161. številka.
I Ljubljani, i četrtek H. juliji 1918.
»Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej. • K 50-— pjl leta
ćetrt leta H na mesec m
25* 13— 450
velja po poŠti:
za Nemčijo: cdo leto naprej ....  K 55*—
za Ameriko m vse druge dežele: celo leto naprej  .  . .  .  K 60* —
Vprašanjem glede nseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DpravnlStvo (spodaj, dvorišče levo). KnaUova ulica it. 5, telefon SL 85.
izhaja vsak dan zvnCor lavsaasii neanJjo In praaaike.
Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   1 mm visok, ter 54 nun Strok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Nofi oaročanti naj pošljejo naročnino veiao   ^r* po nakasntet. ~WQ Na samo pisaeae naročbe brez poslatve deaarja se ne moremo nikakor ozirati. ..Narodna tiskarna" telefon it. 85.
celo leto naprej pol leta n
.Slovenski Narod- velja v LJubljani
dostavljen na dom ali Če se hodi ponj:
. . . - K 43*~ t četrt leta „ .  .   ,  ,   - 24*— I na mesec „
1*-
Posamezna Številka velja 30 vinariev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaHova uUca št S (v L nadstr. levo), telefon M. 94
Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar:
Da smo si na jasnem!
Već nego štirideset let tičim v političnem življenju in naravno je, da sem v tako dolgem času zagrešil ta in ono napako. Huda moja pregreha je bila, da sem iz politične ozkosrčnosti nastopal svojčas proti splošni in enaki volilni pravici. To pregreho danes odkritosrčno priznavam, in če meni kdo, da ;e tako priznanje sramotno, mn prepuščam svobodno sodbo in obsodbo! Da bi me bila ob takih prilikah moja stranka obse n čil a s svojim nezaupanjem, bil bi izginil s svojega mesta. Ali stranka je Nla — kar zopet priznavam — meni nasproti dobrega srca, tako da mi ni bilo treba skočiti v prezgodnji politični grob!
Nekaj čudnega pa se mi je pripetilo pri zadnji občinski seji, pri kateri je gospod Kamilo Pammer vodil veliko ofenzivo proti županskemu sedežu, na katerem slučajno sedim. Odpovedalo se mi je zaupanje, katero se mi nikdar dalo ni. katerega nikdar zahteval, nikdar iskal nisem, m odpovedalo se mi je to na-?vioezno zaupanje z bombastično izjavo, © kateri moram še enkrat spregovoriti, da se ne rode kaki napačni pojmi in da svet izve, kako sodim o tem «iepričako-vanem nastopu nemške opozicije v mestnem svetu ljubljanskem.
Priznati moram, da se v prvem hipu nisem zavedel cele groze velikega trenutka! Najprej sem opazil le komično stran celega prigodljaja. Zdelo se mi je. kakor bi tičal v nekaki nemški »smiri«, ko ravno nastopi glavni junak ter z napačnim patosom siplje okrog sebe svoje neslane tirade. Ta junak je zavit v staro in obrabljeno obleko, ki mu je deloma prevelika, deloma preozka, in vsaj na eni nogi mu gleda palec iz čejf-lia. Nato se je prizor menjal in pred mo-jim očesom je nastopilo znanih sedem Svabov, ki gredo z veliko helebardo nad bojazljivega zajca; vsaka roka ob helehardi se trese in na vsaki glavi se ježe lasje. Prešinila me je misel: vraga, ti junaki te imajo za zajca! in takoj mi je bilo jasno, da ne smem dopustiti, da bi se ta njihova vera vtrdila. Zatorej nočem satirično pisati o tem dogodku, dasi sem prepričan, da se gre za slučaj, o Aaterem bi se dala satira napisati
Pri proračunu so torej nastopili remški občinski svetniki in svojo prejšnjo opozicijo so nenadoma spremenili v fakcijozno opozicijo. Oni. ki jokajo, ker si hoče mestna uprava nekoliko pomnožiti svoje dohodke iz mestne užit-nine, rriso glasovali niti za izdatke ubož-nega zaklada, ki daleko presegajo problematične prihodnje dohodke povišane užitnine, in glasovali tudi niso za izdatke, katere povzroča mestni upravi nemško ljudsko šolstvo, in kako vtemeljujejo gospodje to vratolomno politiko v mestni zbornici? S tem. da preklicujejo svoje zaupanje v župana! Človek bi najprej hotel izvedeti, pri kateri priliki da se je to zaupanje izreklo, — morda pri izvolitvi župana? Afi župan je bil izvoljen edinole z glasovi narodne napredne stranke, in če sedaj naši Nemci odrekajo županu za-
LISTEK.
Književni Jug.
V letih 1912—1914 je nasa radikalna mladina krepko nastopila za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pred vsem ic snorila to na kulturnem polju — drugo prinese čas in nujna potreba. Befi dan je zagledalo tudi par časopisov, ki naj bi bili izraz tega, po čemer stremi mlado srce. Bil je to nekak uvod k borbi za lepo skupno domovino. Ali kmalu so se čuli prorfgla-sovi češ, mladina je naivna, z glavo hoče skozi zid. Dijaki in drugi, ki so bili toliko »drzni*, da so stopili nekako na čelo temu jugoslovanskemu pokretu, so se morali za svoje ideje in za svoj nastop težko pokoriti: oblasti so jim trdo stopile na prste. Nato je pritisnila še svetovna vojna, in žrtve so se množile, da jih sproti ni ti šteti nfsmo mogli. Toda kakor smo se svetovne vojne vedno bali, da se itRJ govoriti nismo upali o njej, je vendar morala priti, in poleg svoftli grozot pušča za sabo tudi dobre posledice; nam Jugoslovanom je pakazala, kako obsežna je naša lepa
upanje, so smešni, kakor bi bili smešni giaski socijalni demokrati, če bi gra-škemu županu izrekli svojo slovesno nezaupnico, ali pa dunajski liberalci, če bi dr. \Veissktrchnerju vottrali tako nezaupnica
še smešnejši so razlogi, s katerimi sta občinska svetnika Pammer in Stau-dacher vtemeljevala svojo velekomično i/iavo. Zopet bi mislil človek, da v mestnem svetu, ki je danes že vsled načina mestnih volitev sestavljen iz štirih političnih strank, politično delovanje izven te zbornice ne more lati razlogov za kako fakcijozno opozicijo, ker bi potem ne bilo soje* da bi župan od te ali one strani rte dobival nezaupnic. Lahko je predočiti, da je opozicija opravičena, izrekati nezaupnice voditelju mestne uprave: to pa samo, če bi gospodje bili v položaju, dokazati, da ta i tel j zlorablja svoje stališče, bodisi v svoje zasebne koristolovne namene, bodisi da to ali ono stranko pristransko tlači, ali kaj drugega enakega. O tem pa nisem čul v izjavi nemške opozicije nobene besede in zategadelj je ta izjava od mene odletela, kakor odteteva sodra od skale!
Afi dovoljeno naj mi bode, da nekoliko spregovorim še o drugih razlogih, ki jih navajajo gospodje v svoji nezaupnici. In tukaj hočem dati izraza svojemu prepričanju, da izjava nemške opozicije v mestnem svetu ni ničesar drugega, nego živ dokaz tiste velenemške prepotence, ki je med vojsko nastopila v avstrijskem nemštvu z neverjetno ošab-n ost j o za katero Človek brez uspeha išče najmanjšega pametnega razloga. Ta prepotenca je, kakor kaže, prepojila vse nemško meščanstvo ljubljansko in, kar moram v svoj žalost omeniti, videti je, da v celi ti meščanski skupim ni razsodnih elementov, ki bi se uprli velenemški kliki ter jo svarili pred posledicami, katere se v Ljubljani morajo roditi iz pangermanskih ekscesov. Ostra je ta sodba, pa — kakor rečeno
— vtis imam, da je pravična.
Kaj mi očita sedaj ta velenemška Klika?
Najprej o jako delikatni strani najnovejšega velenemške ga izbruha!
Gospodje naglašajo, da sem bil od cesarja potrjen. To naglašajo in povdar-jajo na prvem mestu, tako da sem moral dospeti do vere, da se hoče to kot nekak denunefjatoričen rudokop eksploatirati, najsi vedoma ali nevedoma, ter doseči ž njim za zeljem'h sadov, ki bi se po drugi poti in posebno po stezi ničvredne nezaupnice doseči ne dali. Gospodje imajo moj blagoslov. Ce že hočejo, da na tej denuncijatoričrri njivici dozori zlato klasje, naj ga v božjem imenu zadovoljno poza nje jo! Mogoče je, da se zategadelj zatečejo k nemški naci-jonalni zvezi, kakor so to že parkrat storili. Tudi v tem zatekanju k nemškemu Nationalverbandu opažamo malo premišljeno in — recimo kar naravnost
— tudi malo častno akcijo ljubljanskega nemštva, ker mu taka akcija ne more prinesti drugega, nego škodo. Gospodje, ki so združeni v omenjeni parlamentar-
doraovina, kako velika družina smo in kaj nam je potrebno. V onih brezupnih dnevih, dnevih muk in solz, ko jc birokratom že začelo primanjkovati ječ in vislic, je počila mrena na očeh vsem Jugoslovanom. V ljubezni so se objeli trije bratje: Slovenec. Hrvat in Srb.
Kakor so se združile jugoslovanske politične stranke v trden blok, tako se ie strnil tudi jugoslovanski literarni svet v eno vrsto ter si ustvaril skupno glasilo »Književni Jug«*), ki je pred kratkim zaključil svoje prvo polletje. V 9 zvezkih je izšlo 12 številk, kar obsega 472 strani v revialnem formatu, Sodelovali so Slovenci, Hrvati in Srbi ter je cirilica bogato zastopana. Izmed Slovencev se je oglasilo sedem pesnikov. Ksaver Meško se spominja v »Pesmi ponosnih« prestanih dni; morili so Slovence, a trmorifi jih niso mogli. Trpljenje je rodilo živo vero v svetlo zarjo, ki že prihaja. Le poslušajte:
O srca, ki so prostost pod sobicem božjim vam vzeti,
o duše. ki so na križ vas najbtff§fti sramot
razpeli, kaj govori
spomin vam na tiste prebrfcfice dttf?
•) Urejuje Niko Bartulović, Zagreb, Gundulićeva ali ca št 29, celoletna naročnina 40 K.
ni skupini, so v privatnem življenju poštenjaki in v tem oziru proti njim ničesar navesti ne morem. Ali naša in tudi diugih resnih političnih krogov sodba — kolikor prihaja politika v poštev, — je pa ta-le:
Parlamentarna družba, ki se zbira okrog profesorja dr. Waldnerja. je kri-sn-lizirana politična nezmožnost, je nekaka bratovščina praznih glav, ki se šopiri z oholnostjo, katere ne dosega niti puran, kadar tiči na gnojnem kupu s svojim rdečim vratom. Prav ničesar se niso naučili ti politični čudaki: razven sten svojega malega stanovanja ne poznajo ničesar na svetu; kar govore, je prazna slama, kamor stopijo, požene trnje, in kar vzamejo v roko, spremeni se na mah v blato. Svoje politično ime spreminjajo vsakih pet minut, in če bi imeli kaj političnega značaja, bi ga prej-kone spreminjali vsakih pet sekund. Minister, ki se zveze s to politično skupino, obsojen je, sesti v trnje in gaziti po blatu! — Ce se ljubljansko nemštvo zateka pod dežnik profesorja \Valdner-ja, ne bo prav ničesar dosegla slovensko prebivalstvo bele Ljubljane pa se s tem po nepotrebnem samo draži!
Pravi se dalje: Zupan, ki je bil potrjen od Nj. Veličanstva, ne sme delati politike. To je čisto napačen nazor. Ali ni dr. Weisskirchner, odkar je župan dunajski, še vedno glavar krščansko-soci-jalae stranke? In afi ni župan Rzia ravno na političnem shodu skoval frazo: Oesterreich ve trd detrtsch sein, oder es vvird nicht sein! To je najneumnejša fraza, katero je kdo skoval, odkar se je pričela vojska, najneumnejša fraza v celi Srednji Evropi! In je-li kdo radi tega gospodu Fizii očital, da je po cesarju potrjeni župan graškf? Izvoljen sem bil za ljubljanskega župana po kandidatni listi narodne napredne stranke in nikdo ni mogel pričakovati, da se kot župan ne bil smel vtikati v politiko in da se moram odpovedati svoji lastni stranki, ki me je vendar dvignila do trudapolne časti ljubljanskega župana! Tega mi tudi cesar nI predpisal, ko me je potrdil, in s tem je ta točka nemške pritožbe ali pravzaprav nemške brezokusnosti zame odpravljena!
Če pa zahtevajo Nemci od ljubljanskega župana, da naj vodi boljšo politiko, sem končno tudi jaz, dasi nisem poklican, dajati jim političnih svetov, opravičen zahtevati, da naj oni vodijo boljšo politiko. Ce so se oni predrzniTi, dajati mi take svete, in sicer v javni seji, bodo že morali prenesti, če jim z enako opravičenostjo tudi jaz nekaj svetujem.
V teh hudih časih, ko vse resno premišlja, kako naj bi se država po krvavi vojni tako preustrojila, d a b i b i I i v s i narodi v nji srečni in zadovoljni, je lahko mogoče, da nastanejo glede tega vprašanja različna prepričanja. Najradikalnejše prepričanje tiči pač v besedah: Oesterreich wird deutsch sein, oder es wird nicht sein! Deset milijonov naj bi podjarmilo sedemnajst milijonov, in teh sedemnajst milijonov bi moralo še Bogu dajati hvalo, da smejo zlesti pod nemško peto! Mi ne vpijemo: Avstrija bo slovanska, ali je pa sploh
Trpeli smo, ker smo seme bili, ki naj iz njega naša prostost vzbrsti. Trpeli smo — zdaj pa smo vsi trpljenja veseli,
ker glej. vsi skrivni naši upi so ozeleneli.
Veseli smo — in naše srce usodi srečnejši
naproti drhti, vam vzeli, razpeli, veseH,
In 'iiladi pesnik Janko Glaser. abi-turien' toži v »Poetu«:
MoJi prijatetji, bodo ravnatelju doktorji m dekani, vsi častiti, čislani — iaz ne bon iskal dnine: beden težak domovine.
Med poezijo so zastopani še: Al-breeht Fran, Albreht Ivan, Gruden Igo, Kozak Ferdo in Samec Janko. — V prozi so prispevali Cankar Ivan, No-vačan Anton In Šorii rvo.
Najzanimivejši so znanstveni članki. Slučaj in prilika sta hotela, da se je mnogo razpravljalo baš o Petru Prera-dovića — vsega skupaj sedem člankov, med njimi tudi dr. Ilešiča »P. Prerado-vić v Slovencih«. Tst! pisatelj je podal tudi temeljito sliko o zgedovinf našega
ne bo! mi le zahtevamo jugoslovanskega naroda samoosvojitev ob roki tiste pravice, po kateri bodi vsak narod zadovoljen in srečen! Tukaj se torej borita dva nazora o bodoči Avstriji: eden hoče imeti nemško Av s t r i j o, drugi pa srečno in zadovoljno državo. V tem boju — to je moje ponižno mnenje — bi moralo kranjsko nemštvo, če že ne nevtralno ostati, vsaj biti toliko pametno, da bi ne sililo v ospredje. Zastopati bi moralo principe gotove miroljubnosti in zatreti vsak pojav nestrpnosti in nespravljivosti ali pa še celo pojav kake absolutne nespravljivosti. Pri ljubem Bogu! Kaj jo kranjsko nemštvo državi ali dinastiji? Vse, kar imata ta dva faktorja od kranjskega nemštva, da se brez težave spraviti v tisto culico, katero je vlačil Auersperg-Grun svojčas po kranjski deželni zbornici, in ostalo bi Še polovico praznega prostora! Še danes ni pozabljen ta čin velikega pesnika in prijatelja še večjega slovenskega pesnika, in še danes nam zakipi kri v žilah, če se spomnimo omenjenega sramotilnega čina grofa Antona Turjaškega, ki je sedaj nad zvezdami lahko vesel, da je dobil grob v slovenski zemlji, za katerega morajo Slovenci skrbeti! Takih činov bi se moralo kranjsko nemštvo ogibati, in v šestdesetih letih, ki so od tedaj pretekla, bi se bilo moralo vendar naučiti, da svojih strun na Kranjskem ne sme preveč napenjati. In vendar se to še vedno godi!
Shakespearjev »Parolles« je znan celemu svetu in tudi ljubljansko nemštvo ga jx>zna. Kako se nam trese prečna mrežica, kadar se prikaže na octu ta bahavi charlatan ter prične kričati: Hlev je Francija, mi pa smo kljuse v njem! Torej v boj! — Ne more se vtajitk da je vodstvo velenemške klike, ki danes vlada nad ljubljanskim nemškim meščanstvom, nekak tak »Parolles«, ki neprestano deklamira: Ein Stali ist Krain, uir die Mahren drin! V Ljubljani zadovoljno žive, ali vzllc temu hodijo čez mejo ter opisujejo naše razmere, kakor da so oni, ki jim v resnici ničesar ne primanjkuje, tepeni in raztepeni konji v hlevu kranjske dežele!
Nastopil je na Dunaju dr. Eger ter se spozabil tako daleč, da je pravzaprav vzkliknil: Laibach wird deutsch sein, oder es \vird nicht sein! Ce nas je pri tem črnil, da smo vereizdajalci, je Še bolj dokazal, da je nekak sorodnik gospoda Parollesa! Gospod Kamflo Pammer pa je bil v Badnn in svoj glas je združil z glasom gospoda O miga, ki je
— kar bodi mimogrede omenjeno — tudi župan, ki pa po mnenju naše nemške opozicije v mestnem svetu ptujskem ne uganja nikake politike, in cesarja je prepričava!, da mu na jngu ne preostaja drugega, nego sistirati parlament In s Škorpijoni nastopiti proti slovanskemu žhlju! In končno tisto nemško društvo,
— kako se jc ta pritlikovec pri zadnjem občnem zboru razkoračil! Sredi Ljubljane so trdili njegovi člani, da se gode nemškim uradnikom na Kranjskem silne krivico, da jih povsod preganjajo in zapostavljajo! In vendar v celi vojvodini ni enega vodilnega uradniškega mesta,
[ jezika. »Jezik u nacionalnom razvoju Slovenaca. Posebno mu smemo biti hvaležni še zaraditega, da je napisal svojo razpravo v hrvatskem jeziku, kar vsebuje za Hrvate več privlačne sile, Janko Glaser analizira pesnika Župančiča, Zofka Kvedrova se spominja pokojnega Gospodina Franja (Podfitnbar-skega), dr. Lah pa je prav podrobno iti simpatično ocenil novo Cankarjevo knjigo »Podobe iz sanj«. Zgodovino in razvoj »Dom in Sveta« je opisal dr. Glonar v članku »Po tridesetih letih*. Za današnje čase najaktualnejši razpravi sta pa Anton Lobodova »Za kulturno zedinjenje Jugoslovanov« in Niko Bartulovičeva »Kulturno jedinstvo i Slovenci«, ki se končuje: Kulturno jedinstvo mora doći, a kojim načinom f u kojim vanjskim oblicima, to tražimo i naći ćemo!« Dr. Glonar je poročal še o Fr. Mttčmskega »Tolovaju Mataju«, o Družbi sv. Mohorja, o »Savremerriku« in o najnovejši ihistrovanl izdaji Levstikovega »Martina Krpana«, pri kateri pa z ilustracijami ni preveč zadovoljen.
Izpušcamo vso drugo bogato vsebino, ki jo rrrmaša ^Književni Jug« v srbo - hrvaščini, a vidimo že iz teh podatkov, da so stiki troedinega naroda v kulturnem oziru — to delo sta započeli Matica Slovenska in Matica Hrvatska — vedno  močnejši   in močnejši.
da bi ne sedel na njem Nemec, ki sploh ni zmožen pisati slovenščine in ki največkrat glavni jezik v deželi komaj jeclja! Brezuspešno sem se trudil, da bi izvedel, katera ministerijalna komisija je na Kranjskem preganjala nemške uradnike, in vendar se je to na občnem zboru nemškega društva trdilo z riajvečjo trdovratnostjo! Gospoda moja, to so pretiranosti, katere »Parolles« v komediji lahko zagreši, s katerimi pa politični voditelji, posebno če stoje na čelu stranke, ki je silno neznatna in na vse strani eksponirana, ravno ti svoji stranki stališče izpodnaŠajo!
Če hočete torej, gospodje, poslušati dober in pameten svet, prilijte precej vode svojemu pangerm.mskemu vinu, ker boste drugače s svojim sovraštvom pridelali tudi sovraštvo! Ce pa menite, da je vaša edina rešitev v tem, da svoje duše zapišete velenemški kliki, potem bo, ne župan ljubljanski, pa vsaj deželni poslanec ljubljanskega mesta, smel nastopati proti vašim bbruhom, in če je ta poslanec slučajno župan finUjanski. mu bodo vaše nezaupnice petdeseta brigal — Jezite se, gospodje, tudi, da podpisujem svoje politične članke. To je zopet stvar okusa. Tudi v političnem boju zavračam vsako zahrbtnost in bojujem se najraje z odprto čelado ter prevzemam odgovornoKt za vsako besedo, katero zapišem!
H koncu še malo pripDtnbico o dana js ki »Reichspostk. Ta listič je namreč tudi občutil potrebo, pečati se z zadnjo našo občinsko sejo. Vem, da a i v zvezi s kranjskim nemštvom in vem, da mu golido. katera mu prihaja s Kranjskega, naliva politični galopen gospoda deželnega glavarja, ki tega galopena, kakor svoj avtomobil in svoje teHče v Medvodah, plačuje iz deželnih sredstev. Iz tega slabodišečega vira zajela ie tudi »Reichspost« svoje poročilo o zadnfi mestni seji. — Pri seji sem trdil, da si prisvajam kot župan ljubljanski, če sme zahajati gospod Pammer v Baden, gospod dr. Eger pa na Dunaj, pravico, zahajati v kraljestvo Češko, ki spada pod istega vladarja kakor Nižje Avstrijsko. Dr. FHnder je to zasukal na ta način, da ima Ljubljana »einen Burgermeister, der uber die Grenze- schielt«. Da bi malemu substitutka gospoda deželnega glavarja kaj odgovarjal, rrri ne prihaja na misel. Dr. Fundru, glavnemu uredniku »Reichs-pošte«. pa se mi tudi ne vidi vredno osebno odgovarjati. Pač pa sem poslal gospodu Goetzu von Berlichingenu svojo vizitnico ter ga prosil, da naj po svoji maniri odgovori krščansko-socijamemu redakterju, gospodu dr. Fundnrf In to naj zadošča!
^Spominjajte se|= političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na: dr j a Viktora Sufinika, pisarna dr. TriUerJa, Dalmatinova nI. st- T.
I Novi časopis je za nas Slovence e m 1 -nentnega pomena in je bil Živa potreba. Služil nam bo kot nekak posredovalec, da bomo dru© drugega natančneje spoznali, a istočasno ženino, da bi našli v tej novi reviji v bodoče zastx>-panih več Slovencev kakor do zdaj.
Naši javni in privatni pozivi morajo v tem pogledu roditi še mnogo bogatejši sad. Dobro je, da so ljubljanski leposlovni listi dobro oskrbljeni, a najmanj tako važno ie, da smo Slovenci v »Književnem Jugu« Častno zastopani. Slovenski glas se mora slišati tja dol na Balkan. S »Književnim Jugom« se bo najuspešneje popularizirala slovenska književnost med ostalimi Jugoslovani, prav tako uspešno, kakor se z njim srbohrvaška literarna imena udomačujejo med Slovenci. Naj bi si pa dobil list ki kaže po svoji obliki m opremi modernost ali »zavremenost« in ki prinaša kot  priloge  tudi   umetniške  slike —
Tratnikov i slepci na solncu! _ međ
Slovenci tudi mnogo,   mnogo naročnikov. A. C—t
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD*, dne IS. julija 1918.
lbl. šiev.
Kritičen dan.
Duaaj, 17. julija.
Je že zaigral. Tako se glasi danes splošna sodba o ministrskem predsedniku. Seidlerjev poskus, prikleniti z naravnost vsenemškim govorom Nemce definitivno na svoj voz ter ustvariti si-tirvacijo, da bi njegov padec pomenjal tudi padec parlamenta, se ni obneseL Frivolna* naravnost zločinska igra načelnika vlade z ustavno mislijo ni rodila zaželjenega uspeha. Seidlerjeva telesna garda — gospodje VAaldner, Teo-fel Pantz s svojimi tovariši — se sicer dela, kakor da bi jo bil Seidlerjev govor ekspetiiral naravnost v deveta nebesa, toda treznejši nemški elementi, ki objektivno presojajo učinek Seidlerjevega ekscesa, prihajajo vedno bolj do prepričanja, da je ta žalostni vitez Nemcem vedno bolj v breme. Lcdenohladno molčanje gosposke zbornice po Seidlerje-vem govoru je najboljši dokaz, da se je ministrski predsednik vračunal. Načelnik Poljskega kluba poslanec Ter-til je s spretno potezo v svojem današnjem govoru še pomnožil število »razmisli ajočih« Nemcev, povdariajoč, da Seidler ni le ločil Nemcev od Poljakov, temveč se tudi od vseh pametnih Nemcev izoliral. Tertil je stavil nemškim politikom za vzgled trezno obnašanje nemških članov gosposke zbornice ter namiga val, da so Poljaki pripravljeni sodelovati pri večini, čim pade Seidler. Nemški voditelji so kakor otroci Mesto da bi takoj revidirali svoje stališče, se danes jezijo na gosposko zbornico, grozijo, da bodo izdelali načrt za njeno reformo in se tako maščevali, skratka: obnašajo se naravnost pomilovanja vredno.
Na drugi strani jih razni zakulisni intriganti strašijo z najrazličnejšimi kombinacijami, s koalicijskim ministrstvi pod Beckovim vodstvom — češ, Slovani vas bodo djali v niavho, kakor hitro pustite Seidlerja. Premalo poznamo nemško dnševno razpoloženje, da bi vedeli, v katerem stadiju se nahaja nemška duševna kriza. Vsekakor se zdi, da bode v tem boju pameti in strasti končno vcndar-Ie zmagal primitivni politični razum. Moda bo ta razvoj znatno pospešila zajamčena vest, da cesar odklanja vsako obnovitev absolutističnega režima.
Za jutri je sklicana zopet konferen* ca načelnikov strank, ki naj razpravlja o na daljne m programu zbornice. Pripravlja se predlog, da naj se debata o rioračnnskem provizoriju skrajša in nekatere stranke se ogrevajo za ta načrt. Načelnikom strank bo tudi določiti način razprave o češki ministrski obtožbi. Ni izključeno, da razgovor o teh dveh zadevah prinese odločitev o Seidlerjev! usodi. Ako pustijo Nemci Seidlerja pasti, potem bo v vseh tehničnih spornih vprašanih lahko doseči sporazum in precej g'adck ter kratek potek zasedanja je zagotovljen. Vlada to d^bro čuti in meni neomami pristaši so za to skrajno nervozni. Nemci šušljajo med seboj, korrferirajo, razmišljajo in na obrazili jim je poznati, da ne vedo še prav, kaj bi storili. Morda jih bo jutri srečala — pamet.
V zbornici je bilo danes le malo življenja. Posamezni govorniki pa so le vzbudili precej pozornost!, zlasti poslanec Tertil, poslanec Stribmy in poljski socijalist D a s z y n s k i, ki je imel zopet >sija?en dan«. Kakor udarci ogromnega kladiva so padale njegove obtožbe na Nemce in vlada in zbornica je oduševljeno ploskala, ko je izjavil: Vaše navdušenje za Hindenburga in nemško zmago je krivo vse nesreče. Po vaši krivdi se Avstrija vedno bolj oddaljuje od svojega življenskega poklica ter propada. Le Slovani jo morejo rešiti iz nemškega objema, ji vrniti samostojno eksistenco! Mnogo pozornosti so vzbudile tudi živahne ovacije Cehov poslancu Corjciju. ki je trezno in modro govoril o spravi med narodi.
Vlada je danes izročila poslancem pismene odgovore na razne interpelacije, med njimi tudi 2$ odgovorov na interpelacije Jugoslovanskega kluba. Ti odgovori so deloma zastareli — med niimi je celo še eden na neko interpelacijo pokoinega dria Kreka.
Jutri pride v zbornici do besede drugi govornik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Smodlaka.
V naslednjem podajemo sejno poročilo :
Dunaj. 17. iulija.
Današnjo sojo poslanske zbornice ie otvoril predsednik dr. G r o s 8 ob $0*6 dopoldne ter to zbornica prešla takoj na dnevni red t. i. na prvo branje proračunskega provizorija in na dobar to o nujnih vprašanjih.
Poslanec dr. W a b e r se je bavil z omahljivo politiko avstrijska vlade napram Ogrski v prehranjevalnih vprašanjih. Upravičeval ie tudi nastop naših čet v Albaniji ter je govoril končno o razmerju Nemcev napram Poljakom.
Dr. Tertil. načelnik Poljskega kola, ie ostro napadal dr. Seidlerja posebno radi njegove/ara zadnjega grovora. Tudi Nemci mu pozneje za ta govor ne bodo hvaležni. Poljsko kolo brezpogojno zahteva, da Seidler zgine. Glasovanje Poljakov o proračunu bo zaviselo od zaupanja do tiste vlade, ki bo na krmilu za Časa glasovanja
Poslanec Ofner ie izjavil, dabo njegova stranka glasovala *a proračun in vojne kredite le s težkim srcem, ker nima do vlade dr. Seidlerja nobenega zaupanja.
Poslanec Stfibrnv (eeeki radikal ee) ie poudarjal, da vlada danes le politika sile. Vlada in ž njo Nemci de-T ■ i o s Slovani, kakor vladajoči k vla-danimi. Govornik se ie obširno pečal s preganjanji Slovanov in omenjal razne instifikaeije. Sedania vojska ni druere-cra. kakor vojska Germanov proti Slovanom. Nemci očitajo Slovanom veleiz-daialstvo, pa imajo tudi v svojih vrstah
veleizdajalce. Vlada naj bi poslala n*
razne >Volkstage« svoje zastopnik«, pa bo sliaala, kaj v*e se je tam govorilo. Tako tu Slovanom prepoveduje shode, na nemške >Volkstage< pa niti ne pošlje svojih zastopnikov, da lahko Nemci govorijo, kar se jim poljubi. Vlada ie razdelila Češko, ustavila bate, prepovedala zborovanja Za Cehe ni dr. Seidler drugega kakor prokurist insolventne firme.
Nato ie nastopil tirolski italijanski poslanec ConcL Čehi so ga burno pozdravljali s klici: Na sdar! Conci ie poudarjal, da ni bil odstavljen kot namestnik deželnega glavarja radi praškega govora marveč da to datira že od prej. Saj je bil leta 1915. konfrniran. Kljub vsem preganjanjem in prošnjam pa bo se naprej deloval za svoj narod. Razmotrival je sedanie neznosne razmere in pozival merodaine kroge, naj napravijo temu konec z miropi. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu in za obtožbo ministrstva.
Poslanec šubrt (Čeh) se ie pečal z aprovizaciio in napadal vlado, ker je ustavila >Narodni Listv« in Čehom prepovedala zborovanje.
Polivki socijalni demokrat Da« s z v n s k i, ie imel sijajen govor, katerega ie poslušalo mnogo poslancev. Svaril je vlado, naj ne napravi Avstri-ie v gospodarskem in političnem oziru odvisne od Nemčije, kajti potem bi slovanski narodi, ki so še vedno za dinastijo. n«ore>.iri lota 1919 tega več ne storili. Seidler mu ie premajhen, da bi se boril proti njemu. Z dr. VVeiskirch-nerjem bi rekel o Seidler ju: > Ali ste že videli otroka te starosti? Seidler obljubi vse, tako da še sam ne vo kaj. Je sicer prav dober dečko, vendar pa dela stvari, ki bi iih ne smel.c
Podpredsednik Jukel je poklical govornika Paszvnskega »ararii raznih
rovih izvajani k redi.
Vsenomee poslanec M a 11 k ie govoril za proračunski provizorij ter pripovedoval zgodbe iz svojega vjetni-stva. Obračal se ie tudi do Poljakov ter iih vpraša!, kai bi se bilo £ njimi zgodilo. 6e bi bila Rastja zmagala in če bi nam ne prišla na pomoč nemška armada. Potem bi pele dane« po hrbtih poljske gospode že nagaike. Iz ravnanja Poljakov pa vidijo Nemci, kaj pomeni hvaležnost, zvestoba in zanesljivost. Poljaki so se dali kupiti v poslanski zbornici vedno za vsako glasovanje za najteži© žrtve Nemcev in ostalega dav-koplačevalstva. 'Bili so vedno vampir na našem telesu. Pravi provzrociteli vojno ie bil po govomikovem državniškem prepričanju dr. Kramaf, čigar pomiloščenje smatra za veliko napako. Cehi ne vidijo v njegovem pomilošče-niu milosti, marveč tolmačijo to pomilo-ieenje kot strah, slaboto in skrb. Vlada s tem Čehov ni pridobila, pač pa ie zasadili; f:nrece bodalo v nemško srce. Odkar je bila izdana ta amnestija, je Čehom zrasel greben. Prihajali so vedno bolj predrzni in danes že očito proglašajo svoje veleizdajstvo. Govornik se bavi na to z nekaterimi upravnimi vprašanji ter ob koncu svojega govora še enkrat naglaža zahteve vsenemške-ga programa po nemškem državnem jeziku, po posebnem stališču Galicije, odtrgan, ju Dalmacije ter izjavlja, da bodo Vsenemci promptno in ischla-gandf torej s silo odgovorili na eventualno ustanovitev jugoslovanske države.
Poslanec H a r 11 se je navduševal ob priznanju vlade glede zahtev nemškega naroda in dede stališča Nemcev v državi. Nemci nočejo spora-zuma z onimi, ki so po njih mnenju izdali 'državo in dinastijo. Če bo nemški narod zapustil svoie sedanje voditelje in izročil svoie vodstvo možem, ki hočejo dati državi, kar država hoče. bo sporazum mogoč.
Govoril je na to poljski poslanec G 1 o m b i n s k i. ki ie izjavil, da bo po'ioki narod vedno vzdržaval svoj politični ideal, ki obstoja v zbranju vseh poljskih dežel v celoto in v dohodu do morja.
Seja io bila ob %7. zvečer zakliu-čona. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. _
NOVE  INTERPELACIJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Dunai. 17. julija. Jugoslovanski klub je vložil danes zopet vcc. interpelacij, med drugimi interpelacijo poslanca dr. Verstovgka
na
pravosodnega ministra DuliMiaili <MP#| di pristranosti nemško - nacijona.lnih sodnikov, na trgovskega ministra Wle-serja radi napredovanja poštnih uslužbencev in na domobranskega ministra Czappa zaradi zoperne uvedbe kazni privezovanja in vklepanla pri vojakih. — Poslanec Pišek ie interoeliral zaradi porabe bučnega olia pri firmi Kralnz v Franu sa luksurijozne izdelke, poslanec dr, BenkoviS pa železniškega ministra Bauhan«a zaradi škandaloznih prometniii razmer na iužnozelczni-^-ki progi Zidani most - Zagreb. Skupno s Češkim Svazom jo vložil Jugoslovanski klub interpelacijo na ministrskega predsednika zaradi nekulturnega postopanja bolgarskih čet ln oblasti s prebivalci zasedeno Srbije.
POSLANEC DR. RAVNIKAR PROTI PERSEKLTTJAM SLOVENSKEGA ČASOPISJA. Dunaj. 17. julija. Poslanec dr. Rav-nlhar je posredoval danes pri notranjem ministru Gaverju zaradi ustavitve tednika >Domovina« po ljubljanski policiji. Minister je iziavil, da o zadevi Se ni poučen in bo storil nad&Jine korake takoj, ko dobi potrebne Informacije. Poslanec dr. Ravni h ar je posebno poudarjal, da le bil oni tedenski pregled, nad katerim se ie policija »podtikala, samo suh izvleček iz cenzuriranih listov, inkriminirani članek pa citat i* eenzuriranecra zagrebškega >DoraavC s navedbo vira, — Dane9 se je vršila tu-df dveuma seja cenzurnega odsek a v državnem jsfcoru. Dr. Ravnlhar je v imenu Jugoslovanskega kluba ostro nastopil proti nadlegovaniu ljubljanskih narodnih listov s strani policije in deželne vlade. Ko le povedal, na kako komodno st&liies se ie postavila policija radi jutranje   izdaje sloven-
skega Naroda« in >Slovencac, so iaja-
viH eeio nekateri nemški poslanci, da se jim sdi kaj takega nemogoče. Seveda so se morali prepričali, da ie bilu res tako in da obravnava ljubljanska policija zakonita naznanila časopisov kot >proanje<, katerim po >lastnem preudarku« ustrema ali pa ne.
JUGOSLOVANSKI KLUB IN ČE6KI SVAZ ZA UCITKLJSTVO. Dunai. 17. julija. Poslanca dr. Korošec in Stanek sta peljala danes deputacijo slovanskih učiteljev k naučnemu ministru, kateremu so predložili in obširno raasložili učiteljske zahteve. Ministrove izjave in pa dejstvo, da ie v najkrajšem času pričakovati tozadevnih sklepov obeh zbornic, utemeljujejo upanje, da bode zadeva vendar že enkrat ugodno rešena.
ODPUST TREH NAJSTAREJŠIH ČRNOVOJNTŠK1H LETNIKOV.
Dunaj. 17. julija. Poslanca Kadi-8 a k in Navratil sta bila danes pri domobranskem ministru ter sta intervenirala glede odpusta treh najstarejših čraovoiniških letnikov. Domobranski minister v. Czap je izjavil, da je že izdal odredbo, v kateri je določen termin za odpust teh letnikov ter ie obljubiL, da se bo ta odredba tudi prav gotovo izvedla.
ČEŠKA MINISTRSKA OBTOŽBA.
Dr. Stransky in tovariši so dne 16. julija vložili nujni predlog, naj prideta c kr. ministrski predsednik dr. vitez Seidler in c. kr. minister v p. grof T o g g e n b u r g na podlagi zakona od io. julija 1667 pred obtožbo.
Predlogu je pridano obširno utemeljevanje, ki pravi: Seidler je dne 3. maja 191« državni zbor odgodil. Pri tem je izjavil, da vlada nesmisli na uporabo § 14. Ta izjava Seidlerjeva je bila nepoštena in hinavska. V poUtienib krogih je bilo znano, da je bil Seidler odločen poseči po tem sredstvu, da je hotel provizorično odpravo parlamentarizma napraviti definitivno. Samo kroni se je zahvaliti, da &e to nI zgodilo.
A Seidler se ni zadovoljil samo s tem, da je odpravil parlament, $c bolj ga obtežuje politična vsebina, ki jo je dal nezakoniti brezparlamentarni dobi. Dne 19. maja je objavil državni zakonik dve naredbi tedanjega notranjega ministra, ki se tičeta prenosa poslov cesarskega namestnika na nove okrajne glavarje na Češkem in nekaterih sprememb v polltič. okrajih kraljevine Češke. To je storil sklicevaje se na zakon od 19. maja 1868.
Seidler je jasno Izjavil da hoče s tem pričeti revizijo ustave. A z odredbo tega ne more storiti; odredbe Imajo ustavo izvrševati, ne revidirati; sicer so protipostavne. Ta odredba vrhu tega ne samo dejansko, ampak verbis ex-pressis ustvarja nove oblasti, in nove uradnike z novim delokrogom. Le finta je, da odredba govori o prenosu poslov na uradnike, namesto da bi govorila o uvedbi »okrajnih vlad na Češkem«. Ravno ta poskus, skriti protipostavno samovoljo, najbolje označuje, kako vlada zakon in zakonitost prezira; zakon govori le o uradnikih, odredba ustvarja nove oblasti.
Historično in po ustavi ni zasigu-rana le zunanja, teritorijalna enotnost in nedeljivost kraljevine Češke, ampak tudi notranja enotnost in nedeljivost, katere simbol in hkrati varstvo je enotna deželna vlada. Vlada se je zavedala, da dela zakonu silo, zato je celo potvorila besedilo zakona.
Naredba vsebuje tudi novo osnovo za organizacijo upravnih oblasti, kakršna bi se smela samo potom postavo-daje fiksirati ali spremeniti, iz zgodovine upravnih sprememb je razvidno, da so se take reforme vedno izvedle zakonitim potom, nikoli ne samo administrativno. Vlada torej zakona od 19. maja 1868 ni izvedla, ampak ga deloma celo odpravila, deloma spremenila.
Vladna odredba je prekršila ta zakon še v drugem smislu. Zakon določa, da meje političnih okrajnih glavarstev ne smejo prerezati meja sodnih okrajev posameznih občin. To načelo je Seidlerjeva odredba prekršila.
Za to odredbo je v prvi vrsti odgovoren tedanji notranji minister grof Toggenburg, ker jo jc podpisal, čeprav ga je k temu zapeljal vitez Seidler. Še težja pa je krivda Seidlerjeva, ker je to kršenje ustave zasnoval m nasveto-val. jo podpisal (n. pr. z odgodltvijo ln nesklicanjem parlamenta); Seidler je tudi od te odredbe pričakoval osebne koristi. Prejšnji ministrski predsedniki sc niso hoteli odločiti za tako nezakonito dejanje. Celo grof Stiirgkh je odpravljal nemSkc nacijonalce in krščanske socljalce s praznimi obljubami, Clam - Martinitz jim je že hotel ustreči, a se je dal oplaziti od dogodkov v Petrogradu. Le Seidler se je vdal nemškim grožnjam: da se ohrani kot ministrski predsednik, je na ta način prelomil ustavo ter med nemškim m češkim narodom napravil nov prepad. Iz protokola ministrskih posvetov meseca aprila in maja je razvidno, kako nasilno je Seidler pritiskal na posamezne člane ministrskega sveta, da pritrdijo tej odredbi.
Nizkotnost motivov, da se namreč ohrani pri državnem krmlln, povečuje še krivdo omenjenega ministrskega predsednika. Zato naj zbornica sklene;
C, kr. ministrski predsednik dr. vitez Seidler in c. kr. minister notranjih zadev v pok- grof Toggenburg naj se v smislu 5 12 zakona od 25. julija 1867. It. 101 drž. zak„ firadi prekršitve B 11 lit. 1 drž", osnov, zak. od 21, decembra 1867. 5t, 141 drž. sak., kakor tudi art, 11 drž- osn. zak. od 31. decembra 1867, K* Ml *tk.. postavita ood obtotbo.
Formalno predlagamo, naj se ta predlog v smislu § 9 zakona od 25. ja-
Ba 1807, št. 101 drž. zalu izroči ▼ pred-posvet 54članskemu odseku.
Razprava o obtožnici se začne po debati o proračunskem provizoriju, najbrž v soboto.
Gorostasni doživljal biviega ministra.
Dunaj. 17. julija. Češki katoliški narodni klub Je imel danes seio, v kateri je sklepal o taktičnem postopanju in v katerem je poročal poslanec K a d 1 č a k o doživljaju poslancev Navratila ln Harvata (katoliško - narodnih moravskih poslancev) in bivšega minisrra Z a č k a na kolodvoru v Olomucu.
Omenjeni poslanci so vstopili v Olomucu v železniški voz, da sc odpeljejo na Dunal k zasedanju parlamenta. Sprevodnik je pozval poslance, da naj izstopijo ter napravijo prostor nekemu generalu. Poslanci so se temu protivili, ker je imel vazon napis: Za civilne potnike. Poslanci so se sklicevali na to, da ne smejo zamuditi seje parlamenta. Nato je poklical sprevodnik kratkomalo vojaško železniško stražo, ki je z nasajenrmi bajoneU dospela v voz ter prisilila poslance, da so zapustili voz in vlak. Vsled tega so prišli poslanci prepozno na Dunaj.
češki katoliški narodni klub je sklenil zadevo sporočiti predsedniku zbornice dr. Grossu ter ga naprositi, da na kompetent-nem mestu vlož! ugovor, kar Je dr. Gross tudi obljubil.
Izvajajoč klubov sklep, sta se zglaslla poslanca Kadlčak in Navratil pri domobranskem ministru v. Czapu, mu sporočila dogodek ter sa nujno prosila, da ukrene v^e potrebno, da se v bodoče taki mučn! dogodki ne pripete več, zaradi česar Je treba vojaške organe primerno podučiti. Domobranski minister v. Czap Je povedal poslancema, da Je o zadevi že podučen, da je odredil preiskavo in da bodo krivci poklicani na odgovor.
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
PolitiCn* persekuclje n« Jugu.
(Interpelacija  Juaoslovanskega kluba, vložena dne 16. julija.)
Od aprila 1918. so se persekudje na jugu močno poostrile. Vse oblasti tekmujejo, da kažejo naiemu ljudstvu 3 težkimi udarci ali z zbadanji njega odvisnost, da naš narod vedno znova žalijo in razburjajo. Glavni pritisk je naperjen proti jugoslovanskim časopisom. Vsi cenzorji — sodni, politični in vojaški — delajo po dogovoru, da izpodrežejo časopisom vsako svobodno izjavo. Pri tem nastopajo direktno s Slka-naral. da Škodujejo časopisom. Kar ie n. pr. dovoljeno v Gradcu, se v LJubljani ne sme objaviti, daslravno so graikt časopisi v Ljubljani močno razsrrienl. Nobena polemika proti tem $ikanam ni dovoljena, celo popolnoma objektivna informacija za javnost je nemogoča.
O važnih poHUčnlh dogodkih n. pr. o avdijenci renegatov pri cesarja sc Je smelo samo poročati, kar Je poročal korespon-denčni urad Se vedno se vsiljujejo z raznih »strani« tendencijoene notice v časopisje. Časopis, ki s« osmeli povedati, od kod je priSla notica, se ustavi. To se le n. pr. zgodilo »Hrvatskemu Listu« v Pulju. Ilustrirani list »Tedenske slike* v LjuMJani je bil ustavljen. Tednik »Domovina« ravno-tako kot »ententi prijazen«, kar da izhaja iz poročil ki so šla deloma tako skozi zagrebško kakor sko*l trikratno ljubljansko cenzuro. Ko so ljubljanski dnevniki, in sicer najprej ^Slovenski Narod«, sporočili, da bodo po gotovem terminu začeli Izhajati ponoči, oziroma kot Jutranjiki, se je ta novotarija policijsko prepovedala, baje zaradi pomanjkanja osobja. ln se Je časopisom reklo, da naj nastopijo Instančno pot.
Mariborski »Straži« ie bilo od armad-nega vrhovnega poveljništva prepovedano pošiljanje na fronto. Kateri zakon daje ar-madnemu vrhovnemu poveljnlštvu take pravice? Z dragimi jugoslovanskimi hi mnogimi češkimi ln nemško - socljalističnlmi lisd postopajo bolj enostavno. Mornariškim poštnim uradnikom ter glavnim vojnim poštnim uradom Je bilo ukazano, da morajo vse ta časopise spolllrati m zažgati. Pri glavni vofni pošti v Trstu se krade dan na dan velika množina naših časopisov odjemalcem na bojišča.
Namesto domačih časopisov se vsiljuje vojakom ostudni renegatski Hst »Sta-jerc«. ki skuša, pisan v slovenskem Jeziku, izneveriti vojake njih narodu. V desettiso-čih eksemplarov ga razdeljujejo zastonj, zlasd ono številko, ki poroča o avdijenci pri cesarju. C. kr. naredbenim listom^ za armado sc je začetkom frmlja priložil »Sta-jerc*, ki jc Imel močno polemičen članek proti Slovencem. Pri strelskem polku št. 2 razdeljujejo »Štajerca« uradno, razdeljujejo torej nemško - radikalni strankarski list. Vojaškim duhovnikom je bilo od vojaškega poveljništva v Gradcu ukazano, da moralo delati za ta Ust. daslravno je podpiral ta list gibanje proč od Rima. Zagrebškemu »Ollta Slovenaca, Hrvata I Srba« sc Jo brez povoda odtegnil poštni deblt- Ta list kakor rudi »Hrvatsko Državo«, so v Bosm prepovedali.
Poleg civilnih oblasti uganjajo, kakor v vseh propadajočih državah voJiike oblast! politiko na lastno pest.
Vsak štacIlsM poveljnik Je obenem policist, ki mora dajati tajna poročila o političnih dogodkih, oacbah m listih. Organizirati mora vohunsko službo, nadzoruje tudi civilne uradnike. Vojni nadzorstveni urad nadaljuje svoje usodcpolno delovanje, vendar Je težISČe pri armadnem vrhovnem po-vcllništvo In v vojnem tiskovnem stanu.
Stacljski poveljnik v LJubljani poroča o mišljenju župana in zahteva nJega odstranitev. Vojaški poveljnik v Trbovljah preprečuje zborovanja, Izdaja tajna poročila s predlogi, da naj se oproščeni iz političnih vzrokov vpokllčejo ln da na| se uradniki premeščajo. Deželni predsednik na Kranjskem izdaja poročila najvišjim vojaškim oblastim v političnih zadevah preko ministra za notranjo zadeve. C. in kr. volaSVi poveljnik v Zagrebu izdeluje tajne predloge slede razpusta hrvatskega sabora. Reptilskim listom se dale papir brez vsake omejitve. Od vojnega tiskovnega stana se komandirajo tla uredniki m od vojaških poveljništev stavci.
Vojni tiskovni stan se Jo razvil v stransko vlado. Tu prevohajo vse Hste In vse govore in plavajo v talnih poročilih. Tu
organizirajo repolstvo in ovaduštvo. Svoja poročila ne izdelajo objektivno, marveč jih pripravijo tako, kakor to želi referent
Drugi glavni objekt persekndj so zborovanja: Ze tri mesece prepovedujejo vsa lavna zborovanja, dasiravno za to ni niti najmanjšega povoda. Kot vzrok navajajo vsakokrat nekaj drugega. Enkrat je bojazen pred »nemiri«, drugič razburjenje nemških sodržavljanov in podobno. Istočasno pa se vrše nemška zborovanja v slovenskem ozemlju, tako n. pr. v Vellkovcu, Celju, Mariboru, Ljubljani, Rogatcu, Slovenski Bistrici. Nemška zborovanja na Srednjem Štajerskem se dovoljujejo, češ, da v strnjenem jezikovnem okolišu ni nevarnosti. Volilno zborovanje v čisto slovenskem jezikovnem okolišu n. pr. na Vranskem, da se prepoveduje, ker hočejo očitno zatreti vsako izjavo mnenja.
Oproščene kličejo Iz političnih vzrokov k vojakom. Uradnike prestavljajo iz >službenih« ozlrov. Tako ie bil nadzornik južne železnice Vrečko na ukaz železniškega ministrstva brzojavno premeščen iz Maribora v Inomost samo na predlog nemškega Volksrata;
Samo ob sebi umevno je. da se z vsemi temi persekucijami le pospešuje ogorčenje ljudstva, država pa ima od tega samo žkodo.
Vprašamo c kr. vlado ln zlasti c. kr. ministrskega predsednika, notranjega ministra in ministra za domobranstvo:
Ali so pripravljeni takoj ustaviti per-sekucije na jugu, zlasU ukreniti, da se zbo-rovalno pravo pošteno ln objektivno upošteva in da preneha zasledovanje časopisov? Ali so pripravljeni, odpraviti poseganje vojaških oblasti v politično upravo, zlasti v cenzuro in ustaviti njih poseganje v zborovalno svobodo? Ali hočejo storiti vse. da sc pri armadnem vrhovnem poveljnlštvu in v vojnem tiskovnem stanu ustanovljena neodgovorna stranska vlada odpravi tako, da se bo vršila vsa politična uprava edlnole s strani civilnih oblasti pod edino odgovornostjo c. Jcr. ministrstva za notranje zadeve? AH so pripravljeni, odstraniti pri vojaških oblastih organizirano reptilsko in ovaduško sluibo tako, da ostane tem oblastim samo čisto vojaško delovanje? AU so pripravljeni, v polni meri rehabilitirati Iz politični samovolje zasledovane uradnike, zlasti železničarje?
Skandalozne sodne razmer* na Slovenskem Štajerskem.
(Iz interpelacije Jujroalovanflkecra kluba v državnem zbora dne 16. julija.)
Slovencem se srodl najvočla krivica na aodnijan. Od nainiijeara pisarja do predsednikov ie vse nemško in reneeat-sko, zavedni Slovenci so na sodnijah s popolnoma slovenskim okrajem že bele vrane. Graška nadsodnija je uvedla a& Nemce kurre. kjer jim vtepelo par slovenskih besed in potem so ti gorniežta-jerskl in tirolski pripelienei io kvalificirani za sodstvo nad slovanskim ljudstvom. Napisali bi lahko oal« ko i i ar« gorostasnih neumnosti, ki so iih Basrre-šili ti kuraovci pri aodstru vsltd neznanja slovenicine. A kliub tomu s« jih vedno protežira, dan za dnevom odjedajo vsa boljša mesta zmožne Slovencem, vstopivSe Slovence praktikante rn avskultanto pa tako dole o .*i kanirajo. da jim službovanje nrl aodniji popolnoma sajrrenlto in vsled krivione kvalifikacije tudi onomogoeljo napredovanje. Med voino je na 80. Stajar. stopil samo 1 Slovenec v sodno službo, a pri mariborski sodni j i so sra tako dolgo ii-kanirali. da je moral po 19 mesečnem
brezplačnem službovanja iMtoplri. Predstojnik okrajne sodnije mu je rekel v obraz da ne more upati na fpre jem, ker jib je cela vrsta predzaanamo-vanih — seveda Nemcev, ker Slovenec sploh nobeden ni vstonil. Tudi. al t* drznil ta predstojnik praktikantu, ki je študiral arimnazlio in univerzo nemško očitati, da za sodnijo ne ana dovoli nemški! Ob istem času so na vse motfo-če načine protežirali reneffata dr. Fobna, ki je sedal zaprt radi tatvine in vloma. Z vednostjo sodnih predstojnikov ie na primer lahko po cele mesece izostaial iz urada, ko pa ie moral predložiti kvalifikacijo svoje sodbe, sta mu okrajni sodnik dr. Oswatitach in sodni svetnik Modriniak v nn^rliH pozno v noč narfiktirala nekaj Rodb!
Ta sovražen in zatirajoč duh po slovenskih sodni i ah 1e nevzdržliiv, ogorčenje nad zapostavljanjem in krivicami nred sodnijo raste dan za dnevom med ljudstvom. Zadnja sodna imenovanja okralnih sodnikov nn Slovenskem so zopet pokazala da ie Pittrei-pjiu ori imenovanju okrajnih sodnikov na Slovenskem merodajno pred vsem nemstvo in rnnojratatvo, ker ie bilo so-pot nebroj izborno kvallficiranih 8k>* venoev nrotoriranih.
Večino slovenskih sodnikov so tekom vojne vtaknili v voiasko suknjo, oetale so pa poslali v zakotne luknjo. Hodnika Zemljica iz Ormoža ko vsled nemčurske cronje prestavili na Kranjsko in na njogovo mesto je nrišel Nemec. In tako bi lahko naštevali to sistematično prepHnjaiiie itak že rodkib slovenskih Hodnikov v brezkončnost. Sodnijo v Mariboru, Radgoni. Sloven.-ki Bistrici. Konjicah. Ptuju. Ormožu. Celja itd. torei v okoliši-ih z 00% Slovencev so preplaviif»nc z nemškimi in nen. čurskiml sodnikL In tako 1e slovenščina na fodnijah na slovenski zemlji zamrla, ker jo tudi onim redkim slo* venskim sodnim uradnikom celo v privatnem razgovoru prepovedano slovensko « o voriti. Ljudstvo hodi le s strahom na *odniie in tudi na okrajna crlavar^tva, kior narodnostne razmere niso prav nle boljše ampak 6e nraie hujše, — no vseh uradih so uradna ušesa zaprta za teznle slovenskega ljudstva.
V podkrepitev corniih razmer hočemo navesti ho en krireč -lučaj iz naših sodnlj. ki ie se najmllejži, a vendar kaže jasno vso brezpravnost slovenske narodno-ti nrod sodnijo in ob enem predrzno objostnoat nemškega sodnika med nami. kliub temu. da ie mHoričen duševni revež.
Pri okrainl sodni H v Slov. Bistrici je pod V 2117 tožila neka FranfiMra r Amalijo T- radi razJalienU časti. \ma Hja T. je žallivks taiila In trdila, da i* inkriminirane žaljivke izrekla Frančiška 0.. a ne ona in se sklicevala ns pričo Štefana stri žica. Štefana fttrltii ie nato ssaalUal dne 3. luliia 1917 pi, okrajni sodnijl v Mariboru sodnik .V meo — kurzovee dr. Pammer. Kljub temu da Štefan Štrižič ne razume nem
161. Stev.
»SLOVENSKI NAROD*, one 18. julija 1918.
3 Strair
Sko, je napravil dr. Pammer ž njrm nemški zapisnik, v katerem je bilo zapisano, da je Štefan Štrižič nekatere žaljivke tudi potrdil. Priča Stri žic je moral tudi ta zapisnik nodpisati.
Okrožna sodnija v Mariboru je nato s sodbo TJ 201/17/11 na podlagi izpo-vedbe priče Strižiča obdolženko T. tudi obsodila na teden zapora (Samo mimogrede omenjamo, da je sodnik dr. Pam-mer ime zasebne obtožitljiee C. naenkrat samo lastno spremenil v Tsch.)
Amalija T. se je čutila po krivem obsojeno, ker onih žaljivk ni izrekla. Zato je sla iz daljnega Mostečna. okra i Slov. Bistrica, si najela in plačala 2 priči in šla ž njima v Maribor k štriži-eu vprašati ga, če je res pri dr. Pam-merju tako izpovedal, kot je zapisano v zapisniku. Priča Štrižič pa je rekel, da ni izpovedal tako in ga torej sodnik dr. Pammer gotovo ni razumel, ker sta se jako težko razumela vsied njegovega neznanja slovenščine. Obdolženka T. je že prei pri glavni obravnavi pred obsodbo predlagala, nai se priča Štrižič še enkrat zasliši, češ. da ga sodnik dr. Pammer gotovo ni prav razumel in to tembolj, ker se je v zapisniku z dne 3. julija 1917 U 201 17/4 ia^no videlo, da je bil zadnji stavek, ki je vseboval najhujše žaljivke, šele naknadno pripisan. Zakaj in kako. se iz zapisnika ni razvi delo. Nemški senat okrožne sodni je v Mariboru pa priče ^trižiča ni hotel še enkrat r.su-likati, samo. da ne bi bla-miral sodnika dr. Pammeria.
Okrajna sodnila v Slov. Bistrici je končno dovolila obnovitev nostopania in zaslišala še enkrat oričo Strižiča in tudi sodnika dr. Pammeria.
Priča Štrižič ie nato pri okrajni sodniji v Slov. Bistrici izpovedal, da ie sicer slišal pri prepiru C. in T. žaljivke, ki so bile v zapisniku z dne 0. julija 1917 od dr. Pammeria naknadno pripisane, ne ve na katera stranka jo te besede izustila. >Tudi v Marihoru (pri dr. Pammerju) sem tako novedaL« nravi v tem zapisniku priča Štrižič. T.ahko si torej predstavljamo, kako je bilo zaslišanje priče Strižiča pri dr. Pammerju.
še značiIneiše pa ie zaslišanje dr. Pammeria samega, ki je glasom uradnega zapisnik« izpovedal:
Ich hin der slovenischen Sprache soweit machtig. um einem Zeugen sach-gercass in dieser Spraoio za vernehmen und die Aussage richtig zu protokollie-ren: allerđings reicben diese Spra«h-kpnntnK-o soweit nicnt, dass i<-h ans eigenem Beleidigungen errateu konnte, "«ie sie etwa aro T; torto Qblicb sind. — Ich halto die Moglichkeit eines Miss-verstandni-sos fiir aus£reschlossen.<
Obdolženka T. ie bila nato stori navedenih spornih žalitev oproščena. Kako pridejo -tranke do velikih stroškov radi neznanja njihovega jezika na sodniii? Dr. Pammer je kurzovee: ko ie vstopil k sodniii. še ni znal ne besede slovensko, a >Sadmarka< c:a ie podpirala, ker ie obljubil, da bo služboval v Rogatcu. A v Gradca se iim ie zdelo potrebno, poslati slovenskega * sodnika dr. Lešnika v zakotni Rosratec iz Maribora in dr. Pammer ie prišel v Maribor k okrajni sodniii. kier so mu dali pravno pomoč. Tam res dan za dnem zaslišuje nehroi slovenskih strank in lahko si ie rorci predstavljati njegovo krpucanje s slovenskimi strankami, ko vendar sam priznava, da le za silo lomi slovenščino. Linrlie se jezijo, a pri kvalifikaciji je dr. Pammer kljub temu per-sona grata!
Dr. Pammer pa ima na okrajni sodniji rudi uradne dneve in tu naprav-tja dosledno kazeT,rke in civilne tožbe nemško, če tudi stranke niti besedice ne razumejo sloven-ko. Kfekt bi bil pač isti če bi napisal tožbe v kitajščini. -Vsako slovensko ime potvori v nemško spako. lastna in krstna imena pi^e le z nemškimi črkami, kot bi sploh ne poznal latinice, če spremeni č v tsch, ž v seh itd.
\ prašamo c kr. juMKnetra ministra: Ali hoče že enkrat oroneh.ii i s kurzovskim sistemom"? Ali ie priprav-Men odstraniti iz slovenskih okrajev vse sodnike, ki niso slovenščine popolnoma zmožni ?
Preganjanje Stovencev v Sel-nici ob Dravi.
Interpelacija   Jugoslov.   kluba v državnem zboru dne 16. juliia 1918.
Avgusta 1914 so bili na podlagi že na prvi pogled neutemeljene denuncijacije aretirani v Selnici davčni asistent Mesaric, učiteljica Juvančič, sestri Matilda in Kristina Mesaric in gospoda Kranvogcl in Fras. Odvedli so jih na deželno sodnijo v Gradcu in jih obdolžili, da so zbirali med balkansko vojno za srbski rdeči križ. da nočejo govoriti nemško, da ne zahajajo v nemške gostilne in da se navdušujejo za združenje Jugoslovanov, torei sama dejanja, ki sploh niso kazniva. Kljub temu so morali ostati vsi v zaporu in pretrpeti mnogo pomanjkanja in ponižanja. Sele po treh tednih je bil gosp. Mesaric orvič zaslišan, doćim njegovi sotrpini med celim dvomesečnim zaporom rriso bili deležni te časti.
Dne 16. decembra 1914 le bil g. Mesaric notrjen in ie dobil označbo C. Kljub temu so ga uvrstili v marškompanijo in ga poslali sredi januarja 1915 v fronto, kjer je bfl 7. marca ranjen. Februarja 1916 je moral, čeravno je imel samo označbo B. zopet na bojišče, to pot kot računski podčastnik. Izpolnil je vse pogoje, da bi bil imenovan za računskega poročnika, a domobransko ministrstvo je njegovo vlogo zavrnilo in se sklicevalo pri tem na preiskavo v 1. 1914. Da ie bilo ministrstvo oravočasno obveščeno, sta poskrbela mariborsko okrajno glavarstvo in državno pravdniStvo. pri katerih sedijo očividno ze!o maščevalni gospodie. Domobranskemu ministrstvu je denuncijacija zadostovala- da je mlademu možu zaprla not četudi ie trpel po nedolžnem.
Vprašamo zato c kr. vlado: AH hoče po'asnin' vzroke za preganjanje Slovencev v Selnici? Ali hoče kaznovati krivce, preganjanim gospodom in damam pa dati polno zadoščenje.
Šikaniranje slovenskih trgovskih akademikov v Gradcu.
(Interpelacija Jugoslovanske kluba dne 16. julija 1918.)
Od 20 slovenskih trgovskih akademi- ' fov, ki so v šolskem letu 1914/15 obiskovali kr. trgovsko akademijo v Gradcu, je bflo
izpostavi]enih neprestano ne le šikanam svojih kolegov, ampak tudi šikanam ravnatelja vlad. svetnika dr. K. Hassacka. Njemu se je zdelo prav, da je slovenske, akademike ovadil državnemu pravdništvu, vsled česar so morali prestati obilo težav. Ko pa je videl, da s to ovadbo ni dosegel nikake-ga posebnega uspeha, je prepovedal začetkom julija 1915. Slovencem posluževati se maternega jezika, češ, da se ž njim provo-cirajo nemški kolegi. Ravnatelj ie pozabil na državni značaj zavoda, ki je namenjen istotako slovenskim deželam kakor nemškemu delu Štajerske in Koroške.
Vprašamo c. kr. min. predsednika in c. kr. trgovskega ministra, ali sta pripravljena podučiti ravnatelja liassacka o njegovih dolžnostih
Kako so pobirali ors>2Je v Sosni in Hercegovini.
(interpelacija Jugoslovanskega kluba v državnozborski seji dne 16. julija 191*0
Ko je moralo v začetku vojne prebivalstvo Bosne in Hercegovine oddati vse orožje, je vlada svoje pristaše od tc odredbe izvzela, dočim so pobrali drugim celo popolnoma nerabne stvari, ki so služile samo še za okras. Orožje so pobirali znani bosanski »varnostni zbori - to so bili dobro dresirani in z lainjivimi pripovedkami proti pravoslavnemu prebivalstvu nahujskani mohamedanci brez omike in samostojnosti. Ti ljudje so preiskovali pravoslavne hiše, prebrskali in premetali vse, razdrebili mnogokrat vse pohištvo. Osebni maščevalnosti so bila vrata odprta na ste-žaj. Ce pri komu niso ničesar našli, so ga pretepali in mučili, da je marsikateri pod neznosnimi bolečinami izpovedal, da je orožje skril, čeprav to ni bilo res. Ubožci so morali potem za drag denar nakupiti od mohamedancev kako staro orožje, da so je mogli oddati potem kot svoje, drugače jih je čakalo novo trpinčenje. Kjer pa so našli kaj orožju podobnega, so :>krivce* zvezali in oddali vojaški sodniii. Shiho v Banjaluki je bilo na ta način nad 600 ljudi obsojenih v težko ječo, čeprav se je šlo tudi v najhujših slučajih samo za prestopke, ki bi iih imele kaznovati politične oblasti.
Vprašamo zato c. kr. ministrskega predsednika: Ali hoče pri vojaških in bosanskih oblastih posredovat', da bodo povzročitelji in organizatorii teh barbaričnih metod občutno kaznovani.
Preganjanje trgovca AcšoSfs Antona MBekuša iz Bovca.
(Interpelacija  Jugoslovanskega   kluba, vložena dne 16. julija 1918.)
Iz obširne interpelacije posnemamo: Trgovec Adolf Anton Mlekuž v Bovcu, ki ima svoje iilijalke tudi v Logu in Strmcu, je vžival pri svojih rojakih kot župan, predsednik hranilnice, član okrajnega šolskega sveta itd. splošen ugled. Njegov sin Adolt je padel v bojih pri Oslavju. Njegov mlajši sin Oskar je tudi vojak. Ko jc italijanska artiljerija uničila Bovec in večji del premoženja gosp. Mlekuša, se je preselil v Log. Okrajno glavarstvo v Tolminu ga je z dekretom 7. avgusta 1915. obvestila da mu je nakazalo ravnateljstvo c. kr. skladišč v Trstu 3 vagone koruze s prošnjo, da jo razdeli med bedno prebivalstvo v Soči, Trenti in Logu. Mlekuš ie kupil blago in druga živila v Beljaku in jih peljal preko Trbiža. Pri pregledovanju njegovih potnih listov pri tamkajšnjem brigadnem poveljstvu jc srečaj italijanskega podanika Edvarda di Poi, ki jc bil zaposlen prej pri svojem bratu stavbeniku in je povodom neke gradnje v Bovcu spoznal g. Mlekuša. Leta 1913. sta Mlekuš in Edvardo di Poi skupno prevzela za Ivana di Poi na menici garancijo za 2500 kron. Ko jc Mlekuš moral pozneje olačati ta znesek, ga je iztožil od bratov di Poi. Komaj je Edvardo di Poi Mlekuša opazil, se je začelo preganjanje. Neki civilist je pozval Mlekuša. naj gre radi potnih dokumentov k divizijskemu poveljstvu. Odločitev se ie zvršila šele popoldne, ko ie civilist ML-kušu vrnil dokumente z opazko: iPeljite se v Beljak k etapnemu poveljstvu*. Tam jc dobil /Mlekuš dovoljenje odpotovati v Trbiž in Log. Na stopnicah etapnega poveljstva jc srečal Mlekuša di Poi. ki mu je očitno sledil in mu rekeJ: »Jaz sem bil gori pa ne vem, kai pravzaprav hočejo od mene«. Komaj je dospel Mlekuš v Log, sta že bila za njim tam Edvardo di Poi in neki drugi civilist. Ta civilist je drugi dan spraševal radi Mlekuša. Cez dva dni sta prišla oba tujca v Mlekuševo trgovino in pokazala povelje di-vizijskega poveljstva iz Trbiža za njegovo aretacijo. Mlekuša in njegovo hčer so pripeljali v Beljak, kjer jima ie rekel neki dr. Weiss. da sta pripeljana radi potovanja v Log. kjer se je Mlekuš že enkrat poprej nahajal. Mlekuš je takoj povedal, da je bil v Logu prvič radi tega, da spravi tam svoje stvari, drugič pa na ukaz cerkljanskega okrajnega glavarstva. Mlekuš Je pokazal dekret okrajnega glavarstva, a dr. VVeiss ga ni hotel pogledati. Gdč. Mlekuševi je očital, da je prejela od poročnika Maverja krožnik, pokrit z rdečim papirjem. Gospodična je stvar pojasnila tako, da ji }c 18. avgusta zvečer poročnik obljubi!, da »i drugi dan pošlje sladoled, kateri JI 'e oficirjev sluga v navzočnosti krčmarja Černute in navedenega civilista v resnici Izročil. Mle-kušti se je na to ukazalo odpotovati na Bled s prepovedjo, zapustiti ta kraj brez posebnega dovoljenja. 26. februarja 1916. je dobil Mlekuš ukaz okrajnega glavarstva v Radovljici, da mora s svoio družino odpoto-
vati na Spod. Avstrijsko in policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo 21. marca 1916. dekret za koniinacijo Mlekuševe družine v Modlingu. Ko so bile leta 1917. kon-finacije v največ slučajih odpravljene, je odpustilo deželno predsedstvo kranjsko Mlekuša in njegovo družino le. z izključitvijo povrnitve na ožje vojno ozemlje, čeprav je okrajno glavarstvo Tolminsko potrdilo, da je bil Mlekuš v državljanskem in nravnem oziru vedno neoporečen. Škoda Mlekuševa ne glede na moralično trpljenje je velikanska. 3 leta je moral živeti od tega, kar je bil rešil pred italijansko invazijo. Posebno naivnost oblasti kaže dejstvo, da so zadoščali nedokazani podatki nekega tujega državljana za uničenje spoštovanega in neomade/evanega moža. To si je mogoče razlagati samo iz znanega sovraštva nemško - nacijonalnih oficirjev in političnih uradnikov do vseh Jugoslovanov.
Vprašamo skupno vlado, ali je pripravljena naznaniti vzroke pre-ganjanja g. Mlekuša iz Bovca, kaznovati krive oticirje in uradnike in dati g. Mlekušu polno zadoščenje? _
Zapiemba sena in s?ame na Primor$ife£m.
(Interpelacija posl. dr. Rvbafa in tovarišev na ministra za ljudsko prehrano.)
Z uaredbo z due 3. junija 1918 so bile /aplenjene v korist države vse zaloge slame in sena. Primorska je bila lansko leio z ozirom na svoje, posebne, po vojni povzročene razmere izvzeta iz zaplembe. Te razmere se do danes niso zboljsale, prej poslabšale. Cela dežela trpi še veduo na pesledcah opustošenj, ki jih je povzročila deloma neposredna bližina fronte, deloma pa taborente m premikanje čet v zaledju. Posebno veliko škodo na nji\ali in travnikih sta naredila tien in artiljerija. One zaloge krme, ki so jili prebivalci vendar Se spravili domov, pa so jim odvzeli potem sl;oro do zadnje bilke z rekvizicijami. zaplembami in takozvanim prostoročnim, v resnici pa z bajoneti izsiljenim nakupom. Posledica je bila naravnost obupno nazadovanje živine.
Primorska že v mirnih časih ni pridelala dovolj krme za svojo potrebo, saj ima cela dežela kraški značaj. In vendar naj se ljudem odvzame tudi letošnji pridelek. Će se to zgodi, bo uničena vsa živina. Kaj koristi cela. s tolikimi stroški združena obnovitvena akcija, ako se ljudem onemogoči, da si redijo živino.
Ker se ima zaplemba izvesti že v najkrajšem času. vprašajo podpisani:
Ali ie Vaša ekscelenca pripravljena izvzeti Primorsko iz zaplembe sena in slame.
Madžarski aneksijski nažrfs.
(Nujna interpelacija Jirgoslovanskegp. kluba do ministrskega predsednika  vložena dne 16. julija.)
Nujna interpelacija Jugoslnv. kluba o madžarskih aneksijskih načrtih, ki smo jo včerai objavili v izvlečku, se glasi:
V ogrskih vladnih krogih obstoja program pod pretvezo kompenzacije za eventualno ojačenjc Avstrije potom takozvane »avstro - poljske rešitve« in pod pretvezo koraka za rešitev jugoslovanskega vprašanja, priklopiti Bosno in Hercegovino Ogrski ter jima pustiti malenkostno' avtonomijo, dočim bi se obenem revidirala brvatsko-ogrska nagedba in bi se Dalmacija zopet združila s Hrvatsko.
Ta načrt, ki ima namen onemogočiti jugoslovansko stremljenje po združenju, in proti kateremu se brez izjeme obračajo vsi Jugoslovani, se kolportira na ta način, kakor da bi bila avstrijska vlada, oziroma vladar že dal za to svoje privoljenje.
Odklanjamo vsako delno rešitev jugoslovanskega v p'r a -sanja ter vztrajamo na pravici samoodločbe vsega naroda pri končni rešitvi tega vorašanja ter vprašamo c. kr. ministrskega predsednika:
Ali so mu znani načrti glede aneksije Bosne s strani Ogrske? Ali so se vršila med odrsko in skupno vlado o tem pogajanja z avstrijsko vlado?
Sledijo podpisi vseh v J. k. združenih slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev.
Odgovori ministrov.
£3 premestitev na?L bat, 17. pešssolka iz Ju£en&urga v
Dunaj. 17. julija. Dne ?s. februarja t 1. je bil stavil drž. poslanec dr. R a v n i h a r vprašanje glede premestitve nadomestnega bataljona 17. pešpolka iz Judcnburgj v Liubljano. Domobranski minister jc sedaj odgovoril poslancu, da sporazumno s c. in kr. vojnim ministrstvom poroča, da se premostitev tega nadomestnega bataljona iz Tudcnburga v Ljubljano ne more izvršiti. (Bataljon so medtem poslali iz Judenburga v Tolmezzo.)
Železniške minister o razme« rah na Jeseniškem kolodvoru.
Ilunai 17. iuaia. Na vprašanje, ki ga je v 58. seji 22. zasedanja, dno 22. ifinuaria 101S stavil no-lanec dr. Ravnikar s tovariši slede predstojnika železniškega obratnee:a urada na Jesenicah, ie odgovoril danes železniški minister:
Zasedenje zunanjih službenih mest pri železnicah dela. sedaj zaradi izredno majhne izbire razpoložnesa osobja največjo težave. Posledica tejra je, da se morajo izposojeni in eksponirani uslužbenci v najvecii meri pritegniti za izpolnitov nastalih vrzel. Ti uslužbenci so vzeti iz najrazHčnrižih delov avstrijskih železnic in zatorej jezikovnim razmeram ne odgovarjajo vseloj popolnoma.
Na jeseniški postaji ie sedai lo uradnikov, od teh iih ie 5 slovenske, 3 češke. 5 pa nemške narodnosti: od 5 zadnjih obvladata 2 slovenski jezik v govoru in pisavi.
Da številno razmerje za slovensko narodnost ni bolj usodno, izhaja iz pori opisanih razmer in ie torej neutemeljeno, da se inšpektorja Jeeminka. ki je rojen v deželnem slavnem mesta in je slovenskega jezika zmožen, dolži, da izpodriva slovenske uradnike.
Ko se povrneio normalne razmere, se bo skrbelo, da se postaja Jesenice zasede samo z uradniki, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika.
Kar se tiče nadalinih pritožnih točk, ie pripomniti, da ie bil skladiščni delavec Cerar kaznovan zato, ker ni izpolnil službenega naročila, čeprav ga je po prepričanju svojih predstojnikov razumel.
Odpustitev skladiščnega delavca Smoleja opravičuje njegov pregrešek, zaradi podobnega preerreška je bil odpuščen tudi neki skladiščni delavec nemške narodnosti.
Zadeva pisarniškega ekspedienta Bindeusa (ne: Bendevsa), ki se vprašanje nanjo nanaša, je obstajala v tem. da je &ol, ki je padla iz papirne vreče in bila pomešana s praliom. skupaj po-metel in spravil. Za to je bil primerno stavljen na odgovor, ni pa bilo povoda za kako nadaline odredbe glede na njegovo Bicer jako dobro službo van ie in glede ua to, da taka prisvojena si sol nima skoro nobene vrednosti.
Kar se tiče službovanja inšpektorja Je« minka ni prezreti, da ^toii ]>u-istaja Jesenice, ki io on vodi že izza izbruha vojne z Italijo v gorišču naj\osjega prometa in da ?o se torej na vso tamkajšnje uslužbence, predvsem pa na uradnega predstojnika morale staviti zahteva, ki daleč presegajo i miru obi-i lino izmero. Imenovanomu, ki ie vesten in vnet uradnik, ^e je torei £e pred časom v podporo    postavila ni ttran
mlajša moč.
Odstranitev inšpektorja Ječminka 7.a. zdai ni aktualna; ako bi pa kak i>o-znrj i čas prišla v postov, .^e bo pa pn določitvi niosovosa naslednika primerno oziralo na jezikovne zahteve, ki se moiato sla\ iti na predstojnika postale v slovenskem iezikovnem področju.
Minister za domobranstvo o škodah v Ljubljani.
Dunaj, 17. julija. Na interpelacijo poslanca dr. R a v n i h a r i a in tovarišev v seji po>lanske zbornice od b. julija 1017 glede po eksplozijah nastale škode v Ljubljani in okolici, je odgovoril domobranski minister na podlagi od c. in kr. voinesa ministrstva prejetih pojasnil sledeče:
Vojno ministrstvo mora sicer odkloniti povračilno obveznost vojne uprave glede na škodo, ki jo povzročajo eksplozije na privatnih objektih, ker za to ne obstoji noben zakonit pravni vzrok, obljublja pa. ker se mu tako zdi primemo, neprejudici-jalno, da se bo oziralo na to In povrnilo dokazane eksplozivne škode, ki oškodovance občutno zadenejo. Da se neoporečno dožene višina škode, se je že odredilo vse potrebno.
Kar se pa tiče vprašanja glede kupi-čenja eksplozjivnih snovi v Ljubljani m najbližnji okolici, so se zaloge razstreliv c. in kr. soške armade spričo spremenjene vojaške situacije poslale za armado na bojišču. Kupičcnjc razstreliv v ljubljanskem mestnem okolišu torej ne prihaja več v poštev. — Na Dunaju, 29. aprila 1918.
Krivična delitev kruha.
Sest nujnih interpelacij je vložil Jugoslovanski klub na Dunaju. Peta interpelacija kliče viteza S e i d 1 e r j a in vse druge ministre na cdgovor, ker se glede aprovizacije jugoslovanskih dežel, posebno Primorske in Dalmacije krivično razdelujc živež in ker se ne-postavno in nasilno rekvirira. To ni mogoče prva pritožba radi lakote v Istri in Dalmacij, a vlada se ne briga, akoravno podleže stotero ali tisočero Slovencev, Hrvatov in Srbov pomanjkanju in naporom. Že začetkom tega leta se je obrnil poslanec dr. Lagi-n j a na tedanjega ministra H o i e r j a s pismom, v katerem mu je očital, da dobiva Primorska samo 79 odstotkov in Dalmacija 87 odstotkov one množine moke, ki ji gre po postavi, medtem ko dobivajo Dunaj. 117 odstotkov, Zgornja Avstrijska 133 ter Solnograška 124 odstotkov. Dr. Lasinia je zahteval od ministra pojasnilo, zakaj so dobili ti nemški kraji 2000 vagonov moke več, kakor jim gre po postavi. Minister mu jc odgovoril, da je dobila cela Avstrija manj žita, kakor določa postavna kvota, torej da sc Dalmacija in Primorska ne moreta smatrati zapostavljenim, ako nista dobili polne kvote. Zakaj so dobili ti nemški kraji čez postavno mero, o tem jc minister molčal.
Kako je mogoče, da se živež, posebno moka, žito, krompir in mast, tako krivično in protipostavno razdeljuje po posameznih kronovinah? Dunajske centrale, ki upravljajo monopolistično skoro ves živež, provzročajo te velike krivice, ki se gode našim deželam. Njim jc izročen pretežni del avstrijskega prebivalstva na milost in nemilost. Poglejmo si delokrog in ustroj teh central. Za nakupovanje žita je n. pr. v vsaki kronovini po ena podružnica voi-nožitnega zavoda, ki mora pokupiti vse žito v svoji kronovini ter ga prijaviti centrali na Dunaju. Dunajska centrala ne razpolaga samo s tem žitom, ampak tudi z vsem, ki ga dobiva iz Ogrske, Romunije ter sploh iz inozemstva. Ona ima absoluten monopol za celo Avstrijo.
Značilna jc sestava komisije, ki določa, kako naj se razdeli žito ali moka na posamezne kronovine. Človek bi mislil, da sodeluje parlament ali pa vsaj znane in zaupanja vredne osebe pri tako važni akciji, kakor je delitev moke in žita. Vojnožitni zavod, centrala na Dunaju, dela bolj enostavno. Zbere se pet ali šest višjih uradnikov zavoda, večinoma bivših borzijancev, ter ministrski zastopnik in v kratki seji razdele žito, 2000, 3000 ali 5000 vagonov, kolikor se ga je ravno nabralo. Znano pa nam je, da se je opetovano zgodilo, da se člani komisije niso ravnali po sklepih seje, ampak da so po svoje delili žito, seveda vedno v prid nemških dežel ter na škodo slovanskih.
Centrale, ki se pečajo s prehranit-vijo prebivalstva- so zgrajene na centralistični in absolu t i s t i č-n i podlagi. Javnost, parlament ne sme imeti nikakc odločilne besede; kontrola, ki se ie dovolila parlamentu, je ihi-zorična. Podružnice, ki se nahajajo v
posameznih kronovinah, so samo izvršilni organ centrale; nimajo mkakih pravic, ampak smejo samo prosjačiti pri centrali, naj se jih usmili. Jasno jc, da igrajo na Dunaju oni gospodje, ki dele živež, važno vlogo, važnejšo morda kakor vsak minister.
Ker so naše dežele daleč od Dunaja in ker nimamo osebnih stikov z odločujočimi osebami, smo bili vedno zapostavljeni. Koliko izdajo pritožbe na ministra, smo videli v onem slučaju, v katerem sc je pritožil dr. Laginja radi Dalmacije, slovenske dežele s hrvatskim cicljm Primorja in z Dalmacijo rabijo za prebivalstvo, ki ne pridela žita, približno 16.000 vagonov moke na ieio.Nu tem ozemlju nakupi vojnožit.za-vod pri kmetih, ki več pridelajo, kakor sami porabijo, samo 750 vagonov, tako da bi morali dobiti 15.250 vagonov moke, da bi nase ljudstvo dobilo toliko kruha, kakor mu gre po postavi. V resnici pa je dobilo le malo več kakor polovico te množine, približno >>000 vagonov. Nemške dežele pa, posebno Nižje in Zgornje Avstrijska ter Solnograška dobe čez postavno mero moke. kljub temu, da so ti kraji preskrbljeni z NSLiiii drugimi živili, naše dežele, posebno Dalmacija in Primorska, pu so navezane edino na to, kar dobe od jav-dc uprovizacije. Isto, kar za žito. velja .....i drugi žive/. Kdaj sc je razdeljevala mast po Kranjskem, Primorskem ali v Dalmaciji? Le nekateri večji kraji jo dobivajo od ćasa do časa. V nemških deželah ne dobivajo sicer polne kvote, lo je 12 dkg na oseoo na teden, vendar pa sc je redno razdeljevala vsaj po 3 ali O dkg. Kranjska, ki je bogata dežela na krompirju, jc morala letos prositi centralo na Dunaju, naj ji pripomore z nekaj vce kakor 100 vagoni, da je mogla kriti najnujnejše, potrebe, to pa samo raditega, ker je svoje dni zahteval Dunaj, da mora izročiti vojaški upravi več kakor 300 vagonov. Naravno bi bilo, da bi Kranjska zalagala Primorsko, ako ji kaj ostane. To pa se ne zgodi. Naš krompir se uporabi v druge svrhe, ljudstvo pa mora stradati. Že mesece in mesece se ni delil krompir po deželi na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji; na Dunaju in po drugih nemških krajih pa ga dobiva prebivalstvo po IV*, oziroma v zadnjem času po 1 kg na osebo in teden.
Akoravno zajema cela Avstrija vsa glavna živila iz ene in iste zaloge, se vendar tako krivično dele. To pa je mogoče samo na ta način, da je izročena usoda našega ljudstva dunajskim centralam, ki so v nemških rokab. One lahko izstradajo naše prebivalstvo, ker po sedanjih postavab nimajo naši poslanci pravice sodelovati pri razdebtvi živeža. Da se odstranijo te kričeče krivice, ie vložil Jugoslovanski klub nuino interpelacijo, v kateri zabteva, da se deli živež povsod enakomerno in da se še posebno ne daje na škodo stradaio-čega juga prednosti Dunaju. Da se doseže pravično razdeljevanje živeža, morajo priti centrale pod direktno kontrolo parlamenta.
Ker vemo, da ima v Avstriji pravica počasno pot in ker hočemo rešiti naše ljudstvo gladne smrti, se pripravljamo na samopomoč. Po vzgledu društva i Češko srcec v Pragi, ki ima namen preskrbovati otroke in gladne ljudi z živežem, se namerava ustanoviti v Ljubljani »Slovensko srce. Pomen take organizacije je neprecenljiv. »Slovensko srce« naj bi ne le spravljalo slovenske gladne otroke na Hrvatsko, kar se že itak godi, temveč naj bi predvsem skušalo dobivati živež iz Hrvatske in ga razdeljevati med uboge na Kranjskem in Primorskem. Pri tej težki nalogi bi šel slovenski organizaciji na roke »Osrednji odbor slovenskih, hrvaških in srbskih žena za siročad« v Zagrebu, ki se je sestal pod pokroviteljstvom hrvaške vlade, da skrbi v prvi vrsti za vdove in otroke padlih vojakov, in ki ima že bogate fonde. Začelo pa bi se naj sedaj tudi organizirano nabiranje prispevkov v živilih doma. V znamenju samopomoči si moramo ustvariti železne zaloge«, ki bodo v skrajni sili nudile pomoč našemu srra-dajočemu siromaku. Snujoči se »Narodni svet« naj bi posvetil vso svojo pozornost tej veliki misru
Čehi in Trst.
(Dopis češkega politika.)
Tržaško vprašanje ni češki javnosti popolnoma tuje. Sicer nimamo še posebne knjige o Trsu. ampak cela vrsta izobražencev deluje na polju Čeških od-nošajev in stikov z drugimi narodi, in tudi knjiga o Trstu ne bode dolgo izostala. Češko časopisje pazljivo beleži vsako vest o Trstu. Ze pred vojno so se tudi češke revije bavile s Trstom (Pra-žska Lidova Revue. Menšinovv Obzor. Slovanskv Pfehled, Časopis českveh turistu. Pfehled), v novejšem času n. pr. --Mirovv list« z referatom o najnovejši politični literaturi o Trstu. Nai sledi kratek pregled o češkem stališču v tržaškem vprašanju.
Italijanske zahteve smatrajo ostanke latinske (rimske) kulture za dokaz italijanskega značaja in pripadnosti k italijanskemu okrožju. To pa ne velja, ker bi mogli z enako pravico, kakor jugoslovanske pokrajine z rimskimi ostanki, zahtevati zase tudi vse druge kok>niie bivšega rimskega imperija, n. pr. na Češkem Kolin (Colonia). Trst sam ima pač zelo malo latinskih ostankov. Trst je latinski značaj za vedno izgubil.
Tržaški razvoj, v kolikor je italijanskega značaja, ni narastel organično kot del razvoja italijanskega narodnega telesa. Trst jc nostal velik iz druge nego italijanske volje.    Ta volja je bila av-
Stian 4.
»SLOVENSKI NAKULr, Qnc IS. julija i9ltt.
161 štev
strijska. V dobah, ko je bfla Avstrija še decentralizirana, je bil Trst mali, reven trg, na katerem izvzemši njegove ljubezni do samoodločbe in samouprave ni bilo nič občudovanja vrednega. Trst je postal še le takrat velik, ko se ie posrečilo veliko denarnico čeških dežel pridobiti za investicije. Ta denar je poklical v Trst inteligentne italijanske priseljence in slovensko ljudstvo, katero je propadalo vplivu italijanskega meščanstva. Seveda, takrat italijanski Tržača-ni niso bili še nacionalisti v današnjem pomenu; šele slovenski nnrodni nastop jih je ustrašil in so prevdarjali, na kak način bi rešili italijanski značaj Trsta.
Dolgo je trajalo, pred no je češki gospodarski razvoj dosegel ono stopnjo, da je spoznal svoj svetovni položaj in je začel razumevati njega pomen za svetovno politiko i.. ke monarhije. Stara češka politika je bila lokalna, in v stanovski dobi češke politike bi bil Trst zaman čakal, da bi se češke dežele odločile za investicije v tržaški luki. To nalogo je izvršil na korisi poznejšim dobam centralizem, ki je hotel povzdigniti lastno trgovsko mornarico ter se oprostiti od tujega (glavno beneškega) trgovskega posredovanja z Levanto in Oriemom. V najnovejšem času so tudi Cehi spoznali, kaj pomeni neposredni stik čez morje, in si želijo emancipacije od posrednih stikov. Moderna doba češkega narodnega gospodarstva nastopa z uvaževanjem tega vprašanja. Cehi se zavedajo svoje naloge v Trstu in tržaško vprašanje ni več za Cehe tuje. Oni reklamirajo primeren del tega, kar ie dosegel centralizem, čeprav izprva brez njih volje, vendar le z denarjem in pomočjo čeških dežel v Trstu, in hočejo nadalje z lastno voljo v Irstu sodelovati, seveda ne več le pasivno, ampak tudi aktivno, kot trgovci. Nobena druga luka — izvzemši Reko — ne pomenja za Cehe tako varnost in tako množino gospodarskih svoboščin, kakor Trst. Hamburg, Bremen, Steiin, Gdansk, Odesa, Galac so preskrbljeni z blagom lastnega industrijskega zaledja, le Trst ima v alpskih deželah slabše zaledje in ga mora dopolniti z blagom iz čeških dežel. Tudi mejna lega Trsta v narodnem oziru bo uspešna za pospeševanje češkega sodelovanja. Seveda češke dežele ne bodo nikdar v Trstu imele edine luke. Druge luke bodo dobile velik del blaga iz Čeških dežel, kajti tehnične okolnost:! v tej ali oni vrsti blaga in v tej ali drugi dobi bodo za te druge luke ugodnejše. Akoravno torej ne bo šla vsa prekmorska trgovina iz čeških dežel preko Trsta, bo s previdno in nepristransko politiko mogoče, da Trst postane glavna češka luka.
Italijanstvo je v Trstu naraščalo ne kot prebitek italijanskega gospodarskega življenja, ampak kot kolonija delavcev, ki so rabotali za tuji denar. Danes, ko se je prebivalstvo izobrazilo in se hoče lotiti samo dela, je italijanska kolonija izgubila svojo zgodovinsko nalogo in počasi propada. Italijanska kolonija se bo vzdržala v Trstu morda za vedno; prvega mesta pa na dolgo ne more držati. Visoko izobraženi italijanski tržaški socijalist Angelo Vivante dokazuje v svoji knjigi »Irre-dentismo adriatico« z znanstveno točnostjo, da Trst nima gospodarske pripadnosti k Italiji, in da se je za to rodil irredentizem, ki nasprotuje gospodarskemu napredku Trsta. Italijanski nacionalisti so s pomočjo avstrijske vlade z umetnim naseljevanjem in nasilnim postopanjem proti prihajajočim narodnostim držali pozicijo. Njim ne gre več za tržaški razvoj, temveč le za italijanski značaj Trsta, vse eno, ali bode mesto propadalo. Ne le A. Vivante. tudi pametni italijanski narodni gospodarji vidijo v okupaciji Trsta samo novo gospodarsko težavo in socialno bolezen. Italijanski značaj Trsta se ne more vzdržati brez gospodarskega propada Trsta. Ampak ti poskusi se morajo konečno izjaloviti, kajti zmagoviti nastop naravnih lastnikov Trsta se more le zadržati, nikakor pa ustaviti. Tega se morda v svojih srcih zavedajo tudi nacijonali-stični tržaški socijalisti, podpirajo pa konservacijo italijanskega značaja Trsta.
Naravni gospodarji Trsta so Jugoslovani. 2e leta 1848. je cek> uradni tržaški list to priznal, in razvoj mu daje prav. Cim močnejša bo industrializacija neposrednega tržaškega zaledja, tem bolj se bo v Trstu pokazal jugoslovanski vpliv in ni več daleč doba, ko bo prebivalstvo imelo jugoslovansko večino, in v bodočem veku tudi večino v obrti in trgovini. To je naravni zakon, neobhodna posledica bodočega napredka jugoslovanskih dežel, in ta zakon ne bo iz sveta spravila nobena umetna zapreka. Ako se Trst zapre pred slovanskim blagom, to blago ne bo uničeno, ono si bo našlo drugo luko, uničen pa bo razvoj Trsta. Obupen je boj proti naravnim zakonom: Oeo-graftčno in prebivalstveno zaledje Trsta ostane jugoslovansko, in s tem bo odločena tudi narodnostna usoda Trsta.
Tržaški Italijani se dozdaj še niso iztreznili iz nespametnega in neresničnega ponosa, da je Trst nastal kot plod italijanske misli in italijanskega dela. To pomoto morajo konečno popraviti in se prepričati, da so bili v Trst poklicani z druge iniciative, da bi s pomočjo in sodelovanjem drugih izvršili zgodovinsko nalogo. Ako kdo govori o samodoločbi tržaških Italijanov, ali o samoodločbi Trsta, nima popolnoma jasnega pojma o tej ideji. Samodoločba narodov ne pripada poljubnim in posameznim delom enega naroda. Če zahteva kdo samodolc>čbo za Trst, ne stoji na narodnem, ampak na stališču  zgodovinskega u^avnega
prava. Italijani, živeči v Trstu, niso smatrali italijanstva kot bistven del svojega značaja, ampak posluževali so se tega jezika kot občevalnega. Italijanščina jim je bila gospodarski, trgovski in ne etični pojem. Pradedi današnjega Tržačana so po pretežni večini Kraševci, obmorski Hrvati in Furlani. Jugoslovanom ni treba se polastiti Trsta z nasiljem. Treba jim samo, da se Trst neovirano, svobodno razvija, da je prost vsakega narodnostnega imperializma v svojih odnosa jih napram zaledju — naravna moč bo pokazala, da narodnostni razvoj v Trstu je zanje ugoden. Cehi pa nimajo v Trstu nobenih narodno zavojevalnih teženj, zanje je Trst predvsem gospodarsko vprašanje in najmanje mesto narodnega prepira. T;-ko, kakor z vsemi sosedi, hočejo tudi tam, kjer žive daleč od svoje domovine v poni. gospodar, kolonijah pokazati, da so narod, ki ne le sam noče živeti v podložnosti, ampak tudi ne mara podložnosti drugih. Kakor je pisal pesnik (Kolar): »Kdor je sam svobode vreden, sve bodo zna spoštovati vsako.«
Za to bodo danes ravno tako Italijani kakor Jugoslovani po pravici priznali, da v sedanjem Trstu niso sami. Čehi se bodo v Trstu čutili nred-vsem gostje Jugoslovanov, kajti njih je njiva, le pri obdelovanju te njive ooma-gejo začasno drugorodne kolonije. V srednjem veku so nastale nemške in italijanske obrtniške ter trgovske kolonije sredi tujih dežel, in so se te kolo-nije vzdržale, dokler ni prevzel domo-rodni narod sam te naloge. Na obali so se take kolonije vzdržale do zdaj. Samo, da starih privilegij ni, in se mo-
la trgovska in industrijalna kolonizacija v tem razlikuje, da te kolonije so prosto dostopne domorodnim prebivalcem; tako je postal tudi Trst velika luka, kjer so se zbrali razni narodi. Ako se bodo brez predpravic razvijali, bo no naravi vsak narod dobil oni vpliv in veljavo, katera mu po naravni pravici gre.Pa bodo Jugoslovani naravam zakonom dobili v Trstu večino, je jasno.
B. C. Bohemicus.
Somalije na RusSem.
Stockhabn, 17. julija. (Koresp. ur.) Iz Helsiugiorsa poročajo: Poročila iz Rusije potrjujejo govorice o preokretu razpoloženja v vodstvu stranke kadetov Nemcem v prilog. Potrjuje se, da je odšlo več voditeljev kadetov v Kijev in nobena tajnost ni, da so poskušali pričeti tam s pogajanji z nemškim vrhovnim poveljništvoin, da dose-
skupni nastop med meščanskimi strankami Rusije in Nemei, kar smatrajo kadeti sedaj kot edini izhod za obnovitev urejenih razmer v Rusiji.
Berolin, 17. julija. (Koresp. urad.) V poročilu petrogradske brzojavne agenture o koncu vstaje v Moskvi beremo: Nova vstaja takozvanih sociialnih revolucijonar-jev je končana. Socijalni revolucijonarji so se vdali pritisku meščanskega razreda ter so se trdovrtno trudili, zaplesti Rusijo v vojno z Nemčijo. To prizadevanje se ni samo izra/alo z opozarjanjem na izredno težke pogoje brest - litovskega miru, marveč tudi v izmišljenih fantastičnih govoricah in sumničenjih, ki so morala vplivati na domišljijo ljudstva. Pros viti jeni delavci in kmetie pa spoznavajo posledice, ki bi morale nastati, če bi se onemogla Rusija potegnila zopet v novo klanje. Ponesrečena agitacija za vojno je vrgla socijalne revolucionarje levice na pot brezmiselnih in nečastnih avcnlur. Peti vseruski sovjetski kongres je politiko ljudskih komisarjev brez pridržka odobril, nato pa je neki Blum-kin po sklepu centralnega komiteja socijalnih revolucionarjev levice izvršil atentat na nemškega veleposlanika grofa Mirbacha. S pomočjo svoje stranke je prišel Blumkin v izredno komisijo za boj proti protirevo-
i. Izrabljajoč svojo oficijalno pozicijo si je prilastil razne dokumente, deloma pa jih je ponaredil. Krit od svoje uradne oblasti, je dospel nato v poslople nemškega veleposlanika ter je izvršil tam od centralnega komiteja ukazani umor. Istočasno so poskusili socijalni revolucionarji levice vstajo ter so se pri tem opirali na del čet komisije za boj proti protirevoluciji. 'Deli teh čet, ojačeni z demoraliziranimi elementi čr-nomorskega brodovja, so aretirali posamezne člane sovjetske vlade, razorožili in obstreljevali posamezne skupine Rdeče armade. Vstašem so bile na razpolago strojne puške, topovi in oklopni avtomobili. Po nekaterih brezpomembnih poskusih odpora so pričeli vstaši pošiljati na vse strani par-lamenter^. Nato so se v neredu umaknili. Zasledovanje onih, ki so pobegnili, se vrši z vso vnemo in z velikim uspehom. Dosedaj je bilo že 100 oseb vjetih. Podrobnejša poročila bo vlnda sporočila v prihodnji seji vseruskega sovjetskega kongresa, ki bo moral izreči tudi svoio odločilno besedo o vstaji 6. in 7. julija in o usodi takozvane stranke socijalnih revoTuciionarjev levice.
.Moskva, 16. julija. »Novaja Žizn« poroča, da je gubemijski eksekutivni komite v murmanskem ozemlju z ozirom na odkrite sovražnosti ententnih Čet proti oblasti sovjetov ukazal takojšnjo delno mobilizacijo čet in splošno mobilizacijo vseh artiljerijskih in ženljskih čet. Preoovedal ie proti-revolucijonarno agitacijo ter ukazal oddati orožje.
Stockholm, 16. julija. (Koresp. urad.) Stockholms Tidningen« poroča iz Helsing-forsa ,da se bodo na predlog finske vlade pričela dne 21. julija v Revalu mirovna pogajanja z Rusijo.
Moskva, 16. julija. (Koresp. ur.) Glasom poročila »Izvesti!« Iz Arbangelska so dospeli tja iznova srbski in italijanski častniki in vojaki posamezno In v skupinah. Pod zaščito tamosnie^a angleškega in francoskega konzulata tvorilo vedno, naraščajoč oddelek, ki šteje sedaj že nad 300 mož. Namen tega oddelka Je po izkrcanju Angležev na murmanski obali popolnoma jasen. Vladni eksekutivni komite Je vsled tega kljub protestom obeh konzulov sklenil razorožiti srbske In italijanske čete, kar se Je baje med tem Že zgodilo.
Monakovo, 16. Julija. Iz Stockholma poročajo: »Nova Ziznc poroča, da je bflo zadnji teden 800 socijalnih revolucionarjev aretiranih. 500 socijalno revolucljonarnih organizacij je bilo razpušcenih. Med aretiranimi so vsi voditelji sociialnih revoinci-Jouarjev in tudi nekateri kadeti.
Moskva,   12. julija.   (Koresp. urad.) ^Pravda« priobčuje ta - le sklep vseruskega sovjetskega kongresa: Organizatorji in i udeležniki   na   umoru veleposlanika in na ' vstajah so zlorabili svojo pozicijo kot   so- j vjetska stranka in uradno   pozicijo svojih I članov.  Kongres zahteva strogo kazen za ; zločince. Sovjetu pripadajoči socijalni re- j volucijonarji levice so solidarični z zločinci. Za take organizatorje ni prostora v so-vjetih odposlancev. Glavna naloga sovjetske oblasti je vzdržati mir. Samo v slučaju
tujega urodiranja je dolžnost vseh delavcev, kmetov in poštenih meščanov, če branijo deželo pred imperijalisti.
j.
lemška ^efeofenziva ob feni.
URADNO POROČILO.
17. julija. (Kor. urad.) Za-
NEMŠKO Berolin,
padno bojišče. Armad na skupina prestolonaslednika Rupreh-t a : Bojno delovanje je oživelo šele v večernih urah. Poizvedovalni sunki jugozapadno Vperna so nam dovedii vjetnJiov. Jugovzhodno liebtitherne je sovražnik brezuspešno nadaljeval svoje napade. — A r in a d n a skupina nemškega prestolonaslednika. Krajevni boli v okolici Savieresa in zacadno Chatcan-Thierrv. Jugozapadno Courternoma smo svoje črte po-ibnili do Surmelinskega odseka. Sovražnik je z ljutim: protinapadi z močnimi silami silil proti naši fronti na južnem obrežju Marne. Njegovi napadi so se 7 največjimi izgubami zlomili deioma po fjiitem boju pred našimi črtami. Na severnem obrežju Marne so bili uspehi prvega bojnega dne razširjeni. Po od-bki:u francoskih protinapadov smo sledili sovražniku prav do višin severno Nan-teuila in smo se preborili skozi Rode-matski in Kraljevski gozd. Na obeh straneh Ardre smo vrgli sovražnika na Reimsko gorsko pokrajino med Nante-uilom in severno Pourcvja nazaj. Vzhodno Reimsa je položaj nelzpremenjen. Sovrs.'ne črte smo držali pod močnim ognjen: in na Rimski cesti in na Suippl smo svoja stališča izboljšali. Severo-zapadno Mass?gesa smo zavzeli nekaj utrjenih višin. Skupno število vjetnikov je naraslo na več nego 18.000.
Nad hoilščem smo včeraj razstrelili .16 sovražnih letal In dva privezna balona. Poročnik Wenckhoff »e dosegel svojo 37 in 38. poročnik Lowenhardt svejo 37.. nadporočnik Lbrzer svojo 26.. poročnik Bollc svojo 22. in podna-rednik Titom svojo 21. zmago v zraku. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 17. julija. (Kor. urad.) Nove francoske protinapade na južnem bregu Marne smo zavrnili. V ostalem ie položaj nespremenjen.
Vas Courtemont leži ob Marni, par kilometrov zapadno cd Dormansa. — Potok S u r m e 1 i n na Maminem južnem bregu teče skozi včeraj imenovani trg Con-te ter se v Marno izliva malo kilometrov vzhodno od Chateau Thierrvja. — Vas N a n t e u 11 na Maminem severnem bregu leži ob gorenjem toku rečice Ardre, ne prav 10 km severo - zapadno zračne črte oddaljena od obmarenskega mesta Epemav, vas P o u r c y pa ob Isti rečici malo kilometrov severno od Nanteuila. — Vas M a s s i-g e s leži v Champagni, 17 km severovzhodno od mesta Suippes.
Dunaj, 17. julija. Na bojiščih na obeh straneh Reimsa se ie posrečilo našim zaveznikom drugi dan bitke postaviti fronto naprej. Na desnem krilu se je moralo nemško arrnadno vodstvo zadovoljiti z obrambo proti gostim masam francoskih divizij, ki so bile zastavljene v protinapad. Na levem krilu si Nemci še niso opomogli od presenetenia. katero so doživeli pri sunku v prazne francoske jarke. Težišče dogodkov leži sedaj na južnem bregu Mame v odseku Dormans. Zdi se, da potrebujejo Nemci za uspešni razvoj boja na celi fronti nadaljnega prodiranja. Strategičnl pomen nemškega sunka, ki ogroža Reims in v drugi vrsti tudi Pariz, sili francosko arrnadno vodstvo, jemati močne sile z drugih odsekov. Vsekakor stojimo v tem trenotku v prvi fazi velike nemške ofenzive in je zato mogoče, da bodo prinesli prihodnji dnevi bolj dalekosežne   uspehe   kakor 15. in 16.
julij. .
Berolin, 17. julija. (Koresp. ur.) Wolf-
fov urad poroča: Napad dne 16. julija je stal Francoze ves sistem prvih pozicij v Champagni tja do Tahura. Vreme je bilo neugodno. Kljub temu so morale francoske baterije tako hitro obmolkniti, da so Nemci zavzeli prve pozicije z zelo majhnimi izgubami. Odpor Francozov je bil povsod hitro zlomljen. Enako smo hitro prijeli njih oporišča ter so Nemci sledili s svojimi napadalnimi valovi tako naglo streljanju, da so zasedli izhode iz jarkov in rovov predno so mogli Francozi nastopiti. Sto in sto sovražnikov se je vdalo, ne da bi bili poskusili kak odpor. 2e opoldne so se bili Nemci ustalili v zavzetem ozemlju, da ustvarijo zveze proti zaledju.
London. 16. julija. (Koresp. ur.) Reu-ter poroča: Kakor izvemo, ni do opoldneva nemška ofenziva na Francoskem na nobeni točki prodrla delj kakor 5 milj, dasiravno je sovražnik zbral v tem napadu vse svoje sile.
Lugano, 17. julija. Pariški poročevalec »Secola« piše: Glavni sovražni sunek Je bil izvršen med Dormansom in Reimsom. Tam so Nemci zastavili izredno močne oddelke, da izsilijo prehod preko Marne. Reimsa samega Nemci dosedaj niso napadli. Sovražnik ima očividno namen, trdnjavo obkoliti. Moment presenetenja ima v tej ofenzivi jto-tovo le zelo majhen pomen. To izhaja že iz tega. da se je francoski artiljeriji posrečilo pripraviti zelo uspešno protiakcijo.
Čarih, 17. julija. Politične oblasti so proglasile departemente Doubs m Jura kot vojno območje
Rotterdam, 17. julija. (Koresp. urad.) »Times« pišejo: Kakor smo dosedal izvedeli, se angleške čete še niso udeležile nove bitke. Angleške in francoske čete niso več zmešane, kakor Je bilo to izvršeno tudi !e za prav kratko dobo. »Manchester Guar-dian« poroča, da je pričakovati vsak trenutek, da opuste Francozi Reims.
London. 17. julija. »Daily News poročajo s francoske fronte:   Sovražnik je bil vzhodno od Reimsa povsod zadržan. Zapadno od Reimsa se mu je posrečilo spraviti nekaj svojih oddelkov če^ Marno. Koli- ! kor se   da soditi iz dosedanjega   razvoja j boja, se Zdi, da je prehod   preko   Mame j glavni cilj Nemcev. j
Rotterdam, 16. julija. (Koresp. urad.) General Mauritze piše v »Daily Chronicle«: 2e pred nekaj časom ie bilo znano, da pripravljajo Nemci vzhodno od Reimsa napad. Zdi se, da se je sovražnik prav malo trudil prikriti svoje priprave tako, da nam mora biti ta napad, še predno vemo več o njem, zelo sumljiv. Hindenburg mora doseči to pot nekaj resnično važnega, ali pa mora priznati, da se je njegova vojna leta 1918. ponesrečila. V tem trenutku je popolnoma nemogoče vedeti, kaj Hindenburg namerava. Mogoče je tudi, da nima nobenega pravega načrta, marveč da čaka, kaj se bo prihodnje dni doseglo. Dosedaj kaže vse, da Hindenburg še ni prišel s svojim načrtom na dan. Zdi se, da je krnalu pričakovati na drugih delih fronte nadaljnih dogodkov.
Pariz, 16. julija. (Koresp. urad.) Obstreljevanje pariške okolice z nemškim dalekosežnim topom je v torek trajalo.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
15. julija zvečer. Nemški napad pri Reimsu, ki je zjutraj izbruhnil, se je ves dan z enako silo nadaljeval. Zapadno od Reimsa so se vršili ljuti boji v okolici Reuillv - Courthtezy - Vassy južno od Marnc. Sovražniku se jc posrečilo prekoračiti reko na nekaterih točkah med Fos-soyjem in Dormansom. Živahen protinapad ameriških čet je vrgel dele sovražnika, ki je dospel na breg jugo - zapadno od Fos-soya, nazaj na severni brc:-'. Med Dormansom in Reimsom se francoske in italijanske čete še trdovratno upirajo na fronti Chatil-lon sur Marne - Cuchery - Marfanx - Bouil-ly. Vzhodno od Reimsa je zadel sovražni napad, ki se je raztezni od Sillervja do Main de Massuges, na silen odpor. Sovražnik je oiačil svoja prizadevanja v smeri na Prunav in Lesmarquises, v pokrajini severno od Prosnesa in Souaina, kljub opetovanim nanadom pa ni mogel omajati naše vojne pozicije.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO ^OROČILO.
Dunaj, 17. julija. (Kor. urad.) Južno od Asiaga sta dve angleški stotniji mimogrede poskušali vdreti v naše jarke. Po kratkem boju smo jih vrgli nazaj. V Brentski dolini je neko patruljsko podjetje privedlo s seboj 30 vjetnikov in dve strojnici.
Sovražnikove izgube v poslednjih bojih na Soraroli se izkazujejo za izredno težke. V ozkem frontnem odseku smo našteli čez 500 italijanskih trupeL
V Albaniji je položaj nespremenjen. — Šef generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
15. j u 1 i j a. Na asiaški visoki planoti so izvršili francoski oddelki dva nenadna napada v sovražne črte na Pertici in Zochi. Naši oddelki so vdrli v sovražne črte severno hriba Valbelle in so pripeljali nekaj vjetnikov. Sovražnik je odgovoril z močno artiljerijsko akcijo, nakar smo pričeli mi z uspešnim protiognjem. Naši in zavezniški letalci so bombardirali sovražne infanterijske oddelke, ki so korakali po zalednih potih. Med južnimi pobočji Sassa Rossa in Brente so razvijali sovražni poizvedovalni oddelki močno delovanje, na katero so naše sprednje straže uspešno reagirale. Napadalni poskus na Comonu je bil zavrnjen. Čez dan in ponoči živahen artiljerijski ogenj severno Grappe in v zoni Montebella. Šest sovražrrlh letal je bilo sestreljenih.
Orižentska fronta.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 13. julija. (Kor. urad.) Na visokem gorskem slemenu jugozapadno od izvirka Skurrbija so naše napadalne čete vdrle v sovražne pozicije ter vjele več francoskih vojakov. Na obeh straneh vzhodno Črne živahno obojestransko artiljerijsko streljanje. Vzhodno od Vardarja so se poskusile angleške napadalne čete približati našim postojankam pri vasi Krastali, mi pa smo jih z ognjem zavrnili. V bližini izliva Strume je bil sovražni artiljerijski ogenj včasih nekoliko Živahnejši
Politične vesti.
= Za jugoslovansko deklaracijo sta se minuli teden izjavili občini Oglenščak in Bukovec, sodni okraj Slov. Bistrica, tako da je sedaj jugoslovanski obroč okoli nemčurske Bistrice popolnoma sklenjen. Celo Pohorci so izvanredno odločni in zavedni, tako da čisto mimo pričakujemo našo slavno bodočnost. Ljudstvo stoji trdno za našimi cilji.
= Urednik »Novic« — c. in kr. oficir. Uredništvo Šusteršičevih »Novic« prevzame c. in kr. nadporočnik Petrič, ki bo v to svrho nalašč službeno prestavljen v Ljubljano. Petrič je svoj čas pomagal v tiskovnem oddelku zunanjega ministrstva in v vojnem tiskovnem stanu, ima torej vse kvalifikacije za urednika Šusteršičevega glasila.
= »Narodni Politika« ustavljena za tri dni. Praga, 17. julija. »Narodni Politika« je dobila danes ob 9. zvečer odlok policijskega ravnateljstva v Pragi, ki sporoča, da je bilo izhajanje lista oblastveno ustavljeno za tri dni zaradi kritike aprovizacijskih razmer na Češkem in zlasti, ker je list poročal, da se pošilja češki krompir na Dunaj, kar da ne odgovarja resnici ln bi moglo med češkim prebivalstvom samo provzroČiti nevoljo in razburjenje.
= Kako si »Neue Freie Presset predstavlja rešitev krize, Seidlerjev leibžurnal »Neue Freie Presse« je radi predstojećega padca svojega gospoda tako vznemirjena, da modruje kakor v težkih sanjah. Piše o možnosti, da vit. Seidler pri proračunskem glasovanju
ne dobi večine in izvaja med drugim: Seidlerjeva vlada bo v odprti bitki ali zmagala ali padla. Tako mora biti in drugačna politika se tudi v Avstriji ne sme voditi. Z gnilimi provizoriji se ne da pomagati. Ako hoče večina krizo, bo ta tudi izbruhnila. Ljudstvo pa ne bo razumelo, če se bo prezentiral kot novi vladni šef kak neizkušen gospod iz drugega ;inovnega razreda. Pokaže naj se, ali lahko vladata v Avstriji Korošec in S tanek, podpirana od Poljakov. Zmagovalci morajo prevzeti vsa mesta. Ifiiteiitiiia večina hoče ua krrnilo; naj pride. Napačno politiko je treba preizkusiti, da izgine potem za vedno* — To je res tolažba.
= Ustavna reforma. Nemški socijalni demokrati so vložili v državnem zboru predlog, naj se izvoli permanentni odsek 72 poslancev z nalogo, da izdela do konca t. 1. načrt za novo av-strijsko ustavo. Avstrija naj se izpre-meni v zvezno državo samostojnih, po demokratičnih principih vladanih narodov. Odsek naj zboruje tudi po odgo-ditvi oz. zaključenju državnega zbora. Dokler ne konča svojega dela, sme izdajati vlada naredbe, ki kolikortoUko posegajo na ustavno polje, samo z dovoljenjem tega odseka.
riummerjev korespondenčni urud. Poslanci Zenker in tovariši so stavili ministrskemu predsedniku vprašanje v zadevi korespondenčnega urada, ustanovljenega od poslanca Gustava Hummerja, ter so navajali v svoji pritožbi, da se je temu korepondenčne-rnu uradu z državne strani priznalo privilegije, ki neodvisnim časnikarjem in provincijalnemu časopisju, ki hoče varovati svojo neodvisnost, skoraj onemogočajo braniti se proti taki nečedni konkurenci.
= Hotzendorfovi  politični naertL
: Neue Freie Presse« piše obširno o od-* puščenem maršalu baronu Conradu, Nas zanima posebno, kar pripoveduje in namiguje o izvenvojaskem maršalovem delovanju, posebno o njegovih političnih načrtih. Baron Conrad da je imel v začetku vojne neomejeno oblast nad celo državo, nad vsemi državnimi pripomočki ne le v vojaški ampak tudi v splošni državni, posebno pa v politični upravi. Malo je mož v avstro -» ogrski zgodovini, ki bi imeli tako obširne pravice. List piše potem: Feldmaiv šal je bil med onimi možmi, ki so v podcenjevanju zgodovinskega razvoja menili, da je vojna najboljša pri^ lika, da se s kladivom, ki pada po sovražnikih, na lrrah in do temelja preustroji cela monarhij a( v nemškem duhu op. ur.). Kdo more povedati, če bi se mu to po sijajni zmagi ne posrečilo? Te sreče pa feldmaršal ni dočakal.
= Ogrska zbornica. V včerajšnji seji ogrske zbornice je predložil ministrski predsednik dr. Wekerle mirovne pogodbe z Rusijo, finsko in Romunijo ter dodatne pogodbe. Finančni minister Popovics je predložil šest zakonskih načrtov in sicer o emisiji regulacijskih in melioracijskih posojil, o davku na premog, o izpremembi nekaterih določb monopola na sol, o davku na vojni dobiček, ki naj plača avstro-ogrska banka za leto 1917, o ureditvi dohodkov in razdolžitvi javnih uradnikov in vpoko-jencev ter izpremembo zakona giede-ccntrale denarnih zavodov. Zbornica je na to nadaljevala specijalno debato o volilni reformi. Predlog mimsirskega predsednika dr. Wekerla glede volime pravice žen je bil odklonjen s 96 glasovi proti 161 glasovom. Zbornica je odklonila tudi predlog, da naj se še letos razpravlja v poslanski zbornici o volilni pravici žen. Prihodnja seja danes.
= Ogrski ministrski predsednik a zvezi z Nemčijo. Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil, odgovarjajoč na tor-ndevno interpelacijo, da zveza z Nemčijo nima in ne bo vsebovala gro~ žnje napram drugim državam. Zveza ne, bo ovira za prijateljske zveze z oVugrrrti državami. Tudi akcijska svoboda naše države se bo brezpogojno vzdržala. Pogajanja imajo samo namen doseči ozek sporazum in če se sprejme pogoj, da se pogajanja z drugimi državami smejo vršiti le skupno, to ne pomeni prikrajšanja naših pravic, niti nas bolj ne veže kakor Nemčijo. Dejstvo, da se bomo morali x drugimi državami skupno pogajati, Je garancija za ta da borno mogli vsak čas in v vsakem oziru varovati svoje interese. Tudi nri rešitvi poljskega: vprašanja bomo skrbeli za to, da se varujejo naši gospodarski interesi. Kar se tiče predpogajanj v Solnocrradu. gre za določitev temeljnih principov za med^ sebojno narodno gospodarsko razmerje, V poglavitnem gre za tarife in za skupni carinski shema, za carinski zakon in carinsko postopanje. V teh vprašanjih je prišlo že do principijalnega sporazuma. Obljubljal je zbornici, da ne bo postav-« Jjena pred fait necomli.
= Italijanski listi proti Jugoslovanom. Iz Chiassa poročajo, da po uspehu ob Piavi pišejo razni italijanski listi pioti Jugoslovanom, povdarjaje, da je med avstrijskimi divizijami na primer -12.. ki je hrvatska, podala naiiasneflte dokaze brezpogojne zvestobe cesarski hiši in energično bojno voljo ne samo proti Italijanom, ampak tudi proti Črnogorcem, Srbom, Rusom In Romunom; nadalje izvajajo, da se kaže Jugoslovan* sko gibanje v Avstriji vedno za avstro-ogrsko in protiitalijansko, kakor tudi proti srbsko in je sposobno izročiti celo Slovence in Trst nemškemu vplivu. Predsednik rimskega odbora rx)tlačenih narodov je poslal listom poziv, da naj s tako baje neutemeljeno pisavo ne rušijo italijansko - jugoslovanskega sporazuma.
= Izgledi za mir. »Times .Izrekajo mnenja, da so bili govori nemškega državnega kanclerja grofa Hertlinga popolnoma nepotrebni, ker so polni raa^ nih pridržkov in zauik, tako da *^
161. štev.
„SLOVENSKI NAROD*4 dne 18. julija 1918.
Stran &. ■
sove govore mogoče na najrazličnejši način tolmačili.
= Ententni vojni clUL Ženeva, 17. julija. »Temps« poroča: Na željo U'ilsona je pričel ententni vojni svet v Versaillesn z novo redakcijo vojnih ciljev entente Istočasno so se na žeJk> Wilsona pregledali vsi strategičnt načrti bodočega leta.
= Belgija o Hertiingovem govoru. »Westminster Gazette« pise: Že vnaprej je treba povedati, da se vsem zaveznikom protivi misel, vporabiti Belgijo pri pogajanjih kot zastava Belgija je bila žrtev velikanskega pravolom-stva, za katero zahtevamo zadoščenje in popravo brez ozira na katerokoli drugo sporno vprašanje. Iz mirovnih pogodb v Brestu Litovkem in z Romunijo vemo, kaj razumejo Nemci pod povrnitvijo dežele, če imajo priliko pogajati se za to ali narekovati svoje pogoje. Če želi Nemčija mir, mora odstraniti svoje vojne oblike in svoje vojne hujskače ter se mora pridružiti civiliziranemu evropskemu sistemu s skupnim nadzorstvom nad oborožanjem in s skupno garancijo pravic vseh narodov, velikih in malih. Polagoma prihaja vedno bolj jasna edina pot ki more voditi do diskusije evropskih vprašanj in do trajne rešitve. Naš odgovor Nemcem se mora torej glasiti, da je naš cilj traj 10 pomirjenjc sveta.
= fTertlingov govor in Amerika. *Times« poročajo iz Novega Jorka, da so v Ameriki splošno prepričani, da je ?mel zadnji mirovni govor grofa Hert-linga izključno namen provzročltl med zavezniki diskuzijo, ki bi pokazala, da vlada med njimi nesoglasje. Listi odklanjajo razmotrivanje Hertlingovega govora kot popolnoma nemogoče.
Dopis iz Celja.
(Od naSega poročevalca.)
Celje, 16. julija 1918. Več vlomov je zadnji čas doživelo Celje. Nedavno temu pri krojaču riočevar-u, minoli četrtek pa pri krojaču Leonu, Jcr so odnesli 300 K. kolo, več zavitkov to-aka in cigaret Oblečeni so bili v vojaško nifonno.
Potresni sunek, precej občuten, i zeJo kratek, smo čutili v Celju danes kroz
^nc popoldne.
Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja grofa  Attemsa  za pred-
redmka štajerske kmerijsko družbe.
Kdo  ima  prav?  Namestnik jc iz-al naredbo, da je dovoljeno si nakupiti par I] Z:\il na deželi in jih spraviti v nahrbt-a v mesto. Sicer jc že zopet nova nared-i Clarvjeva prvo omejila, zakaj prepove-e v okrajih Maribor in Prui kupovati ^odnjl krompir in novo žito. Te dni pa je .radovala na kolodvoru v Špilieldu rekvi-licijska komisija  lipniškega glavarstva in luđem, ki  so prišli z nahrbtniki,  vse po-»rala. ne samo zgodnji krompir in novo žiri, ampak tudi meso itd.   Ljudje so bili se-eda zelo razburjeni, pa vse sklicevanje na estnfkove naredbe niso nič zalegle. Clo-•ck res ne ve. kdo ima prav, ali Clarv ali a njegovi rekvizitorji  — ali pa  so že vsi la glavo padli.
Razmere na progi Zidan* ■ - Zagreb nujno kličejo po ureditvi I krepko roko. Nedavno temu je bHo oddanih med vožnjo na en vlak sto strelov, par bii kasneje pa zopet na isti vlak pet stre-ov, oboiekrar. iz revolverja. Neverjetno, in 'endar res!
ti r a S k l občinski očetje so se ine 11. t. m. zelo razburjali zaradi nakupov paskih hiš s strani Slovencev.   Baje je že nizu 60 Slovencev  v Gradcu   kupilo hiSe, *es strašnol   Nazadnje   bodo ti nesrečni invenci res še celo raesto pokupili! Pa go-oodii naj pomislijo, da Slovenci ne menic za to, če so Gradčani bedasti m t!roda»aio!
Na    nemškem   volkstagu v udenburgu dne 21. t m. si bo hrusti opet jezik neizogibni mariborski Mravlag. -Kn ujeja nastopi kot govornik župnik — r. Gimpl.
Umrl j e 1. t. m. v Jelovcu pri Manom kmet Matevž Kavbe, najstarejši mož • občini. _ ni
Poročil se je 10. t. m. v Si. IIju v ' v Gor. Ivan RoŠkar, sin drž. in dež. po-st, z Maliko Gomikovo, hčerko velepo-
a Karla Gornika v Selnici. Občinski svet v P t u j u je sklc-jl darovati »SndmarJd« 100 K. »Stajcrcuc a 1000 K. poleg tega pa še brezplačno proti rre .3 »Štajerca«. Očividno trpi »Sta* ^rc* na starostni slabosti, da ga morajo ar z dvema berglami podpirati.
Iz Slov. Biatriee poročajo, da C je vrnH iz ruskega ujetništva tamošnji i-»venski zdravnik dr. Lebar in da prične v -t?1u »Avstrljac ordinirati. — Obenem po-ičajo, da se Je za dr. Vošniakovo ljudsko ličnico kupilo za ?00 K novih knjig.
V T i n s k e m je 0", julija umrl po-Iffl :k In vpokojeni učitelj gosp. Simon renkl.
Solčava.  Celjski Nemci  se silno .'udilo, da hi modi kupiti Kaj sveta pri nas ,  I egartld dolini. Pri Plcsnfku nlsn n>č v?!i,   čeprav  sta .hn-ek   r LJuhnega In ml  Pakušev   'ost  na binkoltno nedeljo r>p#t  nagovarjala  Plečnika, da bi prodal fkaj s ve ta. Tudi oskrbnica nemSke koče v ogarski  dolini  (nekdaj  Pi*kemik) se za-~ma za celjske Nemce in obrekuje Slov. lan. drnštvo.  To naj   na znanje vzamejo ki turisti, da se bodo Izogibali nem-Ve koče.
Ljubno.   Dne 29. itmija je napravil tehnik -faierberae Fludernlk izlet požarne he v Lnče.  Nc vemo, ali so pili na a stroške ah* pa za darilo gospe Petek, i Jc povoden smrti svojega sina darovala ni hrambi  200 K. Računov Hudernik lak ne mara predložiti občini, kakor tudi Bas kot zastopnik gostilničarjev za tjtnfnaki davek ni pokaral  račtmov vsem reresentom.   Kakor sJJSlmo, bode občina ahtevala račun od požarne hrambe. Če sa e dobi, pa hode imenovala drugega načel-lika za požarno brambo.   Zn to je itak že ^dnil Čas. Proč z ljudmi, k trobilo v nem-
M rft*! . m. .
R a d m i r j e.  Nas*   gostilničar Mai-
:©nowitsch je pokazal svojo nemško barvo
> lavno, kar je doslej bolj skrival. Svoio
T*tak«rfco, ki Je bila odkrita  Slovenka, le
odslovil. Pred kratkim on so gostje videli v
ue*nvi gostilni na mizi Šopek plavje obdan
*f hrastovega listin. Slovenski gostje, aH si
pustita to dopasti?
Mozirje. Dne 4. JuHja smo priredili velik kres na Breclovskem hribu v čast jugoslovanskih apostolov Cirila in Metoda, pri katerem je pelo okoli 30 pevcev in pevk. Dekleta so nabrala nad 400 K za slovensko šolo v Mariboru. Dobro bi pa bilo, da bi se v našem trgu tudi drugače bolj zavedali slovenskega duha ter med seboj govorili slovensko. Kdor nemško govori, kaže le, da zaničuje svol materni jezik.
Vališ
i.
V K ran in je umrl po kratki in mučni bolezni dne 15. t. m. gospod Josip ragon, a kr. nadofieiiaut pri e. kr. okr. glavarstvu v Tolminu. Zapustil je vdovo 3 6 otroci, od katerih ae triie sinovi nahajajo na bojnem polju. Nai v miru počiva!
Nekateri votaSki revizorji na železnicah postopajo z občinstvom iako arogantno. V brzovlaku od Opein do Divače je neki tak revizor te dni neko gospodično celo lausesa prijel. Taki dogodki naj ee naznanjajo sproti, da se more o njih spregovoriti v parlamentu in pri ministrstvih.
Velikanska tatvina v Trstu. Iz Trsta se poroča, da se le izvrfiil pri tv-rd-ki >Balkan< velik vlom. Policija zasleduje vlomilce.
Dva reentoola pred tržaško sorlni-io. Dva regnioola 28Ierni Antonio Ba-nelii in 261emi Mario Costantini, oba pristojna v laški Videm, roiena na v avstrijskem Primorju, sta bila konfini-rana na Hunaju. Pne 1. maia t. 1. sta si dala napraviti od neznanib oseb >t r-Unbsehein«. za kateri sta plačala 80 K vsak. Pripeljala sta se s tema ponarejenimi listinama do Ville Vicentine v Vurlaniji. Tam pa so iu prijeli in izročili tržaški sodnlji. Obsojena sta radi goljufije vsak na 4 tedne sirogega zavora, kateri pa sta že prestala s preiskovalnim zaporom. Sedal bosta zopet konf ini rana.
Zaradi pomanjkanja živil v Trstu io š|p t>rorci£nie število Erorspoilinj nred namhfltntžtvo, tam pa so poslalo sedmerico na namestniStvo. Ta teden 1e apro-vizaciiska komisija določila izredno malo količino živil. Odposlanstvo je zahtevalo, da nai se takoj da kako drugo živilo, ker od samega kruha ne morejo živeti. Zahtevalo ie tudi iviftanie vzdrževalnine. Dvorni svetnik S,-;;nM te poudarjal težkoče pri prehrani, obljubil pa, da komi&Ha ~>g.->krhj. dn t-e 'o.stonine začno razdeljevati nemudoma. Ko ie obllubi! *o neke drugo rrri, i o odposlanstvo odšlo in čakaioee ftenske bo se razšle seveda nezadovoljne.
Obsodba na smrt v Šibeniku, Porotna sodniia v Šibeniku ie obsodil« na snirt na vislicah poročeno Marijo §ra-dliko, ki 1e umorila starko IvošovbVvo.
Kdo ve kai? Fran Pm«, ^nrnlziiska bolnica it 0„ T. odd„ soba 87. v Trvi. bi rad izvedel kai 0 svojem bratu Antonu Pireu, kl jo služil pri S. strel. p„ & *ro*T|ii:v. 19. maržba-t. Doma sta Pijca iz Voiščjce na Krasu.
Išve se Alojzil S^dej. kid*!, kateri je Mužil pri 07. pe.^polku jn bil dodeljen pešpolku št. -15. Hil ie vjet v Pu-HJ. Kdor bi kal vedel, da i to omsmani Posredovalnici za goriške bcnunco v Ljubljani.
Dnevne vestL
■— Padel je na tirolski fronti enoletni prostovoljec - korporal Ivan Iv m e t, sin trgovca in posestnika g. Ivana Kmeta v Ljubljani. Štel je komai 19 let. Časten mu spomin!
— Odbornikif-ice) ljubljanskih kraj. organizacij in pol, društev JPck so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki «e VTH v petek 19. t. m. ob ^9. v mali dvorani ^Narodnoga doma<. Na dnevnem redu ie edina točka*, razgovor o aprovizaciUkih vprasanlib.
— Praznovanje naredneera blatrda-na sv. Cirila in Metoda, Poroča se nanir v Loaki dolini so kljub alabamu vremenu na predvečer na več mestih goreli krosovi, pri teb se jo prepevalo, streljalo in nI manjkalo tudi >harmonik«. Na blagdan so gospodične Ciril - Metodove podružnice cStari trg-Lož pobirale za slovensko siročad in nabrale ogromno svoto S0O K. Pošnemania vredno 1
— Na naslov slav. inšnektorata c. kr. priv. tužne železni* o v Trstu. Pišejo nam: Pri blagovni in osebni blagajni na postali v Sežani se nahaja gospod, ki mu ie slovenski jezik španska va^. To 1e nesramna provokacija vsega našega prebivalstva več! Tako postopanje je s strani železniške uprave absolutno nedopustno. Kavno dandanes so taki ča*si in take razmero, da rabi prebivalstvo dan za dnem tako od drugih, kakor t url i od železniške unrnve najrazličnejših informacij, bodisi v zadevi osebuega, bodiei blagovnega prometa. In tako nai lindie, ki ne razumejo našeca jezika, vršijo svojo dolžnost? Da se pa na vljudna vprašanja zamahne z roko in odkima z glavo, tega no bomo na noben način trncli in dvigamo svoj crlas v imenu trper-esra ljudstva in v imenu naiprimillvnoiših m*a\io slov naroda, 80 toga bi Bi manjkalo, da bi se poleg vsesra gorla in trpljenja pa ta na^-in prakticiralo v čisto slov. kraiir Zato vprašamo slavni inšpektorat: AH um j? znano za te kričeče razmere na postaji v Sežani, in ali je pripravljen nastavljati na mesta, ki so določena za direktno občovanle z ljudmi, uradnike, ki so zmožni jezika, ki pa govori ljudstvo? Dostavljamo, da bomo stvari posvečali vso pozornost. — lj.
— Slučaj črnih koza v Ljubljani. Dninarica Klara Kovačic 1e prišla lft. julija 1918 v deželno bolnico na gine-kologieen oddelek radi krvavitev. Včeraj pa se io pri njej pokazal izpuščaj, značilen za črne koze. Izolirana jo v posebni infekcijski baraki. Po poizvedbah 1e bilo dognati, da ie 9. julija zdrava odžla iz Čakovca v Trst in radi krvavitve pHSla v Ljubltano. Po vse!
Serjetnosti si jo ze nalezla, bolezen v 'akovcu.
Nesreča, pri   kopanju.   Iz Medvod
nam poročajo 1?. juiiia: Včeraj popob dne je utonil v Medvodah v Savi obče priljubljeni gospod Frane S t on ar. trgovec iz Ljubljane. Kopal so ie popoldne v družbi evojo gospe soproge, z 2 H letnim sinčkom, gospođicu« svakinje in ff. Pernica, železniškega ekspe-dijenta ter ležal skoro ves popoldan v peaku. Okrog 6. ure pa se spusti v vodo
plava v SoTi, zakliče še svojemu sinčku v pozdrav: >zdravo Marjančak«, v tem pa ie prišel preblizu izliva v Savo in deroča Sava ga potegne s seboj. Med tem začne klicati na pomoč. G. Pernic, ki je bil že odšel pribiti hipoma nazaj, vrže suknjič in čevlje ras sebe in se vrže za njim v valove. Ze onemogli g. Stopar izgine za hip nod vodo, se zopet prikaže, g. Pernic se požene za njim, a razdalja ie bila že prevelika. Valovi so ga zakrili. G. Pernic išče še nekaj časa no vodi, a ves izmučen priplava sam komai h kraju, Vsa rešilna akcija pozneje došlih gospodov: posta-jenačelnika, Jesiha, orožnikov in drugih ie ostala vsled kalne vode brezuspešna. Soprogo ponesrečenega Sto-parja so le e težavo zadržali in s tem preprečili gotovo dvojno smrt. — Go-spej vdovi naše naiiskrenejše sožalje, g. Pernicu pa za njegovo smrtnonevaren požrtvovalen trud na.se popolno pohvalno priznanie.
Iz neprevidnosti svojo mater nstrelil. V Trati je našel 141etni Jakob Peternel v gozdu voiaško puško, katero je prinesel domov in io materi pokazal. Puška se ie sprožila in strel je zadel mater v glavo; padla je na tla in v par minutah umrla.
Požar. Zgorela sta kozolca posestnikov Frana in Jerneja Hribernika v Ptistalu. Skupne škode je okoli UY) K.
Tatvine. Luki Oudnu v Pragome^. so odnesli tatovi pet kokoši, drugi dan pa 160 K in en par čevljev. Najbrže eo to storili cigani. Na Praprotnem brdu so ukradli tatovi masti in žita za 800 kron. V Bezuliaku jo izginilo Neži Turšieevi jaiec mesa, slanine in drugih reči za 300 K. Iz skladišča tovarne v Medvodah je bilo ukradenih 400 vreč v vrednosti $000 K. Neži Zupančičevi pri Grosupljem so ukradli 16 kg masti in raznega drugeera blaga v vrednosti 1200 K. V Gabriah sta odnesli dve deklici Mori ii Žirovnikovi mesa, sladkorja, kruha in Mariji Riharjevi 8 kg moke.
Ie Jeuenic nam poročajo: O priliki birme se 1o mudil na Jesenicah 8 dni
Akof dr. Joglič, Kuko v.r\o nriljublier ie visoki eerkveni dostojanstvenik priča sprejem, katerega jo bil deležen. \ U tub skrajno nlnhemu vremunn ga ie pričakovalo obilo ljudstva ■ občinskim odborom na čelu. £nr»an nohuli pozdravil je škofa v imenu občine. Savski godba je pa v večernih urah v navzočnosti neštete množice priredila podoknico. Zboj? velikih zaslug, katere si fe vladika zatekel za jeseniško faro. pred-\ sem pa za Jugoslavijo, le jeseniški občinski odbor v svoji seji dne 14. t. m. imenoval enoglasno škofa dr. Jegliča svojim častnim občanom, ob enem pa tudi soglapno se izrekel, da neomajno >toji na stališču »jugoslovanske deklaracije«, z vso odločnostjo pa odklanja sumntčenje deželneera odbora, srledo stikov 5 posianoera Trumbičcm, s katerim nima nobene zveze.
Junaške Blejke. Iz Bohinjske Bistrice nam pišejo: Kdo nc po7.u;i znni-mlvega, opevanega nastopa  Biejk iz
časa Francozov? Da še živi isti duh v i>a.:.ih potomkah, pričajo naloge, ki so si jih nadele novodobne blej.-ke botelir-ko in lastnico nenziionov. Kljub vsem težkocam in oviram so zastavile pot moroči malodušnosti, ki Izvira iz tako dolgega presledka v . tujskih sezonah, in s tem postale prave piionirke novemu razvoju našega letovišča po zadnjih, za naše sezone usodnih letih. Pomisliti treba, da ie bilo izmed vseh krajev našega zaledja najbolj prizadeto naše zdravilišče, katerega življensko žilo je napajala sleherno Ic^o poprej le
>t u j s k a industrij a£. Kaj vse je moral naš Bled prenesti in pretrpeti ves ta čas, popiše svobodnejše pero od današnjega. Da se je po tera mrtvilu osokolila vrsta domačink, ie pae vredno, da zabeležimo njih imena. So pa: Molnar - Vovkova, Jeklerieva, Petra-nova. Miklavževa, Anduika, Zrlmčeva, Boreantova, ki so prevzelo v času. ko posameznik nad &voio lastno prehrano obupava, po cele gruče, tudi do **0 OOOO na oskrbo. To je pač podjetniški talent prve vrste 1 Neumovno nam je, kako se moro dopisnik iz Bistrice obregovati, da dobi turistovski hotel pnr kil mesa več nego zaseben dom. (Dopisnik se ni zcrražal nad tem, temveč nad tem, da dobi hotel toliko razmeroma več. Op. ur.) Kako bi bili bleiski gostilničarji, ki se pehajo za zvišanje racije tudi za tujce leto za letom, veseli, če bi jim glavarstvo priskočilo na pomoč! Ne čudimo se potemtakem županu, da svari tujce, nai ne hodilo v kraj. Tega ne dola zato, da bi oviral turlstiko In raz-voi lotovlšČH. marveč1 ker ie jasno, da se zadira vsak tuiec vanj, ako ne dobi potrebnega živeža. Vpofitevatl ie tudi treba, da si naš knvt no privošči pres-nepra masla. notHinekov, tudi našo uredništvo le do gofove moje. Kam nadalje z jagodami iu drugim >}aiiiom, kam z gobami, r cveticami, .s člmr^r so se opomogli ubožneiši sloji iz Bleda in okolice vsaj toliko, da so 6i kupili obleke, obuvala t — Kako so bodo letos oddahnili posestniki več let praznih stanovanj! Zopet zasluga omenjenih vrlih Blejk. Tako se Izliva korist druffa v ''nigo in ta vzsVnmost hiši veno uddi prenašanje tožkui esoov. Na nemoč torek gospod okralnl glavar. BleJu prav tako, kakor turistiki ob Bohinjskem jezeru! Ne ugovarjamo omejitvi tujskega navala do gotove meje. toda zatreti gc. zabraniti možnont za nov razvoj, to H bila tesnosrčnoKt, ki ie haš našemu gospodu okrajnemu načelniku nočemo prisoditi in kateremu radi Izrekamo priznanje, da podpira slebarnega koristi ne glede na njegovo propričunje in strankarstvo. Če pa ie kdo vreden pohvalo za srčnost, so to hrezdvomno gori omenjene gospe in gospodične.
Gornjigrad. Narodna čitalnica in bralno društvo ponovita na občno željo v nedeljo 21. t. m. po večernieah igro ^Deseti brate. Predstava se vrši v graščinski dvorani v dobrodelne namene.
Koncert v Slov. Bistrici. Za 14. t. vn. oglašeni koncert se 1e moral preložiti na 25. julija ob H5. url popoldne. Po poročilih iz okolice pričakujemo naravnost velikanske udeležbo, poleg petja in gledališke igre bomo imeli tudi sreeolov. za katerega smo prejeli že mnogo lepih daril v živilih, tako da bo ta naša piva vesejiea v vojnem času gotovo v vsakem oziru krasno uspela Okoličane opozarjamo na ugodne zveze vlakov; mariborčani (okoli 60 novcev Dramatičnega društva) »e prlpeli-j-
jo popoldne ob pol štirih z brzovlakom. Na veselo svidenje! —- »Čitalnicam
Šentjurska združena narodna družba priredi o priliki občnih zborov O. M. podružnic v nedeljo, dne 28. t m. ob 3. uri popoldne pri Zajcu v Lokariih pri 6t. Jnrju ob Južni železnici veliko narodno slavje z gledališko igro, s petjem i. dr. v prid C. M. D., slov. šoli r Mariboru.stradajoči jugoslovanski deci in oslepelim slov. vojakom. Z ozirom na velepomembni dobrodelni narodni namen prosimo vse zavedne Slovenko in Slovenco, da pridno delujejo za mnogoštevilno udeležbo.
Predaja graščine in hotela v Vrbi na Koroškem. Velik krik so zagnali po svojih listih planinski Nemci, ko se jo izvedelo, da bo občina Vrba prodala avojo graščino in hotel Hrvatom. Potem se je poročilo, da ie posestvo že prodano. Sedaj poročajo, da ie neki hrvatsko - slovenski konsorcij, za katerim stoji neka zagrebška banka, podal znatno ponudbo za nakup graščine, ali iz narodnih ozirov občina noče spr te ponudbe, odkloniti oa tudi ne iz fi-nancijelnih vzrokov. Sedaj je občina stopila v zvezo z raznimi parlamentarci, tako s predsednikom Grossom in Steinwenderjem. da se ustanovi nemški konsorcij, ki bi nakupil graščino in občino spravil iz stisk in težav. Doslej so vodili občino Nemci za nos. Saj je že do«sti moledovala okoli njih. Ako bo Čakala na nemški konsorcii, bo omagala in morala občinske doklado ogromno zvišati.
Ceneno bivanje v Kijevu. Vse lepote in zanimivosti Kijeva se bo videlo na najcenejši način iutri v petek in v soboto v >Kino Centrale v deželnem gledališču.
Dvadnevni zanimiv spored v Kino Central v deželnem gledališču. Jutri predstavlja >Kino Central« poleg zgoraj omenjenega velikega filma >Kijev< tudi zanimiv igrokaz »Rnmcči akordi*-in izvrstno veseloigro: »Izidor na ženi-tovanjskeni potovanju«.
C. in kr. zglaševalnica za ženske pomožne moči soške armade v Ldub-liani išče: Pisarniško pomožne moči. kuharice za častniške bolnice in za moštvo, natakarice, dekleta za domača de-la, dekleta za ordonančno službo, šivilje, pastirice in težakinie. Moči so bodo uporabile na Kraniskem in v zasedenih krajih Italijo. Zglaslti so io uri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 3S/I.
Poti en 1 gospod z dvoma otrokoma, kateri ie v nedeljo opoludne v Knaflo-vl ulici pobfml otročjo belo torbico, se prosi, da jo odda v trgovini P. Magdlć, n« sproti crlevne pošte.
Izgubila se Je dne 16. julija od Sv. Flori Jana do dolenjskega kolodvora, oziroma sv. Jakoba mosta črna usnjata listnica, ki je vsebovala večjo vsoto denarja, legitimacijo, karto za tobak in druse listine. PoSte-ni najditelj se prcsl. da odda listnico v upravni^tvu ^Slov. Narodat prott nagradi, posebno šc vsled tega, ker denar ni izgru-bltcljeva lastnina.
Pozabljen Je bH v električnem vozu ori Sv. Petru dne 11. juiiia črn solnčnik. Prosi se dotično gospo, ki ga jc našla, da sa odda proti nagradi v trgovini Buzzolini, Lngarjeva nlica.
Trije mladi kanarčki so nšll včeraj zvečer iz hiSe št. 3 na Vožarski poti. Kdor bi jih vjet naj jih blagovoli vrniti v omenjeno hišo.
-4- Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 19. t. m. od S. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh ln moko.
+ Krompir za VH. okraj. Stranke
VII. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožnl akciji, dobe v petek dne 19. t. m. pri MOhleisnu na Dunajski cesti zgodnji krompir. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 200. od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št, 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od
3. do 4. št. 801 do 10C0, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg. kilogram stane 1 K 20 v.
~t~ Krompir za VIII. okral. Stranke
VIII. okraja, ki niso pri nobeni ubožnl akciji udeležene, dobe v petek dne 19. t. m. popoldne pri Miihlcisnu na Dunajski cesti zgodnji krompir. Oddajal se bo na nakazila za mast ?>o naslednlem redu: od 2. do 3. št. 1 do 200. od 3. do
4. St. 201 do 400. od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranka dobi zn vsako osebo 3 kg. kilogram stane 1 K 20 v.
-f- Krompir za IX. okraj. Stranke
IX. okraja, ki niso pri nobeni ubožni ak-cni udeležene, dobe v petek dne 19. tm. dopoldne pri Miihlcisnu na Dunajski cesti zgodnji krompir. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: od 8. do 9. §t. 1 do 200, od 9, do 10. it 201 do 400, od 10, do 11. št, 401 do konca Stranka dobi za vsako osebo 3 kg, kilogram stane 1 K 20 v.
4- Mait za IV. okraj se bo delila v votni prodaialni v Gosposki ulici po sledečem redu: V soboto dopoldne it 1 do 500, popoldne 5t. 500 do 900. v ponedeljek donoldne št. 900 do 1300, popoldne št. 1300 do konca. Mast dobe — po 20 dkg za osebo — izključno Ie one stranke, ki Imajo n aka žilo za mast s kimonom za mesec lullj. Cena 48 K ZU kilogram. Posodo jc prinesti seboj.
4- Sladkor za vkuhavanle sudja. Stranke, ki imajo sadne vrtove in ki so vložile prošnje za sladkor za vktihnva-nje sadja, dobe nakaznice za sladkor v mostni posvetovalnici ln sicer: stranke s Črkami A do K dne 19. Julija, s črkami L do Z dne 20. julija. Sladkor se dobi takoj.
Prosveta.
— Slovensko narodno gtedaliice. V pisarni nagega gledališča se dela sedaj s polno paro. Ravnateljstvo in gledališki svet sta imela cd ustanovnega zbora skoraj vsak teden sejo. Angažmani so-listič in solistov so do malega že vsi sklenjen!, angafcujcjo se zdaj član! zbora ln tehničnega osobja. se sprejemajo priglasi za dramatično (iarrabko. pevsko.
glasbeno) ter za plesno šolo (deklice od 14. leta dalie) in se pripravlja repertoar. Glavno delo je torej Že pripravljeno in dovršeno. V prvi vrsti se Je nastavilo vse količkaj porabne domače sile ter se jih le sprejelo bodisi kot pevce, bodisi kot igralce med soliste ali v zbor ali med naraščaj; v drugI vrsti se je anga-ževalo nekaj hrvatskih, priznano dobrih moči, končno pa se je angaževalo za dramo, opero in opereto tudi nekaj prvovrstnih čeških pevk. pevcev in igralcev, največ pa seveda godbenikov. Vsi neslovenski člani se že preko mesec dni temeljito bavijo s slovenščino ter imajo Cehi za učitelja v Pragi odličnega slovenskega pisatelja. Edini Poljak v ansamblu solistov je I. operni basist, bivši član opere v Mor. Ostravi in zdaj član poljske opere v Krakovu, g. Hugon Zathev. Kot operni šef in prvi kapelnik Je angaževan g. Friderik Rukavina, bivši prvi dirigent zagrebške opere, rodom Hrvat. Popolni seznam osobja se objavi, ko bodo podpisane še zadnje, že odposlane pogodbe. Gledališki oder Je prenovljen in se zdaj ureja električna naprava; obenem se popravlja in prenavlja pohištvo. Abonma na lože in sedeže se razpiše v kratkem, priglasi pa se sprejemajo že sedaj v gledališki pisarni. Člani se začno zbirati v Ljubljani že tekom tekočega meseca; vsi neslovenski dramski solisti morajo biti do 1. avgusta v Ljubljani, skupne skušnje pa se začno dne 16. avgusta. Kakor smo izvedeli, je določeno, da se sezona otvori dne 15. septembra slavnostno z Izvirno slovensko dramo, kateri bo kot dru-ga slavnostna predstava sledila opera.
mm stuan
* Dtthonlki ne smejo v Idnematograle,
Kardinal Pompilli. generalni vikar papežev, je izdal dekret, s katerim obnavlja na papežev ukaz absolutno prepoved za duhovščino, da se ne sme udeleževati predstav v Javnih kinematografih, tndi ne, ako bi ie predstavljale svete reči, brez Izjeme. Kdor hI se pregrešil proti tel prepovedi, ga zadene kanonlčna kazen, celo suspenzija »a dlvlnls«.
* Tri dekleta ubila 60 let staraca moža. V vasi Bojni blizu Sarajeva je Živel 60-letni kmet Lazo Popovič z 28 letno Ivano
Pilipovičevo. Pilipovičeva je večkrat hotela zapustiti Popoviča, ali ta le ni pustil od hiše. Prepirala sta se in pretepala. Slednjič Je Pilipovičeva potožila svoje gorje dvema svojima prljatellicema, na kar so vse tri sklenile, da ubijejo Popovlča. Zvečer s«> bile pri njem In vsi so pridno pili. Ko je šel Popovlć spat, so ga ubile s sekiro. Vse trf dekleta se nahajajo v zaporu.
* Najuljttdnejgi urednik. O urednikih pravijo, da niso baš najuljudnejši ljudje. Pa se vendar dobijo še uredniki, kateri se morejo smatrati za Jako uljudne gospode; čc jih ni pri nas, so pa na Kitajskem. Neki Mat v Pekinfiru je odklonil rokopis nekejra član-karja tako - le: Čitali smo Tvoj rokopis neskončno očarani. £e nikdar doslej se nismo mojrll naslajati na tako krasnem dem. Ako bi članek natisnili, bi izšel ukaz. da sra postavimo za vzorec in nikdar več bi ne mo-z\l tiskati nlkake-sa dela, ki bi bilo slabelle. Ker bi pa bilo nam nemosroče. dobiti kal jednakega tekom bodočih 10.000 let, trne prisiljeni, čeprav potrtega srca, vrniti Tf Tvoj nebeški rokopis in da smo morali to storiti, za to Te prosimo tisočkrat opro-ščenja. — Uljudno se čuje to res, toda ah ne tiči v te) vljudnosti prava pravcata kitajska neuliiidnost?
— Na osoio vojno posojilo se je podpisalo, kakor poroča poStno - hranilotčnt urad na Dunaju, 5763'4 milij. kron. To posojilo je izdalo več, kakor vsako poprejšnje. Vsa dosedanja vojna posojila (vštevSi osmo) znašajo okroglo 35'5 milijard kron. Vojni izdatki avstrijske polovice pa so dosegli do konca junija 1918 znesek 50*5 milijard kron. TI stroški so se krili z vojnimi posojili; razvcnteKS si le vlada Izposodila pri Avstro - ogrski banki 15 milijard, okroglo 8 milijard dolguje drugim dunajskim bankam ter končno nekaj milijard municijskint In drugim vojnodalatvenim podjetjem.
— Kontrolna komisija državnih dolgov je včeraj poročala parlamentu slede dižavnlh dolgov bistveno sledeče: Nele zadolžitev Avstrije pri Avstro - ogrski banki, ampak posebno okolnost, da zahteva vlada v zadnjem    času  vedno    pogosteje velike
zneske od osrednje banke, more Imeti najhujše posledice za valuto, državne finance ter za gospodarstvo sploh. Kontrolna komisija predbaclvu vojni upravi, da razsipa denar ter da noče reducirati izdatkov na najpotrebnejša, akoravno je bila že opetovano-krat pozvana. Kontrolna komisija poudarja, da ao dohodki in dokladeStabn h oficirjev, posebno onih v zaledju, previsoki. Najvišji vojni poveljnik (prej nadvojvoda Friderik) Ima nič manj kakor 1 milijon 500.000 kron letne plače, vrhutega *e doklade, tudi njegova soproga dobtva vfso-ko podporo. Končno so cene, Id se plačujejo vojnim dobaviteljem, previsoke. Kontrolna komisija je mnenja, da so vojni izdatki tako ogromni, da iih nas"e gospodarstvo ne more prenesti In da se bodo prej ali slel pokazale zle posledice, ki bodo vplivale tudi na vojevanje.
— Tržaška trgovska In obmiška rbornlca se preseli danes z Dunaja v Trst. Vsi dopisi nai ao pošiljajo v Trst.
— Dunajska borza Je imela včeraj miren dan. Promet le bil majhen, vendar sn si nekateri kurzl on^mo?:H, ker Je nastopila Fešta kot nakupovalka. Bančne in montan-Q.ke akcije so nekoliko profitirale. Anglo-hankverein 639, Avstriski kreditni zavod 908, Underbank 62V5, Avstrilskf Llovd 1075, Adria IS23, Alplnke 1038, Skodovke IPflP, Palmler 1170. _
Umrli so v Lfubljani:
Dne 15. JuJija: Marija GašpariČ, lena stdadišcneta mojstra, 56 let Dunajska cesta 47.      Angela  Petscbauer,  rejenka, 6
tednov, streliška ulica 15. — Ana Rr vdova davčnega kontrolorja, SO let Kolodvorska cr.stn 149.  — Ivan  Večaj strojnik v p., 68 let, Nadvojvode Friderika cesta 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodna tUfcan*«.
3380
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD" dne 18. julija 1918.
161. štev.
IMe se mebltrano
STANOVANJE
2 eno ali dvema sobama in kuhinjsko porabo za 1. avgust. Ponudbe pod: nF. T. 3600" na uprav. »Slov. Nar.«
Strežnica
za snaženje trgovinskih prostorov, predpoldanska trajna služba, se sprejme v modni trgovini P. Magdič, LJubljana) nasproti glavne pošte. — 36t6
Misle
kompletna, u 3 250.— se tako« proda* — Ogledati iz prijaznosti v modni trgovini P- Magdič, L ubijana.
V Proda se
noualionipiefnilopmuo
za spalno sobo kakor tudi efvoč'! vozički in za{čji hlev z zajci. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3612
Prodajalko
vešča galanterijske in papirnate stroke se takoi sprejme. — Prednost imajo take, ki stanujejo v mestu. Ponudbe na Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 11
Stanovanje::
se Uče s 3 velikimi ali 4 manjšimi sobami z vsemi pritiklinami v mestu ali najbližji mestni okolici. — Želi se poleg majben vrt. Ponudbe na uprav »Slov. Naroda* pod „vrt 3561".
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAiVT, Kranj. 2693
Ifupi se dobra, čeprav stara decimalna tehtnica, ki potegne od 100-300 kg. '— Ponudbe na Antonijo Petrovćtć, Rimska cesta št. 23. 3573
Pouečiine slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod v tjttbljani, Kolodvorska nI 34 a.
Hrastov in
kostanjev Se*
kupi tovarniško podjetje. — Prevzame tudi posamezne vagone. Prevzetje in plačilo iakoj na vsaki postaji. — Ponudbe na S Wehrberger, Trst, Ghiosza 16. 3284
V najem
■e da takoi velika nama s lov
soba v sredini mesta, najraje za pisarno. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „sredina mesta 39tO4'.
Uradnik Išče
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali ▼ blizini mesta od avgust* ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal Štev. 2, Mobil ana. 3415
fpafT" Spretne "sjss
UHARICE
se takoj za trajno sprejmo - pri -
KARLU HAMANHU. 3603
bodisi zaupno ali nadzo rniško, pisarniško ali računsko, išče in sprejme takoj
sip- -iv*5?5r vesten, zanesljiv ln Sta s.i*iža*aa. emožen vseh takih del — za popoludneve ali zvečer. Blagovoljne ponudbe pod: , takoj 3609"
sprejema upravništvo »Slov. Naroda«.
Prazne vreče
vsake vrste in a lih« gob« kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najviSjih dnevnih cenah trg. firme
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
I DAMSKA t I
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se
dobro pere ter ostane vedno mehka. KomDlet-na garnitura K 8*-, 12', 20'-, na leta trpežna K 28 — 36, najfinejša pa K 44.— In R 50-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalnl aparat 40*—, 45'— R. Po-Siljatev diskretna. — Hinjen, blaga trgovina 81. Potoky Dunaj, VI. _ Stlegeagasse 15. 1199
■sef* K«p* eo
hiša ali posestvo
blizu kolodvora ali v mestu. Ponudbe pod 99saeste 3508" na upr. SI. Nar.
14 letni mk
želi vstopiti kot vajenec pri kakšnem mesarju. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3556
• 6
• 0
Tesarfe ln mlzarfe
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbiieno) sprejme ANTON STE I NE R, Ljubljana, Jeranova ulica it 11. 175
Moško kolo
dobro ohranjeno se proda. Poizve se v Ljubljani, glavna poŠta pri hišniku.
Kupim vsako množino it
pristnega voska
Ponudbe pod: 9VCebela" na upravn. »Slovenskega Naroda«. 3477
Že sedaj je potreba,
skrbite!
da
je najvažnejše I — S težavami dobite kajnlt, ki vsebuje
IS* 14% kalila, -9«
zato prosim cenj. odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da
zamorem jeseni pravočasno po-streči. — Pojasnila ln skrajne ponudbe na razpolago. — 3135
ŽALSC, Spodnje Štajersko.
Na o. ar. visii državni obrtni soli v Ijfnblfanl je pričetkom šolskega leta 1918 19 popolniti naslednja 4 učna mesta IX. čin razreda, in sicer: 1.) za zgodovino ln ze-mil epi s kot glavni, za nemščino ali slo-_ venščino kot stranski rredmet; 2.) za kemijo kot glavni, za matematiko kot stranski predmet; 3) za stavbno stroko; 4.) za mehanično tehnično stroko. — Zahteva se srednješolski upit, ozir. 11. državni izpit na tehnični visoki šoli. Na c. kr. ministrstvo za javna dela naslovljene prošnje je vložiti do 31. julija pri ravnateljstvu. — Podrobnosti glej v uradnem delu »Laibacher Zeitung« z dne 6. julija. — Ravnateljstvo c kr. državne obrtno šole v Ljubljani, dne 4. julija 1918.
Kupim KOLO
dobro ohranjeno ter dara mesto denarja iudl ftirlla (mast alt kaj drugega). — Moj naslov pove upr. »Slov. Nar.« 3558
Francosko žganje,
dišave kakor: poper, cimet, paprika, Ib4ce, kumna, piment, iafran itd., ter vse ostalo špecerijsko In kolonijalno blago
vedno v zalogi. — Zahtevajte cenik 3547
F. Šibenik, Izdelki „Adria", Ljubljana,
Oosposka ulica 18.
Vsaka dama naj čita
mojo vele:-'   nivo navodilo o
modernem negovanja gradi].
Iskušen  svet   pri   vnadlosti    ln pomiB|-kanjn bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzstrasse 2. odd. 41.
Rdečo deteljo repno seme, špinačo, motovileč
ln vsa druga semena za jesen priporoča 3178
Sever & bomp.
prele
Peter Lassnik, Ljubljana, IVolfova ulica.
Kupujemo
suhe GOBE, prazne vreče in vse vrste
doma pridelam semena.
Spreta se učenka
iz poštene hiše v trgovino z mešanim blagom Mihael Omahen,Višnja gora.
Sadni mošt
ima v zalogi Ivan Ogrin, Lavrica pri Ljubljani. 3562
PARNI STROJ
za 32—36 konjskih sil, dobro ohranjen kupi tvrdka I. Cater v Celju. —3596
se spreime kot asplrant v lekarni A. Sustersica v Krškem. o664
bodisi h krojaču, h šivilji ali na dom. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3672
s hišo za stanovanje in vrtom se proda nekje na Kranjskem. Samo direktni interesenti brez posredovalcev naj pišejo pod V)A. Z. 3241" na upr. »S, N.<
Vinskisodi
dobro ohranjeni, pripravni za transportne namene, se iščejo. Ponudbe s podrobno navedbo količine na Jakoba Fischer, Trst. Via Geppa \2fUL 3585
Gostilna
z več stanovanji na Glavnem trgu y Novem mestn se pod ugodnimi pogoji odda v naj era. Natančna pojasnila pri Fr. Prijatelju, Trttifte (Do-lenlsko). 3599
Mjiiiiiimrnuj ^
iP 1
II
Naš dobri, nadvse ljubljeni nepozabni sin, brat in nečak
ŠOLALI
II
I IF
I       |^   ligam z ogartapipajM^^
l„„..........i ^^^^»^
Tvrdka Anton Schuster
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 22. Julija do M. avgusta
zaprta.
3602
liiiiiiiiitiiiiiiMMt>iit*iiiiiiitiMiiiiiii»iiitiiiittitMiiiiitiiiuuMiiniiiMiiiniMiiinMiiiniiiiiniittiiiiiiiiiiiini
urumimmni
& ln kra enoletni prostovoljec-korporal
osmosolss
peb. polka,
je dal svoje mlado, nadepolno življenje za domovino na tirolski fronti meseca junija t. 1. v 20. letu svoje starosti.
Priporočamo ga v blag spomin. 3613
V Ljubljani, dne 18. juiiia 1918.
Ivan Kmet, trgovec in posestnik, oče; Marija ECmeft, mati; l¥225an in Martina Kmei Vladi« mir Bergant, c. in kr. mornariški komisar; Stanko,
cand. pharm., c. in kr. praporščak, Marica, sestre in
bratje; ter vsi ostali žalujoči sorodniki.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav nasrlo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S2ABA-FORM11- mazilo. Popolnomi brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—.
— Dr. E. FlescfTs Krcnen-Apotheke <Gy3r), Raab Ogrsko. —-Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem Jelenu",
Ljublfana. Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „S&ABAF0RM"
NE ZAMETUJTE PEHARJA!
We kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami!
Nadim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodjjivo barvo za obleke „Internacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Ka stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo L vrste v sledečih barvah : črna, modra, teranozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre. .
Na zahtevo slovensko navodilo.
BARVA ZA OBLEKE
BRIFH1 pobarvana izgleda in nadomesti ffllUfl 8DLLIVA če se pobarva le z najboljšo barvo. lluiU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakršnega že blaga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit z navodilom s pošto R 10*201 trgovci 100 zavit. K 40.—, 1000 zavit. K 35.— za 100 zavitkov. — A. Postrila, Gradec, Štajersko, Stevrerg. 60H. Commis. „Mehlata".
zht Kupim nove in starega
KLOBUKE
molka ta lemke, mehka, na preluknjana ln TM  od mollev aaaaaej ▼Mho owke hi vsaka mnoUna. seas
ANT. JIRMUS, PRAGA i., Bilekova uHce 8.
Telefon 5247.   VII lifiejo se pridni nabiralci.
Za kritje streh najboljša, odbrana
STREŠNA OPEKA
navadna <B»berschwanx) in zarezana strašna (Strangfalz) lastnega izdelka so dobiva v » izvrstni kakovosti In vsaki kolIHnl pri n 3307
FROHLICH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC. Isvoz in odprava dovoljena s dolenjsko železnico.
P. n. lastnikom kopalnih peči!
S tem naznanjava, da bo pri ljubljanskem magistratu prijavljene bakrene cilindre kopalnih peči naša firma po naročilu c, kr. vojaške uprave sedaj zamenjala. — Z odjemanjem se takoj pričme ln vljudno prosiva, naj se naSim z uradno legitimacijo opremljenim monterjem dovoli dostop do kopalnih peči. — Nadomestne peči se bodo vmontirale tekom 10 dni. Z velespoštovanjem
Ivan Dobner in Ing. M. Tnttner
3601 sedaj v Ljubljani, hotel „Union'1.
100 zavojev SOO savojov topo zavojev
• •••••••• IC SO.—~
po SI 45.— za lOO sav. po K 40.— za 100 sav.
Poštnine prosto pošilja 3604
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek!
Krasna nmetnlska reprođMkcija v več barvali
ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE
USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Visoka 80 cm in Široka 55 cas Ja nsj-
lspsl osoras vsaka slovanske kise. Ta rsprodnkcljs ja splok ns|laasa in naj« aovrtenatia kar lih Intasno SlovonaL
Cena s pošto kron 31
NAR. KIUIGARHA SERHIVA 01 ST. 7
[Lepota je sreča!
Po dolgoletnem raziskavaniu na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zasionj pojasnila. Pišite takoj na: L. Decker, Dunai 56, Predal 19., F oddelek 38.
je najboljši pripomoček „MEHLATA"-^ioka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10°/0 sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton
kornih, 10% maščobnih snovi. Dobi s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je E 3'50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko,
STEVBKBB. 60 II., OOMMISSION „MEHLATA"-
60
43
4
6147
01821834