Uto LXX. št. 158 LJnbliana, arena I4. jnlila W7 Cena Din 1«- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — inseratJ do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecji lnseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode —4ja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Dm 25-— Rokopisi se ne vračajo. UKEDlfttTVO Oi CPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podrminiee: MARIBOR, StrosamayerJevm lb — NOVO MESTO Ljubljanska e., telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stxosamay*rj*va unca 1. telefon At. «5; podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon it 180 — JB6HNICB: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilni***. v L4nhlfenl St. 10 Ml Nov triurni ruskega letalstva: Rusi prekosili vse dosedanje rekorde Drugi polet preko severnega tečaja v Ameriko ]e ne samo popolnoma napel, marveč lete mimo cilja v San Franciscu dalje proti jugu — £e doeedaj so posekali svetovni rekord na daljavo SAV FHAVCISCO, 14. julija. AA. Ruski letalci so snoči ob 19.30 javili, da je njihovo letalo na severvzhodni meji Alberte in severnovzhodno od angleške Kolumbije. Takrat je bilo še 700 km od severne meje Kanade in USA. Mimo San Francisca NEWYOBK, 14. julija. AA. Ob 6. uri zjutraj so ruski letalci sporočili, da so nad državo Oregon v USA. Se prej so sporočili, da se mislijo spustiti nekje južno od San Francisca. Zaprosili so za vremensko poročilo v San Diegu v Kaliforniji. Torej hočejo poleteti vse do San Diega. SAN FRANC1SCO, 14. julija. AA. Rusko letalo so ob 7.25 zjutraj opazili nad Rosaburgom, ki je v državi Oregon in ki je še 408 km oddaljen od San Francisca. Ker znaša razdalja med San Francisco in Moskvo 9960 km so torej ruski letalci neuradno že sedaj potolkli svetovni rekord v poletu v daljavo. Dosedanji rekord sta imela Codos in Rossi. Znašal je 9.080 km. Proti San iMegn SEATTLE, 14. julija. AA. Ob 8. zjutraj je tukajšnja radijska postaja prejela naslednjo brzojavko z ruskega leta »Ant 25«: Letimo vzdolž obale med I Seattlo min San Franciscom v višini 4 1 tisoč m. Pristati nameravamo onstran i 1 San Francisca. ' MOSKVA, 14. julija, br. Današnja »Pravda« objavlja uvodnik, ki ga posveča drugemu poletu ruskih letalcev preko severnega tečaja v Ameriko. V uvodniku pravi med drugim: Ti poleti niso nikakšni pustolovski po izkusi desperadov ali diktirani podvigi, ampak točno preračunani poleti, pri katerih je bil ves riziko zmanjšan na tak minimum, kakršnega doslej še ni imel noben izmed poletov, ki so bili mejniki v zgodovini letalskega napredka. Ruska mladina in ruska industrija sta pokazali, da sta daleč pren ostalim svetom. Letalci, ki so napravili ta dva poleta, niso edini, ki to zmorejo. Rusija jih ima še na stotine, ki bi poizkusili isto in dosegli isti uspeh. Ruska idu-strija, ki je izdelala obe letali za ta dva poleta, more napraviti takih letal še stotine. MOSKVA, 13. julija. Ruski letalci Čkaljov, Bajdukov in Beljakov, ki so napravili prvi polet čez severni tečaj v Ameriko, so svojim tovarišem, ki njihov polet ponavljajo, poslali pozdravno brzojavko, v kateri jim čestitajo k dosedanjemu uspehu. Žele jim, da bi dosegli še večji uspeh, kakor so ga oni, in izpolnili do konca nalogo, ki je njim usoda ni dala izpolniti do kraja. Earhardtovo zaman i$čejo Nmvvork, 14. julija. A A. Včeraj popoldne je z matične ladje zletelo 60 letal, ki so pregledala 93240 km* morske površine pa niso opazili nikjer sledu o kakem letalu. Prvi poraz Japoncev Pri včerajšnjem spopadu okrog Pekinga so ae morali Japonci umakniti z velikimi izgubami Peking 14. julija, br. Včeraj se je v bližini južnega obzidja vnel hud boj. \ajhuj-ši je bil spopad pri železniškem mostu 3 km od mestnega zidovja. Spopad je nastal, kpknr kaže, pomotoma Končal se je s hudimi izgubami in z umikom japonskih čet. Po poročilih mednarodnih opazovalcev so imeli Japonci v včerajšnjih bojih okrog Pekinga okoU 1600 mrtvih in veliko število ranjenih Izgube Kitajcev ntso točno znane, so pa prav tako precej velike, vendar pa manjše od japonskih. Japonci so bili napadeni precej iznenada, ker niso pričakovali, da bodo pri svojem prodiranju naleteli na resen odpor. Izkazalo pa se je. da so bili Kitajci dobro pripravljeni in da so zelo dobro oboroženi. Njihovo orožje je po večini nemškega in češkoslovaškega izvora ter je najmodernejše. Kitajci razpolagajo tudi s števitnm moderno opremljenim letalstvom, ki pa fe po večini ruskega izvora. Tokio, 14. julija. AA. V političnih krogih mislijo* da je mirna rcšite\' sedanjega spora tzkliučena. ker so s Kitajske prišla poročita, dd so tamkaj mobilizirali osrednjo vojsko in letalstvo. Zaradi položaja na severnem Kitajskem je nankinška vlada poklicala vse ministre in njihove namestnike v Nanking. Po mnenju nankinške vlade Japonci, ki se pogajajo s kitajskimi zastopniki, ne kažejo nobene dobre volje. Kitajski list*' cenijo japonske čete na severnem Kitajskem na najmanj 10.000 mož, ki pa bodo kmalu podvojene. Že sedaj so prekoračile čete mejo, ki )o določa boksarski protokol. Posredovanje velesil? London, 14. julija. A A. Eden se je včeraj začel posvetovati z zastopniki velesil o sporu mea Kitajsko in Japonsko. Japonski veleposlanik je izjavil pri tem sprejemu, da želi Japonska, da se ta. spor ne bi razvil v odkrit spopad. Eden se je nato sestal s kitajskim veleposlamikom in kitajskim odprav nikom poslov. Očrvidno bodo vlade v Parizu. Londonu m \Vashingtonu ostale še naprej v stalni zvcz; v teh vprašanjih. O kakem skupnem koraku teh vlad v Tokhi še ni sprejet noben sklep. Kongres francoskih socialistov Blumu bo z ogromno večino izglasovana zaupnica — Popolno soglasje glede Španske politike Marsaille. 14. jul;ja. AA. Debata o resoluciji socialističnega kongresa je trajala od 15. do 19.30. Vendar se debata ni mogla zaključiti s soglasno resolucijo. Tako bodo na kongresu predložene tri resolucije, ki kažejo tudi tri smeri kongresa. Resolucijo ve-č:ne bosta branila Leon Blum in Paul Fau-re. resolucijo borbene skupine pa bo predlagal Bračke. Taktične razlike se nanašajo na bodočo politiko stranke. Kongres bo moral glasovati o dveh točkah in sicer govori prva točka o stališču stranke o priliki sestave prve vlade ljudske fronte. V tem pogledu bo kongres soglasno izglasoval zaupnico Blumu in njegov-m sodelavcem. Druga ročka pa govori o sklepih izvršilnega odbori, ki je odobril vstop socialistov v Chau-temp*ovo vlado. Upajo, da bo kongres s 3500 2i asovi odobri! postopanje v obeh ozi-rih. Toda politično resolucijo bo kongres sprejel verjetno le s kak:mi 3200 glasovi. Stališče stranke v španskem problemu bo zopet sprejeto soglasno. Marseille, 14. julija. A A. Haves: V noč-n: seji je socialistični kongres izglasoval večino preloženih resolucij. Vladi Leona Bluma je bila podana rarretnica s 4539 glasovi proti 10 glasovom, 828 delegatov p« se je vzdržalo glasovanja. Nato je kongres sprejel resolucijo, ki odobrava vstop socialistov v Chauteanpsovo vlado s 3464 proti 1866 glasovom, 43 delegatov ae je vzdržalo glasovanja. Nato se je glasovalo o splošni politiki social'sticne stranke. Predložene so bile tri resolucije, in sicer resolucija Leona Bluma in Paula Faurea. resolucia borbenega krila, ki ga vodi Bračke in pa resolucija Marceauja P'verta- Resolucija Bluma m Faurea je dobila 294° glasov, Brackova resolucija 1545 glasov in resohicna Marceau-ja Piverta 894 glasov. Zaostritev afere nadškofa Sapiehe Poljaka vlada zahteva njegovo odstavitev > arsava, 14. julija, o. Kakor pišejo vladni Usti. se je spor e krakovskim nadškofom ^anicho tako poostril, da je nemogoč vsak sporazum Pismo- ki ga ie poslal predsedniku republike in kj naj bi opravičilo njegovo samovoljno in za poglavari« države omalovažujoče postopanje, je spor samo že Povečalo Predsednik republike ie prepustil vladi, da likvidira ta spor tako, kakor smatra, da ie posebno za uffled države in do- stojanstvo predsednika poljske republike. Poljska vlada je sedaf po svojem poslani« ku pri Vatikanu zahtevala, naj Vatikan odstavi krakovskega nadškofa m imenuje novega poglavarja katoliSke cerkve na Poljskem. Ce tejra ne stori, bosta sklicana sejm in senat k izrednemu zasedanju, da sklepata o nadalinjih ukrepih, ki naj se izvedejo za zaščito dostojanstva poljskega naroda. Poročila iz Španije Valencija^ 14. julija. AA, Davi ob 5.15 so skušala tri uporniška letala, ki so priletela po vsej prliki iz Palme na Malorki. bombardirati Valencijo. Protiletalski topovi so jih kmalu pregnali. Uporniška letala so vendarle vrgla v predmestja kakih 20 bomb. Žrtev ni bilo nobenih. Bavonne, 14. julija. AA. Jahta »Isaro«, ki je last predsednika baskovske vlade Agu-iva. je čez noč raginil* iz luke. Pred dnevi je iz Bordeauxa na tak način izginM parnik »Campo Amor«, ki so ga zasedli nacionalistični begunci in z njim zbežali v Španijo. Najbrž je tudi ta jahta izginila na ta načrn. London, 14. julija. AA. Uradno objavljajo, da ničesar ne vedo o posojilu, ki bi ga b;I dobil general Franco v Angliji. Cagliari, 14. julija. AA. Davi so prispele v sardinsko pristanišče ne*n«3ca kriiarka »Admiral graf Spee«, križarka »Nurnberg«, torpedovka »Graf Coodor« in dve tovorni ladji. Razprava o konkordatu v odboru 221 prošenj, naj se konkordat odkloni BEOGRAD, 14. julija. A A. Odbor za proučitev konkordata je imel včeraj popoldne sejo pod predsedstvom dr. Vojislava Janji-ča. Seje sta se udeležila tudi predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič in pravosodni minister Niko Subotič. Član odbora Milan Banič je pred' lagal, naj se razprava o konkordatu odloži, dokler se zdravje NJ. Svetosti partiarha Varnave ne izboljša. Predlog: so odklonili z većino glasov. Nato so prestali 931 prošenj ki so jih poslale cerkvene občine, ustanove in posamezniki, naj bi konkordat odbili. Prvi je posegel v razpravo, član odbora dr. Kosta Rnmanudi. Nastopil je proti konkordatu. Sejo 50 zaključili ob 20. uri, prihodnja bo pa danes ob 17. uri z nadaljevanjem načelne razprave o konkordatu. Kardinal Pacelli pri Delbosu Vatikan želi tesnejše sodelovanje s Francijo za ohranitev miru PARIZ, 14. julija. AA. Kardinal državni tajnik Pacelli je včeraj trikrat razpravljal z Oelbosom o tekočih zadevah. Prvič sta dolgo govorila v elizejski palači po kosilu v navzočnosti predsednika republike Lebruna, predsednika vlade Chautempsa. državnega podtajnika de Terana. Drugič sta govorila na čajanki popoldne v zunanjem ministrstvu in temu razgovoru je prisostvoval tudi minister brez portfelja Sar-raut. Zadnjič sta govorila več minut v salonu na lvonski postaji. Tokrat sta tudi na kratko 5estavila vse sklepe, ki so jih ti razgovori nakazali. Papeževega odposlanca je posebno zanimala tendenciozna interpretacija njegovih govorov v Nemčiji in je takoj zaprosil Demosa za točnejše podatke v tem ozira. Ko se neko narodnosocialistično glasilo nI ustavilo celo pred tem, da je v propagandne namene zapisalo, da sta se na francoskem ozemlju sestala kardinal Pacelli te angleški zunanji minister Eden. tedaj je moral kardinal Pacelli s jasnimi besedami priznati, da je bil >indigniran in konster-niran.c Ko sta Delboa in kardinal Pacelli i izmenjali mish" o splošnem položaju v Evropi — glavni problem te izmenjave je bila Nemčija, — sta oba državnika govorila o glavnem problemu, ki se nanaša na odno-Šaje med Francijo in sv. stolico. Strinjala sta se v trditvi, da so vzajemni odnošaji polni prisrčnosti In prijateljskega zaupanja. Kar ae pa tiče delavnosti Francije v misijonih, je bila izražena želja, da bi Francija film bolj sodelovala v vseh misijonih. Francija se ne bo ustraJHla nobenega napora, da ohrani prvo mesto med misijonskimi narodi. Toda tudi Skupno hotenie za mir veže Francijo in sv. stolico. Ta del politike je kardinal Pacelli posebno podcrtavši v svojih popoldanskih razgovorih na Quai d* Orsavu. Tudi ko se je poslavljal, je kardinal Pacelli zopet opozoril na to d'^o. Ob koneu se je kardinal Pacelli Se zahvalil za triumfalen sprejem, ki mu ga je priredila »radna Francija. Časopisno premirje Dunaj — Berlin Listi se ne smejo več medsebojno napadati Dunaj, 14. juHja. b. Pri pogajanjih av-strijsko-nemške mešane komisije je prišlo do sporsoims glede obojestranskega zadržanja časopisja, V smislu tega sporazuma bodo sedaj dana tako na Dunaju kakor v Bmn— posebna navodila avstrij-skemn in rajhovakemu časopisja o tem, kako naj v bodoče pfti«. Predvsem naj se teogibije objavljanja takih vesti, ki bi ▼shodila v drugi drfavi odpor ali kakrsno-toofl ogorčenje, vzdrtl pa naj se tudi polemike. Od neprijateljsko razpoloženih agencij in poioosvalsidh družb naj v bodoče ne Jemlje nobenih vesti. Poročanje naj se omeji le na poaltivne stvari Ive v dragi državi. Napadi osebnega značaja naj v bodoče prenehajo, prav tako pa naj se listi izogibajo razprav o* svetovnona-zornih razlikah, ako niso zares stvarne in brez polemične osti. — Doznava se nadalje, da Je avstrijska oblast spet dovolila razpečavanje in razprodajo znane Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«. Dunaj, 13. julija, g. Sklenjeni avstrijt*ko-nemski časopisni mir «=e ie pričel § prepovedjo berlinskega humorističnoga lista >Die Bremnesselc. Urad avstrijskega karcelarja sporoča danes, da ie bil ta list v Avstriji zopet prepovedan za dobo enega leta. Zakon o prekrških odgođen do Jeseni BEOGRAD, 14. julija, p. Na današnji seji senatnega odbora, ki proučuje zakon o prekrških, jo bilo na predlog se* natorja dr. Kramerja sklenjeno, da se razprava o tem zakona odloži do jeseni. General Nedić v Pariza PARIZ, 14. julija. AA. Po sprejemu pri ministru Daladierju je general Nedič z vojaškim odposlancem generalom Glisičem, generalStabnim polkovnikom Popovičem in majorjem Pavlovicem obiskal francoskega maršala in vojvodo jugoslovanske vojske Francke ta d Esperava. Stari maršal je bil tega obiska izredno vesel in je svoje obiskovalce obdržal v svojem stanovanju skoraj eno uro, razgovarjaoč ae z njimi o hudih in slavnih dneh preteklosti. Maršal d' Esperav se je zanimal tudi za Številne stare znance s solunskega bojišča. Pred raz-stankom ae je maršal d'Esperav zahvalil generalu Nedicu za ljubeznivo pozornost in želel njemu in jugoslovanski vojski vso srečo in napredek. Sodobni Tarzan CASABLANCA, 14. julija. AA. V oazo hite sedaj vsi turisti in izletniki, da bi videli Človeka — gorilo, ki ima vse znake opice. Neovirano lahko pleza po drevju, teka po več sto km na dan in nič ne govori. Od sebe daje le nejasne glasove. Edini znak civilizacije pri njem je ta. da sprejema denar in ga nato daje neki berberki, ki ga je adoptirala. PolUttni ot$o%nlfk *>*•• Janez Ev. Krch__ « PrtttMiu Trffftfi*," Meseca februarja leta Ml ie imel £> kojni dr. Janez Ex\ Krek predavanje v »Km toliskem domu« v Kamniku. Govoril fe 9 raznih aktualnih vprašanjih, o slo\-anskem bogoslužju, o slovanstvu, o cirilici in latinici itd. Govoreč o latinici in cirilici, se je dotakni tudi počet kov naše knjiže\-nosti Govoril je o očetu slo\menske književnosti Primožu Trubarju. Prihvatno je omenjal njegovo ljubezen do rodnega je/ika* poudarjal pa, da mu je bil iczik saiuo sredstvo za dosego svojega cilid — da spelje svoje rojake \* novo, protestantsko \ero. Ali Primož Trubar — tako ie aastsl/sval — je tudi kriv, da pišemo Ssnuend n*aj ItaS z latinico in ne s cirilico ali glagol;>co, ker je začel pisati slo\en<činn / latinico in net kakor bi bilo prirodne je, s cirilico Trubar je bil tisti, tako je vzklikni! Krek, ki je rabil klin med Slovence in južne m vzhodne Slovane na veliko ikodo slovanstvj' Kdo bi se čudil temu Krekovemu nazoru, saj je sam »Slo\*enec« leta 1SS6. predlagal, da bi Slovenci opustili latinico in posegli po cirilici! Krst bolgarskega prestolonaslednika V ponedeljek je bil na svečan način v carskem d\'Orcu v Sofiji krščen bolgarski prestolonaslednik, prvorojenec carja Borisa in carice hvrne. Sivčanostnemu obredu, ki se je pričel oh 11., so ptisosti-ovati krat) Boris, kraljica Ivana, kneginja Marija Lui-za. knez Kiril in kneginja F.vdokija* ministrski predsednik dr. K ioseivanov z vsemi ministri, bivši ministrski predsedniki Ki-mon Georgije\\ Aleksander Cankov, general Cvetko Zlate\; Andtej Tokev in Aleksander Malinov, ki je bil krstni kum kraljevi hčerki kneginji Mariji Lujizi, generaliteta, mestni župani iz Sofije, Trnova in Plovdiva ter razni drugi dostojanstveniki. Malega princa je prinesla v kapelo dvorna dama in ga dala v roke najstarejšemu bolgarskemu generalu Nikolajevu, ki ga je detetela redka čast, da kumuje prvorojencu svojega vladarja. Svečan č-in krščen j a so ob asistenci vaeh bolgarskih viadik opra\fili ao-fijski metropolit Štefan, trnovski metropolit Seofit in varnenski metropolit Simeon, ki letos doseže redko starost 100 let Princ je bil krščen z vodo iz reke Jordana Prinesel jo je aktivni major bolgarske vojske* ki je 9 svojim letalom pred tremi dnevi odletel v Palestino, ondi osebno zaje! jordansko vodo in jo naravnost prinesel h krstu prestolonaslednika. Po končanem cerkvenem obredu je imel trnovukl vladika Neofit kratek nagovor, v katerem je med drugim poudarjal: »Bolgarska pravoslavna cerkev je zlatrti srečna, da z današnjim dnem stopa v prarvoetauno cerkev l juhi jeni sin kralja, kraljice in Bolgarije in da je sprejel ime najslavnejšega izmed v*eh slavnih bolgarskih carjev, Simeona Velikega.« Želeč prtneu zdravje in srečo, mu je poklonil v imenu pravoslavne cerkve dragocen* z dragimi kamni opremljen zlat križec. Sličen križ je v imenu vojske poklonil tudi vojni minister general Lukov. Po cerkvenem obredu se je vršila v» velikem salonu dvora slavnostna zakuska. Tu je najprej minister general Lukov prečita! slavnostni govor prestolonaslednikovega kuma starega generala Nikolajeva, nakar so se govoriti v imenu vlade ministrski predsednik dr. Kjoseivanov. v imenu pravoslavne cerkve sofijski vladika Štefan in bivši ministrski predsednik Aleksander Malinov, kum kraljeve hčerke kneginje Marije Lujize. Kot zadnji je govoril car Boris, ki je v svojem govoru podčrtat simbolični pomen cerkvenega blagoslova in krsta za edinstvo naroda, države in vojske, želeč za bodočnost srečo malemu princu, srečo, blagostanje* napredek in veličino pa Bolgariji in bolgarskemu narodu. — Kakor se čuje, namerava tudi to pot vložiti Vatikan protest proti kr-ščenju bolgarskega prestolonaslednika Simeona po pravoslavnem obredu, ker je bil s tem sprejet v občestvo pravoslavne cerkve._______________________________________ »Politične« borbe na Hrvatskem VELJK AGORICA, 14. julija. AA. V noči med 28. in 29. junijem so neznane osebe porezale trte in uničile vinograde Cunoiča Franca .Pučekoviča Štefana in Pučekoviča Jožefa, v Kravarskem, okraj veliko gorički. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, vendar pa krivcev niso mogle najti. Škodo pn <5un-Čiču Francu cenijo na 6.660 Din, v vinogradih Pučekoviča Stevana in Pučekoviča Jožefa pa na 10.000 Din. Povod je politično sovraštvo, ker so navedeni glasovali pri zadnjih volitvah za vladno listo in ker so še sedaj pristaši vlade. Ker krivcev niso mogle najti, so oblasti sklenile, naj občina oškodovancem vrne Škodo, ki jo imajo zaradi svojega političnega dela oziroma zaradi svojega gasilskega dela. Preiskava pro ti pravim krtvosm se nadaljuje. INOZEMSKE 'BORZE Čarih, 14. julija. Beogtad 10.—, Park 16.937*\ London f!.«7o, New York 486.185, Bruselj 73.4375. Milan 2?.9?5. Amsterdam 240.25, Berlin 175.40, rhmaj 82.40. Praam 16M, Vajama «.* jI 1 ■ &A Stran Z »SLOVENSKI NAROIk sreda, 14. julija 1937. Sfer. 159 Senzatfjonalna razkritja - o kočevskih Nemcih Novomeška soAKe oprostilo Fr. Hoftigmannm, ki ga ]e tožil kočevski o*v«t»ik dr. Arku Novo mtstot 13. julij«. Nedavno je bil pred novomeškim okrajnim sodiščem proces, ki je v njem prišlo do izredno zanimivih razkritij o kočevskih Nemcih in nj:hovi!i zvezah % Nemčijo. KOČEVSKI NEMCI KROS- NJARIJO V NEMČIJI Krajevni činitelji na Kočevskim so skle-nili v sporazumu m pod nadzorstvom nemških nacionalnih organizacij nudit* nemški narodni manjšini pomoč v prospoh kočevskega nemStva v kulturnem, socialnem in nacionalnem pogledu. V ta namen je bil v Nemčiji zasnovan poseben načrt in kočev-sk; odvetnik dr. Hans Arko je bil po avtoritativnem rhacelu imenovan ra »FObrerja der gottscheer Voiksgruppe«. Dr. Arko se je večkrat sestal z odločujočimi činitelji v Nemčiji, kjer je bil končno določen točen gospodarski načrt. Za izvedbo tega, načrta bi pa bilo treba mnogo denarja. Določeno je bilo, da se bo zb'ral- od nemške veleindiistrijc: prostovoljnih prispevkov v inozemstvu, zlasti v Ameriki in od dobička krošnj-arske akcije, ki jo izvede in vodi dr. Arko, podp;rajo jo pa odločujoči činitelji v Nemčiji. Dr. Arko je začel s podporo in sodelovanjem nemške inteligence uresničevati v Nemčiji zasnovani načrt po pose»bn;h pravilih, sestavljenih v Nemčiji — »Etat fur d'e deutsche Sprachinsel Gottsche«. Kroš-njarska akcija je torej služila predvsem zbiranju sredstev za nemško manj&ino na Kočevskem in ni bila sama sebi namen. NEZADOVOLJSTVO MED KOČEVSKIMI NEMCI Dr. Arko je tožil Fr. Honigmanna iz Nove gore. občina Črmosnjice. češ. da je škodoval njegovi Sesti in dobremu ;menu, ker ie pisal na državno vodstvo nemškega di-jastva v Berlinu pismo, ki v njem med drugim piše: Nemška država je dovolila Ko-eevarjem krošnjarjenje v Nemčiji, ker je hotela podpreti tovariše v inozemstvu. Kro-sniarjonje se je pa tako razvio, da hočejo skoraj vsi kapitalisti v Nemčiji krošnjariti, dočirn bi bilo prav, da bi krošnjarili le revni. Kočevsko vodstvo je uvidelo, da s*. lahko s tem prilasti ogromen kapital, zato dopušča h kro.šnjarjenju le tiste, ki lahko plačujejo večje podkupnine. Zato so reveži prisiljeni obrniti se na vodstvo v Berlinu s prošnjo, naj posveti nekobko več pozornosti svojim prijateljem v inozemstvu ki naj bi dobivali dovoljenje za krošnjarjenje predvsem družinski redniki s številnimi otroc; :n prezadolženimi posestvi. Vse te navedbe lahko dokažem in Če treba zberem nad 100 podpisov. Prosim za dovoljenje za krošnjarjenje v Nemčiji, ker ga nisem mogel dobiti od dr. Arka, ki mu ne morem ponuditi nobene podkupnine. Ko sem ga zaprosil za pomoč, mi je prošnjo odbil, češ, da mi s krošnjarstvom ne more več pomagati. Sprcvdel sem torej, da nas hoče kočevsko vodstvo samo izkoriščati. Slovenka Suhadobnikova (uradnica Arka) mi je povedala, da lani ni prišlo na vrsto 80 mož, ki so že imeli potne liste, letos jih pa bo zopet 10. Zakaj? Ker prihajajo drug\ ki plačajo podkupnino. Lani sem založil pri Kočevski hranilnici 2000 din kot varščino, od tega denarja so mi pa vrnili samo 1500 din. Itd. — Z nemškim pozdravom Fr. H6-n;gmann. OBDOLŽENEC OPROŠČEN Homgmann je bil oproščen, ker se tožilcu ni posrečilo i/podbiti obdolženčevih trditev. Ob priliki hišne preiskave je bilo zaplcniemh več dopisov in tudi dr. Arko je sam predložil nekaj dopisov, ki kažejo, kako je razpredena organizacija za nem-štvo v inozemstvu. Nadzor nad krošnjarstvom v Nemčiji in Jugoslaviji je vodila najprej državna organizacija nemškega di-iaštva, ki j: je predsedoval Volker Dick. Pozneje je prešlo nadzorstvo na Volksbund fiir das Deutschtum im Auslamd (VDA). Krošnjarska akcija je bila torej v zvezi z delovanjem drugih nemških društev. Kako so se stekali denarni vin za gospodarski načrt od nemške veleindustnje in inozemskega nemštva, se sodeče seveda ni moglo zanimati. Značilno pa je, da je bil ves »Etatplan«, označen v pismu, ki ga je dr. Arko prinesel v Jugoslavijo iz Nemčije kot »strengsvertraulich«. Iz zaslišanja Volker-ja Dicka je pa razvidno, da korespondence niso zaupali pošti, temveč so p-srna prenašali iz Nemčije v Jugoslavijo. Dr. Arko je prenesel, kakor se je sodišče prepričalo, pismo, ki ga je pisal Volker Dick ing. Neu-teuflu. avstrijskemu državljanu, v Jugoslaven. Po iz-povedi dr. Arkove uradnice Su-hadobnikove je bil ing. Neuteufel na Kočevskem, kjer je »študiral geologijo«, toda razen tega le tudi zelo posegal v javno življenje na Kočevskem, kjer je vodil celo akcijo za ustanavljanje nemških šol in imel nalogo sestaviti letno poročilo o mladinskem g;banju na Kočevskem. Zato so mu določiii posebno nagrado po 1200 din. Po »Etatplanu« in na podlagi pričevanj je sodišče dognalo, da je dr. Arko imel svoje zaupnike na Kočevskem, da je avtoritativno določal, kdo gre v Nemčijo kroš-njarit, seznam krošnjafjev pošiljal v Nemčijo in da! vsakogar :z-gnati iz Nemčije, kdor bi odšel krošnjarit brez njegovega dovoljenja. V Nemčiji obstoja »Hausiererbu-reautf, ki ga vodi dr. Luig skupno s kočevskim Nemcem dr. Petschauerjem in ki razporeja krošnjarje po Nemčiji, vodi nad nj> mi nadzorstvo po svojih zaupnikih, vodi pa tud' denarno in knjigovodstveno družbo, ki je v zvezi s krošnjarstvom. Vsak kro&njar plača po kočevski posojilnici ;n hranilnici po 2200 din, od česar odpade 200 din dr. Arku za režijske stroške. NASE OBLASTI NEINFORMIRANE IN BREZ VSAKEGA VPLIVA Kočevski krošnjar dobi v Nemčiji poseben rajon; že, ko mu izroče blago, mu odtegnejo od njegovega zaslužka 5% za tako zvani »Hertelfond«. Vsak kroanjar mora plačati v ta sklad še 35 RM. Denar, ki ga zaslužijo kročnjarii. pob'rajo zaupniki od njih ki ga po klirinškem dogovoru pošiljajo kočevski posojilnici in hranilnici, ki denar nakazuje kroSniariem šele, ko se vrnejo '** Nemčije. Kakor rečeno, nadzorstvo nad kroSnvarstvom je najprej vodil« državna nemAa dlja&a organizacija, pozneje Je i pa prešlo na VDA. Ta organizacija so deli po provincah v Nemčiji in njen odsek za SaJko vodi dr. Luig, ki je tudi predsednik Haurererbureauja. vse dopise iz Nemčije je po pričevanju Suhadobn&ove podpisoval dr. Luig. KroAniarsko akcijo, ki jo je organiziral, kakor vse kaže, pod vodstvom in nadzorstvom nemških odločujočih Činite-Ijev. je vodil dr. Arko okrog 3 leta. Naše oblasti so bile o vsem tem povsem nemfor-mirane. Nadzorstvo nad denarjem ni bilo mogoče in naše oblasti so bile brez vsakega vpliva, saj so samo izdajale potne liste za krošnjarje. ki jih je izbral dr. Arko. Razen tega je dr. Arko izpovedal, da ni dolžan n:komur polagati računa o denarju za režijske stroške. Tz blagajniških knjig tudi niso mogli ničesar ugotoviti, ker so vplačila vknjižena »vse vprek«, ne da bi bilo razvidno, v kakšen namen je bil znesek vplačan. AVER SCHMIERT. DER FAHRT« Iz zasl:šanja prič je razvidno, da je bil namen akcije pošiljati v Nemčijo krosnja-rit revne ljudi, dr. Arko pa je ustvaril ustanovo tako zvanih Esatzmanner, da bi uresničil gospodarski načrt; to se pravi v Nemčijo bi naj hodil: tako premožni ljudje, ki bi se lahko pred odhodom zavezali plačati v »Hilfsfond«. ki ni nikjer registriran in ki ga vodi dr. Arko sam. večie zneske, tudi do 20.000 d;n. Po izpovedih prič je razvidno, da je v resnici šlo v Nemčijo 15 »pomožnih mož«, ki so se zavezali plačati okrog 100.000 din v posebni fond. Ker pa nad načinom organizacije krošnjarstva in denarnim poslovanjem ni mogoče javno nadzorovanje, je pač nastalo med ljudmi na Kočevskem veliko vznemirjenje m interesenti za krošnjaratvo so se začeli obračati narvaoat na urade v Nemčiji. Tako je prišlo tudi do rnkrkn in danega puma. Pri tem je posebno zanimivo, da je zasebni tožilec predložil sodišču v dokaz, da je bil klevetan, uradni akt. naslovljen na nemški državni urad, ki nos; sprejemni peeat tega urada v originalu. Ne razpoložen je proti dr. Arku je b»K> še tem večje* ker preprosti ljudje niso mogli razumeti ustanove tako zvanih nadomestnih mol. ki so lahko šli v Nemčijo, ker so plačevali večje zneske. Po prčevanju zaupnika H. Vittineja se je med ljudstvom splošno govorilo: »Wer schmiert, der fah rt!« K temu ie ie treba pripomniti, da je Volker Dick. predsednik nemške dijeJke organizacije, prišel v Kočevje in prejel za svoj trud iz krošnjarske-ga denarja nad 36000 din. Tudi log. Neuteufel je prejemal plačo *z kroanjarskega denarja. Dr. Arko je izpovedal, da je iz tega denarja kril stroške za pisarno in za svoja številna potovanja v Nemči>o. Razen tega je tudi izpovedal, da je odpustil uradnika Krakerja, ker so se neprestano vrstile pritožbe krošnjarjev zaradi nerednosti in ker je on sam ugotovi, da je Kraker goljufal na škodo krošnjarjev. Tudi v Nemčiji niso bili zadovoljni z dr. Arkovo akcijo. Dr. Arkova uradnica je izpovedala, da je M na stroške krošnjarjev na kurzu v Nemčiji neki zaupnik, ki je b'l tudi funkcionar VDA. IzJcazalo se je nadalje, da inkriminirano pismo ni bilo edino ter dš. so bile v Nemčijo odposlane že številne prtožbe. Na podlagi dokaznega gradiva se je sodišče prepričalo, da je obdolženec pisal pismo v Nemčijo z najboljšim namenom, prepričalo pa se je tudi, da je prišlo do ne-I zadovoljtsva med ljudmi upravičeno. Upoštevati je tud: treba, da je bila sicer čast dr Arka prizadeta, a da je bilo pismo poslano na nemški državni urad. torej v inozemstvo, in da je dr. Arko prišel do tega pisma samo zaradi svojih tesnih zvez z nemškimi krogi. Naša narodna šola in presveta ogroženi zaradi nestalnosti in slabega gmotnega položaja učiteij-stva — Ivan Dimnik imenovan za častnega predsednika Ljubljana, 14. julija. Na včerajšnjem zborovanju delegatov JUU, sekcije za dravsko banovino, kj ie trajalo od 8. do 13 30 ure- so delegat; posebno prisrčno pozdravili zastopniki hrvatskega ucifelistva Stepana Kranjfevića, podpredsednika JUU. Kranjčevih se je zahvalili predsedniku Dimniku in delegatom- Poudarjajoč potrebo tesnega sodelovanja slovenskih, hrvatskih in srbskih ueiteliev v boju za stanovske in kulturne cilje osnovnošolskih vzeojnikov. 0 sklepih seie gospodarskega odseka *e poročal predsednik Henrik Schell. Sprejet je bil predlo«? odseka, naj vej organizirani učitelji in učiteljice prevzamejo vsaj po en delež Učiteljske tiskarne. Pedagoška centrala v Mariboru naj tiska -Roditeljski list«: v Učiteljski tiskarni. Prosvotas bo izhajala vsak druoj me^ec kot priloga "Učiteljskega tovariša t. Za to potreben denar ho dal neizčrpani fond za mariborski in ljubljanski učiteljski naraščaj Načelno je b:l o tenem mestu. Uredba delnesra celibata za učitelpce utesnuje ustavno zajamčene pravice in enakopravnost, k? jo učiteliicam priznava v celoti tudi uradniški zakon. Zato vzbuia uredba ob?titek ponižania in rasrren ieno«t ■ kar bi utegnilo imeti s ?a*om neugodne posledice ta delo učiteljic na področju narodnega Izobraževanja. Celibat učiteljic tudi ne more zmaniSat; brezposelnosti med učiteliakim naraščajem. Pred uzakonitvijo starosti nai se razor šeio vsa ona mesta, ki niso bita oddana po razpisu. Kdor je bil lažno klevetan. n*i ima dolžnost, da klevetnika toli brez predhodnega dovolienia prosvetnega ministrstva. BOLJŠE JE BITI VDOVEC ' —Ce sem le enkrat v tednu doisro pokonci, sem dru^i dan kaJcor pretepen. Ali se tudi tebi tako grodi? — Ne, jas sem vdovec Tudi želodci na počitnicah Ljubljana, 1*. julija. Zdaj se ne more nlh^e ubraniti počitniške psihoze; vsi nieiCani bi radi bili na po* citnicah in Ce že ne morejo biti. si hočejo vsaj domišljati, da > poč i vajo«. Drugače al vsaj na moremo razlagati počitniškega mini povsod. Vpliv počitnic se kaže tudi na živilskem trgu. Menda so poslali meičani tudi telodco na počitnice, ali vsaj želodce. V^i vendar niao zapustili mesta. povsem naravno pa je, da meščani tudi jedo. Tako ugibajo prodajalci na trgu. Posebno tožijo branjevci, ki se preživljajo samo s prodajo itvil. Mnogi izmed njih ao imeli stalne, dobre odjemalce, ki so jih dan za dnem zalagali z najboljšim aocfcvjem in namiznim sadjem. Ti odjemalci so pa zdaj v resnici na počitnicah. Drugi ljudje, ki Se prihajajo na trg, pa imajo v branjevskem žargonu Tme Mačenbergerji«. Kljub temu je treba upoštevati tudi te konzumente In reči moramo, da bi bilo s>-la tedaj konec prodaje živil, ko bi odšli na počitnice ^navadni« konzumenti. Kakor kaže, tr^ zaradi počitnic ne bo propadel. Ou tržnih dneh je vselej založen kakor *v sezoni«, če ne še bolj. Posebno nsa aala-gajo z zelenjavo in sočivjem .Zdaj le večina meščanov vegetarijancev, čeprav ni prave vročine. Po količini prodanih vrst živil lahko sklepamo, da meSčani ztfa} kon-zumirajo največ Krompirja, stročjega fižola, salate In ^rraha. Novega krompirja 5e zdaj že v pravem pomenu besede na vagro-ne na trgu. Novi in stari krompr imata zdaj enako ceno. 1.50 din ker Po-ebno lepe, izbir?, ie med stročjim fižolom: kdor hoče veljati za izbirčneža, lahko kupuje goriški fižol, ki je po 5 din kg\ kdor pa mora barantati tudi pri fižolu, se zalaga z doma čim pridelkom. Domači strožji fižol, >ni-zek« je od 2* din naprej, boljši pa od 3 do 6 din. Graha zdaj ni več mnogo in ga prodajajo od | do 5 din kg. Navadna* živila torej tudi niso po*ebno poceni. Skoraj boli kakor zelenjavo in sočivie. meščani kupuiejo s? d je, odnosno so kupoval- doslej črešnje. Zdaj je pa že zelo malo črešenj in povsem zdravih =ploh ni več. Domače prodajajo od 4 din naprej kg. aH po 2.50 din liter. Hruške bodo kmalu povsem izpodrinile črešnje: zdaj jih prodajajo že po fi din boljše. Gospodinje se posebno trgajo za marelice, ki jih porabljajo največ za cmoke. Značilno je. da kupujejo tudi nagnite marelice z veliko vnemo, ker so pač nekoliko cenejše in vse, kar je poceni, gospodinja kupujejo z izredno gorečnostjo, čeprav je gnilo. Zdrave marelice so zdaj po 8 do 1 2din kg. Po isti ceni prodajajo breTkve. Pocenilo se je grozdje, in sicer na 16 din kg. Boljših gob ni več. Jurčke. a samo stare, prodajajo po 4 do 5 din merico. Izredno mnogo je pa še vedno borovnic, ki so po 1.50 do 2.50 din liter. Danes je bilo tudi mnogo rdečih malin, ki so po 4 din naprej kg. — Na perutninskem trgu ni sprememb — draginja ne bo Še tako kmalu popustila, cene so v pravem pomenu besede letovi-ščarske. Milan KoHč Franjo Dovtr Leo ittnlefcer, Danilo Turk, med Ual, ko bo med plesalkami nastopil* tudi ouUča* plesalka Via-ata Sernečeva iz Celja. Premijera bo na dan otvoritve VI. Maribors k * z* tedna. SI. julija, reprUe pa so predvidene za l.f «., 5., 7. in 8. avgusta. Uprizoritev »Sna krasne noči«, ki bo gotovo aadovoljila vse gledalca, bo v Mestnem parku kjer bodo pripravili tribuno s preko 1000 sedeži. fie/estffca KOIEDAK Dane*: Sreda, 14. julija katoličani: Bo-naventura. DANAŠNJE P KIK t DIT V E Kino Ideal: Boccacclo. Kino Fnlon: Njegova hčerkica je Peter. Kino ftlška: Kralj gangsterjev. DEtlRNR LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar. ft**-lenburgova ulica 7. Letošnji Mariborski teden Maribor. 13. julija Letošnji VT. Mariborski teden, ki se bo vršil od 31. julija do 8. avgusta, bo nudil popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega obzorja, zlasti pa Maribora in njegovega zaledja. Mnogo koristnega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj pripravljajo prireditelji najrazličnejše atrakcije, meci niimi tudi take, ki jih v Mariboru še nismo videli. Popolno industrijsko in gospodarsko obeležje, ki ga bosta pokazaii splošna industrijska in posebna tekstilna razstava. Veliko obrtno revijo, ki bo nažirn vrlim obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odlični delavci. Fotopatološko razstavo in rabatavo »jro-dovinskih predmetov, ki ju pripravlja priznani mariborski arhivar g. prof. Baš. Zanimiva bo zlasti kmečka aoba z zgodovinsko opravo. Tujskoprometno razstavo z lepimi diagrami solčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. Pokrajinske lepote naše ožje domovine nam bodo nazorno prikazovali krasni fotografski posnetki. Vinsko razstavo s pokušnjo, ki bo tudi onkraj meja Se bolj utrdila sloves naših svetovno znanih vin in vrlih slovenskih vinogradnikov. Pestro grafično razstavo mariborskih grafičnih podjetij in akvaristično razstavo. ki jo pripravlja ob sodelovanju Gradčanov mariborski klub akvaristov. Modno revijo naših obrtnikov, ki jo že nestrpno pričakuje naš ženski svet. saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovale lepe manekenke, tki razvedrilo pa bo skrbel zabavni konferansije. Mnoge turnirje, športne prireditve in kongrese. Tako je zlasti športni program letos izredno pester, ker bodo sodeloval** vse športne panoge z reprezentanti tujih in naših mest. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir in pa uprizoritev Rha-kespearieve-ga dela >Sen kresne noč: v parku. Z vrtnarskimi izdelki nas bo seznanila velika vrtnarska razstava. ?^i nameravajo naši vrtnarii spremeniti VI. Mariborski teden v cwtoči vrt. Za časa VI. Mariborskega tedna 1e dovoljen 50*~', popust na železnicah od 29. julija do 10. avgusta. »SEN KRESNE NOČI« gledališka predstava na prostem za časa VI. Mariborskega tedna Vsa naša javnost je z veseljem pozdravila zamisel tukajšnje Jadranske straže. da priredi za časa VI. Mariborskega tedna gledališke predstave na prostem. V ta namen je poverila vodstvo predstav našemu režiserju in igralcu g. Milanu Košiću, ki je izbral najučinkovitejše in najlepše delo velikega Shakespearea. -Sen kresne noči". Prevod je moistersko oskrbel odlični slovenski pesnik Oton Župančič. Sodeloval bo pomnoženi orkester pod vodstvom ravnatelja Glasbene matice v Mariboru g. Marjana Kozine. Ob opojnih zvokih Mendel-sonove glasbe bo 30 plesalk izvajalo učinkovit balet. Ves ansambl za predstavo *Sna kresne noČibnnci in slo-venoborci. Bratje onkrai Sotle in naprei doli proti jugu inuiio drobne nami/ne soli kolikor h(>:eio. \'am so pa določili samo debelo sol in nič ne pomagajo pritoibe. nič zgražanje, sol ostane debela in postu is ved no debelejša, ča bomo ie rabavljali, se nam utegne z^tnJiti, da nam začno pošiljati »o/ v debelih kepah in bodo lahko gosptkdmjm čakale teden dnu preden si lini raztope kepe v loncih. Sat je ie s tako soljo križ. če posoliš salato, greš lahko i« /iro/j M upre hod in ko se vrnei, še \edno Lihke pa me no, da moramo jesti baš kruh. (ifavno je, da znamo na\\lušcno manifestirati, sol ni pa lahko dajejo tudi v kepn)\. Vlomi v cerkve na Gorenjskem Ljubljana, 13. jul*,ja Ljubljanska policija je prejela te dal več ovadb .odnosno poročil o skrajoe ir znih vlomih v cenkve na Gorenjskem. Vse kaže, Oa so na delu iarti vlomilci, kakor so bili v Ljubljani, oziroma v okolici, kjer so vdrli v cerkve na Dobravi, v štepanji vssi. na Črnučah, v Kosezah in dru; Varnostne oblasti so že takrat ugotovile. da Je na delu zjiani vlomilec PHsttUf R°-kavec z nekaterimi svojimi pomagači, kt so ga ljuchje videli iai spoznali na (Črnučah, kjer je sledil ponoći vld nog um prevroča. V petek ponoči so lju je (»pa-aiii v cer kvi v Kranjski jrori luč, ki je pa takoj ugasnila. Ker So mislili, da Je v cerkvi cerkovnik, niso Sli pogledat, zakaj gnri luč. Zjutraj so pa zvedeli, da ]e bilo po noči vlomljeno, Orožniki mislijo, da s je vlomile«? najbrž zve er skril v cerkvi m cerkovnik g-a je zaklenil vanju. Pozneje, ko je vsa vas spal s* je od^el na delo in vdrl v aatoiatUo, kj*f je odprl ve* nabiralnikov, in Jih izpraznil. Potem je od p«rl tu "i na'^iraln'k v cerkvi, stasnjič pa se je spiavil nad oltar, v t?be-mak^u fm razmetal vso cerkveno p,j«od«' m polomil hostije, pooode pa ni vzel s seboj. Za.do-voUU se je pač z Irobižem. ki ga je r\a$c\ v nabilakukih, nakar je odšel iz cevfcv* po kramp in vdrl v cerkven-• jrr.,bnn ■ kjer je e-«iprl PtdiBi aVat, JjfUdt j iskal dragocenosti, Kajti, 'azmetal je koati nir-tvecev. Kaj je ukradel iz sasateMcolk krst, o:ožnik: št- niso mogli ugotoviti. Potem je zločinec pobegrnil, tod t ne dal^č. Skrival se je po bližnjih jroziovih in na senikih nekaj dni, v ponedeljek ponoči je pa vdrl s pomočjo cepina v cerkev na Dov-jem. Tam je prav tako s capinom >4prl vse ceikvene nabiralnike, in <>itar t»r razmetal cerkvene param en te in hobije. Iz zakrili; ;e je odnesel nrkaj prtov in več posode ter zopet izginil v noč. Zelo vf jetno je, da vlomilec ni bil sam. Iz Celja —r Javaa mestna kiijiinlfa v Celiu bo od četrtka 15. t. m. dalie zonet redno po slovala. —c Smrt bla«e ff«^pe. V torek rju'ra ie umrla v cinkarni v Celju v ŠU letu sla rast] Lra. 7oi,ta Laaarei reva. roj Jovr^evi. mati predeedlika Cinkarne <1. d. v I g. Todor^a La7areviča in zdravn Ka %, *lr. M:loia La/arev>'a v Zagrebu. Po|TTetl bo rl?ne* ob 17 ir. mrlvsAnjce na me-;liiem t»o kopaliKn. Pokojni, ki e hila izredno i lan« žena in •""čno dobra mati, bodi ohrn trajen spomin, avojrem na^t' iskreno -o-2at!e. —f Žrtev kolesarke. V pon«Mielkr neka kole«irks povozila "letno hčerko fin -narire Lurijo Pe*»jakovo z 1'obrr-e in ji z'° mila l^vo no*2o. I>^klieo ^o r>rep**liab v ^e,! sko bolneo. —r Z drogom in nožem. V nedeljo *e r vračal -H'etni posestnikov «;n Franr Kortf* iz Luter-a pri Ponikvi ;z no^tilne domov. N"a noti ca ie napade1 neki mo5ki, ca udaril z lesen m drosom in mu zlomil de*nn roKo. Istega dne so neki Tantje ▼ La&kcn; napadli '241etneca oroftn-Sk^era knplar'a Pm->ana Zunjea ter «a 7. noži poškodovali pa ulavi In levi roki. Požkodovanca se zdravila v celjski bolnici. NAROČAJTE »Slovenski Narod«! Štev. 158 »SLOVENSKI NAROD< sreda, 14. Julija 1637. Sirili 3 DNEVNE VESTI — Taki s«. Včerajšnji »Slovenski dom« je priobčil na naslov >Sk>venskopa naroda« naslednje vrstice: » Brezzobi čeljustnik iz zakotja Knafljeve uli-ce bruha v svoji one-moErlosti blatne pene vse na okro£. čim so ea na^e ugotovitve prizadele prav zaradi dejstev, ki jim stara freprata ne more oporekata dr-pače kakor e histeričnim lajanjem. Bevskanje in nekaj votlo lobnečih groženj, to je vse, kar premore povedati ugo^Ioven&ki narod*. Pa ne da bi pri tem hoteli sklepati na kretenstvo in onemoglo 'ezo. Sicer pa je polemika s tem starim brezzobim čeljustnikom nemoirooa. (Vm ?a zadeneS tja. koder #a hudu boli. Pljuvanja pa je od pamti veka edma vsebina >Naro- oovsga« čvekanja. __ Ponatisnili smo to smrdljivo gnojnico nalašč zato, da pokažemo dostojni ;avnosti. da sp razliva po_l*fu. ki tip zanj no[K)^redn(i o i govorni *'-*-.-*/-< — --'" ti>ti --•-'-. ki jim nalaga đofnost učiti spodobnosti in olike drupre ljudi. C« hi se hjH naučil] ti ljudje spMolv no5Ti in materinske«! jnpBn tako, kakor s-» ?-■ grobosti in neotesanosti, h\ bil! lahko p^-nnsni. TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Hdibigcr Carl Ludvig Diehl Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Visoka odlikovanje matere hrabrega dobrovoljca. V Hil^če e prispel v ponedeljek lastopnlk ameriške vlade polkovnik Vi-larp. ki Je izroči! materi pokojnega dobro-voljca Btevana Kilibarde najvišje ameriško odlikovanje. l/m°d 4.000.000 ameriških vojakov, mobiliziranih in*- 1 vojno, je bilo odlikovanih ^ tem odlikovanjem ■■ mo 400 junakov. Stevan Kffibarda s*1 ;:'' Izselil v Ameriko !^ra 100R in eini je jK^egla Amerika v svetovno vojno ^e ')" takoj prijavil za dobrovoljca. O llikova! se je zlasti v veliki bit_ ki na Marni, ko je služil v ameriškem topniškem polku. Vse moštvo njegove baterije so Nemci pobili, ostal je sam. In čeprav nm [e odtrgalo levo roko je i desnico Se nabija] top in streljal. — Pokojninski zavod zgradi v Splitu stanovanjsko hišo. v Splitu sta se mudila te dni komisar Pok« >jninskega zavoda dr. j Milavec in tehnični referent arn. šubic. PreS"Ie.''aLa sta zemljiške, ki ga je kupil zavod v Svaćićcvi ulici. Taon bo zgrajena velika stanovanjska hiša. Graditi jo začno v septembiu in v nji bodo sama mala stanovanja po crve in tri dobe. Stroški b"do znašali okrojr, 2 000.000 din. — NajveCja lovska raz$tava. V Soboto bo ctvorje>na v Zagrebu največja lovska razstava, kar jih je bilo do sedaj v naši drž9vi. Razstava bo pokazala ne samo lovsko bogastvo naše države, temveč bo zanimiva in privlačna tudi za one, ki se ne perajo z lovom. — Podaljšanje voznih olajšav v Italijo. Italijanska vlada je podaljšala vozna dovoljenja do 30. septembra. Podaljšanje velja za dovoljenja lađan* po 1. janua^rfu 1P37., ki jim je potekla veljavnost 30. julija ali ki jim poteče od 1. julija do 30. sept eni bra ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ftiSki — Telefon 38-87 V sredo in četrtek ob pol 9. uri najboljši gangsterski film. KRALJ GANGSTERJEV Prihodnji spored: Vesela nevesta ll'cip: exglich — Kongres samoupravnih hranilnic. OJ 4. do 6. septembra bo v Zagrebu kongres Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije pod pokroviteljstvom kralja Petra II. Kongresu bodo prisostvovali tudi zastopniki mnogih češkoslovaških in poljskih hranilnic tar ravnatelj Mednarodnega zavoda za štednjo prof. Kavizza. Ob istem času bo v Zagrebu občni zbor Zvez slovanskih hranilnic in Zveze kraljevine Jugoslavije. — Sestanek jugoKlovensko-nem&kega trgovinskega odbora. Sredi septembra se sestane v Dubrovniku jugoslovensko-nem-eki trgovinski odbor. Obravnaval bo razna gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Naši gospodarski krogi pripravljajo predlog-, tla bi se opustil klirinški si-8tcni plačevanja in da bi dobili liberalnejši prinr:n. — Izlet zasrreb**kih mizarjev v ft<**tanj. V ponedeljek 26. t. m. prirede zagrebški mizarji izlet v šoManj, kjer si ogleda jo tovarno VVosJChnagg« — Otvoritev telefona Motnik. Dne 7. juJija je bila pri pošti in telegrafu Motnik otvorjona telefonska centrala. — Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in iihmp ne pokrajine izide jutri. Ki sra bo ol>segala vse podaHcs in nasvete-, ki zanimajo avtomobilšsts in motoo- -1. va 1h> pa vs-' večje hotelske in pO" Minske obrate sploh. —Naroča hc pri Upravi »Avtomobilskega priročnika*, Ljubljana, Vegova -. po vsrb knjigarnah rn rastopnf-k:h. ki so pooH'aŠeeni za prodajo teiia nri_ roČniks me vodio*!) — Na vsebinsko plat knjge ^e še povrnemo. — Kongres združenja jMgnljVHfcjfc »a* c;oiiiilnih železničarjev in brodarjev. Bao nabili največjih organizacij. Združenje jn-^osloven^kih nacionalnih železničarjev in brodarjev, uedanovPeno leta 1919 čteje 40 000 čl anov. 16.. 17. ?*i 18. t. m. bo imela ta organizacija občni zbor v Splita, kjer se zbere okrog 2 000 železničarjev in brodarjev. — Naš tujski promet se lepo razvija, l'o uradnih podatkih trgovinskega ministrstva je posetilo od L januarja do 1. junija naše turistične kraje 297.749 poetov, od teh 229 tisoč 367 naših državljanov in 68.382 ino-7emvev. Lani v prvih pe-rih mesecih je bilo • na.ših turističnih krajih 284. 717 gostov, od teh 227.643 naših državljanov in 57.074 mozemoev. — Fonerea JUU. Letošnji kongres Jugo-slovenskeg-a uCiteljakeg-a udrulenja bo 23. in 24. avgusta v Skoplju. Udeleže se ga delegati učiteljskih društev is vse države. Za kongres vlada veliko zanimanje zaradi razmer, v katerih Živi zadnje čase nase učlteljstvo. Po svečani otvoritvi kongresa bo prečitan referat »Vloga učitelja za osvo bojenje Južne Srbije.c Po kongresu prirede udeleženci več izletov po Južni Srbiji. — Opozorilo Izvoznikom svežega sadja t Nemčijo. Narodna banka oposarja izvoznike svežega sadja v Nemčijo, da je pooblastila svoje podružnice do konca letošnjega leta same izdajajo pooblastila za franki-ranje pošiljk svežega sadja v Nemčijo franco nemška meja. Izvozniki naj se obračajo v to -svrho neposredno na pristojne podružnice Narodne banke. — Slab ribolov na Jadranu. U Šibenika poročajo, da je bil letos ribolov slabši kakor so pričakovali. Posebno malo So ribiči nalovili saMel in skuš. Nekaj upanja imajo še, ker ribolov se ni končan. Navadno ujamejo največ rib v septembru. — Stavka stavbnih delaTcevna Sušak«, Na Sušaku stavkajo že od ML junija stavbni delavci Stavka je popolna, tako da počiva delo na vseh stavbah. Stavka 800 delavcev in sicer zato, ker so jim mezde tako znižali, da fo niso mojTlj več preživljati. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Veeraj je /navala najvišja temperatura v Splitu M, v Skopi?u 28. v Ljubljani. Mari-lv>ru in Zacrehu 27. v Sarajevu 28. v Beogradu 22. Pavi |e karal barometer v Ljob-Harii 7fi2j, temperatura Je znasaln 16.4. — Sovraštvo med bratoma. 41-letnega posestnika Vinka Zidarja iz Gorelce pri Radečah na Dolem>kem ie včeraj popoldne doma napadel lastni brat in ga med prepirom oklal z nožem po glavi in na hrbtu. Zidarja so morali nemudoma prepeljati z reševalnim avtom v ljubljansko bolnico. Njegove poškodbe so težke. — 21-letnega delavca Gašperja Oolmajerja iz Sv. Ane nad Tržičem je pa včeraj povozil nek ljubljanski avtomobilist. Golmajer je poškodovan na glavim po životu. — S 14letno deklico pobegnil, ^tojan Du~ per iz vasi Gakovo občina Orubišrijo pe je preselila iz vojašnice vojvode Mi-šića-Tabor .štev. 1 v Igriško ulico Itcv. 8, pritličje desno (vogal Erjavčeve in Igriške ulice), poleg dranuškeira irledaliŠČa. Uradne ure so ml 9. do V2. vsakega delavnika. —lj Udruženje jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da bo g:avna Oprava organizirala skupinski izlet v Pariz na svetovno razstavo, ki bo združen z ogledi raznih gradbenih, tehničnih in industrijskih podjetij. Izlet je nameravan v času od 10. septembra do l. oktrobra t. 1. Vozni stroški od naže meje v Pariz in nazaj do naše meje bodo znašali v III. razredu 1041.— din, v II. razredu pa 1571.- din za osebo; po naših železnicah je odobren 50'ć popust na vozne cene. Cena stanovanja s polovičnim penzionom (zajtrkom in kosilom^ je proračunana na 55 frankov dnevno, večerja od 15 frankov navzgor tako. da bo celotno potovanje stalo 2.800 din z vožnjo v III. razredu in 3500 din z vožnjo v II. razredu, člani, ki se nameravajo udeležiti tega Izleta, naj se najkasneje do 16. julija prijavijo sekciji in pošljejo podatke giede morebitnih spremljevalcev, hkratu pa nakažejo predujem po S00 din za. vsakega udeleženca. Prijava postane veljavna še le po plačilu predujma. —lj Nevarna služkinja. V družini magi-stratnega uradnika Andreja Š. je nekaj časa služila služkinja Marija G., ki je jtla zadnje dni kazati znake slaboumnosti in popolnega živčnega razkroja. Ker so imeli ž njo velike sitnosti, so jo odslovili iz službe, nakar je pričela Marija očitati svojemu gospodarju, da ji ni dajal plače itd. V duševni zmedenosti je postajala čedalje bolj nasilna, včeraj okrog 9. pa se je pojavila pri svojem prejšnjem gospodarju v ura lu. Stopila je predenj in *e je poči! strel iz velikega samokresa. K sreči se je š. pravočasno umaknil, da je šla krogla mimo in se zapičila v zid, nakar so besno žensko razorožili. Odpeljali so jo na policijo, odkoder jo pošljejo najbrž v umobolnico, ju+r: v običajnih prostorih. —IJ Ud vaših ocl si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izpra&anem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Iz Maribora — Razstava proti komuniimu. Tudi v Mariboru pripravlja Jugoslovenekj anli-markdistifini odbor v Beogradu razstav« protf komunizmu. Ta nenavadna ra»ntav;i bo v Kazini od 15. do 18, t- m. — Veliko *okol*ko slavje v Rušah. V nedeljo so se zbrali v Rušah Sokoli od blizu in daleč, da prisostvujejo ife&UMM razvitju naraŠCajftkega prapora. Knmoval je starosta Sokola Maribor-matica brat dr. Fornazarič, ki je imel |K>memben govor. Hazvitjn je sledil strumen telovadni nastop. ki je pokazal izredno izvežbanost sokolsk h edinic.Sokolskim svečanostim so prisosno vali odlični gostje iz Marit.ora. — Tredite Ma^dabn^ki park! Etlen unio irih sprehajalcev maLfdale'iskega parka aas je naprosil, da tudi v na5em listu spregovorimo o tem parku. V zadnjem času e Magdslenski park zelo zanemarjen. (Ki ne kod so na otroško i^rofe navozili celo kup u noja, ki pač ne spala v park. Tudi ni park obraten ob cesti, tako da bi se lahko pripetila lam kaka nesreča, ker morejo otroci neovirano na cesto. Zato apeliramo na merodaine činitelje, da te nedostatke odpravijo in Maijdaleuski park urede, kar le glede na velik tujski promet našega mesta tudi potrebno. — Ekskurzija uradništva mariborskega ^Pirtnika«. V nedeljo je prired'1 mariborski ?Putnik« za svo^e uradniStvo ekskurzijo I avtokaroin v Slovenske gorice. Tak: i/.leti so za tujsko prometno uradn;stvo zelo važni, da spozna lej>ote naše domovine, ker bo le tako uspešno propagiralo tujski promet. Tukajšnji :Promet. pnredi 5e več takih izletov- — Sestra ubila *vojeffa sprega slaboumnega brata. V Fraiuu se |e v ponedeljek zfutrai odigrala krvava trai£t?dija. Dreven-Škova ie živela sama s svojo slaboumno sestro in tdaboumtrm bratom 'JSletnini Henrikom Upnikom. Ta je bil zelo nasilen-kadar {e dobil napade slaboumnosti. Tako je tudi v nedelio zverer pobesnel. S c^ekiro je razbil vee pohištvo in napadel tudi se stro Elizabeto. Ta *e mu je v zadnjem trenutku skrila v ijrmovje 7-a hišo. kier je prebila not*. Ko je drugo jutro prišla v sobo. ie brat Henrik še spal. Vzela je stkiro in z njo bratu razklala glavo, tako da je nesrečnik v bolnici jzdibnil. Po zločinu si ie hotela kom^ari življenje, kar pa so ji orožmki preprečili. — Kam je i/ginil? 2e več dni pogrešajo 14lptrieg-i )K)setstniškega sina Antona Mag-dioa jz 2ič pri Konjicah. DeiVk je bil pri ^Iricu v Mariboru na počitnicah, od koder ie neznano kam izginil. Za n|:m poizveduje policija. — Mrožn/k v vlaku odkril *U»m. Meti Pra^erskim in Slavensku Bis'r:<-o ie v vlaku clužbujoči orožnik postal posoren as dva sum'; iva moža. ki sta se s številu i m I zavoji peljala v Ljubljano Pri aretacii je orožnik zvedel, da sta to lTletni Herman .^ramel in prav toPko vo] že obL čajen športni dan, BOSveteai predvsem pro-paoassii najlepša psBoajs *iK>rta — taasfca atletrkt*. SK KUnu ee je j>osrečilo v kratkem času zbrati v svojih vrstah lepo število atletov, predvsem junior je v. ki rrs veliko obetajo. Ce bj novomeško občinstvo '/-nnlo malo iKjlje G«aiH delo, ki iTa opravlja SK Elan in ira lem-ii primerno podprlo, bi lahko Novo nttisto postalo močan činiteJi v slovenski lahki atletiki. Sodelovala sta Kakor vsako leto obs. vodilna ljubljanska kluba SK Iliri >a in SSK Pri morje. S|«ored je obstal do|>o!-ln^ propagandno Štafeto skoz,: me (Ei t-2.7-, Kosir (K^ 1i\4<». lmlar (HirijaK Met diska- Kob»- fE) SU)! m, KiWe! (E) :ll.^G m. Košir (K) Ml.15. Mat d). M^t kopja:: Dular (Ii mJSfl m, Košir K) o7.li' m. Kot»e (K% »"vrne (BX Skok v vtaTajO; Bnh tov/, d). Krjavef (Zelent1£cr, Ifarflbor) <»t»a 1<'»7 eaa, Tdovr (K). Sk<.k v dal).: Erjavee (Zel. Ml o.Tl m. Ib^evar (K) 5.."»^ Kobe (E) 5.51. Ta tcK-ka je aahi BTMSa r«dj razmor-e-ne^a terana. Te-k lo\i 111: Kačić ti), li'.-Js^k. Kfiasal (E) li*.5. Hoeav«r (E) 12.7. Tek 1000 ni: Gojkovir 2£&2 min., Skral>elj (E)2:ui.C. <"'erne (E). Izven konkureiue Oatorc (Elan* dragi senorji; Tek na 10p m: MKersil 18 sek.. Safošnik (It. Zorman (I). Tek na 1000 ni: Kotnik 4:0&4 min.. Ikakav (Mas) 4:17.4, Vovk 4:18.2. Kos 4.19 (oba Elan. Nabeinik (F^rimorje^ odstop«. Izredeoi čas Kotnika jj;re» predvsem na rovaš obljubljenega izdat- ne^a mašoevanja ta dopoldanski poras. Oba NovonieAftana pa sU se isbovao Ariak kljub taktlairanju Ljabljaaoaaov. Proslava fraaeaakega narodnega praznika Ljobljana, 14. julij* Dane« dopoldne je bHa evečatia proslsvs fraii.-o^kc-a nsrmlne^a praznika v spomin na oni dan. ko je padi« BsetiU« in *i j** franooaki imro,! priboril ivolodo. Ob 10.45 se js pripel(aJ pred »pomenHc !linije na Napoleonovem tr*ru srererrt KikajSnjefTa konzulat« p- Anf**»y v 7ar>'<>p»tvn konzuU S1. He-m»*ran-la. Ii )n na dopustu. Polof.il je k vzno/ju spomenika krasen venee iz rdečih vrnil-, bMih in ro7a daHj t#r eti<»ijsna. ?1o* vet«no*Ti so prinoMvovalj |K>«lf.upnn dr. Rsv-niliar. rektor dr. Samee, lektor franroVine na na-fei univerzi tr. !-aer»*4x. upravnik Katodnega *rl«^lališ.*a, pesnik (Von Opanci*. I i rektor TP1> z. Jnillard. «i*topnik re^enr-ri;b oficirjev fn do*»rovolj«*ev p. E. Prln^ir5 in iiinoiri drutri. Ko je ata>*1 *r. Anfoasv fK>-UriA venee, «o nsvzt»Ci z fnominutnint molkom po^aatili s;K>tnfn neznanef?a francoska. srs vojaks. kateremu je tudi iw*veOesi apo-inenvk. Potem a«i *e ud^Kženi i olp^ljati k Vodnikovemu s|MHiienikn. kjer **o velikemu m-doljuhu iu prijatelju ft:uH<*kga narona po-lojjli k V7.no/jti jiopek cvetlic. <>b 11. ;«• biia na franc<»kti|u konzulatu *v«jAa,na m .-f^ija. k; -«i ?**• je utl«*lHlili od-Ji^ni pre, lutavniki javnosti, tukej^na konzoli in mnopi prijatelji francoskega naroda. Jubile) Ivana Rusa Ljubljana 14. ulija Kdo ne pozna v Krnski dolini ta^neca •Tohana al; oc««ta? Jutri bo praznoval na p-vojem idiliofitiu ilotini |k> »torH ljudem. BI jim Je v eni ost*bi motnik tr^ometer in ad vokaft, v*>e brt*zpla&no. večinoma celo na Hvoje stroške. Zato ni Čuda. da imajo slavljene* a. Ivana Kiish. bratu dr. JofsU Kusa, ljudje tako rad*, da «ja tako spo*tuj*K> in cenijo. ?-e ioMfe -"H let ie Ictra- ko mu ie umrla /v^la drnžca, tudi velika dobrot uica siromašnih ljudi. N'aS plavljene« pa je tudi med na i bol j zaslužnimi uatanovil Slo v *m ie* k c l! a lov-Kcu.« dmitva; njegove lovske trofeU* je obrudov«! hoiiai že pred M leti. a njegova *tara lo\t-ka Mdta je velika znamenitost. Slavljene«- je labko j>o |>raviii f*onosrn na svoje dnlo dutri mu aridsja čestitat mnogi prijatel in laaeapi. 1'r'drnžujemo •*# iim tudi z iskroao Jeljo. da bi obran'la nr^>la priljubljenega j. lasi Jon SM. nafrcL!a zvestega naročnika< Hlea?a ia adraooaji • miru jn zadovoljstvu do skrajnih meia človeškega življenja. V Savo je skočil Jezica, 14. julija V ponedeljek okn>£ Is.'iO so videli ljudje na črnuškt-m asoatu preko Save mlajSejra moSkega, ki se je sprehajal in je bil videti precej nemiren. Nenadoma se je pa vzpel na ograjo in skočil z mostu v Savo, ki ea je odnesla s seboj, fce predno so mu mog-li priskočiti na pomoč, je izginil v valovih. Nesrečni mladenič je pustil na mostu dve poslovilni pismi. Iz katerih so npotov-vili njegovo Idenditeto. Gre za mehanika Ladislava Novotneps, rojenega SO. a.pril% 1. 1912 na Olinc^h pri Ljubljani, ki je stanoval v Kinspielerjevi ulici 27. Zaposlen je bil v tvornici za plifte Eifler na TyT-s>vi eanU kot Šofer in je bil zelo priden v službi. Kaj ga je pognalo v smrt. nt zn;;nu. zdi se pa, da je bila kriva nesrečna ljubezen. Iz Ptuja — Meatnu godba prireja redne večerna premenadne koncerte ob .-.i . i »n v meet-nem parku. Koncerte obiskuje večinoma mladina, dobro bi pa bilo, da bi jih obiskovali tudi premožnejši aloji ter a tem gmotno podprli mestno godbo, ki je podpore potrebna. Nerazumljivo pa nam je, zakaj se je uatanovila Ae gasilska godba, ki tudi prireja ob neieljah dopoldne koncerte v parku. 3 tem se dela konkurennca meetni godbi, ki ima izpračanega kapelnika, do-čim gasilska godba nima strokovnjaka. — Poottren pasji kontutna*'. Mestna ob-eina razglasa, da je poostren pasji kon-tumae. FJsi morajo imeti nagobčnike in jih je treba razen tega voditi na vrvici. Poostren pasji kontumae velja za ves srez Ptuj. Kaljen |r imčnega miru. Kar se tiče nočnega miru v Ptuju, smo zelo na slabem. V poznih nočnih urah se sliši iz marsikatere delavnice pa tudi iz trgovine razbijanje, ker se preurejajo izložbe. Mislimo, da se dajo izložbe urediti tudi podnevi, v času, ko je trgovina odprta, ne pa dR ae osobje izrablja tudi po delavnih urah. V nočnih urah pa se prevaža tudi Živina a tovornimi avtomobili. Šoferji so pa tako brezobzirni, da puste tovorne avtomobile z živino pred gostilnami, kjer živina glaa-no muka, voznik pa se zabava med tem v gostilni, ljudje pa, ki so izmučeni od na* potnega dela. ne morejo spati. Zato js umestno, da je mestna občina izdala razglas da se bodo taki prestopki odslej strogo kaznovali. Da pa bo lažja kontrola, bi bilo tudi potrebno, da se stalež policije pomnoži. MALI OGLASI Beseda 50 par, da vel« posebej, freaiici, izjave beseda Din a> | davek posebej Za pismene odgovore glede matih oglasov Je treba priložiti znamko — Popustov za male og-lase ne priznamo. Beseda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BI'RET ••-ter in %sa bilika Usua oblačila v eiesranin. izdelavi nudi ceneno PRESKrJL Sv. Pe-ra eesU 14 M PAR BNTLANJE jžuriranie. vezenje zaves, peri 'a. mono^ramov. gumbnic- Veli. Ica zaloga perja Po 6.75 Din •dulHana«. Gosposvetsks 12. «1 .........MIHIIIIMIIIIIMMMIIKIIIII ŠTIRI LEPI PROSTORI ?e oddajo takoj za pisarno, -kladivce ali kaj drugega v Kolodvorskj ulici štev. 41. 1776 j iiiiimu......ii 11 m..........umih - Makulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Itav. s NARODNA Tiskarna I UUBUAHA IZVRŠUJE VSE VRSTE THaVPI FMMPM&amt MU JMsVHRMA Stran *4 »8COVBN8K.I MAROtk »red*. 14. juMja im. Stefl^ fflo Sokolstvo Veličastno slavje metliškega Sokola Metlika« 11. julija. Metliški Sokol ie v nedelio pra-znoval pomemben jubilej, 301etn:co svojega obstoja. Na predvečer je priredilo društvo bakljado lepo Število sokolskih pripadnikov je bilo v povorki in je navdušeno manifestiralo za sokolsko idejo. Vee hiše so bile okrašene z državnimi zastavami in svečano razavet-1 ene. Na cestah pa vse polno ljudi, ki »o navdušeno pozdravljali manifestan te. Tako je Metlika zopet enkrat pokazala, da ie in da ostane sokolska. Po obhodu eo se sokolski oddelki postrojili na grajekom vrtu *n iz mladih grl je zadonela bimna sokolskih legij. Pri večerni manifestaciji pa smo pogrešili nekaj kar ie vodstvo najbrž nehote pozabilo uvrstiti v program obhoda. Povorka je šla tudi mimo hiše čaetaega staroste r*r ftuka Stakaria. ki ip ustanovni Nnn m je I• i prvi starosta irustva pred 30. leti ter tudi nepretrgoma skozi teh 30 let stal na čelu društva. Prav in primemo bi bilo, da bi se v okviru društvenih elavnosti počastil tudi ta jubilej s postankom povorke ob n jp^rovi hiši in morebiti tudi s kratkim nagovorom društvenega zastopnika. Taka počastitev bi bila svetel zgled mladini, ker ne smejo pozabiti zaslug in delo moža, ki ie deloval in vodil društvo v tistih težkih Časjh. ko nas ie dušil 5e tujcev jarem. Drugi dan nas je zaskrbelo zaradi vre-mena, toda nebo je bilo milostno in že pred poldnem je posijalo solnce- Z vlaki opoldne so prihajali številni srostie iz Kar- lovca, Novega mesta, Črnomlja, iz Semiča so se pripeliali na vozovih. Okoli treh popoldne se je pred gradom formirala za naše mesio naravnost veličastna povorka na Čelu konjeniki Sokoli, nato godba in prapori. Vihamo pozdravljani ki s cvetjem občuti so se vrnili sokolski oddelki na graj^k? vrt, letno telovadiSče Sokola, kjer so se vsi oddelki postrojili pred ozaljšano tribuno Med igranjem državne h mne e zavihrala ponosna troboj-nica. Nato je podal društveni starosta br. Hc cevar 90letni historijat druMva. za nJim pa je povzel besedo društveni častni 9tarosta br. Dafco Makar, kj je poudarjal, da ni sokolekj prapor klonil niti v časih najhujšega črnožoltega terorja, zato tudi sedaj ne klone Sokol pred nikomur, temveč bo korakal po poti, ki io ie začrtal veliki Miroslav Tyr§. Župni starešina br. Sablič je v imenu župe čestital društvu k visokemu jubileju in poudarjal, da pozna sokolstvo ie eno politiko Ln ta je: en kralj ena država, en narod. To svojo politiko- ta svoj cilj bo dosegel in ščitil vsak Sokol in to ne s pestjo, tenuveč le s silo svoje neuklonljive volje. Br. Špiro Vraukovič je v imenu sosednjega br. druMva v Cvnomlju in belokranjskega okrožja izrekel t-ratske pozdrave in čestitke. Blagroval je društvo, da je Imelo od svojega početka na čelu br Makarja. ki ie verno vodil društvo skozi! vse teži ve in boie ob času njegovega 301efcnesza obstoja, tako da ie Sokol vzgojil že novo generacijo Članstva Zaključil je z besedami, da morata sokolstvo in naša narodna vojska budna stati na straži za nedeljivost Jugoslavije, ki pač ne more razpasti, ker ie zgrajena na kosteh in krvj junakov, na temeij:h. ki so zacementirani I srčno krvio kralja mučenika. Br. dr Varijola je v imenu matičnega društva Karlovac najprisiisaje čestital društvu k visokemu iiibileiu. nato pa ie s spremi jevatrem srodbe mogočm zadonela pesem sokolskih legij Nato co nastopiti vsi odelki < prostimi in orodnimi vaiami. Vaie so bile izvedene prav dobro odličen pa je bil nastop narašča jk pod vodstvom sestre \Vestnerjeve. !Ca višku telovadne tehnike po bile vaie narašča jk "z Karlovca le žal. da n;so nastopile konpletno Posebna atrakciia je bil nastop stare garde ki so nastopili s palicami in postavili vrsto tudi na bradlji Tu je po kazla naš Janez, da ima še jeklene mišice, stisnil je zobe in slo je. Posamezni telovadci so na orodju kar zao*ivil; občinstvo * svojimi umetni jami. Po nastonu ie bil t-ratski sestanek. Bratje in se.stre. iro^tie in domaČ' so se v bratskem razpoloženju posedli k mizam in posegli po dobrotah, s katerimi >*o jim po ^frcele nn-p narodne dame Mursko polje v sokolsketn taboru Veržej, 11. julija V naše sotaolske vrste- je prišel nov borben duh. ki je pritegnil mnoge k sodelovanju in ljubezni do narodnega in državnega edinstva, k silnemu imahu sokolske mi. »li. Kakor vse aokoteke prireditve Murskega okrožja, tako je tud- telovadni nastop v Veržeju po sv<|ji udeležbi sokolatva in narodnega občinstva pokazal, da je sokolska ideja živa ni tra;tia, okoli nje ee zbira vse, kar Outi ju^oslovensko. da postajajo na^e prireditve narodne manifestacije in prekašajo vee nastope preteklih let. Tudi a svojim nastopom 11. julija e To jasno \xy kazal. Z državno zastavo m čelu so krenili veržejski fiokolski oJdelkj na kolodvor, kjer »rv pri popoltlanakem vlaku sprejeli goste, nakar se je razvHa sokolska povorka z državno ualarvo in ljutomersko godlx> na čelu in ob pozdravljanju kmetskega prebivalstva prikorakala na telovadiš^e veržejskega Sokola. To je bilo okrašeno z državno zaetavo, pred vhodom in na telovadišču pa so vihrale velike državne zastave. Xa?fop je otvorila mo?ka in ženska deo«a (35). pod vodstvom far. Kožarja in T?o?sa z ljubkimi, dobro našiudiranimi prostimi vajami. Moški in ženski naraščaj (32). kj sta sra vodila br. Rop in >. Nemceva je odte1^-vadil proste vaje strumno. Pri raznoterostih ,ie nastopila moška deon (16), ki v> je vodil br. Kozar. Pokazala je nekaj ljubkih točk F palicami, klobuki rn viigalionimj škatlicami. Vse te točke so bile posebnost, kj so ra/vedrile nastopajoče kakor tudi občinstvo, ki se je pri tem lobro zabavalo in navdu_ seno ploskalo mladim SokoliČem. Načelnica s. Rogova je nastopila z žensko deco m nara^čajnioami (24), ki so izvajale konjičke prav spretno. Pri orodju so nastopili člani na drogu, moški naraš&ij pa ? skokom v raznih kombinacijah. Pri orodni smo videli močno vrsto in mnosro mlajših dobrih telo. va-dcev ,ki so pokazali nekaj lepih vaj. Nastop olanov in članic je bil zelo dober, le prostor je bil premajhen, ker nieo mogli niti vsi člani in članice nastopiti. Nastop je zaključil pozdrav vseh telovadečih oddelkov domačega društva (€>4). ki so strumno in veselih lic ob sokolski koračnici i državno zastavo na čelu prikorakali na telova liišče, nakar jih je nagovoril ■ pozdravil vse poste društveni starosta br. Kozar. V vznesenih besedah jim je provoril o smernicah T>rševecra sokoletva. telovadni oddelki pa so mu krepko odgovarjali, da hočejo izpoL njevati Tvrševo freslo, t. j. »delo za narod, čuvanje njegovih pravic, meja in ieztka, dalje, da ne bodo klonili, ne podlegli, da bodo z Nj. Vel. kraljem, z našo voisko. zvesto čuvali Jugoslavijo. Taiko so veržej; k i ."sokoli pred občinstvom, ki je stoje poslušalo njihovo prisego, ponovno obljubili, da bodo služili domovini. Svoj jrovor, prežet ljubezni do domovine. je končal br. starosta e pozivom, da zakličejo v*i svojemu prvemu starešini Hj, Vel. kralju krepak zdravo, nakar je prodba zaijrrala državno himno, nato pa sokolsko Hej ?lovani. ki jo je pelo vse občinstvo. • Sokolski n.*i8top v Veržeju nam je pokazal, da društvo krepko dela in vfeoku nosi prapor državnega in narodnPfra edinstvn. IfnOgO lepih sadov je pokazalo tiho *i vztrajno 'lelo naših Veržejč-anov, čestitamo pa društvenemu načelniku br. Rosu in načelnici s. Roeovi. da sta s svojim delom do-sesrla tako lepe UBpCbO. na kar smo vsi po_ nosni. Le naprej! —ko. — 1'reJ praznikom Sokola na Vrhniki. Sokolsko društvo Vrhnika. t*n0 najdelavnej-ših na skrajni meji ljubljanskega okr-v/, a. se i vnemo pripravlja na svoj vsakoletni praznik, ki l>o 18. t. m. na letne-m telova-dišou za Sokolskim domom. Društveno delovanje se je v zadnjem času izrel.no poživilo. Lepa vidovdanska proslava in naša velika udeležba na v*en sokolskih priredi. tvali s<» dokaz našega vztrajnega dela v sokolski telovadnici. Naša udeležba »a okrožnem zletu v .št. Vidu. pri a pri nastopu na Viču. zasluži, da nas v nedeljo posetijo brataka drnotva v oaatnom MovUu. Pripominjamo, da so tudi pri na« nasprotniki Tvrševe sokotake ideje vztrajno na delu, toda krepka sokoUka volja in ljubezen do dela nas bosta podpirala pri našom delu. Vabimo brataka. društva in sokolstvu naklonjeno ob6inat>vo, da pohiti v nedeljo med nas, da z nami prosJavi naš sokolski praznik. Zveze z vlaki so izredno ugodne, poslužite se nedeljskih povratnih kart. V nedeljo vee. kar sokolsko Ćuti. ua Vrhniko. Zdravo! Uprava. IS letna babica Američanka Dolly Scatesova je stara dele 15 let, pa je že babica dveh deklic In ena je celo starejša od nje. Ko so jo vprašali, kako se počuti v zakonskem življenju s 60 let starim R. F. Scatesom, s katerim se je porofiila pred dobrim tednom, je odgovorila, da se razumeta bolje, nego je pričakovala in da se ne namerava vrniti k svojcem. O svojem možu je dejala, da ga ljubi boJj, kakor ga je ljubila pred poroko in da nikoli ni ljubila nobenega mladeniča tako kakor njega, čeprav je že tako star. Njeni starši so zakon odobrili, pripomnili so pa, da je hčerki Žal, da mora zapustiti starše in Solo. S svojo možitvijo je pa postala Dollv tudi mačeha Šestih otrok svojega moža, ki jih je imel s prvo ženo. Najstarejši je 35, najmlajši pa 13 let. Postala je pa obenem tudi babica dveh vnukinj, ena je stara 13, druga pa 17 let. To bo menda edinstven primer na svetu, da je postala 15 letna deklica babica in da ima vnukinjo, starejšo od sebe. Mae We$t je bila omožena Spor glede zakona in starosti Mae VVe-stove v Hollvvoodu se je nepričakovano zaključil z njeno izjavo, da priznava j»voj zakon z igralcem Frankom VVallacom, kar je še nedavno trdovratno tajila. S tem je obenem priznala, da ni stara 32 let, kakor stoji v filmskem letniku 1937, temveč 42 let. To neznano pogiavje iz preteklosti Mae \Vestove je bilo odkrito slučajno, ko je pred dvema letoma nekdo brskal po zapiskih občinskega urada v Milwaukee m našel zapis o poroki Mae Westove z Wal-lacom. Frank Wallace, malo znan igralec, se je prijavil kot mož. Čeprav se je med t^m leta 1916 poročil z miss Blakeshvevo. Leta 1935 se je bil dal namreč zopet ločiti. Mae Westova je trdila, da nikoli ni bila v Mil-vvaukee in da Wallaca sploh ne pozna. V soboto je pa pred sodiščem naenkrat priznala, da se je poročila z VVallacom leta 1911, ko ji je bilo 18 let. Toda Kmalu sta Sla vsak sebi in tako je do leta 1935 skoraj že pozabila na svojo zakonsko zvezo, na katero itak ni imela prijetnih spominov. Vedela je, da bi ji mogrla prinesti samo neprijetnosti in stroške in zato ni hotela priznati, da je bila omožena. Samo za denar I^a otokih v Tihem oceanu so izdelali že mnogo lepih filmov. To velja zlasti za Samojske otoke, kjer so se uveljavljali poleg slikovite prirode tudi domačini v svojih originalnih nošah in s svojimi narodnimi plesi. Toda časi se izpreminjajo. civilizacija posega tudi na te daljne otoke. O tem pripoveduje VVallace Keidova, ki se je mudila nedavno na otoku Samo. da bi posnela zunanje prizore za nov film. Prej so domačini zelo radi nastopali v filmu za pest koral ali nekaj koščkov razbitega zrcala, zdaj so se pa brž zavili v debele halje, tSm ao zagledali rUmako dražbo. V svojih slikovitih narodnih nošah se sploh niso hoteli pokazati, dokler jim niso plačali in sicer pošteno. Za sodelovanje pri filmu so hoteli najmanj po pet dolarjev dnevno, kar je že lep zaslužek. Prihodnjič, ko pridejo filmski igralci in operaterji zopet na ta otok, bodo najbrž že naleteli na organizacijo domačih filmskih igralcev, ki jim bodo delali hudo konkurenco. MoavMuvr fomob — Mornar ss ne ero© Utofati nobeni *#a-ski. Jaz sem nekod v Marseflra privolil »-uSirieo oalo n«*ki princesi. — Beži no, zakaj pa? — Ker me je nalagala. Ona namnsč spk*b ni bila princesa. POSMEHOVANJE _ Vsi. prijatelj, e> te pogledam, t* mu vedno z*1i, da pripravljam državo ob ve**Ii-čnl davek. Film o šmidtovi ekspediciji na severni tečaj Rusi so ga le poslali na pariško svetovno razstavo Po viharnih dneh, ko je neurje ogrožalo stanico Severni tečaj, ae je vreme zbolj-ialo. fttirje raziskovalci na ledeni gori nadaljujejo svoje znanstveno delo in vsak mesec bodo obveščali svet o svojih uspehih v obSirnih poročilih. Na ledeni gori nameravajo ostati do maja prihodnjega leta. Stanica je zdaj v živahni zvezi z v3em svetom. Drzni raziskovalci govore vsak dan z evropskimi in ameriškimi amaterji na kratke valove, redne pogovore pa imajo z moskovskimi amaterji na kratke valove. Oddajna postaja na Rudolfovem otoku je oddajala v stanico Severni tečaj pregled poročil ruskega in možemskeera tiska o šmidtovi ekspediciji na severni tečaj. Krenkel je ujel ta poročila na repro-duktor. Oddajo so z velikim zanimanjem poslušale tudi druge polarne stanice. Oddajna postaja Rudolfovega otoka črpa mnogo iz listov, ki jih je pripeljal na otok ledolomilec ^Sadko?. Tako so zvedeli na ledeni gori. da je razpisala Sovjetska Rusija notranje obrambno posojilo. Pnpanin, širšov. Fedorov in Krenkel so takoj odgovorili, da podpise vsak 2500 rublje v posojila. Magnetolog Fedorov se peča-z jeli nekateri učenjaki dokazovati, da imajj» dvojčki sicer dvoje teles, v re<*mi«*i pa ^*-mo eno dušo. V Londonu proučujejo dvojčke, ki je n:mm duševna skupnost taka. da ata oba brata, čeprav precej oddaljena, počasno zbolela za isto boleznijo. /V prej *«• učenjaki opazovali, da imajo dvojac] hud glavobol in nevral^rijo Utoča&no. nikoli se pa še ni zgodilo, da bi dobili istočasno izrazito nalezljivo bolezen, vnet)e slepiča itd. Me>i>itala je pa napravil dru# zanimiv poskus. Zaklenil je dva brata dvojčka v loč*ni nobi in naročil obema, naj narišeta na pamet zemljevid Anglije. Oba zemljevila Sta •' bila čudovito podobna in na obeh so bile iste napake. NVbolj čudno je pa 1'ilo. da t^ra začela oba dvojčka risati zemljevid od iste zemljepisne točlve. Cim sta dobila na-loco. je šlo očividno za povsem enotno i»oj- movanjo problema. Xe»k drusr a njr 1 e s k i zdravnik trdi, da je pri dvojčkih najbolj presenetljiva podobnost pisave. Opa/oval je mnoak človek ima desnico drupraAno, kak<»r levico. Pri dvojčkih >o p« uGTo*ovili da n<> «i njihove de»nir« čudovito podobne in da so desni deli njihovih teb> pn\ taki kakor levi. Proučevanje duSevn. podobnosti odnogno i«»tovetino*4Ti dvojSobašm, ka«? — Kdo ? Princesa ?... Menda se hočete norčevati iz mene. Kadar pride ona tja, pride samo kot visok gost. —- Kako se pa piše? — Princesa Svmianova, In zavistno ie -vzkliknila: — Oh, kako se zanimate za njo, Brancelm je napravil krepak požireV, potem Je pa nadaljeval: — Zakaj ste dejali, da je nevarna? — Vsi emigranti vam to potrdijo. Kas»e*4ooli pride, izbruhne prej aH slej vihar. — Govorite v zaganetkah. — Ni vedno priporočljivo govoriti jasno pa naj bomo že kjerkoli, zlasti, če je človek doma te Rusije. Brancelin se je porogljivo priUanil. — Z drugimi besedami rečeno^ vi mJBftftta, da sem policijski agent? — Ah, tega nemi»lim, — je ugovarjala. __ Si cer se pa tukajšnje policije ne bojimo. — Katere pa? — Tiste... tam. Glas ji je postal tih. — Dolga ušesa imajo... in tiaS refce. -— Povejte mi, kakfeo burjo ravvname «. »sboj princesa Svmianova. gfrejuj* Joslg gugaattfc — £a »Narodno tiskano« Ftan Jena — £* opravo m tnseratnl del Usta Oton gairtstof. ~ Vsi v IflifeljapL