ki bi bilo zgrajeno na podlagi takih pedagoških, higijen6kih in arhitektonskih izkušenj, gotovo nima nobeno mesto v Jugoslaviji. Nova šola je zgrajena v nekdanji gramoznici tik za Stadionom. Mnogi očitajo tej šoli napako, češ da je zgrajena v jami, toda to ne kazi ne njene monumentalnosti, še manj pa občutja, ki ga bodo imeli otroci in učiteljstvo v šoli. Ko se obiskovalec že nahaja v tem novem šolskem poslopju, se resnično ne zaveda, da bi bil V jami, kar je sicer napol res. Novo šolsko poslopje je dvonadstropno, oziroma trinadstropno. Glavni vhod ie na severni strani in ga tvorijo mogočne pergule. Prvotno je bila vsa stavba zamišljena za narodno šolo, to je za osnovnošolski pouk. Izkazalo pa se je, da bi bilo premalo mladine za to ogromno poslopje in zato je bil vzhodni trakt določen za meščansko deško šolo, ki se bo sem preselila iz Šiške, medtem ko bo zapadni del določen za deško in dekliško osnovno šolo. Tloris poslopja ima obliko gromne črke W, obnjen proti jugu. V srednjem tTaktu je telovadnica, zapadni in vzhodni del pa v glavnem poslopju loči glavno stopnišče in upravni prostori. Vse poslopje je veljalo okoli 7 in pol milj. dinarjev. Poslopje so začeli graditi že meseca aprila 1934 in bi ga že pred dobrim letom dokončali, ako bi bilo urejeno finančno vprašanje. To pa se je zgodilo šele letos, ko je mestni župan dr. Adlešič preskrbel pri SUZDR-ju posojilo, da so mogli to dokončati in da se je sedaj mogel pričeti redni pouk. Skupno pa so poslopje gradili 482 delovnih dni. Torej so to posolpje gradili sorazmerno hitro. Nagajale pa so seveda druge ovire, kakor stavke, mraz in podobno. Z zgraditvijo novega poslopja bo razbremenjena tudi Waldherrjeva palača v Beethovnovi ulici, kjer je bila začasno nastanjena šišenska meščanska šola. Vse poslopje je projektiral in v podrobnostih zasnoval mestni arhitekt inž. Vladimir Mušič, ki je imel tudi gradbeno nadzorstvo, pomagali pa so mu tudi mestni tehniki. Poslopje je zgrajeno na suhih gramoznih tleh, tako da vlaga ne bo mogla prodirati, čeprav je tudi za to zadostno preskrbljeno. Skupno je zazidane 34.000 kub. metrov prostornine. oziroma 2123 kv. metrov ploskve. Poslopje ima 25 učilnic, prostorno telovadnico, razne specijalne učilnice, kakor pevsko sobo, risal-nico, sobo za pouk fizike, gospodinjsko šolo s ku; hinjo, dalje ima šest pceebnih garderob Prav lepi so upravni prostori, kakor upraviteljske pisarne, sprejemnlca, konferenčna soba in drugi prostori. Nekaj posebnega 60 te učilnice zase. Vse so svetle, okna imajo veliko razpetino. Sipe so v posebnih emučnih okvirih, ki 6e na čudovite načine morejo pregibati. Ta način odpiranja je patent domačega mojstra Trpmana, ki zasluži vse priznanje. Za ven (ilacijo bi bilo torej dohro preskrbljeno. Toda to poslopje Zrak po posebni pripravi prefiltrira, očisti, segreje ali tudi 6hladi. Izrabljeni zrak pa posebna naprava odvaja iz poslopja. Seveda ima poslopje tudi lastno centralno kurjavo ter je v kotlarnici 06em kotlov. Kotlarnica je popolnoma moderna ter jo kurijo s premogom grahovcem. Gospodinjska soba dobi tri moderne štedilnike, ima lepo shrambo in omare. Za upravne prostore je pripravljen plinski radiator, ker cen tralna kurjava v času počitnic ne bo delovala. Zanimive so garderobe. V tem šolskem poslopju se bo pouk vršil tako, da bodo otroci ob prihodu v šolo sezuli čevlje ter se obuli v copate. Zato so garderobe opremljene najskrbneje z omaricami in drugimi napravami. Zgrajena je tudi svetla kopalnica s prhami, v kateri bo obvezno šolsko kopanje, in sicer za vsakega otroka vsaj enkrat na teden. Otroci bodo v posebnih omaricah imeli svoje brisače. V telovadnici je najbolj zanimiv ogromen oder, ki bi delal čast vsakemu gledališču. Oder ima tudi šest shramb za kulise in garderobo. Morda najbolj ljubka kotička v tej šoli pa sta rajalnica in otroški vrtec. Ta dva prostora je akad. slikar Mihelič opremil s presenetljivimi, nadvse ljubkimi, a hkrati preprostimi stenskimi slikami, ki morejo silno razvijati otrokovo domišljijo. O teh slikah smo že priobčili obširno poročilo. V otroškem vrtcu je pohištvo narejeno tako, da ga morejo otroci po potrebi in po mili volji kombinirati ter sestavljali v skupine. Seveda je tudi v prostorih meščanske in narodne šole pohištvo zgrajeno po najbolj modernih pedagoških načelih. Odlomek Miheličevih slikarij v otroškem vrtcu Za igre in za oddih imajo otroci dovolj prostora na vseh straneh šole. Sčasoma bodo odstranjene še zadnje barake iz Gramozne jame ter bo urejeno tekališče krog in krog šole. Za šolo bo prostoren vrt, kjer se bodo mogli otroci učiti vrtnarstva. Ob času dežja bodo otroci mogli vedriti in se igrati na verandi na južni strani. Tudi dohod do vznožja šole bo urejen približno na tak način kakor dohod po bregovih Gradaščice, tako da se otrokom ne bo treba vzpenjati po strmem bregu. Kakor so graditelji pazili pri tej šoli skrbno na vsake higijenske podrobnosti, tako so tudi vso notranjščino poslopja enako, kakor telovadnico, obdali z lesenimi opaži. Mesto betonskih sten bodo otroci torej deležni toplote, ki jo daje poslopju les. Poslopje je gradila ljubljanska Gradbena družba, oziroma stavbenik g. Ivan Bricelj. Ta tvrdka je izvršila tudi razna tesarska dela, druga pa tvrdke Kregar, Martinčič, Majerič in zadruga tesarskih mojstrov. Krovska dela tvrdka Korn, kleparska Žitnik, centralno kurjavo ing. Likar, šolsko opremo tvrdka Remec, Praprotnik, Nadrah in Černe, steklarska dela Agnola, vodovod in sanitarne naprave tvrdka Korn, parkete Puch, stenske obloge na stopnicah produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Vič-Glince, ključavničarska dela Krhne, razne napeljave mestna elektrarna in plinarna itd. ALBUS miio za umivanje Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl nadomešča drago toaletno milo! Izseljenska zbornica na vidiku Po dolgoletnem prizadevanju Družbe sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev in njenega velezaslužnega predsednika g. p. Kazimirja Za-krajška, je sklical g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, anketo o izseljenski zbornici, ki se je vršila na izseljenskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Ankete so se udeležili: g. podban dr. Stanko Majcen, načelnik dr. Mayer, šef dr. Karlin, dr. Marna je zastopal g. dr. Žižek, ravn. Zveze za tujski promet, odsotnega g. knezo-škofa dr. G. Rozmana je zastopal g. kanonik Josip Vole, odsotnega g. župana dr. J. AdleSiča je zastopal g. Heribert Svetel, fj. p. Kazimir Zakrajšek predsednik Rafaelove družbe, podžupan g. dr. Rav-nihar kot predsednik sklada za podpiranje izseljencev, g. referent Fink in urednik »Rafaelac g. Josip Premrov. V daljšem in krepko zasnovanem referatu je predsednik Rafaelove družbe g. p Kazimir Zakrajšek pojasnjeval in utemeljeval nujno potrebo po ustanovitvi izseljenske zbornice, ki bi se lahko imenovala tudi izseljenski institut. Po zgledu drugih narodov, ki imajo sijajno urejeno skrbstvo za svoje izseljence, naj bi tudi srce Slovenije Ljubljana, dobila prepotrebni izseljenski institut, ki bi oskrboval v narodnem, verskem, kulturnem in pa vseh mnogovrstnih ozirih naše rojake, ki so odrezani od našega narodnega telesa in sedaj žive in se potapljajo v ogromnih tujih morjih po vseh delih sveta. Naši izseljenci so nam poslali po poročilu Narodne banke iz Zagreba leta 1935 vsoto 192.000.000 din, zato je krvavo potrebno, da se tudi naša država, zlasti slovenski narod začne z večjim razumevanjem in ljubeznijo brigati in skrbeti za svoje rodne brate in sestre, katerih imamo danes nad pol milijona v inozemstvu. Po tem nadvse zanimivem poročilu je podal referat tudi g. referent Fink, ki je tudi s svoje strani utemeljeval potrebo o ustanovitvi izseljenskega instituta. K besedi se je oglasil g. podžupan dr. Ravni-har, ki je pozdravil grandijozno zasnovo g. p Za-krajška o izseljenskem institutu in prosil, naj bi se k sodelovanju povabila vsa naša narodna društva, kakor Branibor, Klub koroških in primorskih Slovencev itd. Načelnik g. dr. Mayer, ki je tudi soglašal z ustanovitvijo instituta, je prosil, naj bi se delo v bodočem institutu uredilo tako, da ne bi trpelo delo banovinskih izseljenskih uradov. O raznih inozemskih institutih je poročal g. Josip Premrov. ki je na konkretnih zgledih pojasnil, koliko skrbi in ljubezni polagajo za svoje izseljence naše sosedne države in prosil, naj bi še tudi v Ljubljani čimprej otvoril izseljenski institut, ki bo zasledoval iste cilje, kot jih imajo inozemski izseljenski instituti. G. pomočnik liana dr. Stanko Majcen, kakor vsi ostali člani anketo so toplo pozdravili zamisel izseljenskega instituta v Ljubljani. Gospod pomočnik je prosil, naj bi Rafaelova družba predložila vse potrebne predloge in prošnje merodaj-nim ministrstvom v Belgradu in kr hanski upravi v Ljubljani, da se ideja o izseljenskem institutu čimprej realizira, kar bo gotovo pozdravil ves slovenski narod, zlasti pa nad pol milijona naših izseljencev v inozemstvu. Da se je anketa o izseljenskem institutu vršila, gre zasluga g. banu dr. M Natlačenu, ki je pokazal globoko razumevanje za naše izseljence po širnem svetu in njihove kričeče potrebe. Kdo pozna voditelje »ljudske fronte" T Kje so bili doslej T TaSv. Frančišek umira«, ki jo je spisal p. Tarzicij Toš. Navdušeni in radostni so ljudje odhajali z lepe proslave. Nerojena življenja kriče po maščevanju Celje, 12. oktobra. Celjska policija je odkrila v Novi vasi pri CJju brlog nemorale in propalosti, ki mu menda v celjski kroniki dosedaj ni enakega. V soboto, dne 10. oktobra je namreč umrla v celjski bolnici 26-lctna pos. hči Anica H. iz okolice Žalca za posledicami odprave telesnega plodu in vsled zastrupljenja krvi. Policija ie že pred dekletovo smrtjo ugotovila, da se je nahajala Anica od 20. septembra do 8. oktobra pri neki ženski v Novi vasi i,n da ji je 36-lctna Pepca Filipičeva, roj. Rebernak iz Nove vasi odpravilo telesni plod v osmem mesecu nosečnosti. Anica ie pred svojo smrtjo izpovedala, da je v času odprave plodu stanovala v Novi vasi pri omenjeni ženski, rti pa izdala tudi storilke. Filipičeva ie bila policiji že prej dobro znana radi suma odpravljania plodu, a ji dosedaj policija ni mogla do živega. Sedaj se je pa ugotovilo, da se je že več let bavila s tem poslom in da je z zaslužkom, ki si ga je pridobivala z uničevanjem še nerojenih življenj prav rarkošTK) živela. Prejšnje mesece je bilo najdenih več telesnih plodov v okolici Celja, med drugim en plod v bližini tovarne v Novi vasi, drugi pa v potoku Koprivnica Vse to je bilo očividno delo Filipičeve. Filipiičeva je opravljala svoj posel v Celju in okolici, v Skofji vasi, Vojniku in okolici in Konjicah. Skupno je delalo pri tej šoli 44 domačih tvrdk in graditelji so pazili, da se je uporabljalo izključno domače slovensko gradivo. Denar, ki ga je mestna občina izdala za to šolo, je prišel prav domačim obrtnikom. Prestolici Ljubljane pa je sedaj nova šola v veliko čast, saj smo Ljubljančani težko prenašali očitke, da že 25 let nismo prav nič storili za na- predek osnovega šolstva v našem mestu. S to šolo je mestna občina zopet stopila v šolskem oziru na čelo vseh slovenskih krajev v skrbi za temeljno izobrazbo mladine. Mnogo žensk ie zaradi odprave plodu tudi umrlo. Anica 11. se je nahajala od 8. oktobra do približno 23. septembra v Novi vasi. Ko je že popolnoma onemogla, so jo spravili na njen dom v žalski okolici, poklicani zdravnik iz Zalco je pa takoj odredil njen prevoz v celjsko bolnišnico, kjer ie sedaj nesrečno dekle zoTadi svoje lahko-mišljcnosti in brezvestnega početja Filipičcve umrlo. Filipičeva ie imela v Novi vasi pravcat sanatorij. Svoje pacijentke ie imela pri sosedah, da bi tako zabrisala sledove svoje zločinske obrti V zvezi s smrtjo Anice H. je policijo aretirala tudi neko babico, ker je Filipičevi pri delu pomagala. Avto z nevesto in svati v potoku Maribor, 12. oktobra. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo o nenavadni nesreči, ki je zadela veselo svatovsko družbo na poti k poroki. V Cigoncih so nameravali včeraj obhajati svatbo. Odpeljali so so dopoldne na dveh avtomobilih k poroki. V prvem je bil ženin z družicami in svojimi tovariši, v drugem pa nevesta Terezija Rak iz Cigoncev v družbi očeta starešino ter treh svatov. Avto je bil last avtoizvoščoka Cafa iz Slovenske Bistrice. Ko je šofer pripeljal do mosta, ki vodi čez potok Ložnico, je pridrvel nasproti drug avto. šofer so je svojemu tovarišu izognil, pa ga je v naglici zaneslo malo preveč ob stran in naenkrat jc avto z nevesto in svati vred smuknil čez nabrežje ter obležal kake tri metre globoko doli v koritu Ložnice, ki je sedaj precej globoka in deroča. Z veliko težavo so so ponesrečenci rešili iz avtomobila, ki je precej poškodovan. Dobili so vsi več ali manj hude poškodbe, najhujše pa oče starešina, ki se je moral zateči k zdravniku. Poroka jo bila zaradi te nesreče seveda preložena ter se bo morala vršiti drugič. Drobne novice Razmere v gasilski četi na Babnem Dva napredna lista sta ta teden poročala o rezultatu inšpekcije vrhovnega inšpektorja gasilstva g. Ilije Pintarja iz Belgrada zaradi razmer v gasilski četi na Babnem. Ker ne eno ne drugo poročilo ni popolnoma točno, obe poročili samo pravita, da je bila zavrnjena pritožba bivših članov Prostov. gasilne čete na Babnem, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da je vrhovni inšpektor gasilstva ugotovil, da je bil leta 1934 protizakonito postavljen gasilski četi na Babnem komisar, da so bili vsi bivši člani te čete protizakonito izključeni, in poudaril, da se nobena politična oblast ne more vmešavati v gasilske zadeve. Vrhovni inšpektor je odredil,, da se smatrajo vsi bivši člani, ki 6o bili iz čete protizakonito izključeni, zopet za prave — redne člane in se morajo njim povrniti kot rednim članom čete vse njihove pravice in jih je smatrati kakor bi ne bili nikdar izključeni. Tudi 4 člani, ki so prostovoljno izstopili, imajo iste pravice in dolžnosti kot ostali redni člani, če se vrnejo v četo, ker so izstopili v znak protesta, ker se je bil kršil gasilski zakon. Taka je resnica o rezultatu inšpekcije v gasilski četi na Babnem, ne pa kakor sta poročala »Jutro* in celjska »Nova doba«. Kako dolgo bo pa še ostala sedanja uprava na čelu Prostov. gasilske čete na Babnem. bomo pa še videli. Po zakonu o gasilstvu namreč ne morejo nikdar in nikjer dobiti čete komisarja, zato bomo samo še malo potrpeli, da bo dobila četa zopet na reden in zakonit način izvoljeno predsedstvo, kar upamo, da se bo zgodilo na prvi redni skupščini. ZOPET NOVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA MANUFAK1URA Koncertni večer državnega honservatori(a v Litiji Litija, U okt. Zelo posrečena je bila misel ravnateljstva drž. konservatorija v Ljubljani, seznanjati tudi širše občinstvo z umetno glasbo, kakršno lahko nudijo taki večeri kot je bil nocojšnji v predilniški dvorani v Litiji. Občinstvo z dežele nima niti časa, niti sredstev, da bi mogla omisliti obisk podobnega koncerta v narodnem središču. In kar je najbolj žalostno, tudi nobenih pravih zvez ni, osobito "¥ie iz Ljubljane, ker tako manjka enega vlaka ob 11 ali vsaj ob 12; ali pa al(0 postal*kak brzec, pa ta je previsok za navadne smrtnike. Spored je bil prav lepo izbran in tudi proiz-vajan tako od celotnega salonskega orkestra, kakor tudi od solistov, katerim gre vsa pohvala. Kot domačim moramo seveda prav iskreno pohvaliti našega Karleka (Prettner Karla), ki nas je s svojo frulo (flavto) naravnost očaral. Dobro da ima dober meh v prsih, ko je moral tako hiteti puhati. Tudi kot dirigerrt se je že izkazal. Res bo treba še marsikatero neokretnost obtesati in pooblati — saj je sam mizar, jo bo že »spoliral«, je pa že poln razumevanja in temjTeramentnosti. V podrobno kritiko se tu ne bomo spuščali, ker bi bila zadeva preobširna, le to naj pripomnimo, da nameček obeh solospevov točk (saj sta krasna komada tako Pavčičev »Pojdem na prejo*, kakor Oouno-dov »Ave maria«) ni bil posrečen, dasi je bil iskreno mišljen Odziv občinstva bi bil lahko večji, toda »rdeča« trgatev v »štarija« ima prednost. Prav nič manj hvale pa ne zaslužijo naši katol. akademiki ki so vso prireditev tako z ljubeznijo aranžirali — Bog živi konservatoriste in akademike! Le še kaj! Vinko Lovšin. Blago za" moške suknje Največja in nailepša izbera in najsolid-nejše cene I 91. Žlender Ljubljana Mestni trg 22 Vas postreže najboljel Knlof/nr Torek, 13. oktobra: Edvard (Slavoljuh), kralj; Koloman, škof. Novi grobovi + V Novi Cerkvi pri Celju je umrl gospod Janez Lebič, oče škofijskega tajnika g. Jurija Le-biča. Pokopan je bil v soboto, dne 10. oktobra ob številni udeležbi duhovščine in ljudstva. Bodi ohranjen plemenitemu pokojniku trajen spomin, vsem žalujočim pa naše iskreno in globoko sožalje! ■f" Anton Černlvec, ravnatelj državne učiteljske šole in vladni svetnik v pokoju, je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes oh po! treh popoldne iz hiše žalosti Turnogra jska (Erjavčeva) 4. ■f" Bruno Vatovec, absolvirani jurist, je v nedeljo opoldne izdihnil svojo dušo. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne. •f V Triižu je umrl g. Prane Pire, uslužbenec bombaževe predilnice in tkalnice Ed. Glnnzmann in And. Gassner. -j- V Cirkovcih je mirno v Gospodu zaspal železniški upokojenec g. Andrej Dehenak. Pokopali ga bodo v sredo oh 5 popoldne. -f- Na Gorenjih Podpoljanah, župnija Velike Lašče, je umrl 11. oktobra obče spoštovani posestnik g. Tomšič Anton. Pogreb bo v torek, 12. oktobra, ob 10. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! _ Pri eaprtju. motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef rrenčice«. Osebne vesti = Odlikovanje. Predsednik francoske republike Lebrun je ob priliki odkritja spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zcdinitelju odlikoval med drugimi tudi našega ožjega rojaka, Ljubljančana, Viktorja Koželja, poročnika kraljeve garde, z redom črne zvezde viteške stopnic. Mlademu častniku k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! = Poročila sla se dne 10. t. m. v Ljubljani v Škofijski kapelici g. dr. Robert Kramberger, sodni pristav v Dol. Lendavi, in gdč. Marija Gosti&a, posestnika hči iz Gor. Logatca. Poročil ju je prevzv. g. knezoškof dr. Gregorii Roiman s prekrasnim nagovorom. Priči sta bila za nevesto njen stric g. I. Vagcja, direktor realne gimnazije v Novem mestu, za ženina g. dr. julij Fellacher, drž. pravdiiik v Ljubljani. Da bi bilo srečno! = Ii vojaške in orožniške sluibe. Odrejeni »o za vršilca dolžnosti intendanta dravske divizljske oblasti intendantski poročnik Sava Mirkovič in za upravitelja materijala dravskega intendantskega skladišča intendantska podporočnika Ratko Vuko-vič in Šefik Cerič; na službo v sodni oddelek orož. poveljstva v Belgradu orož. stotnik I. razr. Aleksander Mlakar; na službo v štab belgrajskega orož. polka — za pravne posle — orož. stotnik I. razr. Dragotin Šinkovec; za poveljnika mursko-soboške orož. čete orož. stotnik I. razreda Raj-inund Vatovec; za vodnika zeničkega orož. voda orož. poročnik Evgen Štrancar in za vodnika plav-skega orož. voda orož. poročnik Egidij Čeh. — Za gojence pomorske vojaške akademije so leto« sprejeti kandidati: Radko Cenovnik, Leon Madronič, Vladimir Birsa, Franc Mali, Hubert Fle-rin, Ferdinand Sindik, Dušan Mrkalj, Karol Presl, Miroslav Vrančič in Franc Skopal. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje y želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. O tri. rac. S. br. 31)474/35. — Občinske volitve. Preteklo nedeljo so bile občinske volitve v Rogaški Slatini in Laškem potoku. V Rogaški Slatini je bilo 1272 vilvnih upravičencev, volilo je 718 volivcev. JRZ je dobila 423 glasov in 16 odbornikov, združena opozicija pa 295 glasov in 4 odbornike. — V Laškem potoku je bilo 715 volivnih upravičencev, oddanih je bilo 543 glasov (75%). JRZ je dobila 366 glasov in 16 odbornikov, združeni nasprotniki pa 182 glasov in 2 odbornika. — Resnica o tihotapljenja gob ▼ Poljanski in Selški dolini. Prejeli smo: Glede na poročilo »Slovenca« z dne 8. oktobra 1936, ki opisuje, kako se v Poljanski in Selški dolini v velikih količinah »tihotapijo« gobe v Italijo in opozarja orožništvo, graničarje in carinsko oblast, da posveti temu »tihotapljenju« kar največjo pozornost, prosimo za naslednje pojasnilo: Res se je v letošnji Bezoni spravilo nekaj gob v Italijo. Te gobe pa so bile pravilno ocarinjene in šele potem s carinsko pri-znanico odposlane v Italijo. Poljanska in Selška dolina pa sta za svoje gobe dosegli dosti boljšo ceno, kot pa jo je plačevala Ljubljana. Ker pa je za denar čimdalje večja stiska, je gotovo social-nejše, da naše ljudstvo Čim dražje proda svoje produkte, in to kamorkoli, magari tudi v Italijo, kakor pa da bi v teh težkih časih namesto njih zaslužilo le par ljudi. — Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v domu duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani od 19. do 23. oktobra. Tečaj se začne prvi dan zvečer ob 6 in konča zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 120 din. — Slovar tujk. spisal dr. Fran Bradač, 174 strani- obsega približno 5000 besed — založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani leta 1929. V današnjem času, ko nam zvene na ušesa tujke zaradi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk, z dodatkom iz katerega jezika beseda izvira. Knjiga pa ima tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in deloma tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, če ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes »Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi bo navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vezan 50 din, broš. 40 din. Prepričani smo. da bo segel po slovarju vsak Izobraženec in preprost človek. KINO KODEUEVO Telefon 31-62 Danes, jutri in ▼ čelrtek ob 20'30 uri Naš vsakdani! hruh^r Cene globoko znižane. Ljubljana 0 Krščansko žensko društvo ima svoj redni občni zbor v sredo, 14. oktobra ob 17 v Akademskem domu. Pridite p. n. članice in diruge somi-šljenice, da čujete poročilo o društvenem delovanju in da skupno sestavimo načrte za delo v bodočem poslovnem letu. Z občnim zborom je združeno predavanje g. upraviteljice Anice Le-barjeve: »Apostolat sodobne žene«. Pridite! — Odbor. © Posvetovalnica »Krščanske šole« v šolskih in vzgojnih zadevah posluje vsako sredo od 10 do 11 v prostorih SKAS v Akademskem domu na Miklošičevi cesti poleg hotela Union. 0 Nadškof Margotti t Ljubljani. Že od konca prejšnjega tedna sc mudi v Ljubljani goriški nadškof Margotti. Kakor smo poučeni, je njegov obisk zasebnega značaja. Med drugim je obiskal nekega bolnega bogoslovra svoje škofije, ki se zdravi sedaj na Golniku. Nadškof Margotti je nastanjen v hotelu »Union«. Ker Je bil ljubljanski škof dr. Rožman sedaj nekaj dni odsoten, ga nadškof dr. Margotti dosedaj še ni ohiskal. O Gg. slušatelje tehnike vabi tvrdka Bonač, Selenburgova 5, da obiščejo njen veliki na novo preurejeni posebni tehnični oddelek, ki Je naj-holje sortiran. Poleg najnižje mogočih cen, pri finejši kakovosti in veliki izbiri, dobe gg. še zna ten popust 0 Gg. veroučifelji osnovnih in verfnjih šol — drevi ob pol R sestanek kal. društva v srebrni dvorani Uniona. Vaša nova obleka bodi iz našega blaga, pa boste zadovoljni, ker boste dobro in okusno oblečeni, za mal denar. Cene našega blaga za oblek« so od 120'— do 180'- dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR P O R R Č I N Tkanine za viak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Graditte 4 m v »takem vetjem me»tu Jugoslavije © Članice kongregacije Kraljice presv. rož-ngea venca se vabijo, da se udeleže pogreba blagopokojnega g. očeta sestre Ine Cernivčeve, ki bo danes ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti v Turnograjs«ki ulici št. 4 (ob Erjavčevi cesto). 0 Društvo slušateljev juridične fakultete poziva svoje članstvo, da se udeleži danes pogreba pokojnega tovariša Vatovca Brunona. Zberemo se ob pol 16 pred univerzo. © Službo pogodbenega tiskovnega referenta razpisuje mestno županstvo v Ljubljani. Natančni pogoji so v razpisu v »Službenem lisitu« kr. banske unrave dravske banovine od 10, oktobra. z a Blago domske I plošče! Največja in nailepša izbera in najsolid-nejše cene I 0. Žlendci Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najboljel © Ljubljana in brezposelnost! Življenje brez ] dela je telesno in duševno hiranje. Koliko takih j hiralcev je že v našem mestu! Mlade in stare, vse | stanove je zajelo to zlo. Z vsemi sredstvi bi mo- | rali to nezdravo stanje pobijati in ljudem pre- < skrbeti dela. Potreba po delu je velika, javnih in , zasebnih del ne bo nikdar preveč. Toda denarja ; ni. Mestna občina z lastnimi sredstvi ne zmore to- j likih izdatkov. Zato prosi Ljubljančane, da jo pod- j pro v delovanju za zaposlitev brezposelnih in se prijavijo za plačevanje prostovoljne socijalne davščine, ki znaša 1 din. od stanovanjske ali poslovne sobe in 4 din od vsakega uslužbenca. Vsakdo bo povabljen za pristop k tej davščini na domu. — Vsakdo naj se že vnaprej odloči za ta mali strošek. Pomisli naj, kako bi bilo, ako bi njega zadela usoda brezposelnosti. Vsi v boj proU brezposelnosti! Grad Huhertus Po Istoimenskem GanghoFerjavam romana SLOGA 27-30 Idol opere Pole slavni tenorist Nino Martini MATICA Helena Sence preteklosti LOUISE DLLRICH — O. DIEBSL (AjuUtaAHL o&-16., 19." m 21." O Vpisovanje t 12nrni praktični tečaj z vajami na živem otroku o negi in prehrani ter vzgoji dojenca za odraslo ženstvo pod vodstvom dr. Dragaša se prične dne 26. oktobra. Tečaji bodo dvakrat na teden po dve uri ln sicer eden ob ponedeljkih in četrtkih, drugi ob torkih ln petkih od 4 do 6. Zatem so večerni tečaji od 8 do pol 10. Vsi tečaji so v zavodu za zaščllo dece (Dečjl dom kraljice Marije). Prijave se sprejemajo vsak dan v dopoldanskih urah tudi po telefonu. . © Večerni trgovski tečaj na Christoforem učnem zavodu, Domobranska 15 se prične 19 okt. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovinstva, stenografije, strojepisja, nemščine itd. Šolnina 100 din za vse predmete. Pojasnila, vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ure. © Znameniti srhohrvatski kritik Konta Straj-nič, dubrovniški konzervator, se je mudil nekaj dni v Ljubljani. V soboto dopoldne je obiskal razstavo Umetniške skupine G. A. Kosa, Mihe Male-ša, Franceta Goršeta in češkega gosta iz Prage Jana Slavička, ki je v Jakopičevem paviljonu. — Gospod kritik se je nad vse pohvalno izrazil nad visokim nivojem razstave. Zato naj je nikdo ne zamudi in si jo ogleda. Razstavni prostori bo kurjeni. Vstopnina 5 din, dijaki 3 din. Dr. Konvalinka-Tavčar specialistka za otroške bolezni ordinira dnevno od 1—3 razen v sredah Breg 8 — Telefon 3595 © Racija na krošnjarje. Včeraj zjutraj je policija priredila nenavadno racijo na krošnjarje. Kjerkoli je stražnik ali agent opazil knkšnega moža, bodisi z oprtalom. bodisi s svežnjem platna, bodisi trgovskim kovčkom za vzorce, takoj je vsakega prijel in ga odvedel na stražnico. Policija je takoj izpustila le tiste, ki so se izkazali za trgovske jx)tnike ali pooblaščene zastopnike, pa so se stražniku zaradi kovčka zdeli sumljivi. Drugače pa so morali vsi Bosanci in Dalmatinci, vsi zidje iz Zagreba, pa tudi Belokranjci s svojim platnom nnjprej na najbližjo stražnico, nato pa na dvorišče glavne policije, ker policija seveda nima prostora za kakšnih 60 do 70 kroSnjarjev. Na dvorišču glavne policije je izgledalo, kakor na semanj-ski dan. Celo barantanja so bila na dnevnem redu. Kdor je gledal te krošnjarje, bodisi skromne Dalmatince, bodisi elegantne Žide, je šele razumel, kako upravičene so pritožbe trgovstva proti krošnjarstvu, saj je skoraj neverjetno, da si more toliko ljudi zaslužiti samo s krošnjarstvom v Ljub- ljani svoj kruh. Policija, ki je ves dan zasliševala te krošnjarje, pa je proti njim takorekoč brez moči: nekatere, ki so kaj zakrivili, more sicer iz mesta izgnati, krošnjarenje pa jim more prepovedati le obrtna oblast. Zanimivo je bilo, da je proti opoldne na policijskem dvorišču postalo najbolj iskano blago kruh, kdor je imel s seboj hlebec kruha, pa ga je razdelil med svoje tovariše, je napravil kar dobro kupčijo. Maribor □ Kaj je pa idaj i ljudsko fronto? Prejeli smo: Ni res, da sem bil preteklo nedeljo sprejet pri g. dr. V. Mačku v Zagrebu, kateri naj bi izrazil svoje nezadovoljstvo, da se je inačkovsko gibanje združilo s socialisti in komunistično usmerjenimi elementi v Ljudsko fronto ter naj bi zahteval, da zapustim svoje dosedanje zaveznike ter postavim mačkovski pokret na lastne noge. Res je le, da stoji kmečko-delavsko gibanje, ki se je uveljavilo ob volitvah dne 5. maja 1935 na listi g. dr. V. Mačka, na lastnih nogah in ima svoje vodstvo. Ko so se letos dne 12. julija bile zedi-nile vse skupine, ki poleg vztrajanja pri svojih socialnih in političnih pogledih sodelujejo s kmečko demokratsko koalicijo, katere predsednik je g. dr. V. Maček in se zbrale okoli glasila »Slovenska zemlja«, ostalo je gibanje enotno in niso v njem hierodajni komunistično usmerjeni elementi. Baš preteklo nedeljo so delegati kmečko-delavskega gibanja cele Slovenije v Zagrebu soglasno sprejeli resolucijo, ki zavrača podtikanje komunizma, z vso odločnostjo. Kakor zastopniki kinečko-delavskega gibanja so se dne 12. julija t. L tudi zastopniki socialistov izjavili za skupno delo za demokracijo in zoper fašizem ter velja to tudi za občinske volitve in za volitve v narodno skupščino, dočim sta obe skupini v svoji ideologiji v ostalih ozirih popolnoma samostojni. Dr. Vekoslav Kukovec. □ Časten poziv našemu šahovskemu prvaku. Šahovski prvak Jugoslavije, velemojster Vasia Pire je prejel iz Sofije laskavo vabilo. V nedeljo bo nastopil v bolgarskem glavnem mestu v borbi s prvakom Bolgarije Geševom, igrala pa bosta šah z živimi figurami. Vasja Pire bo najbrže ostal dalje časa v Bolgariji ter nastopil na nekaterih večjih šahovskih prieditvah. □ Dijakom-vojakom. Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja opozarja letos v oktobru vpoklicane dijake-rekrute, posebno one, ki so določeni, da odslužijo svoj rok v šoli za rezervne častnike v Sarajevu aH Goraždoh, da vzamejo rad« zgodnjega mraza s seboj najmanj po 2 para volnenega zimskega perila ter več parov volnenih nogavic in krp za vojaške čevlje. □ Odlaganje smeti Mestno načelstvo razglaša: Na podlagi odredbe kr. banske uprave je odslej vsako odlaganje smeti na levem bregu Drave nižje broda v Melju prepovedano. Kot začasno odlagališče smeti je določena za področje mesta na levem bregu Drave opuščena mestna gramoznica desno tik Koroške ceste pred odcepom pešpoti proti Mariborskemu otoku. □ Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru vljuckio prosi, da blagovolite izročiti letno članarino nabiralcu, ki se bo oglasil ta mesec. — Odbor. □ Teden dni nobene operacije. V mariborski bolnišnici so imeli sedaj zanimivost, ki se že dolga leta ni več pripetila. Teden dni niso imeli nobene operacije. □ Drevi nastopi ljubljanska opera. Zanimanje za na-stop ljubljanske opere je izredno veliko. Gledališče je že sikoraj razprodano ter ie na razpolago le še nekaj sedežev. Gledališka uprava opozarja interesente, da si rezervirajo sedeže že predpoldne, ker jih zvečer pri blaga/jni ne bodo mogli več dobiti. □ Prva letošnja opereta bo Kalmanov »Ciganski primaš«. V partiji luliške se bo predstavila mariborskemu občinstvu nova pevka Jelka lgli-čeva, ki je že v ljubljanski operi prav uspešno nastopala. Ostale večje vloge igrajo Barbičeva, Go-rinškova, Kovič, Sancin, Harastovič, Gorinšek in Verdonik. Opereto je naštudirail Herzog, režijo pa vodi Harastovič. □ Daljnovod Maribor-meja. Pripravljalna dela za elektrifikacijo severne meje so že tako daleč napredovala, da je za 27. t. m. razpisana komisij-sika razprava na terenu za gradnjo daljnovoda med Kamrico in Svečino, ozir. Sp. Sv. Kungoto. □ Sladki kmečki kruh. Pekarna V-^-tr Koroška cesta 24. Celje & Kino Metropol. Danes »Medeni tedni« (Flitterwochen). V glavni vlogi ženski Chaplin Anny Ondra, in najnovešji Foxov tednik. j& Še revežev ne morejo pustiti na miru. »Jutro« in »Nova doba« sta priobčila notici, v katerih se zgražata nad poslovanjem mestnega zavetišča v Medlogu, češ, da uprava po nepotrebnem prodaja na celjskem trgu zelenjavo. JNS kliki ni nič kaj pogodu uspešno delo »začasnega« mestnega sveta, samo z njej lastno zagrenjenostjo in zavistjo gleda uspehe ustanov mestne občine in se zaletava zdaj v mestno gledališče, zdaj v mestno zavetišče ali reševalno postajo, ali v kopališče. Nedavno se je zaletela v voziček mestnega zavetišča in občinskega posestva ter zadela v zeljnate glave in v maslo. Uprava posestva prodaja namreč na trgu povrtnino in drugo, kar se v zavetišču ne porabi ter iz izkupička kupuje razne špecerijske potrebščine za zavetišče. JNS kliko pa bode v oči umno gospodarstvo, ki ga občina mora ravno tako voditi kot zasehnik, če hoče biti napredna in ne JNSarska. Prihodnjič bo pa prodajalka pripeljala na trg namesto zelnjatih glav JNSarske glave z maslom, ki so tako redke in je zaradi neugodnega vremena toliko povpraševanja po njih. Gospodinje segajte po njih, ker bodo kaj kmalu imele že starinsko vrednost. & Mestno zavetišče v Medlogu bo blagoslovljeno v nedeljo, dne 18. oktobra. Ta teden bodo sprejeti v mestno zavetišče še ostali oskrbe potrebni reveži, ki se nahajajo v dosedanji mestni ubožnici. 0 Poročila sta se v soboto v Petrovčah g. Rutar Vane, učitelj v Kotljah. in gdč. RemŠe Silva, hčerka tov. ravnatelja iz Mozirja. Mlademu katoliškemu paru na poti novega življenja naše iskrene čestitke 1 Glas našega zadružništva Ljubljana, 12. oktobra. Danes dopoldne je bila v verandnl dvorani hotela Union redna ({lavna skupščina naše najmočnejše osrednje zadružne organizacije v dr/avi Zadružne zveze r. z. z o. z. Za skupščino je bilo veliko zanimanje, kar dokazuje tudi izredno, veliko število navzočih delegatov posameznih zadrug. Tako je bilo zastopanih na skupščini od 666 zadrug 376 s 1204 glasovi. Skupščino je vodil mesto odsotnega predsednika dr. A Korošca prvi zvezin podpredsednik ravn. g. Bogomil Remec, ki je v svojem govoru pozdravil navzočega zastopnika bana g. načelnika ing. A. Podgornika. S skupščine je bila poslana uda-nostna brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravi pa tudi predsedniku vlade dr. M .Sto-jadinoviču ter kmetijskemu ministru g. Stankoviču. Skupščino je brzojavno pozdravila Glavna zadružna zveza iz Belgrada. Skupšščino je v imenu g. bana toplo pozdravil načelnik g. Podgornik, nato pa se je g. podpredsednik spomnil z lepim nagovorom umrlega nad-revizorja Zveze g. VI. Pušenjaka, ki je toliko storil za zadružno gibanje na Štajerskem. Spominski govor so poslušali delegati stoje ter ob zaključku zaklicali pokojniku »Slava«. Načelstveno poročilo Načelstveno poročilo je nato podal ravnatelj g. F. Gabrovšek. Iz njegovega poročila posnemamo tele odstavke in misli: Dogodki zadnjih dni dokazujejo, na kolikih boleznih trpi vse gospodarsko življenje. Razvrednotenje valut je tudi eden izmed odrazov tega stanja. Zdi se, da se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega ne moremo stopiti. V tej nestalnosti je gotovo samo eno: da se namreč ne bodo vrnili tako hitro časi gospodarskega procvita, v kakršnih smo živeli pred sedanjo krizo. To se nam pa zdi najtežje. Saj vemo, kako smo živeli nekdaj in kako živimo danes. Trdo je bilo včasih življenje, neradi pa sedaj brskamo po tistih časih nazaj, ker »e upravičeno bojimo iti nazaj v neugodnejše razmere. Odtod je razumljiv odpor proti znižanju življenjskega stanja. V sedanji stiski ugotovimo le to, da je med ljudstvom mnogo nejevolje z razmerami. Vsak prizadet z gnjevom nosi vsiljen jarem gospodarskih stisk. Kako se vse razveseli kakšnega izboljšanja na gospodarskem polju, toda kmalu pride razočaranje, ki je tem težje. Pet let traja naša denarna kriza, vse države okoli nas so jo rešile, pri nas pa še nismo dosegli, da bi bil obnovljen obtok denarja. Dalje smo utrpeli hud udarec radi sankcij. Koliko je pretrpela radi sankcij Notranjska! Kompenzacij pa smo dobili malo ali nič. Dejstvo je, da splošna gospodarska zmeda ni mogla ostati brez posledic za zadružništvo. Pri tem pa je treba presoditi položaj zadružništva z vseh vidikov. Ustaviti se tudi ni pri lastnih slabostih. Zadružništvo more prospevati le tam, kjer so člani moralno visoko stoječi ljudje. Živa mora biti zavest, da ne dela vsak samo za sebe, ampak vsi za vse. Sebičnost in koristolovstvo je smrt vsake zadrt^e. Naše javno mnenje in naša javna nravnost tozadevno hitro padata. Vedno bolj se lirijo slabe navade in razvade med nami. Pa smo govo-tlli', da bomo kulturno vplivali na druge. Štiri leta n. pr. se je vpilo, da vzamemo pri-tftfer,' o brisanju dolgov. Najbolj pa je vpil tisti, ki se je zadolžil s špekulacijami, s potratnim življenjem, ki je igral podeželske in malomestne mogoč-njake in hotel potem breme svojih dolgov prevaliti na splošnost, na državo. Res je trpel radi padca cen tudi kmet, ki je prišel po nesreči v dolgove, toda takih ni bilo dovolj in tudi niso bili tako glasni. Demagogija, da ne bo treba plačati dolgov, je de-moralizirala dolžnike in je napravila veliko škodo denarnim zavodom. Demagogija je povzročila tudi, da je padlo zaupanje v denarne zavode in ubila tudi kmetov kredit in odprla vrata novemu oderuštvu. V takih razmerah so tudi mali upnikl-vlagatelji hiteli prodajat svoje terjatve. Trgovina s knjižicami je pokazala v nekaterih primerih, kako izrabljajo neodgovorni elementi neumnost drugih iz čistega koristoljubja. Spretni agenti so organizirali kampanjo, da bodo radi brisanja kmetskih dolgov izgubili vlagatelji. Knjižice prestrašenih vlagateljev pa so jim letele v naročje. Iskali so potem dolžnike raznih zavodov ter pri tem seveda lepo zaslužili. Zadružno delo Zgledi goljufij, ki so bili svoječasno zelo redki, so postali pri nas že kar številni, saj zgledi vlečejo. Tudi stalno iskanje podpor zadrugam pri merodajnih faktorjih se je zelo razpaslo in po navadi ne pridejo pri tem na vrsto najpotrebnejše zadruge. Iz takih razmer nastajajo za zadružništvo stalno nove težkoče. Koliko težav in sitnosti imajo člani načelstva, ki jih poprej niso poznali. Zadruge, ki so izgledale močne, so prišle v težave, ker je padla vrednost zemljišč, ker so izgubile na obrestni meri in ker so jim škodovale najrazličnejše uredbe. Težko stanje našega zadružništva se vidi iz tega, da je doslej zaprosilo za zaščito 166 članic Zveze. Še danes nimamo novega združnega zakona, katerega projekt je izdelan že celo vrsto let. To dokazuje najbolj nazorno težave zadružništva v naši državi. Ogromno škodo so nase zadruge prestale v zadnjem letu radi davčnega vijaka. Vse zadruge, če so oproščene ali niso družbenega davka, bi morale delati prijave za ta davek po fortnularjih, ki veljajo za velike delniške družbe. Iz tega se vidi, kako malo je razumevanja za zadružništvo v gotovih krogih. Potrebno je poudariti, da zadružništvo pričakuje več razumevanja tudi pri tukajšnjih oblasteh, posebno kadar gre za primere, kjer se besedilo zakona tako stiska, da ostane samo še črka brez duha. Tako navajam za primer, da je dala zadruga električni tok železniški postaji in zato izgubila oprostitev od družbenega davka. Šikanirana je bila zadruga, ker so njeni člani kupili pri zadrugi blago in ga potem porabili za letoviščarje, ki so pri njih stanovali. češ da dela z nečlani. To je potrebno poudariti zlasti zalo. da bi enkrat za vselej izginilo tisto prazno besedičenje, kot da zadružništvo uživa nekakšne posebne prednosti, ki uničujejo potem trgovce. Ugodnosti zadrug so domalega vse izginile. Mnoge zadruge ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zveze, kar je grajala tudi glavna zadružna zveza v svojem revizijskem poročilu. Zveza je dobila, potem ko je njeno poslovanje pregledala v dobi 3 mesecev posebna komisija, zaščito počenši s 27. aprilom letos. Lani je zveza v smislu tedaj veljavne uredbe Izdelala odplačilni načrt za kmete. Toda komaj kakšnih 25% dolžnikov jo plačalo določene obroke. toda vsi drugi ali niso hoteli ali niso mogli plačati. 800 milijonov kmečkih dolgov Na zahtevo kmetijskega ministrstva so morale zadruge zbrati podatke o kmečkih dolgovih pri zadrugah. Ti podatki kažejo, da je kmečkih dolgov v Sloveniji pri zadrugah okoli 550 milij. din, od tega pri članicah Zadružne zveze 350 milijonov. Vseh kmečkih dolgov ho v Sloveniji okoli 800 milij. din pri 45.000 dolžnikih. Ce bi bila brisana polovica dolgov, kar pa ne bo točno, bi bilo tedaj brisanih 400 milij. din. Utrpele pa bodo pri tem na še zadruge, ker bodo nekatere popolnoma, nekatere delno izgubile svoje rezerve, kar bo zneslo nad 20 milij. din. Delo Zveze. Zveza je lani Izvršila 380 revizij In dejansko ni imela nobenih zaostankov. Težje pa je bilo v tekočem letu, ko Je nenadoma umrl nadrevizor g. VI. Pušenjak. Zveza je sestavila v svoji pisarni 155 računskih zaključkov in pregledala 60. Revizorji so se udeleževali občnih zborov in v posebnih potrebah sej naSih zadrug .Zlasti je mnogo dela dalo napravljen je prošenj za zaščito. V letih krize je zastalo tudi propagandno delo, vendar se še vrše številni tečaji. Zveza je kot prejšnja leta izdajala svoje glasiio »Narodni gospodar«. Poročilo nadzorstva Sledilo je poročilo nadzorstva, kaferega je podal načelnik g. Ignacij Zaplotnik. Iz njegovega poročila, ki je pokazalo vnemo nadzorstva pri pregledovanju poslovanja zveze, posnemamo, da je nadzorstvo posebno pregledalo, kako se pla-čujeio večji krediti pri Zvezi ter ugotovilo da so se krediti pri zvezi lani zmanjšali za 5.4%. Podrobno je analiziral vse važnejše postavke aktiv in pasiv ter račun zgube in dobička. Posebno prav je prišlo zvezi zvišanje tečajev državnih papirjev, ki »o omogočili kritje velikega delo režij zveze. Nato je glavna skupščina odobrila računski zaključek zveze. Ravnatelj dr. J. Basaj ie nato prečHaJ revizijsko poročilo Glavne zodruž/ie zveze odn. njenega revizorja g. dr. V. Gortana. Malenkostni ne-dostatki izključno formalnega značaja so bili po sklepu načelstva že odpravljeni. Zlasti zanimivo je njegovo poročilo, ki ugotavlja, da je zaradi krize zastalo posebno gospodarsko življenje v perfernih krajih, države, dočim se v središčih države še opaža živahnost v gospodarskem življenju zaradi zbiranja denarja v državne svrhe. Debata o likvidaciji kmečkih dolgov. Pri poslednji točki dnevnega reda se je razvila posebno obsežna diskusija, ki se je dotikala predvsem vprašanja nadaljne kmečke zaščito in pa siališča zadružništva ter njegovega nadaljnega poslovanja na podlagi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. V debati je bil sprejet predlog g. dr. Basaja, / kaferega obrazložitev je dr. Basaj povedal naslednje: Za likvidnost naših posojilnic Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov daje kmečkim dolžnikom pri posojilnicah na splošno 50% brisanje njihovih dolgov in odplačevanje ne-brisanega dolga v 12 letih po 4.5%. Toda to gre tudi v breme posojilnic, ki bodo morale dati v ta namen v desetletjih zbrane rezerve in še polovico deležne glavnice. Ugodnosti nizke obrestne mere in odplačevanja v 12 letih pa padejo v večji meri na posojilnice, kot so pa dane dolžnikom. Posojilnicam je namreč priznana le 3% mera za terjatve na tek. računu pri Priv. agrarni banki in za obveznice celo 20 let. Iz 3% bonov ne morejo posojilnice računati na likvidnost, dokler ne bo tudi na razpolago lombardnih posojil pri Narodni banki po 3% v zadostni meri. Pa tudi potreba za novo kreditiranje kmeta diktira nujno likvidnost. Zato: Delegati -'brat: na glavni skupščini Zariru/ne zveze, v imenu stotisočev varčevalcev zahtevajo, da vlada zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, uveljavi še drugo uredbo o likvidnosti posojilnic in poskrbi tudi za potrebna sredstva zaradi likvidnosti posojilnic. Posamezni delegati so povedali tehtne misli o nadaljnem poslovanju zadrug in pretresali najrazličnejša nejasna vprašanja ki se bodo pojavila z izvedbo uredbe. V debati je sodelovalo veliko število govornikov, katerim sta odgovarjala na posamezna vprašanja gg. Gabrovšek in dr. Basaj ter pojasnjevala razna določila ujedbe. Popoldne po 1 je bilo zborovanje zaključeno. * Shoro 7 milijonov vpisanega &°lo posojila Vpis 6 odstotnega obligacijskega posojila lepo napreduje. Tudi drugi dan vpisovanja novega 6 odstotnega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske je pokazal ponovno veliko zanimanje javnosti za to posojilo. Tako »o bile tudi danes podpisane znatne vsote novega posojila. Po podatkih mestne hranilnice je bilo pri njej v prvih dveh dnevih, torej v soboto in ponedeljek, vpisano v gotovini bodisi s prenosom iz starih vlog ter terjatev na tekočem računu 6,756.000 din. Ta podpis se je razdelil sledeče: 241 komadov po 1000 din, 137 komadov po 5000 din in 583 komadov po 10.000 din. To je lepa vsota, ki kaže, da bo posojilo gotovo vpisano v celoti, torej 20 milj. din. Seveda je poleg vsega treba še vpo.števati, da so to samo vpisi pri mestni hranilnici, dočim od drugih vpisnih mest še nimamo poročil. Pridohnina v Mariboru V času od 7. do 19. septembra so se vršile na davčni upravi razprave o pridobnini. Za Maribor ie znašal letošnji predlog 49,108.970 Din. Davčni odbor ga je znižal ter znaša sedaij končna ocena 42,159.200 Din, to je za 14.15%. Lansko leto je znašal predlog 43,660.720, ki je bil znižan za 10%, ter je znašala končna ocena 39,280.700 dinarjev. Kljub precej višji letošnji končni vsoti pa so bila znižanja pri razpravah davčnega odbora letos mnogo izdatnejša, kakor lani. Deležni so jih bili predvsem obrltuki in trgovci, ki so z izidom letošnjih razprav prav zadovoljni. Razlika v primeri z lansko in letošnjo oceno gre v glavnem na račun tekstilne industrije, ki je bila letos znatno višje ocenjcna, kakor prejšnja leta. * Licitacija za zgradbo cest v Sloveniji. Dne 14. oktobra bo pri IV. arm. obl. v Zagrebu ob U ofer-talna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo cesl v Sloveniji. Proračunska vsota znaša 3,475.803.86 dinarjev. Ce imate še tako visoke zahteve: s Chlorodontom boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod Fant je popustil na 249 Danes je nastopilo nadaljne pomlrjenje na deviznih trgih. Tečaj za angleški funt, ki Je bil v primeri z drugimi devizami previsok, je bil danes znižan od 250 na 249. Privatno blago pa je še cenejše. Narodna banka je daiala vse zahtevane količine blaga, vendar je zanimivo, da v Ljubljani sploh nI bilo povpraševanja za funte, kar je tudi razvidno iz borznih notacij. Pretekli teden je bil na naših borzah kaj živahen promet. Poročali smo že, da je na štirih borznih sestankih znašal promet na ljubljanski borzi 7.211 milij. din (prejšnji teden 2.757 milij.). To je bil samo devizni promet. Na zagrebški borzi Je znašal pretekli teden promet v vrednostnih papirjih 2.535 (prejšnji teden 1.387), milij., promet v devizah pa skupno 40.727 (33.611) milij. din, od tega največ v zasebnih kliringih: 32.752 (30.35)0) milij. din. Na belgrajski borzi je znašal promet v vrednostnih papirjih 8.073 (prejšnji teden 7.660) milij. din, v devizah pa 30.823 (30 447) milij. din. nai-»več je bilo prometa v angleških funtih (72.000). Kliring CSR: Kč 15*34 V ponedeljek se je tako v Češkoslovaški kot pri nas izvršila obnova vplačil v kliring; od tega dne dalje so zopet možna plačila v klrringu. V soboto so začele poslovati češkoslovaške borze, vendar za devizo Belgrad še ni bilo nobenega tečaja. Na praški borzi ie bil edino le zabeležen tečaj za valuto Belgrad in sicer dne 10. oktobra 58.70-58.80, dočim ie znašal tečai dne 3. oktobra 54 40—54.70. Tedaj je deviza Belgrad no-tirala 55.6366 —55.3866 Inominelno) Sedaj ie določen tečaj za preračunavanja v našem kliiingu s Češkoslovaško na 117.733 brez prima m 151.338 s primom (za 100 čsl. kron toliko Din). V petek, dne 25. septembra je znašal uradni tečaj za Prago s primom 180 47—18158. V Ljubljani danes še ni bilo notacij za Prago, pač pa je beležil Zagreb tole Prago: 151.93— 153.04. — Lira v klirinfu 22983 Kot znano, datira obnova trgovinskega prometa med našo državo in Italijo že s 1. oktobrom, toda radi velikih dogodkov, ki so med tem nastopili na mednarodnih valutnih trgih, posebno pa radi devalvacije lire, zaenkrat še sporazum ni stopil v veljavo. Z današnjim dnem, 12. oktobrom 1936 pa je Narodna banka določila za italijanski kliring tale obračunski tečaj: 178.08 s primom in 228.83 Din s primom. Z ozirom na prejšnje izredne razmere v plačilnem prometu z Italijo tečajev ni mogoče primerjati s prejšnjimi tečaji. Po prejšnjem stanju je bil obračunski tečai za plačilo uvozov iz Italije 355.40. Likvidacijska bilanca Feniksa Izdelana ie bilanca Feniksa za dan 8. aprila 1936, torej za dan likvidacije. To bilonca izkazuje prezadolženost družbe za 477.88 milijonov šilingov, kar odgovarja približni cenitvi deficita družbe. V naslednjem podajamo glavne podatke o ' stanju družbe v Avstriji in v državah, kjer je družba poslovala, v milijonih šilingov: obveznosti kritje primanjkljaj Avstrija 290.08 37.28 252.80 Jugoslavija 22.11.98 10 96 Češkoslovaška 233.76 116.67 117.09 Madiarska 31.87 24.85 7.02 Poljska 33 62 29.67 3.95 Egipt 4.30 1.83 2.47 Belgija 3.13 2.12 1.01 Grčija 3.74 2.27 1 36 Italija 17.62 12.14 5.48 Liechlenstein 0.15 0.15 Palestina 3.32 1 74 1.76 španiia 4.21 3.62 0.59 Sirija 0.61 021 0.40 Turčija 1.67 1.29 0.38 Molandski, romunski in bolgarski portfelji v trm pregledu niso izkazani, ker so bili že prodani. Ravnolako niso izkazani portfelji v Nemčiji in Franciji, ki bilancirajo aktivno. Posebej tudi ni izkazana Švica. ★ Licitacije: Dne 13. oktobra bo pri dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani ofeitalna licitacija za nabavo marmelade, suhih sliv, limon, rozin, kakava in kolinske cikorije. — Dne 14. oktobra bo pri komandi 39 pešpolka v Celju ofertal-na licitacija za nabavo krompirja, zelja, čebule, kave, čaja, praženega ječmena ter kavinih konzerv. — Dne 19. oktobra bo v intendaturi dravske divizijske ohlasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo krompirja, riža,, grisa. gerštla, testenin, svinjske masti, olja, paprike, kisleira zelja, praženega ječmena, kavinih konzerv, čebule, kisa in čaja. — Dne 16. oktobra bo v pisarni inženjerije štaba dravske dvizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za popravilo objektov kasarne Vojvode Mišiča v Ljubljani. — Dne 16 oktobra ho v intendaturi štaba dravske dlvijiske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo testenin, olja in paprike za ljubljansko gamizijo. Borza Denar Dne 12 oktobra Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2307.66-2822.26 Berlin 100 mark......1735.53—1749.41 Bruselj 100 belg...... 727.45— 732.51 Curih 100 frankov.....99«.45—1003.52 London 1 funt.......218.55— 220.60 Nowyork 100 dolarjev .... 4(288.50—4324.82 Pariz 100 frankov...... 201.66— 203.10 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,188.740 dinarjev. Promet na belgrajski borzi je znašal brei» kompenzacij 1,116.000 dinarjev. Curih. Belgrad 10.00. Pariz 20.246, London 21.285, Newyork 433.75, Bruselj 78, Milan 22.H5, Amsterdam 231.50, Berlin 174, Dunaj 72.50. Stock-holm 109.75, Oslo 100.95, Koiienhngen 95. Praga 15.25, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helainglors 9.88, Buenos Aires 1.21. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% Investicijsko posojilo R2-M, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 872-877, 1 begluške obveznice 67 —68, 8% Blerovo posojilo 87—88, 7% Blerovo poso|ilo 77 —79, 7% posojilo j Drž. hip. banke 89—90, trboveljska 180 -190. — Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko po-; so.jilo 83 denar, agrarji 48.50 denar, vojna škoda ! promptna 375—376 (875, 376), 11 374- 377, 12. 372—376, begluške obveznice 68.50—70. dalmat. agrarji 66 blago, 8% Blerovo posojilo 85 —86 (85, ; 87), 7% Blerovo posojilo 75—77 (77, 75, 78) _ Delnice: Priv. agrarna banka 205—210. Trbovelj-' ska 170-180 (190), lsis 15—25, Osj. sladk. tov. 140-150. Belgrad, državni papirji: agrarji 49—50 (50), vojna škoda promptna 373—374 (872.50, 375. 377), 10. (377). 11. 376 blago (377), begluške obveznice 68.50-69.50 (70, 69.50); 68.25 blago. 8% Blerovo posojilo 86.50—87, 7% Blerovo posojilo 77—77.50 i (77), 7% štab. posojilo (83). - Delnice: Narodna banka 7000 7100 (7100), Priv. agrarna banka 200.50—202.50 (202, 205). Žitni trs Žitni trg je nadalje čvrst. Blaga ni na ponudbo, na drugi strani pa je stalno povpraševanje. Kajti hilo je mnogo zaključkov, katere je treba sedaj kriti. Poleg tega je bilo za prodajo ponu-deno mnogo blaga Prlzadu, kar Je vse treba sedaj v izogib večjim stroškom in zapadu kavcije kriti. Na drugi strani pa, kot smo morali poročati vse zadnje dni, ni ponudbe. Kmetje zaradi trajno ! neugodnega vremena ne morejo spraviti koruze niti opraviti najnujnejših poljskih del. Dokler ne bori o ta dela končana, tako dolgo tudi ni pričako-| vati večje ponudbe na trgu. Naše cene so za šel-povsko blago narasle že na 175. Tudi koruza je nadalje čvrsta ter stane umetno sušena 92 94. Blaga je malo, pa tudi sušilnice so svoje večjo partije že podelale, novih dovozov pa ni. Pričakuje se, da bo kupčija s koruzo oživela šele v novembru. Tedaj bo gotovo tudi dana jasnejša slika o položaju, kar bo tudi pripomoglo k oživljenju kupčije. Notacije za koruzo na ljubljanski borzi so nadalje povišane. Ljubljana. (V oklepajih notacije zadnjega borznega sestanka z dne 8. oktobra). Pšenica: ban. 79 kg 2% in bč. 78 kg 150—155 (150—155), bos. 77 kg 4% 145—150 (145 150), rž nova 72 kg 2% 125-127 (125 -127), ajda 140-145 (140—145), oves: slav 105—107 (105-107), koruza: letina 1935 bč. in ban. 104-100 (102—104), činkvantin sreni. 128—130 (126—128), umetno sušena za konec okt. 92—93 (90—91), umetno sušena za december 9-1— 96 (92 -94), moka ničla ban., bč. 250—255 (250— 255), št. 2 230 235 (230 -235). št. 5 210—215 (210 —215), otrobi debeli 150—110 (105—110), drobni 85-8« (85—88). Novi Sad. Pšenica (78 kg 2%) bč. ladja Tisa, Begej 172.50—175, sreni. ladja Sava 169—171, slav. srem. 160—162.50, srem. ladja Donava 170—172.50, bč., ban. ladja Donava in Kanal 170—172.50, bč. ban. 158—162.50. — Oves: bč., srem., slav. 90— 92. — Ječmen: bč., srem. 64 kg 102—105, pomladni neizprem. — Koruza: bč., srem. 103—106. ban. 101—105. — Moka: bč., ban. og ogg 245—260. št. 2 225 240. št. 5 205 220, št. 6 196—200. št. 7 150—160, št. 8 105—110; stem., slav. og ogg 240— 255, št. 2 220-235, št. 5 200-215, St 6 180- 195, št 7 150—160, št. 8 106—110. — Otrobi: bč., srem., ban. 78—82.50, bč. ladja 82.50 -85. - Vse ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet živ. Dr. Savnik zopet redno ordinira V zasebnem kllrlngu je danes avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.50—8.60. na zagrebški borzi na 8.4150—8.5150, na belgraj-ki pa na 8.4343—8.5343 Grški boni «o beležili v i Zagrebu 30.15-30.85. v Belcradu pa 30.44 31.14. Angleški funt je v Ljubljani popustil na 219 blago, v Zagrebu nn 2-17.9150—249.5150, v Belgrn-du pa na 218.20 249..80. Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili nn 14.35—14.55. v Zagrebu na 14.260—14.4850, za konec novembra na 13.87—14.07. V Belgradu so popustili na 14.0113—14.2113. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek, IS. oktobra 11.00 fiolukn ura: Ob obletnici Rinrii kralja Atok«andra I. Ze. Umi teli a: Na Oploncu .1931 ki 11)36 (Josip LapnJ-no) — 12.00 Po slovanskem sovoru (ploSfo) — 18.44 VTeme, poroSUa — 111.00 Cns, simrod, ntivustila 1.1.15 Koprouclrivn konrort na wurli Škili orgiah — 14. KI Vrome. borzn - 18.00 Koncert Hiullo-orkivUra - 1H.40 O Mamu (k. tiredalk France Toritrtrlav) 19.00 Ca«., vroiue. poročila, »porod, obvestila — 19.30 Nac nrn: Slovanska starina kot motiv v n asi mladinski književnosti (dr. Marija Uič-Agn|>ov \v. tlel-grada) — 10.fin Zabavo« nra: Foxl-m,uklton novoeM •JUHI Prenos i7. TiLgrebftkc opore: Boftldo* ftiroia: «8tn-n iio« in •(irabanc.ijAH«. Vreme. glasbeno iirodava/nje (V. tlknmr), v odmoru: čas, vreme, porodila, »porod - 22.30 l'ol ure lahke glasbe (i>loM-e). Orugi programi t Torek, M. oktobra: Belgrad 1: 30.00 StmfoilK^nl konccrt — 22.20 Kavarniška godba. — Brlgrad II: 20.00 1/oviSča v JuitoslavUI - Zagreb: "O.OO operi -Stanuc« In K]rahanolJafi>. — Dunaj: Jl.OO l'r«no« It. Hudim. poAlo — 22.'JI li cifer J ev godalni kvartet — 23.20 Zabavni oneort. — Budimpclln: '.■n.on Snl<>n*ki orkester — 21.M Ci»rnin*ka glasba — 23.0,) Klavirski trlo - Trrl-Milan: 17.15 Komorni knncer - JO 10 Verdijera opora 'Iti-iroletto«. - Him llnri: J0.40 UabnJlova Igra .Radijski SM1I — 22.00 VoJiiAka godba — '.IS,15 Plesna glasb«. — Prani: 20 15 lindlo orkester - 21.00 Titts - H.2R Fllil eiiov kvartet - V ar tava: 20.15 Radio orkester — 2130 Violina — '£>.00 Odlomki 17. \Vamierjeve opere .Trinlan toi Izolda.. — Berlin: 20.10 Godalni krartet. - Ham bttrg: 20.10 Varietc. — Vrattslata: 30.10 Orkontcr »Pogrnjeno je, pa nobenega ni,« tehta 350 kg. A znanstveno priznani rekord naj-debelejše ženske ima Katarina Smith iz Newyorka, ki je bila kuharica in je 1. 1930. umrla 280 kilogramov težka. Vendar: Vse te veličine in manjšine so neznatne spričo zvezdnega oblaka, ki vsebuje sončni sestavi Pravijo, da je širok 100.000 svetlobnih let, to se pravi, 100.000 let bi hodila luč skozi, dasi napravi svetloba v eni sami sekundi 186 tisoč milji Ni znano, ali imamo še večje zvezdnate oblake, dasi bi imeli dovolj prostora. Razdalja naj-oddaljenejših, doslej odkritih meglenih lis do zemlje je 300 milijonov svetlobnih leti Toliko časa je svetloba na potovanju, s katero zdaj teleskopi fotografirajo najoddaljenejše sorodnike sonca. Glede na majhnost je znanost že daleč preko jmanjših kali in pozna druga bitja, ki jih je moči videti le z najmočnejšimi drobnogledi. Drobnogledi nam morejo razkriti stvari, ki so tako majhne, da bi jih moralo biti 75.000 v eni vrsti, da bi dosegle dolžino 1 centimetra. Toda nevidni atomi, elektroni in drugi delci snovi so še manjši. Te najdrobnejše stvarce so v primeri s človekom tolikšne, kot je človek v primeri z zvezdnatim oblakom in meglenimi lisami. Najglasnejši odmev, ki so ga ljudje sploh kdaj slišali, je bila eksplozija ognjenika Krakataua John Hagenbcck — 70 letnik. Daleč izven Evrope in svoje domovine, Nemčije, v svoji drugi domovini Colombo na Ceylonn obhaja John Hagenbeck, sin hamburškega prekupčevalca z živalmi, Karla Hagenbecka, svojo 70-letnico. On je starešina (senior) znane hambur-ške družine Hagenbeckov in je bil 15. oktobra leta 1866 rojen. Komaj je imel 20 let, je odšel na otok Ceylon in je začel svojo življenjsko pot kot zalagatelj nemških in angleških ladij. Z leti je razširil svoje podjetje in se udejstvoval kot lovec na velike zveri. Pred izbruhom svetovne vojne pa je bil mahoma na tleh. Obsojen je bil na smrt zaradi osumljene špijonaže, a potem so ga pomi-lostili. Vsa posestva pa so mu Angleži zaplenili in leta 1915 se je reven vrnil v Nemčijo. Leta 1928 se je smel spet vrniti in je spet na Ceylonu pri svojem podjetju. V četrtek, 12. oktobra 1876. Slovan grč na dan. Sedanji svet sploh teži po slavi, vzlasfi kar čuje, da Slovan gre na dan. Po njej hrepenijo posamezni, po njej hrepenijo celi narodi... Kako pa pride narod do časti in slave? — »Kier je um vodja trum, zmaga se dobi; kjer srce sod' vrste, zmaga nc zbeži« — tako poje pesnik prav in po resnici. Ko je pred nekaj leti glasoviti 5 e n e d e k nad Prusa šel bil z mogočno vojsko na Češko, rekel je neki predrzno: »Bog naj ostane le z mirom, bomo že opravili mi sami«, in — opravili so jo tako brezmerno, da po grozni izgubi in zmešnjavi naposled še teči niso znaJil — ln to me skrbi tudi dandanes, kajti — ako Gospod hiše ne zida in mesta ne varuje, trudijo se zidarji in varhi zastonj. Kaka pa bode sedaj, kedar se na vzhodu pripravlja osodna določba? Po najnovejših novicah se sklepata Rus in Prus pa Talijan; nasproti pa naj morda cel<5 brez Francoza družita se Avstrijec in Angličan. Kako bode mogoče po tej poti dospeti do slove? — »Da so Slovani, dasi v sivi starodovnosti komaj poznani, dosegli veličino, kakoršne ni dosegel noben drug narod; da so, predno sta Rim in Bizanc poznala njih ime, strašni in daleč razprostrti stali zmožni, države razdevati pa sodevati; da še sedoj skoro pol Evrope pa Azije imajo v oblasti aili vsaj v lasti; da noben narod pozornosti zgodovinarja modroslovca in državnika nc zasluži tolikanj, kot slovanski, o tem so sc med učenim svetom žc zedinili;« — tako je pisal naš učeni A. Linhart že I 1791 v II delu svoje Kranjske zgodovine. — Ali je zdaj vendar res to, kar je pisal tedaj? — Pa — čujte, koj piše no drugi strani v predgovoru k II. delu še dalje! »Da so pa med ljudstvi avstrijske monarhije Slovani po čislu in moči nad vsemi drugimi; da bi se Avstrna ravno tako v pravem pomenu kakor Rusja morala imenovati 1. 1883., v morski ožini Sunda. To grmenje so slišali 3000 milj daleč. — Najglasnejša godba, ki sc jo sploh kdaj slišali, je bila orjaška angleška godba 1000 godbenikov 1. 1860. v Londonu. Pravijo pa, da ta hrup godbe ni bil niti za stobilijonski del tako glasAn, ko grom, ki ga je povzročil Krakatau. — Najnežnejši glasovi svetA so pa glasovi žuželk, ki bivajo v notranjosti sadežev ali cvetic. Najnižji zvok, ki ga uporabljajo pri glasbi, je najnižja nota nekaterih večjih orgel, ki zaniha samo 16 krat v sekundi. Stroji pa časih proizvajajo še nižje zvoke, a ne slišimo jih kot zvoke, marveč jih občutimo kot drhtenje ozračja. Najvišja nota najpopolnejše klavijature zaniha v sekundi 5120 krat. To je za dva tona višje ali za 500 nihajev več v sekundi kot najbolj vreščeč zvok flavte »pikolo«. Vreščeči glas ali čirikanje kake žuželke zaniha 15.000 krat v sekundi. Rožljanje ključev pa vsebuje še višje zvoke in zato preizkušajo nekateri inženjerji radiomikrofone z rožljanjem ključev, da doženejo zmožnost mikrofona. Znanstveni aparati morejo proizvajati v sekundi po 150 tisoč ali celo 200 tisoč nihajev; taki zvoki so seveda previsoki, da bi jih mogli slišati, dasi jih kake žuželke ali druga bitja mogoče slišijo. država slovanska, na to pa so bili premalo pozorni. Vendor poglejte le od jadranskega morja skozi notranje Avstrijsko, po Ogerskem, in kraljestvih z njim sklenjenih — nekoliko po strani doli proti vzhodu — po Galiciji in Vladimiriji po Sle-ziji, Moravski in Ceski, štejte potem milijone Slovanov ter sodite, kaj so Avstriji, kaj biti morejo«!! — Tako je pisal Linhart konec preteklega stoletja, in potem sodi Slovenec sedaj, po kieri poti je Avstriji mogoče priti do slave. Resnicki. »Vsak ima čebelo pod klobukom" r t VI Na Angleškem tako razlagajo izraz »spleen«. Pravijo: »Ta ima čebelo pod klobukom«. Tudi največji in najslavnejši možje imajo svoje »muhe«, ki o njih sami ničesar ne vedo in ki jih drugi s smehljajem »vzamejo na znanje«. Vsakdo pozna v Londonu n. pr. slavnega fizika sira J. J. Thomson a. Vselej, kadar gre po cesti, se dotika vseh drogov za luč, ki gre mimo njih. To je pač njegova muha, nihče mu je ne zameri, le hudomušno se smehljajo, ko vidijo, da je šel učenjak mimo kakega stebra, ki se ga ni dotaknil in kako se nato naglo obrne, da popravi zamudo. — Lord Astor, v čigar salonih se zbira najvišji svet in ki je za vsakogar visoko odlikovanje, če je povabljen k njemu. Ta visoki aristokrat, ki ima kar armado služinčadi, ima pa to muho, da si juho zmeraj sam kuha. Vse drugo prepusti kuharju, a juho si mora skuhati sam. — VVinston Churchill pa od vsakega pisanja, ki ga drži v roki, nevede odtrga vse štiri vogale, pa čeprav je še taka politična listina. Če v zunanjem ministrstvu dobijo kako pisanje brez vogalov, že vedo, da ga je imel Churchill v rokah. — V pregovore je že prišla lorda H a n -wortha ljubezen do reda. Kar po ure bo tekel za kom, ki se mu je odvezal čevelj. Na cesti pozove tega ali onega, naj si pravilno zaveže kravato ali pa gre v kako tujo hišo, da opozori ljudi, naj očistijo kljuko vežnih vrat. — Sir Austen Chamberlain pa se venomer bojuje s svojimi manšetami, ki jih zmeraj poriva sem in tja ali vsak hip zabobna nanje kako koračnico. — Sir Hubert Wilkins, slavni polarni raziskovalec, ima to muho, da vedno trobi v svojo trobento, preden se kaj važnega odloči. Pravi, da mu ne more ničesar tako zbrati misli, ko kaka pesem, ki si jo sam zatrobi. — Kdo bi si mislil, da se slavni angleški igralec Charles L a u g h -ton tako rad igra z vlakom? Umetnik ima vedno v svojem kovčegu majhno električno železnico in če si hoče pomiriti živce, se igra z njo. — Bernhard Shaw večkrat stika krog akvarijev in če šine smehljaj po njegovem licu, je dokaz, da se je spomnil kake dobre misli, ki jo bo napisal. — Amelie M o 11 i s o n, znana angleška letal-ka, si sicer nič več ne zapisuje števila kilometrov, ki jih je preletela, pač pa šteje svoje korake. Ima poseben strojček, ki ji sešteva korake in ki ji zvečer natančno pove, koliko korakov je napravila tistega dne. »t'a kako, da ste »Cene za zemljii istavili tako čudovito hišo?« so tako poskočile 1« Slavna pevka V teh dneh je preteklo 100 let, odkar je prav mlada in žalostno umrla ena izmed najčudovitejših umetnic, kar jih pozna gledališka zgodovina. Na njej so se izpolnile grške besede, da ljubljenci bogov zgodaj umrjejo. Marija Malibran je imela izredno življenje: ko ji je bilo 5 let, je že nastopila na odru; ko ji je bilo 17 let, je bila že slavna; z 20 leti je bilo njeno ime znano staremu in novemu svetu, in ko je imela 28 let, je že umrla. Maria Garcia — to je bilo njeno pravo ime — je bila španske krvi. Njen oče je bil slavni pevec Andaluzije, Manuel Garcia, njena mati je bila iz Baske. A rojena je bila Maria Garcia v Parizu, kier je bil njen oče nameščen pri italijanski operi. Ko je imela tri leta, je prišla v Italijo in je romala s svojim umetniškimi starši venomer iz kraja v kraj, tako da je znala gladko govoriti francosko, italijansko, nemško, špansko in angleško. Njen oče je bil njen prvi učitelj, darovit, a strog, neizprosen, celo robat učitelj. Pravijo, da so se ljudje večkrat zbirali pred hišo in so vsi prestrašeni poslušali grozotne krike otroka, ki so ga slišali skozi okno. »Saj ie le španski pevec, ki poučuje svojo hčerko,« so dejali sosedje. V Neaplju je petletno dekletce prvikrat nastopilo. Tedaj je sovražila gledališče z vsem otroškim srdom, ker so jo radi njega tolikanj mučili. Ko ji je bilo 17 let, ie morala v Londonu, ko je primadona nenadoma zbolela, nepripravljena nastopiti v »Seviljskem brivcu« in prevzeti glavno vlogo. Dosegla je pa tak mogočen uspeh, da so jo koj za ostali del sezije, za šest tednov, nastavili in sicer za plačo, ki je bila tedaj bajno visoka, za sedanjih 40.000 Din. Potem se je družina odpravila v Ameriko, kjer je Garcia ustanovil laško opero, ki je po dvakrat na teden dajala predstave in je bila opera vselej, vprav radi Marije, do zadnjega kotička razprodana. Toda — mlado dekle ni imelo nobenega veselja. Primadona, ki so jo vselej hrupno pozdravili, ki je vsak večer zaslužila jx> 3000 dinarjev, se je morala še zmeraj vaditi pri očetu, ki jo je tudi pretepava! in trpinčil, če mu ni zapela do pičice natančno. Tako pred sto teti zares ni bilo nič čudno, da je prav rada privolila v zakon s francoskim bankirjem Evgenijem Mali-branom, čeprav je bil skoraj 30 let starejši ko ona. Oče se je slednjič dal preprositi in jo je pustil poročiti se. Sam je pa odpotoval v Mehiko. Maria, zdaj madame Malibran, je bila vsa srečna, da se bo mogla odpovedati gledališču in se povsem posvetiti možu in domu. Toda — drugače ji je bilo usojeno. — Njen zakon ni bil srečen in mimo tega je njen mož izgubi! banko. Da bi 6i kaj prislužila, se je Maria Malibran zatekla k gledališču in se vrnila v Evropo, kjer je bila spočetka jako razočarana. Mogoče je Pariz pozabil Marijo Gardo, a Maria Malibran je bila sploh neznanka. Šele po uspehih, ki jih je dosegla po zasebnih salonih, si je pridobila pot v gledališče. Ko je prvikrat nastopila, si je pa že vse osvojila. Odtlej je bilo njeno življenje en sam uspeh, ena sama zmagoslavna pot imenitne pevke. Vsa mesta in dežele so kar tekmovale druga z drugo, da so jo dobile na svoja gledališča. V Milanu je morala nekoč posredovati policija, tako je bilo občinstvo navdušeno zanjo. Malibran pa ni bila samo največja pevka svoje dobe; bila je tudi duhovita igralka na klavir, da-rovita risarka, drzna jahalka, a predvsem ženska toplega, otroškega srca in tako dobra da so kar bajke pravili o njeni dobroti. Vnovič se je poročila z umetnikom na violino. Charlesom dc Bcriotjem, kar jo je popolnoma osrečilo. Leta 1835 se je poročila z njim. Samo leto dni je uživala 6vojo srečo. Nekega lepega septem-berskega dne leta 1836 se ji je v londanskem Hyde-parku splašil konj in jo vrgel na tla. Zdelo 6e je, da je okrevala po tem padcu in je s svojim možem odfiotovala v Bruselj, odtod pa v Manchester, kjer bi bila morala nastopiti na neki slavnosti za plačo 8000 dinarjev za en sam večer Prvi večer je minil brez motenj, a drugi večer je omedlela in so jo odnesli iz koncertne dvorane v hotel, kjer je več dni trpela strahovite muke in je 23. 6ept. 1836 radi notranjih poškodb umrla. Na trgu Vich pri Barceloni se kupičijo zgodovinski zakladi škofovske palače. Rdeči so bili vdrli v to svetišče španskega naroda in so neprecenljive vrednote zvlekli na trg in jih tam uničili. Največje in najmanjše na svetu Najvišja gora sveta je Mount Everest, ki meri 8840 m. Največja globina morja je pri otokih Filipinih, in sicer 10.000 m. Mogoče bodo kdaj odkrili še globlje globine. Najdaljši reki sta Mississippi in Missouri, čeprav sta Nil in Amazonska reka skupaj prav tako dolgi. Izmed stvari, ki so jih naredili ljudje, je Em-pire State Building v Newyorku največja zgradba, a najmanjša, popolnoma dovršena hiša je pa najbrž hiša za lutke, ki je last angleške kraljice Mary. Neki mehanik, Beale, je sestavil električni stroj, ki je le 2 cm dolg. Motor tehta le četrt unče, Sprememba vlade na Finskem. Predsednik zbornice in ravnatelj Narodne banke Kallio, ki mu je predsednik finske republike poveril sestavo nove vlade. a se zavrti 12 tisočkrat v minuti in stroj popolnoma v redu deluje. Največje električne svetilke na svetu uporabljajo za letalske signale. Najmanjše so pa tako majcene, da jih morejo v gumijasti cevi poriniti skozi grlo bolnika, tako da preiščejo zdravniki notranjost želodca in ga fotografirajo. Najsvetlejša luč sveta prihaja iz majhne svetlobne točke ali iz čaše orjaškega reflektorja >Sperry. Ta točka je tako svetla, ko lisa iste velikosti na površju sonca. Je pa mnogo zvezd, ki imajo še svetlejšo površino. Najobčutljivejša znanstvena priprava (instrument) sveta je majhna, brezzračna cevka, ki že pokaže električni tok šestih elektron v sekundi. Ti elektroni so tako majhni in jih je toliko, da bi y kaki navadni svetilki 50 Wattov, na površini velikosti vodne kapljice dali v eni sekundi toliko vode, kolikor je v 100 letih izteče čez slap Niagara. Največja živeča žival je kit in glede na obseg in težo prekašajo kiti najbrž vse živali, karkoli jih je kdaj živelo na zemlji. Mogoče so bili pradavni dinozavri daljši ko kiti, a njih dolžina je obsegala tudi rep. Se zdaj živijo črvi, ki so nemara tudi 27 m dolgi, kar je tudi največja dolžina kita. Najmanjše živali dobimo v majcenih živalskih bolezenskih kaleh. Nekatere so baje tako majhne, da jih niti z najboljšim drobnogledom ne moremo opaziti. O njih bivanju sklepamo po tem, ker povzročajo kemične in drugačne učinke. Največji človek je pač irski orjak 0'Brien, ki je višji ko 2 metra. Toda Američan Robert Wad-lon je bil že tolikšen, ko mu je bilo 15 let. Tudi o drugih poročajo, da so bili še večji ko 0'Bien; vendar o drugih nimamo točnih podatkov. Najmanjši človek, ki biva še kot okostnjak na svetu, je bil samo pol metra velik. Najmanjši sesalec je pritlikava miška, ki meri 5 cm v dolžino. A vretenčarji imajo še manjšega člana in to je majhna ribica, pandaka, ki živi na Filipinih; popolnoma dorasla je dolga komaj 6 milimetrov. Med rastlinami in cvetjem dobimo najrazličnejše velikosti, od mikroskopičnih bitij do listov Viktorije Regie, ki so široki po poldrugi meter in morejo nositi več otrok. Najtežji človek je pač neki Kalifornijec, čigar ime ni znano in ki tehta 394 kg. Neki Danijel Lambert, ki je umrl 1. 1809., je tehtal 370 kg. Naj-obilnejša ženska svetž je bajč »Little Alpine«, ki Izvrstni ustnik za gospode z brado. Gledališče Franc Liszt: Oratorij „Kristus" Ze koncem pretečene sezone napovedovani koncert Glasbene Matice ljubljanske 6e je končno uresničil in postal sedaj v svoji širokopoteznosti lep uvod v novo koncertno sezor.o. Ob njem smo doživeli veličastno Lisztovo umetnino — oratorij »Kristus«, ki ga je izvedel zbor Glasbene matice skupno z orkestrom Ljubljanske lilharinouije ter s sodelovanjem solistov Zvonimire Župevčeve (so pran), Milene Štrukljeve (alt), Antona Drmote (tenor) in Toneta Petrovčiča (bas). Dirigiral je ravnatelj opere Mirko Polič. Franc Liszt jx>menja v glasbeno razvojnem pogledu mejnik na polju 6infonične umetnosti. Programska glasba se je kot posebna umetniška stroja razvila tekom XIX. stol. in sicer kot nujna posledica postopne rasti naturalističnega naziranja, ki je potegnilo glasbo z njene neoprijemljivosti — saj je v čisti glasbi oblikovanje tonov od prirodnih pojavov nezavisno — v oprijemljivost s tem, da si je lo oblikovanje postavilo za zgled pojave, ki že ob stojajo v prirodi ob človeku ali pa se vsaj povdar-jeno in oprijemljivo naslonilo na asociacijo. Ta umetniški nazor, ki ga je sprožil in mu dal podlago Berlioz, je na opernem polju izrabil in razvil Wag-ner, dočim ga je na instrumentalno in posebej na sinfonično umetnost prenesel in ga dosledno izvedel Liszt. Značilno pa je pri tem. da se Liszt v tem umetniškem nazoru ni omejil le na posvetno umetnost, temveč da ga je razširil in uveljavil sam tudi v religiozni glasbeni umetnosti. S tem, da je slednjo (maše, oratoriji etc.) položil na osnovo tako izrazite programatike, je radi materialistične poteze te miselnosti nehote vnesel v religiozno umetnost občutno posvetnjaštvo, kot se prav jasno opazi tudi v njegovem oratoriju »Kristus«. Sicer se je Liszt v tem delu močno oprl na staro in religiozno motiviko, kot so razni napevi gregorianskega korala in druge stare duhovne pesmi in himne. Toda s tem še ni njegova umetnina tudi takisto prežeta religioznega duha, nasprotno se mestoma celo javlja med starimi duhovnimi motivi in med pristno Lisztovo umetnostjo neko nesoglasje vsled stilne raznolikost v najširšem pogledu. Toda vse to je nujno z ozirom na bistvo novoromantičnega nazora, ki mu je bila preprostost koralne melodije v monotonem enoglasju preveč neizrazita in jo je zato poživljal z barvito harmoniko ter jo pomensko podslikaval, ne da bi občutil, kako s tem prenaša pcrvdarek z duhovnosti na čutnost S tem pa serveda ni rečeno, da se je vse to vršilo stoodstotno in da bi n. pr. Lisztov oratorij ne imel v o«ebi du-hovnih-religiomih sestavin. Le čutnosti jim je primešal v toliki meri (n. pr. Ustanovitev Cerkve, Čudež, ali z druge strani Žalostna je moja duša), da se duhovna vsebina in njeni vtisi večkrat prav daleč umikajo pred neposrednostjo čutnih učinkov, .dočim pa zopet drugje (n. pr. Blagri, Stabat Mater) stopajo bolj v ospredje. Mimo tega stilno estetskega presojanja pa se nam v tem delu [»kaže Liszt kot silen, polnokrven glasbenik, ki mu je lastna bogata fantazija, dovršeno obvladovanje vseh izraznih sredstev, ki pozna zlasti skrivnosti barvne palete in učinkovitosti barvnih zmesi v ploskvi, za kar mu služi bogata modulacija in živo pestra instrumen-tacija. Sploh je bistveni značaj te Lisztove umetnine harmonska ploskovitoet in celo tam. kjer se pojavi polifonija .(celo fugati), je to romantično arhaizira-fctavfa se ne more otresti navpičnega občutevanja. Pri tem pa je Liszt dober arhitekt, toda skoraj bolj v manjših oblikah, (kar je ena izmed odlik njegovega klavirskega ustvarjanja, kjer je vendarle Liszt največji mojster), dočim se v opisovanem oratoriju kar ne moreš otresti občutka dolgovezno-sti, čeprav veš, da je taka raztegnjenost tipična za romantika. To je bil končni učinek tudi ob podanem koncertu, ko je iz podajanja rasla pred nami umetnina postof>oma v lik, kot ga je oblikoval v življenje polnoštevilni zbor izvajalcev. V izvajanju je vzbujal pozornost predvsem orkester s svojo že zelo visoko 6topnjo ubranosti in z veliko mero zvočne lepote, kar budi vero v ugoden razvoj ne le filharmonič-nega orkestra, temveč vse naše sinfonične umetnosti. In hvala Bogu da je tako, saj je bilo do zadnjega časa stanje, ko smo se izživljali skoro izključno v vokalni glasbeni umetnosti, ob kateri je stala instrumentalna glasba kot pastorka nebogljena, v svoji reakcionarnosti že kar obupno. Orkester je tedaj svoj del podal z dobršno mero raznostranskih vrednot iz svega sveta glasbene lepote. Prepričevalna je bila enovitost- sorazmerna odtehtanost med instrumenti, kar je rodilo občutek zlite zvočnosti in prav nasičene barvitosti; in v kolikor vse to vendar še ni seglo do popolnosti (kontrabasi, deloma pihala in pod.), je vsaj za enkrat ostal vtis, da vse to še lahko nastane, za kar bo seveda potrebno več skupnega vežbanja v smislu tehničnih vaj, kar je neizbežna podlaga za dovršeno igro vsakega, tudi najboljšega orkestra. Orkester je bil prepričevalen tudi v izrazu, dočim je z druge strani pevski zbor v splošnem zaostajal. Zbor peša na prožnosti in na svežini zvoka. Iz njegovega podajanja ni mogoče doživeti onega živega poleta in one žareče iskrenosti, kot je potrebna, da dojemalca notranje razgiba in ga lahkotno potegne za seboj r svet umetniške lepote, temveč odseva iz njega neka trudna težina in usahla tegoba, nemalo povzročena od nekam uvele zvočnosti, dasiravno se kar čuti izza vsega izredna volja in trud, dati kar moč vse najboljše. In prav to poslednje dejstvo je pripomoglo, da je tudi podajanje zbora seglo do tja, kjer je mogoče celotni izvedbi priznati dostojno umetniško podobo. K njej pa 60 pridejali svojo dopolnitev tudi pevci-solisti, dasiravno jih je Liszt v tej svoji umetnini potisnil močno v ozadje in so njih deleži jako skromni. Pa je vendarle ugodno prevzela lejiota petja soprani-stinje gdč. Župevčeve. mezzoeopranistinje ge. Štrukljeve, tenorista g. Drmote, baritonista g. Kolacia in basista g. Petrovčiča. Ce je bilo petje sopranistke vsled izrazite koloraturne tipike novoromantičnim potezam umetnine nekoliko manj sorodno, jim je bil bližji poln zvok mezzosopranfetke; prikladna in izrazita pa je bila tudi lepota tenoristovega in basistovega podajanja, ki se je obenem zelo ugodno med seboj družila, dočim se je baritonist bolj izrazno kot glasovno povzpel. — Dirigent je vložil v delo vso svojo moč in sposobnost, s katero je izoblikoval podobo, ki se je pristnosti umetnine močno približala. V podajanju je stopnjeval zlasti mesta, ki so napela v znnanjem izrazu in ves raz-sežen zbor irvajalcev je vodil dosledno in trdno. Pač bi z večjo dinamično izoblikovanostjo in mestoma z večjo izrazno 6ubtilnostjo mogel umetnino v estetski prcpričevalnosti podkrepiti, a je že v danem okviru izvabil iz nje živ umetniški učinek. — Skoda, da so izvedbi nedostajale orgle; 6 tem se je marsikaj lepote izgubilo. Harmonij (povrhu še slabo igran) je bil stvari bolj v nadlego kot v prid! Koncert je bil izveden v prenovljeni Filharmo-nični dvorani. Odbor Glasbene Matice in Filhar-monične družbe se je namreč iz upravičenega spoznanja da nam primanjkuje velike koncertne dvrv rane. odločil predelati staro komorno filhartnonično dvorano, ki je slovela po svoji iskreni intimnosti in in koncerti po občutljivi akustiki. Odkritosrčno pa moram reči | (da se omejim na svoje lastno mnenje, čeprav nisem edini v tej sodbi), da je predelava ponesrečena. Arhitektu v priznanje je treba ugotoviti, da akustika ni prizadeta, V6aj v bolj grobem smislu ne. Toda s predelavo smo izgubili res prvovrstno, intimno in toplo komorno koncertno dvorano, pa dobili za nadomestek drugo, ki se ji predvsem jasno |>ozna, da je predelana iz merkantilnih ozirov (saj so sedeži kar natrpani v njej) in je pri tem odbijajoče hladna in neprijazna (kot da je apriori namenjena kinu), kar vse gotovo ne more biti v prid umetniškemu doživljanju. Pri vsem pa z njo nikakor nismo dobili reprezentativne dvorane, prikladne za velikopotezne 6infonične prireditve, ker je za take svrhe dani volumen izrazito premajhen, kar ne daje le poslušalcu občutka neprijetne in prisiljene utesnjenosti, temveč dejansko veliki ansambli s svojim močnim zvokom v njej pretirano bijejo na uho, kot sem doživel na opisani izvedbi. Tako smo sedaj z dejstvom predelave ob izredno vrednoto, ki emo jo imeli v prejšnji, lahko rečem svetovno poznani komorni koncertni dvorani, nismo pa vendar dobili velike reprezentativne sinfonične dvorane, kar bo ostal za nas Slovence še nadaljni problem. Mar ne bi bilo bolje v predelavo položeni denar vložiti v fond za novo veliko dvorano, ki jo bomo itak morali prej ali slej dobiti? V. U. Šport Državne strelske tekme v Belgradu Ptui Odlična gosta. V soboto popoldne je prišel v naše mesto šibeniški škof dr. Jeronim M i 1 e t a in se je nastanil pri svojih sobratih v minorit-skem samostanu. Z njim je prišel tudi p. provin-cial dr. Bonaventura Buriž. Oba dostojanstvenika sta si ogledala Ptuj, posebno Dijaški dom in tudi bližnjo okolico. Lepo uspela komemorativna prireditev v Ptuju. Društvo primorskih in koroških rojakov v Ptuju je dan 16. obletnice koroškega plebiscita, dne 10. t. m., imelo komemorativno prireditev, ki jo je združilo s spominsko besedo za pokojnim Miho Ha-bihom, žrtvijo slovenstva na Koroškem. Ob 7.30 je bila r proštijski cerkvi ob številni udeležbi občinstva sv. maša za blagor duše pokojnega Habiha. Zvečer ob 20 pa se je vršil v prosvetni dvorani Mladike komemorativni večer, ki ga je obiskalo veliko število občinstva iz vseh slojev. Vlom v trgovino. Preteklo noč so neznani tatovi vlomili v trgovino s papirjem, last Blanke Her-berta. V trgovini so odprli ročno blagajno, v kateri je bilo le 300 din gotovine. S plenom so neopaženo zginili t temno noč. Kolesar povozil deklico. Neznan kolesar je povozil 13 letno Marijo Lendaro, hčerko posestnika ▼ Apačah pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Pri padcu je deklica dobila hude poškodbe na glavi, zlomljeno ima tudi levo podkolenico. Šmarje pri Jelšah Novi načelnik cestnega odbora. Na podlagi zadnjih občinskih volitev je kr. banska uprava imenovala za novega načelnika cestnega odbora v šmarskem okraju g. Ivana Turka, župana v Šmarju pri Jelšah, ki je 7. t. m. prevzel od dosedanjega načelnika poste pri cestnem odboru. Ker ves okraj pozna; flovega načelnika kot agilnega in požrtvovalnega* favnega delavca, se vse prebivalstvo te spremembe zaveda in je trdno prepričano, da bo novi g. načelnik vodil posle cestnega odbora v korist vsega okraja. Radeče pri Zid. mosta Pokopališče na Vrhovem. V ponedeljek je bil komisijski ogled novega pokopališča na Vrhovem. Zdaj se je vendar enkrat uresničila želja Vrhovcev, da bi imeli lepo in primerno pokopališče za svoje rame. Staro pokopališče okoli cerkve se bo opustilo. Novo pokopališče bo blago-slovil mestni g. župnik Anton Lovšin v nedeljo, 18. oktobra. Huda zima, ki je letos pritisnila nenavadno zgodaj, nas ie vse iznenadila. Ze prejšnji teden smo ogledovali «ncg okoli f>o hribih, zlasti na Kumu ga je bilo precej. V torek ob pol 4 zjutraj pa je začelo snežiti tudi v nižjih krajih. Na neka- 1 terih mesitnh po bližnjih hribih je čez poJ metra i snega. Grozdje in ajda sta zasuta. Pritisnil jc hud ; mraz. Vsled neprestanega deževja ie tudi Sava zelo narastla, vendar nevarnosti ni še nobene. ' Največ zanimanja pa so vzbudile zaostale lasta-vice, ki se seliijo v toplejše kraje. Naše so zapustile naše mesto že pred ooBrim mesecem, zdaj so se naenkrat pojavile iz oddaljenejših krajev. Trgovec g. Nachbar jih jc nalovil okoli 300 in jih poslal v zabojih v Split, odikoder bodo laže prišle v toplejše kraje. Tudi občina se ie zavzela zanje in jih odposlala okoli 200. Posebno zanimanje ie bilo za laslavico z mladiči. Ob tej priliki so vse hvale vredni vsi, ki so pomagati ubogim lastovicam do cilja, pa tudi tisti, ki so jih z dobrodušno roko hranili S a oznanil a Ljubljana 1 Pevski zbor Glasben* Matice v Ljubljani ima drervl ob 20 prvo vajo menam zbor 7, novim programom. Kodne vaje se bodo vršile vt*a.k torok in četrtek ob 30. — Odbor. 1 Kino KodHjevo iirra dane«. Jutri ta r četrtek ob 30.H0 po globoko znižanih cenah film: »Nafl v»aik-danjl kruh-. i trnski odsek Solczijanske prosvetr na Kodclje-vom ima drovl ob 'JO rodni postanek, na katerem prodava ritih. voditelj g. ftt. Tomi Iti o svetniških lepremdnli. hVntno tluilia imajo lekarne: dr. Kmet, Trrfceva centa 41; rar. Trnkoazy ded., Mostni trg 4, Lo mir. U«tar, aolotibtirgov« ulic« 7. JJitbUf&nskc gtotollšlc DRAMA — Začetek ob 20. Torok, 13. oktobra: Zaprto. Sreda, 14. oktobra: Plorentinski slamnik. Rod Sreda. OPKRA - Začetek ob 20. Torek, IS oktobra: Dvojno knjigovodstvo Rod B. (Oo- stovanjo v Mariboru: Mnriame Biitterflr). Sreda, 14. oktobra: XaiprU» (Gostovanje v Celju: Mu-damo lluttorflj). Marlbctskc olcdaUiii Tornlt, 11. oktobra ob 50: tMadame Bultertlvi. — Gostovanj* Utibljtnnko oper*. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 14. oktobra, ob 20 (roetovan.io linbliarn«Vo opor«: t.Vadame Butterfly*. Te dni so se vrnili lz Belgrada naši strelci, ki so v tekmovanju za državno prvenstvo dosegli relativno najboljše uspehe izmed ostalih strelcev naše domovine. Ni 7 tarčah je maloštevilna, a složna skupina Slovencev dosegla S prva, B druga in 3 sledečih mest. Uspeh bi bil lahko ie večji, ako bi nekateri znani dobri strele! ne ostali doma. Vsa strelska okrožja Irvzemšl Novo mesto so bila zastopana po 2 do 3 strelcih. Poleg znanih ljubljanskih in mariborskih strelroslitve na drugih tarčah, so ostali naši strelci streljali le nekaj serij, toliko, da so vsaj deloma pokrili stroške, pa so navzlic veliki konkurenci dosegli vidna mesta v prvi polovici od 50 nagrajenih. Rezultati: 1. Franjo Stavar 25« krogov, tO. Pero Cestnik 249 krogov, 30. Robert Vukmanič 241 krogov, 50. polk. Bajo Stanišič 228 krogov, (bivši član mariborske strelske družine). Letošnji državni prvak z vojaško puško je dosegel šele 33. mesto z 28 krogi. Lanski zmagovalec na tej tarči Dragoljub Milovanovič pa je dosegel 18. mesto z 247 krogi. Streljalo se je iz ležečega stava. i'h 7'.iag'valni tarči je i»l',novnlo okoli 10-1 strelcev. Vsak strelec je moral oddati iz treh sta-vov po 20 strelov, skupaj 60 brez [»navijanja. Tz-nenadil je Kragujevčan Momir Markovič, sedaj učitelj v Potrovgradu, brat lanskega zmagovalca Nemanje. Vsi znani bivši zmagovalci so tu >pod-bacili«. Sreča jim ni bila niti najmanj naklonjena, kajti vsakdo od njih je zabeležil eden ali dva >promašaja< v ležečem, t. j. najlažjem stavu; pa tudi slaba niunlcija je marsikomu pokvarila uspeh. Mariborčan Cestnik je bil posebno razočaran v stoječem stavu. Dasiravno je bil vsa leta prvak tega stava in še vedno drži rekord 151 krogov, je napravil tokrat le 115 krogov, najbrž se je zmotil v številčnem vrstnem redu. Kot rutiniran strelec, pa se je odlično boril v sledečih dveh stavih in se je na koncu še dobro odrezal. V ležečem stavu pa je dvakrat pomotoma . ustrelil v tarčo svojega soseda, kateremu je pripomogel, da je dotičnt s tem dosegel 4., sam pa zgubil 8. mesto. Le 18 strelcev je dtfseglo 400 krogov, t. j. nnjbol|ši razred, vendar sta Blumer in Košnik dosegla plasman v prvi polovici izmed približno 35 strelcev, ki so dosegli nad 350 krogov. Ostali strelci so dosegli okoli 300 krogov. Rezultati: 1. Momir Markovič, ki je dosegel 437 ter dobil naslov državnega prvaka in pa nagrado Nj. Vel. kralja. 2. Sava Milenkovlč 432 krogov. 3. Nemanja Markovič (lanski prvak) 43 krogov. 4. Život« Perovič 418. 5. Djurdjevid Vladislav 418, vsi štirje iz Kragujevca. 6. Ivan Markovič, advokat iz Čuprije 418. 7. Pero Cestnik 413. 13. Robert Vukmanič, knjigoveški mojster iz Maribora 401. Na tarči »Kajmakčalanc so strelci tekmovali v hitrem streljanju, t. j. 10 strelov v 1 minuti, trikratno ponavljanje je bilo dovoljeno. Tu se je izmed naših strelcev posebno izkazal Fric Blumer iz Celja, ki je dosegel drugo mesto z 72 krogi. — Prvi je bil Života Perovič s 76 krogi. Tudi Vukmanič se je dobro obnesel, ostali pa niso tekmovali ali pa so odstopili po prvih neuspehih. Na tarčah »Split< in >Avala<, določenih za tekmovanje v streljanju s precizno pištolo po mednarodnih pravilih in pa z malokalihrsko puško sta zmagovalca iz prejšnjih let, naša zastopnika -I" Vsemogočni Bog je poklical po dolgi, mučni bolezni včeraj k sebi našega predobrega soproga, zlatega očeta, edinega brata in srečnega starega očeta, gosp. Franca Pirca uradnika predilnice t Tržiču. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 14. oktobra ob 4 popoldne na tukajšnje pokopališče. Tržič, dne 12. oktobra 1936. Antonija, soproga. • T n n 1 e n por. B a j d , hčerka. Kristina Jalen, Sabin* Rožič, Antonija Petri č, sestre. Prof. Franc Rajd, zet. Pike«, vnuk. kapetan Franjo Per iz Ljubljane in pa Mariborčan Pero Cestnik tudi tokrat s sigurnostjo in rutino obdržala svoj sloves. Vendar nista več dosegla tistih uspehov, ki sta jih Imela pri zadnjih izbirnih tekmah za olimpijado v Berlinu in pa v nato sledečem treuingu, kjer sta pokazala uspehe, ki bi jima lahko prinesli eno od treh olimpijskih kolajn. Ko je tik pred začetkom olimpijade prišla odločitev, da naši strelci n« bodo smeli nastopiti v Berlinu, ker so t Zagrebu >pogruntali<, da smo profesijonalci, sta razočarana prenehala 7, vežbanjem in šele v Belgradu po dvomesečnem presledku, torej brez treninga, prvič zopet privlekla svoje orožje na dan. Posebno huda je bila konkurenca prt streljanju s precizno pištolo. Kapetan Per je začel streljati kot prvi in odstreljal Že takoj prvi dan vseh 60 srelov, medtem, ko so drugi, posebno Belgraj-čani, streljali vsak dan po eno, le redko kdaj za-I>oredoma 2 seriji, za katere so se prej strenirali na privatnih streliščih, potem pa hitro, navadno z avtomobili prišli na tekmovališče. Rezultati: 1. Franjo Per 468. 2. Millčevič (Belgrad) 467 . 3. poročnik Vučkovič 457. 4. Lazar Jo-vanovič 445. itd. Na tekmi z vojaško pištolo je kapetan Per dosegel za Borčaninom (Belgrad) drugo mesto, oba 235 krogov. 3. Miličevič 234. 4. Srečkovič 282, drugi tekmovalci so ostali precej daleč za njimi. Na tarči Avnla se je vršilo tekmovanje z lažjo precizno malokalihrsko puško, dovoljeno je pa bilo le sprožilo na dve nogi, takozvani »ubrzač« (Stecher, Schneller) ni bil dovoljen. S temi puškami je mnogo težje doseči visoke rezultate, vendar se je Cestniku posrečila serija 99, ki mu je osi-gurala zmago. Rezultati: 1. Cestnik 382. 2. Lazar .lovanovt« 376. 3. Kr atoli vi I 370. 6. Vukmanovič 857. 8. Per 350. — Kapetan Per je pri letošnjem tekmovanju dosegel na vseh tarčah prav lepe uspehe, čeravno je kot vojni invalid na levi roki imel znatno težje stališče kot drugi tekmovalci. Na posebni tarči so tekmovale dame in mladina. Pogoji so bili za to lažji. Med damami je doaegla I. m«sto ga. Kaja Jo-cič, Belgrad z 392 krogi, med mladino pa Aleksander Milovanovič iz Kragujevca z 278 krogi. V streljanju moštev za prehodni pokal bla-gopokojnega kralja je tekmovalo 6 petčlanskih ekip. Rezultati: 1. Kragujevae 2092 krogov. 2. Belgrad 1956 krogov. 8. Petrovgrad 1857 krogov. 4. Cetinje 1482 krogov. 6 Požarevac in 6 Novi Sad. Mariborska ekipa nI bila kompletna. Čeprav bi kakor prejšjna leta, najbrž tudi letos obdržala svoje običajno 3. mesto, ako bi nastopila. Tudi Ljubljana ni mogla postaviti ekipe. Vzrok temu tiči ▼ pomanjkanju denarnih sredstev prt posnmeznih družinah, ki zamrli tega nloo mogle dovolj izdatno podpreti vseh boljših strelcev, pa tudi v tem, ker nimamo na razpolago tako dobrih vojaških pnftk kot naši južni bratje. Ves čas tekmovanja so preživeli naši tekmovalci v bratski slogi, so se vzajemno podpirali in zaradi tega tako dobro obnesli. Zato upamo da ho njihov uspeh znatno okrepil zanimanje za slovenski strelski šport in pomnožil strelske vrste. Na Šmartinski cesti v bližini šole so lepa stavblšCa na prodal Več se izve na Vidovdanski cesti 9. Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana + Umrl nam je danes, dne 11. t. m., ob 12 opoldne naš srčnoljubljeni sin, edi- nec, gospod Bruno Vatovec k b l j u r i 11 v cvetu svoje mladosti 23 let, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 13. oktobra 1936 ob 4 popoldne od doma žalosti, Soteska št. 10 (Oregorči-čeva ul. 4), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Gornje Vreme pri Postojni, dne 11. oktobra 1936. Globoko žalujoči: Fantka roj. Po i ar, mati. Frane, oče — ter vse ostalo sorodstvo. Poizvedovanja Moška ura «0 ;« nnAU na SuSnku v avtobnsn SuSak-Traat. Lastnik naj so oglaai v upr. .Slovonca-. Umrl nam jo, previden s tolažili svete vere, preljubi, dobri soprog, oče, brat zet, gospod ^ ANTON CRNIVEC ravnatelj drž. učiteljske šole iu vladni svetnik ▼ p., odlikovan z redom st. Save Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. oktobra ob pol treh popoldne Iz hlie žalosti Turnograjska (Krjavčeva) 4. Sveta mašn zadtišnica so bo brala v sredo, dne 14. oktobra ob sedmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja Prosimo tihega sožalja. Ljubljana - St. Vid, dne 11. oktobra 1936. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din V—I ienttovenjskl ogled Din T—. Najmenjil znesek u moli oglas Din 10"—. MeB oglasi se plačujejo lako) pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snata|a se rečnna enokolonska S mm «lMht peHIna vršilce po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko. ilužbodobe Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. - Zarnlk Alfonz, Gajeva ». (b) Iščem čevljar, pomočnika za bolJ*e delo. Nastop takoj. Joško Cadež, Skofja Loka. (b) Krojaški pomočnik samostojen, za veliko delo. se takoj sprejme. T. Pagon, Gosposka 7. (b) Več klepar, pomočnikov samostojnih, potrebujem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15244. (b) Prodajalko za na deželo, pridno ln pošteno, ki bi bila vajena tudi gostilne, sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prodajalka«.