GLASILO DELAVSKEGA SVETA
LETO VI. * 1965 * ŠT. 1
NOVOTEKS
glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1965
Letnik VI.
St. 1 (52)
Januar
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja oprema: Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava
Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško
Naklada:
870 izvodov
VSEBINA:
—	Z občnega zbora sindikalne podružnice »Novoteks* Novo mesto
—	22. december - dan JLA
—	Snuje se stanovanjska zadruga
—	Veselo v novo leto 1965
—	Razvoj tekstilne tovarne > Novoteks* Novo mesto
—	Delavsko samoupravljanje v tekstilni tovarni * Novoteks <
—	Nesreče pri delu, na poti na delo in z dela ob koncu novembra in decembra 1964
—	Bolezenski izostanki v mesecu novembru 1964
—	Bolezenski izostanki v mesecu decembru 1964
—	Moda 65
—	Nadomestilo osebnega dohodka za bolezni in nezgode do 30 dni v letu 1964
—	Naša kronika
Vsem članom našega kolektiva se zahvaljujemo za požrtvovalno delo v minulem letu z željo,
da bi tudi v prihodnjem letu vložiti vse svoje sile
O
za nadaljnji napredek podjetja.
Obenem želimo kolektivu uspehov polno novo leto.
Delavski svet
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE "NOVOTEKS" NOVO MESTO
v'Eudi letos se ;e upr ivni odbor sindikalne podružnice odločil, da bo organiziral občni zbor po delegatskem sistemu. Na vsakih deset elanov kolektiva so izvolili enega delegata, tako da je bilo skupno izvoljenih 64 delegatov.
Delegati so sc zbrali na občnem zboru 13. decembra ' -1.964, kjer so poslušali poročilo predsednika o delu sindikalne organizacije in o delu podjetja, poročilo blagajnika,nadzorne komisije, mladinske organizacije in druga poročila.
j
Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil nekaterih problemov, ki so se pojavili med totema občnima zboroma. Poudaril je pomen sindikalnih pododborov, ki so bili v močno oporo upravnemu odboru, saj so probleme, ki so se pojavljali, sproti reševali. Bili so v tesni povezavi s orga-ni samoupravljanja, kar je veliko pripomoglo k boljšemu odnosu do dela in s tem k.večjim zaslužkom, kritiziral je nekatere člane našega kolektiva, ki se zadovoljujejo s tem, da imajo dober zaslužek, ostalo skrb za podjetje pa prepuščajo drugim.
baraoupravni organi so v letu 1964 odigrali pomembno vlogo. V mesecu marcu je bil sprejet statut, ki okvirno določa notranje življenje podjetja. V zvezi s statutom je bilo sprejetih tudi več pravilnikov, ki vsebujejo natančnejša določila. Tako je delavski svet sprejel pravilnik o izobraže-vanju^in strokovnem izpopolnjevanju, pravilnik o povišanju najnižjih amortizacijskih stopenj, dopolnil pa je pravilnik o delitvi Čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Poudaril je tudi, da moramo vsa dogajanja v podjetju čudno spremljati, ker bomo le na tak način lahko reševali probleme, ki se pojavljajo.
Da bi bili samoupravni organi lažje kos svojim nalogam, je bil organiziran tečaj za člane delavskega sveta, upravnega odbora in svetov enot. Namen tečaja je, da dobe člana samoupravnih organov širše znanje o gospodarjenju, o pravicah in dolžnostih, ki jih določa statut podjetja in jim jen je zaupal kolektiv s tem, da jih je izvolil v te organe upravi janja.
Pohvalil je delo mladinske organizacije, ki je v zadnjem času pokazala veliko aktivnost pri svojem delu.
Razprava po predsednikovem poročilu je bila zelo živahna, saj so diskutanti predvsem razpravljali o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu.
Omenili so tudi uspehe avto-moto sekcije, ki pa ni odigrala tiste vloge, zaradi katere je bila ustanovljena. Usposobila je nekaj šoferjev-amaterjev, vendar popravila, ki bi jih morala opraviti delavnica te sekcije, niso bila dobro in pravočasno opravljena.
Tudi o 45-urnem delovnem tednu so razpravljali. Za ta prehod je potrebno, da povečamo produktivnost za 7 ^ ob istem številu zaposlenih. To naj bi dosegli z boljšim odnosom do dela ter s pravilno razporeditvijo odvečne delovne si le v oddelkih, kjer se pojavlja. Glavni vzrok, da ne preidemo takoj na 42-urni delovni teden, je ta, ker ne moremo proizvodnje vsaj delno avtomatizirati in odpraviti ozkih grl.
Ker kapacitete v našem počitniškem domu v Novigradu niso zadostne, so delegati izrazili željo, da bi kupili ali najeli še en počitniški dom na sredf?jem Jadranu ali v gorah. Po končanih investicijskih delih bo tudi ta želja izpolnjena.
V	razpravi so omenili tudi delo obrata družbene prehrane. Člani našega kolektiva niso povsem zadovoljni niti s hrano niti s postrežbo. Kljub temu, da so predstavniki sveta abonentov večkrat razpravljali o tem problemu, še do danes nismo opazili nikakih sprememb. Z večjim številom zaposlenih bo treba povečati tudi menzo, belo naj bi se poenostavilo in to na principu samopostrežbe. V zvezi s tem problemom bi lahko delno rešili tudi problem varstva otrok. Pod novo menzo, ki bi jo dozidali k že obstoječi, bi lahko uredili prostor za varstvo otrok zaposlenih mater, pa tudi glede prehrane otrok je ta prostor najprimernejši.
delegati iz proizvodne enote apretura so izrazili željo, da bi tudi v apreturi organizirali strokovne tečaje ker bi se potem dale nekatere manjše napake, ki se pojavljajo sedaj, odpraviti.
V	razpravi smo slišali tudi o lepih uspehih enote tkalnica. Na tako dobre rezultate vplivajo naslednji faktorji: tkanje tkanin iz diolena, nabava boljših utenzilij, dvo-strojni sistem dela ter uspešno delo izobraževalnega centra, ki je usposobil naše delavce v dobre in zavestne proizvajalce. Več pozornosti pa bi morali posvetiti kvaliteti in s tem v zvezi kontroli pri delu.
Iz vseh teh razprav je razvidno, da je občni zbor dosegel svoj namen.
Po končani razpravi so bile volitve v nov upravni odbor sindikata.
Majda Smrekar
22. DECEMBER /MN JLA
V počastitev dneva armade smo organizirali skromno proslavo. Nekdanji borec Zveze združenja borcev NOV v Novem mestu tov. Ninič nam je pripovedoval o bojih na Sutjeski in v Črni gori, ki jih je sam doživel. Zanimivo predavanje z diapozitivi nas je povrnilo nazaj v preteklost in v spominu so se nam spet prikazali trenutki, ki so. nam jih prinesle vojne grozote.
Drugi dan smo imeli spet proslavo. Pri tej so nam pomagali vojaki-mladinci, ki sluzijo vojaški rok v Novem mestu. S svojimi točkami so nam izpopolnili program in pripomogli, da je popoldne hitro minilo.
Po končanem glasbenem uvodu je proslavo otvoril mladinec Alojz Hrastar. V kratkem nagovoru je poudaril pometi našega sodelovanja z mladino iz armije.
Potem je neki vojak zapel popevko Malena. Bili smo kar presenečeni, tako dobro je zapel.
če posebno presenečenje pa so nam vojaki 'pripravi-, li s komedijo '^Nikoletina Bursač!i. Duhovita igra nam je bila zelo všeč, k čemur so pripomogli tudi igralci, ki so se dobro vživeli v svoje vloge.
Po prvem delu komedije smo podelili nagrade za tekmovanje v dvigu produktivnosti. Nagrajene so bile tele mladinke: Jožica Cesar, Anica Pavlič, Jožica Zagorc, Milka Brodar, Marija Luzar, Anica Bartelj in Ivanka Rataj. Prvonagra-jena zmagovalka Jožica Cesar iz tkalnice je dobila poleg knji ge še blago za. krilo. Mladim tekmovalkam in vsem mladincem v proizvodnji želimo tudi vnaprej še veliko delovnih uspehov.
Popevka :;Otišla si s lastama”, ki jo je zapel vojak Predrag, nas je spet razgibala in poživela. Zatem je prišel drugi del !'Nikoletine Bursača”. V tem delu je nastopila tudi majhna deklica, ki je bila čisto brez treme in je
dobro igrala. Od srca smo se nasmejali pogovoru, ki sta ga imela ona in glavni junak komedije Nikoletina.
Bučen aplavz je doživela tudi točka, v kateri sta dva vojaka zaigrala in zapela makedonsko narodno pesem.
Aplavz je dolgo trajal, tako da sta morala zapeti še eno pesem.
Proslavo smo zaključili precej pozno, pa vendar se nam je zdelo, da še prezgodaj. Po končanem programu smo mladim vojakom v imenu mladinske organizacije izročili šopek nageljnov v zahvalo za trud, ki so ga vložili v program. Poleg tega pa smo jih povabili še na skromno zakusko.
Jezik se nam je vsem razvezal šele pri prijateljski zdravici, ki nas je spravila v dobro voljo. Sprostili smo se in se pogovarjali o njihovem in našem življenju. Zanimali so se za proizvodnjo in ureditev tovarne, posebej pa so se zanimali za mladinsko organizacijo in njene težave.
Razšli smo se precej pozno v veri, da smo si spet našli dobre prijatelje - mladince pri našem skupnem delu.
Milena Mavsar
SNUJE SE STANOVANJSKA ZADRUGA
Na pobudo sindikalne organizacije našega podjetja v Novem mestu se je pričelo razmišljati o povečani gradnji stanovanj za naše delavce in o ustanovitvi-stanovanjske zadruge, ker bi bila gradnja stanovanj na zadružni podlagi najbolj učinkovita.
Podjetje je že nekaj časa v razgovoru z ustreznim organom občinske skupščine Novo mesto za določitev primerne lokacije za granjo stanovanj za potrebe našega podjetja oziroma. njegovih delavcev. Primerna lokacija za naše potrebe, bi bila v bližini naše stanovanjske hiše v Bršlinu ali pri . Bučni vasi. Določiti je treba takšno lokacijo, ki.bo dovoljevala gradnjo večjega števila stanovanjskih stavb in poleg njih tudi potrebne komunalne objekte in naprave.
Na podlagi določene lokacije, urbanističnega načrta in želj interesentov se bo izdal primeren načrt. Predvidoma pride v poštev predvsem gradnja vrstnih hiš ter dvojčkov. Gradnjo bi izvajalo gradbeno podjetje, ki bi bilo
najcenejši ponudnik. Cena posameznega stanovanja zaenkrat še ni znana, odvisna pa ko seveda od velikosti stanovanja in vrste gradnje.
Vsak. interesent, ki bi pristopil v stanovanjsko zadrugo, naj bi pri vstopu oziroma v določenem času vplačal svoj delež, nato pa mesečno plačeval določeno vsoto toliko časa, da bi stanovanje odplačni. Podjetje bi pri gradnji pomagalo z večjimi dolgoročnimi posojili s nizko obrestno mero. Prav tako bi zadruga najela dolgoročen kredit pod ugodni mi pogoji pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš pri občini Novo mesto.
Natančnejša določila o višini začetega vplačila, mesečnih obrokov, vračila vplačanih zneskov ob izstopu itd. bodo vsebovala pravila zadruge, ki jih bodo sprejeli zadružniki ob ustanovitvi.
Vsi, ki se zanimajo za gradnjo lastnih stanovanj, dobijo anketne liste in pojasnila v splošnem sektorju podjetja.
Jože Udovič
VESELO V NOVO LETO 1965
Mladinska organizacija je zaradi splošnega zanimanja že' drugič organizirala novoletno zabavo.
Kar nestrpno smo čakali, kdaj bo prišla sobota 9. januarja. Čeprav je \bilo veliko skrbi, pripravljanja in dela smo vseeno z veseljem pričakovali ta večer. Naš trud ni bil zaman. Ljudje so bili zadovoljni, saj jih je večina počakala do jutra in se veselila skupno z mladimi. Skoda je le, da je prostor za take prireditve pi*emajhen, saj bi se ljudje lahko bolj zavrteli, če bi bila menza le malo večja.
Tudi glede postrežbe ni bilo nobenih pripomb, tako da lahko trdimo, da nam je prireditev uspela in da smo z njo zadovoljni„
Milena Mavsar
ii lin ni! i j ii ii ii n
6
Ste pripravljeni?
Start bo kmalu in potem ne bo več časa za učenje'
Mladi!
rr rr z: =
zzzzzz ~ =
Podjetje vas čaka in želi, da pomagate s svojimi mladimi in odločnimi rokami!
Pridite!
~ ~
In delo bo postalo veselje, ker bo vaša vnema in prizadevnost pomagala v boljše in lepše življenje vas in vaših naslednikov!
zz zz
zzzzzz zz zz zz zz zz
V prašajte!
In karkoli boste vprašali ne bo ostalo neodgovorjeno. Vse kar vas zanima boste našli v člankih našega glasila!
RAZVOJ TEKSTILIJ!.' TOVARITE "NO fOTEKS"' NOVO MESTO
Po osvoboditvi je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LES združilo nac.i nalizirane tekstilne obrate v Ko-vein mestu v eno podjetje. Pred vojno pridete gradnj . zs tekr-stilno industrijo v Bršlinu na laven bregu reke Krke so se nekoliko povečali in dogradili. V te nove prostore so preselili predilne in tkalske stroje iz Povhove in Pencove tovarne, nekaj pa tudi iz Kočevja.
Tovarna je bila v začetku urejena za predelavo bombaža in vigonj preje, kasne j e pa je bila preusmerjena izključno na predelavo volne. Jeseni leta 1947 je bilo formirano državno industrijsko podjetje Tekstilna tovarna Ilovo mesto. V tem času so v predilnici predli mikano volneno prejo in tkali voIneneno tkanine. Leta 1947 je bilo zaposlenih . 12o delavcev. Sedanji naziv »Novoteks” je podjetje dobilo 2. maja 1953. Leta 1958 je bil zgrajen obrat IT. v Metliki, kjer so je pričela proizvodnja česane volnene preje. Podjetje je postopoma preusmerjalo proizvodnjo, tako' ca so danes končni proizvodi česane volneno in sintetične preje in tke-nine iz teh prej. Sintetično vlakno, katerega v naši česalni-ci mešamo s čisto volno v r .zmerju 55 s 45, spada v vrsto poliestrov. To vlakno uvažamo pod imenom di.olon. Is česane volnene preje in česane pr je, sestavljene iz volne in dio-lena, izdelujemo tkanine za ženske in moške obleke in plašče.
V manjši meri uvažamo tudi sintetično prejo helanca. Ta spada v vrsto poliamidov. Helanco uporabljamo kot osnovo pri elastičnih tkaninah, ki so primerne za izdelavo ženskih in moških športnih hlač.
Tekstilna tovarna !Novoteks;! se je po osvoboditvi neprestano izpopolnjevala in širila. Tudi danes daje naše podjetje videz velikega gradbišča. Z rokonstrukeij o podjetja želimo doseči takšno tehnološko povezanost in takšne delovne
pogoje, ki bi omogočili sodobno proizvodnjo in s tem vključitev v mednarodno delitev dela.
Tudi po rekonstrukciji predilnice in dograditvi novih proizvodnih prostorov za apreturo tovarna še ne bo dobila dokončne oblike. Danes je v tovarni zaposlenih 85o delavcev, od katerih je 21o zaposlenih v predilnici česane volnene preje v Metliki. V letu 1964 je podjetje prekoračilo 5 milijard bruto produkta. Ti podatki nam povedo, da se podjetje neprestano veča in izpopolnjuje - to pa je najlepša slika .razvojne poti našega podjetja.
DELAV8K0 SAMOUPRAVLJANJE V TEKSTILU! TOVARNI
•' Ivu VOTLA S •
27. .junica 195o je Zvezna ljudska skupščina spre-£- enega izmed svojih najpomembnejših dokumentov, ki pomeni preokret v zgodovini delavskega gibanja. To je bil zakon
o upravljanju gospodarskih organizacij po delovnih kolektivih.
V drugi polovici leta 195o so delovni .kolektivi prevzeli v upravljanje do takrat še državna gospodarska pod— je o,ja.	tem dejanjem se je začelo novo obdobje našega 'druž-
benega razvoja.
.....	Jo. avgusta 195o se je tudi v našem podjetju ures-
ničilo marksistično geslo ;; Tovarne delavcem”. Tega dne je n:is 28o-članski kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet in upr vni odbor. Delavski svet je štel 25 članov, upravni odbor pa 7 članov. Prvi predsednik delavskega sveta je bil tov. danko Kastelic,prvi predsednik upravnega odbora pa tov. Franc Podržaj. Mandatna doba obeh organov delavskega samoupravljanja je trajala 1 leto.
Od izvolitve prvega delavskega sveta pa do danes smo v našem podjetju volili svoje zastopnike v delavski svet 12-krat, v upravni odbor pa 15-krat.
Leta 1957 je bil v Beogradu I. kongres delavskega sveta, katerega sc je udeležil tudi takratni član našega delavskega sveta. Na kongresu so bile izmenjane izkušnje v samoupravljanju delovnih organizacij, iongr so se udeležili številni zastopniki naprednih držav. Zlasti številno je bilo zastopstvo afriških držav.
Leta 1957 je naš delavski svet sklenil, da se v Metliki postavi predilnice česane volnene preje. Predilnica je pričela z rednim obratovanjem 26. novembra 1953. V letu 196o je kolektiv predilnice česane volnene preje izvolil 17-članski obratni delavski svet, v centralni delavski svet pa je izvolil 5 svojih z istopnikov. Centralni delavski svet. je takrat štel 37 članov, upravni odbor pa 9 članov.
NESREČE PRI DELU, NA POTI NA DELO IN Z DELA OB KONCU NOVEMBRA IN V DECEMBRU 1964
2o„ novembra se je ponesrečil pri delu Martin Žugelj, delavec v predilnici česane volnene preje v Metliki.
Imenovani je na predprediln-em stroju (III. pasaža) rezal z nožem stenj, ki se je navil okoli valčkov. Med delom pa mu je nož. spodneslo, da se jo lažje, vrezal v kazalec leve roke.
4. decembra, se je ponesrečila pri delu Martina Hočevar, tkalka.
Imenovana je med pogonom tkalskega stroja privezovala vrvico, da bi pozneje hitreje snela komad blaga, ki je bil navit na blagovni valj. Med privezovanjem vrvice pa ji je bilo tkalskega stroja pritisnilo desno roko ob prsnik ter ji poškodovalo palec na. desni roki.
Do poškodbe nc bi prišlo, če bi imenovana upoštevala navodila inštruktorja, ki jo je posebej j opozoril, da se med pogonom stroja ne smejo opravljati podobna dela.
7.	decembra sc je ponesrečila pri delu Ivanka Rataj, izši-
•valka.
Imenovana je po končani malici hotela svoje delo nadaljevati. Z obema rokama je zagrabila stol, ker pa so bile noge stola odlepljene od sedišča, so ji kazalci rok prišli med.nogo in sedišče. Ko se je nato naglo vsedla, ji je stisnilo kazalce na obeh rokah in si jih je lažje poškodovala.
8.	decembra se jo ponesrečila pri delu Marija Mušič, delav-
ka na dublirskem stroju v predilnici česane volnene preje v Metliki.
Imenovana se je odstranila s svojega delovnega, mesta in ko se je v naglici vračala nazaj, ni opazila prihajajočega vozička z zabojem. Zaletela so jo vanj in si pri tem lažje poškodovala obe nogi.
lo
10.	decembra se je ponesrečil na poti na delo Milan Nemanič,
delavec v čistilno—snemalni koloni v predilnici česane volnene prrje v Metliki.
Imenovani se je peljal s kolesom na delo.. Na ovinku pred tovarno pa ga je zaradi poledice zaneslo, da je padel s kolesa in si pr: tem težje poškodoval desno nogo.
11.	decembra se je ponesrečila na poti na delo Marija Travi-
žan, tekstilni tehnik.
Imenovana je sla iz stanovanja v službo, zaradi poledioe pa ji je na stopnicah stanovanjske hiše spodrsnilo, da je padla ter si težje poškodovala levo nogo.
11. decembra se je ponesrečil pri delu Ivan Springer, strugar.
Imenovani je stružil na stružnici komad is bronze za elektromotor. Ker zaščitnih očal ni uporabljal, čeprav so predpisana, mu je med delom ostružek odletel v levo oko ter mu ga lažje poškodoval.
14.	decembra se je ponesrečil na.poti z dela Izidor Košir,
dvoriščni delavec.
Imenovani se je peljal z mopedom iz službe domov. Pred vasjo Prečna je na ovinku zaradi spolzke ceste padel z mopeda ter se težje poškodoval po rokah in glavi.
15.	decembra,se je ponesrečila na poti na delo Jožico. Blažič,
delavka v česalnici.
Imenovana se je peljala iz vasi Koti pri G-rčev-ju s kolesom v službo. V Bučni vasi pa ji je na spolzki cesti spodneslo kolo, da je padla ter si poškodovala desne i-oko.
15. decembra se je ponesrečila na poti z dela Milka Goršin, čistilka prostorov.
Imenovana je šla iz službe domov. Ko je šla preko sosedovega vrta na Potovem vrhu. je pritekel sosedov pes ter jo vgriznil v levo nogo.
1 : . decembra se je ponesrečila pri delu Karija Rodič, delavka na sukalnem stroju.
Imenovana je snemala s sukalnega stroja polne kopse preje. Ker so kopsi tesno nasajeni na vreteno, je pri snemanju sunkoma snela kops in se odrgnila ob sosedni vrteči kops ter si lažje poškodovala dlan leve roke.
19. decembra se je ponesrečil pri delu Jože Udovč, delavec
v predilnici, začasno zaposlen pri pomožnih delavnicah.
Imenovani je v novi dedovi hali za apreturo pomagal s sodelavci pri delih 3a k^ima naprave.
Po opravljenem dolu so čakali zidarja in so stali poleg praznega soda, v katerem je bil prej ...bitol.	. od navzočih je kadil cigareto. 3
je nekdo vrgel v sod kose karbida, se je v njem ustvaril plin acetilen. Po vsej verjetnosti je od prižgane cigarete nastala eksplozija, imenovani pa je z- r; li zračnegj pritiska padel na tla ter se poškodoval po glavi.
28. decembra se je ponesrečil pri delu Anton Okički, popravljalec glavnikov v predilnici česane volnene preje v Metliki.
Imenovani je odstranjeval pokvarjene igle s glavnikov. Ker se je igla odlomila, mu je drobec igle zletel v levo oko ter mu ga lažje poškodoval .
Mirko Jakša
ZAHVALA
Najlepša hvala sodelavcem iz česalnice in apre-turc za poklonjena venca najinemu očetu. Prav tako se zahvaljujeva ostalim sodelavcem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Jože Božič in Marija Slak
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU NOVEMBRU 1964
Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke za mesec november v primerjavi z mesecem novembrom 1963.
November 1963	November 1964
Oddelki	Štev. vseh bo ln„ dni	% na del. dni	Štev. bo ln. dni brez porod.	$ na del. dni	Štev. vseh boln. dni	% na del. dni	štev. dj0 ri£ boln. del. ai11	dni brez porod.	
Skup.sl.	135	6. o3	135	6.13	39	1 nr> — * 1 y	39	1.7:
Tkalnica	657	8.80	442	5.92	948	13.38	791	11. ia
Predil.	67	3.39 .	67	3.39	79	5. o9	54	3.48
Apretura	141	5.53	89	3.49	347	11. lo	297	9.5c
Pom.del.	7o	5.17	7o	5.17	63	4.13	63	4.i:
Metlika	211	3.97	148	2.8o	275	5.14	2o8	3.88
Skupaj	1281	6.13	951	4.55	1751	8.38	1452	6.95
Iz tabele je razvidno, da se je odstotek bolezenskih izostankov v novembru 1964 v primerjavi z istim mesecem 1963 močno dvignil, in to s 4.55 °b v novembru 1963 na 6.95 % v novembru 1964.
'•	j
Najvišji odstotek bolezenskih izostankov je bil zopet v oddelku tkalnice, in to 11,18 %, kar je najvišji odstotek v letošnjem letu v tem oddelku. Sledi apretu.ra z 9,5o % (tudi v tem obratu je to.najvišji odstotek v letošnjem letu), pomožne delavnice s 4,13 $>, predilnica česane volnene preje Metlika s 3,88 predilnica česane sintetične preje s 3.48 % ter skupne službe z 1,73 $>.
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu novembru:
nega družinskega člana	2o4	dni
razne ženske bolezni	191	t!
bolezni urinarnega sistema	loo	Si
nesreče pri delu	145	n
nesreče izven dela	91	Vi
revmatizem	87	ii
angina	66	
gripa	54	ti
bolezni živcev	54	ii
bronhitis	53	
- 13
] oleze r ':: iz< sa mi v mesecu : : _ is
slednja tale pa bo prikazala bolezenske izo i ke za mesec december v primerjavi z mesecem decembrom 1963.
December 1963	____ December 1964
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	# na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	°/> n a del. dni	Štev. vseh boln. dni	na del. dni	štev. boln. dni brez porod.	°io na iel. dni
Skup.sl.	lo3	4.61	95	4.21	137	5.45	137	5.45
tkalnica	481	4.64	289	3.83	825	io.78	641	8.38
Predil.	I60	8.24	113	5.5 4	75	5.34	71	5. o5
Apretura	196	7.24	125	4.62	376	11.14	322	9.54
Pom .-d el.	61	4.5o	61	4.5 c	173	9.15	173	9.15
Metlika	413	7.86	194	3.69	414	7.16	286	4.94
Skupaj	1419	6,76	877	4.17	2ooc	8.84	16 3 0	7.21
Imeli iz tabele za mesec december je razvidno, da so se bolezenski izostanki v primerjavi z istim mesecem v lanskem letu močno Lvigniii, in bo s 4,17 o v mesecu decembri 1963 na 7,21 v mesecu decembru 1.9G4.
Eajvišji odstotek bolezenskih izostankov je bil tokrat v oddelku aproturc z 9,54 D-, sledijo pomožne delavnice z 9,15 cr, tkalnica z 3,38 v', skupne službe s 5.45 %, predilnic česane 'sintetične preje s 5,o5 # ter predilnica če— s 0,11 e volnene pr e je Meti ik a s 4,94 %.
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu decembru:
nesrečo pri delu	172
nesreče izven dela	145
nega družinskega člana	14o
r a z ne 2 011 s k e b 01 c z n i	134
bolezni urinarnoga sistema	114
gripa	lo5
revmatizem	lol
bolezni živcev	82
bronhitis	78
kožne bolezni	74
MODA 65
Deset let je od tega, ko so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču prvič odprli sejem mod*: . Od teli prvih začetkov do danes se je že marsikaj spremenilo in izboljšalo. Danes lahko že s pravim občudovanjem in ponosom gledamo napredek naše tekstilne in usnjarske industrije, ki v marsičem lahko tekmuje s tovrstno industrijo zunaj naših meja, ne samo z izredno lepimi, modernimi vzorci ampak tudi odličnimi materiali.
Pri ogledu sejma smo lahko kmalu opazili, do. je metražno blago ločeno od konfekcijskoga dela. Vendar sta bila oba dola zelo okusno aranžirana. Seveda je bil ';!Jovoteks:; tudi letos zastopan na sejmu s svojimi novimi oleseni iz di-olena in volne. Kar težko smo verjeli, da je vse to, kar smo videli, res izdelane pri nas, ker je kolekcija take bogata, da lahko zadovolji vsak okus. II,sproti našega razstavnega prostora jo bil razstavljen asortiment tkanin iz Jarš. Tu smo opazili velik napredek pri izbiranju barv. Tovarna je za-če-la uvajati sintetiko, posebno za zavese, po katerih je vedno večje povpraševanje.
Tudi Mariborska tekstilna 'tovarna je izbrala zelo lepe barve, na katerih so oči kar počivale. Z ozirom na..to, da, delam v t varni., kjer izdelujemo izključno česane tkanine, sem si ogledal predvsem tkanine našega tipe,. Opazil sem, da so nekatera podjetja prekopirala naše vzorce, kar se ni zdi potrebno omeniti,
Podjetja iz sosedne Hrvatske so bila razporejena eno poleg drugega pod velikim naslovom ''Poslovnega udruženja-, ii ori njih v . ijo razno sintetiko, ki ima približno iste lastnosti kot diolen, a različna imena. Deveda pr ni nobeno pod jot je tako revolucionarno opustilo vse vzorce iz prejšnje sezone kakor ravno -Novoteks- . Povsod je neiiaj tkanin novih, vendar prevladujejo standardne tkanine in vzorci.
Ko smo si ogledali še konfekcijo in obutev, smo videli, da tudi tu zelo hitro napredujemo, posebno v industriji obutve. Pri tekstilni konfekciji smo opazili zelo lepe športno srajc.-:, večinoma iz sirit e tik. e in bombaža, apr e tir a-nega proti mečkanju in krčenju. Slabše je bila zastopana moška tež&r konfekcija, zhto pa so imele ženske kaj videti pri -pleteninah, ki so res lepe.
V kakšne namene lahko uporabimo in kaj lahko vse naredimo iz blaga, ki nam ga nudijo naše tovarne, nam je prikazal Center za sodobno oblačenje in opremo na modni reviji.
f
Ka popoldanskem delu revije so največ prikazovali konfekcijske izdelke. Zvečer pa so se pred nami zvrstili modeli, narejeni iz metražnega blaga, ki so bili več ali manj uporabni za noše razmere, nekateri pa so bili le paša za oči. Za dve uri smo'se .preselili v sončno pomlad, ki je s svojimi toplimi in lepimi barvami odseval.;', s modelov, ki so jih pokazali manekeni pred nami, Komaj smo pospremili z očmi eno manekenko, že se je pojavila naslednja in take se je v celem večeru zvrstilo čez Ido modelov.
Na reviji jo sodelovalo 17 tekstilnih tovarn, napovedovalka nas jo opozarjal • na vse dodatke, ki so dopolnjevali posamezne modele, predvsem okusne in udobne čevlje v vseh modnih svetlih in temnih barvah iz različnih kvalitet usnja. Prevladovali sc modeli tovarn ::Peko”, Alpina1 in ;iLilet;!, katerih izdelke bi prav radi videli v naših trgovinah in ne samo na sejmih ter revijah. Prav '..ko so bile skladno izbrane tudi torbice, pokrivala tor izredno lep nakit.
.Revija se je pričela s prikazovanjem športnih spomladanskih plaščev, ki smo jih bili tako po izbiri materiala kakor tudi po okusno kreiranih modelih lahko samo veseli. Mariborska tekstilna tovarna nam je predstavila dvojni plašč v kombinaciji karo in enobarvnega blaga v orsnžnordeči barvi, pod plaščem pa obleko iz istega,' blaga.
Največ plaščev je bilo s.sitih v obliki redingotov, z dvovrstnimi gumbi in nakazanimi malimi žepi. Precej je bilo spomladanskih kostimov iz lahkih volnenih tkanin ali iz mešanice s in t o t ika-volna in sintetika-borabaž. Krila so bila ravno kr j n , jopice malo daljše, največkrat s športnimi ovratniki Nekaj je bilo tudi kostimov v Chanel stilu iz črtastih ali popita ozorcev. Prevladovalo so modrobele kombinacije, velike pa je bilo tudi rumenih, oranžnih in sploh sončnih barv.
!i Nov otok s'" so zastopali izredno lepi leseni iz di-oiena, ki so poželi pri gledalcih’ velike priznanja. Največ je bilo praktičnih oblek, za službo in izlete. Zelo uspela je bila kombinacija popita suknjič,a iz artikla '• Dani" in e-nobarvnih hlač ter el a/ant na lahka moška obleka' z .-. tople poletne dni iz artikla "Dušan”. Pri naših artiklih in desenih je zelo pohvalno, da služijo tako za moške kot za ženske oble* kin so sploh vsestransko uporabni.
Za p blatni' obleke so poskrbela podjetja u Tekst „1-indus:;, ;;Induplati5’ in i:Svila*’ iz maribora. Kodeli so primerni tako za dnevno uporabo kot za male večerne obleke, predvsem potiskani satineti in pop lini.
Novost na letošnji modni r&viji so "bile televizijske obleke in kompleti, ki služijo kor obleke za dom, v kateri lahko sprejemate gosta, lahko pa se spremene tudi v prave večerne obleke, kadar so krojene iz boljšega blaga.
■ Manjkalo ni niti kopalnih plaščev, kopalnih lek v kombinaciji s haljicami, ki niso bile vedno najbolj primer no krojene.
Posebno pozornost so /zbudile pletenine tovarn t:Kašica;J, Almira" in Angora'-', ki so predstavile modele za vsestransko uporabo.
Ha zaključku revije je bil dobro organiziran defile. manekenov v kombinacijo .črno-belih barv.
Ob sp.:- Ij mju revije si je lahko vsakdo izbral model, v katerem bi se najbolj ugodno počutnil v novi sezoni .
Janez Zupančio
ZAHVALA.
Ob smrti nase mame se najtopleje zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, posebna zahval; pa tovarišem in tovarišicam iz predpriprave.in tkalnice, ki so darovali venec. Lepo se zahvaljujemo tudi terenski organizaciji Zveze borcev oršlin za podaritev venca, še posebna zahvala Stanki Sajetovi in Mariji Slakovi.
Žalujoči Berus-ovi
NADOMESTILO OSEBNEGA^.DOHODKA ZA BOLEZNI IH NEZGODE DO 30 DNI V LL1U 1964
7 naslednji tabeli bomc videli, kolil smo v preteklem letu izpl 5 11 za bolezni in nezgode in koliko nan j komunalni zavod za socialno zavar )v nje jovrnil ozj *c >d— stopil.
Novo mesto	Metlika
Izplač.za bol. in nezgode		Odst.del.	Izplačano	Od rt.dol.
J anuar	774.454	5o3.822	119.303	144.;6
Debruar	635.676	501.967	55.398	133.0
Marec	l.o5o.578	533.717	239.829	11-7.346
April	594.1o2	679.231	165.949	134.760
Maj	581.132	527.265	159.262	144.238
luni j	632.7o4	562.237	134.515	148.290
Julij	501.959	615.821	75.966	164.529
Avgust	739.960	6o4.441	121.851	163.644
September 1, ol4.695		646.967	209.784	176.532
Oktober	1, o?0.835	712.591	213.300	221.7
November	1,161.553	686.357	155.547	198.749
December	1,416.199	681.635	293.261	195.858
Skupaj lo,173.847		7,256.641	1,956.955	2,o38.186
Skupno smo v letu 1964 izplačali za bolezni in poškodbe do 3o dni 12,132.812 din, povrnjeno pa nam je čilo le 9,294.827 din. Izplač no /s >1 ) smo presegli za, 3,337.337 din ali °3,3 °h v n? \	*	. Ta i ■	no pr< knjižili na
osebne dohodke.
Čo primerjamo leto 1933 z letošnjim, vidimo, da smo imeli lotos precej več izostankov, s- j sme za 4,236.Slo din več izplačali, delovna sila pa sc je le malo povečala.
Iz tabele tudi vidimo, da so v Metliki dosti boljšitod nas, saj so izplačali za 4,1 f- manj kot pa jim je bilo povrnjeno, Čeprav so zaposlene večinoma ženske.
V Novem mestu jc zlasti v zadnjih mesecih poraslo izplačilo skoraj za polovico več kot v prvih n cih letoši . ga leta. Vzroki izostankov so predvsem: gripa, angina, največ ne ■ Iružin:	slan; ,kar pa bi se d; lo tudi zmanjšati,
vsaj pri nekaterih, ki imajo dom-: starše. Zn leto 1965 nam je komunalni zavod na novo odmeril stopnjo odstopljenega dela prispevka, in sicer z tol- zni 1,58 % (do se L; j L,4	)
za poškodbe o, lo # (do sedaj prav tako o, lo #>) od bruto osebnih dohodkov. Torej se je stopnja povečala, le za o,lo %, kar se bo le malo poznalo.
Poleg rednih prispevkov pa moramo plačevati še dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, in sicer za Novo mesto kar 4 ch, za Metliko pa samo 1,5 #, ker imajo manj bolezenskih izostankov kot pri nas v Novem mestu.
Mimica 8eničar
NAŠA KRONIKA
Poročili so se:
Ana Novosel - poročena Maršič, 1'ragica Mlinarič - poročena Suljada, Marija Rešetar - poročena Radenčič, Dragica Lončarič - poročena MatešiČ, Ivan Jerina in Marija Leščanee, Prane Turk in Vladimir Marčič.
Novoporočencem želimo veliko sreče in zadovoljstva in najlepše čestitke!
Rodile so:
Marija G-ršič - dečka, Kristina Kramarič - deklico, Katica Hribi jan - dečka, Angelca Štrukelj - deklico in Rezka Pader r-šič - dečka.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje sta prišla:
Anton Res jan in Anica Lovrenčec.
Novima članoma našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje so zapustili:
Antonija Sitar, Henrik Sušanj in Marija Skedelj.
v
Dno 1.2.1965 jc stanje zaposlenih 842. Od tega je 276 žensk in 566 moških.
ZAHVALA
Iskrena' hvala'sodelavcem iz predpriprave za venec, ki ste ga darovali ob smrti moje mame,
.	Zofka Puš
r
>