Leto VI,, štev. 28 Llubllana, torek, 3. februarja (925 PoStnlna pavšalfrana Cena 2 Din Izhafa ob 4 zjutraj. Stan« mesečno 25-— Din U inozemstvo 40-— k neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo t Miklošičeva cesta it 1G/L Telefon it 71 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo* Ljnbljana, Prešernova ai.it i in »4. Taief. št 38. Podružnici t Maribor. Barvarska uL Y Celi«. Aleksandrova e,' Bačun pn pošta, čeko* savodu šle*. 11.841 Ljubljana, 2. februarja. V nedeljo je voditelj SLS doživel v ljubljanskem Unionu debacle. kakršnega še niti on, niti njegova stranka nista videla. Da se je volilni shod ponesrečil, ni glavno. Kaj takega se v razburkanih časih pred volitvami lahko zgodi vsakomur. Tudi minister dr. Žerjav bi mogel v nedeljo na Vrhniki, kjer so nvi klerikalci poslali tta shod sto svojih fantov, ir-to doživeti, da niso znali nje govi pristaši krepko zavrniti klerikalni naskok. Povedali smo že opetovano, da mi razbijanje shodov principi jfdn o obsojamo in smo zato tudi že večkrat pozivali svoje somišljenike, naj tudi motenje shodov nasprotnih strank opuščajo. V unionskem slučaju v ostalem ne gre za konflikt med dvema političnima strankama, temveč za poravnanje starih računov, ki jih ima organizacija nneijonalistov s SLS in nje nimi voditelji radi klevet, ki so jih zagrešili nad njo. Ta obračun bi se lahko izvršil tudi na drugem mostu, ako bi klerikalni veljaki imeli kaj več časti in dostojnosti v sebi. Pa k.ikor rečeno, za nas včerajšnji zaključek klerikalne »manifestacije* ni odločilna stvar. Tragika dr. Korošca in Sf.a 1 leži marveč v načinu in okolnostih, kako je manifestacija končala in pa v manifestaciji sami kot taki, zlasti pa v številu udeležencev manifestacije. Ni še o«' in let od tega. odkar je dr. Korošec bil v utiionski dvorani predmet nepopisnega jugoslovenskega navdušenja. Velikanska množica naroda ga je pričakovala že na kolodvoru. Iz pregli so konje in v čast so si šteli narodnjaki. da so dr. Korošca v okinča-nem vozu s svojimi rokami peljali v mesto in v slavnostno razpoloženo Opozicija pripravlja za nedeljo nerede m nemire RADIČEVSKE IN KLERIKALNE »BORBENE ČETE*. - NEODLOČNOST G LE DE VOLILNE TAKTIKE. — DOLOČENIH JE VEC .BOJNIH *AČKTOV». — KONFERENCA BLOKAŠKIH ŠEFOV V ZNAMENJU OBUPA. — PREISKAVA PRI DRJU SPAHU IN BEHMENU. svojih oboroženih <1r-cnih oddelkov. Zagreb, 2. februarja, r. Včeraj popoldne se je vršil v klubovih prostorih Davldo-vičeve stranke v Oundullčevi ulici zaupni sestanek njenih pristašev. Močni oddelki policije so v okolici zborovališča vzdrževali red, da bi ne došlo do ponovnih spopadov med demokraii in radičev-ci, k! so se demonstrativno v večjem številu udeležili Davidnvičeve koniercn- j kjer grozi velika «?>£.... nca volilcev pa ce. Ko je Davidovič odšel s svojimi pri-; k nt teroristične organizacije proti last-jatelji k skupnemu obedu v restavracijo j nim pristašem. Spahov poskus, ustvariti Poostritev konflikta med Grčijo in ITI «•• lurci|o RADI IZGONA PATRIJARHA KONSTANTINA IZ CARIGRADA. — SOUDAH' NOST JUGOSLAVIJE IN RUMUNIJE Z URClJO. rodov. Minister za zunanjo stvari dr. Ninčift je imel danes konferenco z našim patri-jarhom Dimitrijem. Kakor doznava vaš dopisnik je naša vlada sprejela željo grške vlade, da intervenira v stvari ter izrekla, ie sporočil, da it gTŠki par-obiinah, ki imajo močne napredne /.». ;lam«nt poslal vsem parlamentom sveta: ve. temveč tudi v želji, da se zaščiti vr-stojanke, za plašilo, v klerikalnih krjjih,! protest proti izgonu. Obenem je grški po- hovnl poglavar pravoslavne cerkve. \ pra- t__:i. • :___:i .J _ ... — a. . • t _ ia Ir&lr« no I rv oli/f« unions' o dvorano, kjer je stal mož pri možu, žena pri ž^ni, a je bila veli ka dvo-ana še premajhna, da bi mogle množice Slovencev — Jugoslovenov prisostvovati svečanemu aktu predaje pod t hov naših žen za jugoslovansko de/laraeijo. Ni ga bilo takrat Slovenca. ki bi ne videl v dr. Koroši-u prvobo: itelja za narodno in državno edinstvo vseh Jugoslovenov. Na nedeljskem »manifestacijskem* sborovr-nju je dr. Korošec štel obraze svojih pristašev, obraze čmerne in nezavedne. In še teh ni bilo tisoč! Mod njimi veg kot polovica okoličanov, ki so prišli, ker so jim gospodje župniki in kaplani doma tako naročili. Ljubljančanov še petsto ni dr. Korošec videl! Lastni ljudje so ga pustili na cedilu, lastni ljudje so ga ignorirali! Nič ni zaleglo bobna nje škofovega lista, nič konventiklj v »Rokodel-kem domu* in v škofovi tiskarni. Nedeljski »manifestacijski* shod SLS je bila ! prva in zadnja javna prireditev klerikalne stranke {>red nedeljskimi volitvami, bila je prirejena v osrčju Slovenije, katere reprezentant hoče biti dr. Korošec. Končala je s katastrofo. <" :dno ni. da je bil Korošec bled kot zid. da se je peni! od jeze in nžaljeno-sti in da je ve# izven sebe do krvi grize! ustnice, ko so mu na cesti doneli klici: »Tigra peljejo!* Njemu, kateremu je Ljubljana pred osmimi leti trobila cvetje pred noge! Doigralf ste v Ljubljani gospod Korošec! Katastrofalno je to za Vas in priznati moramo, da Vam tega navzlic vsemu, kar je bilo zadnjih šest let, ne privoščimo. Zal nam je, da ste tako sramotno, zapuščeni od svojih lastnih ljudi, prezlranl od vseb, ki narodno čutijo Jn svojo domovino iskreno ljubijo. Toda kazen je pravična! Življenje gre svojo pot. Vi pa ste g. Korošec hodili zadnjih šest let »Jane*. je policija razgnaia radičevce, ki so hoteli to priliko izrabiti za repub-likansko-boljševiško manifestacijo. Po 5. popoldne sia došla v Zagreb voditelja bosenskih muslimanov dr. Spaho in dr. Beiimen, ki sta odšla v Paiace-hotel, kjer bi se imel vršiti sestanek voditeljev opozicijonalnega bloka. Ko sta vstopila v voz, da bi se odpeljala v hotel, je skupina ljudi proti obema demon-| strirala, kar je dr. Beiimena tako razburilo, da je potegnil iz žepa revolver in grozil demonstrantom. Ob pol 6. se je pričela konferenca voditeljev opoziciionalncga bloka. Med konferenco sta stopila v posvetovalnico dva policijska uradnika, ki sta pokazala pismen; nalog, da morata izvršiti osebno preiskavo pri dr. Spahu in dr. Behmenu, kakor tudi preiskavo nju inc prtljage. Preiskava je trajala poldrugo uro in ni imela pozitivnega uspeha. Pozneje je izvršila poPcija preiskavo tudi pri bivšem poslancu HRSS dr. Nikiču. Med tem je policija aretirala v hotelu tudi 14 mladih ljudi, ki so se izdajali za pristaše Davidovičeve stranke. Ais-tiranci so nastopili kot organizirana straža Davidovičeva ter se vmešavali v poslovanje policije, kar je dalo povod aretaciji. Zagreb, 2. februarja. T. Konferenca voditeljev opozicije se je vršila v strogi klavzuri O razgovoru samem in zaključkih se čuva velika tajnost, vč se pa, da so udeležniki konstatirali popolni neuspeh opozicijske volilne kampanje ter se posvetovali o sredstvih, ki bi naj omogočila, da se Izognejo popolni katastrofi. Po zanesljivih informacijah vztrajajo radičevci še vedno pri tem, da se naj volitve razbijejo. Predložili so načrt podobno organizacijo tudi v Besni z obnovitvijo nekdanjih zloglasnih »šuc-korov« se ie vsled pravočasne energične intervencije vlade že v začetkih ponesrečil. Na seji je bilo tudi razgovora o proglasitvi abstinence, kar bi zlasti da-vidovičevci, ki bodo v celi državi popolnoma zbrisani s političnega površja, piv zdravili, ker bi svoj poraz mogli skriti za irazo, da v »znak protesta* niso šli volit. Vaš informator je nocoj izvedel, da so bili končno dogovorjeni razni definitivno izdelani taktični načrti. Kateri načrt bo v nedeljo izveden, to je prepuščeno gg. Davidoviču, P. Radiču, Korošcu in dr. Spahu, ki se imajo do petka odločiti ter potem izdati navodila za vse stranke. Pri poveduje se pa, da je polici a že v posesti teli načrtov In da se nakane bloka-šev, v kolikor se tičejo terorja in nasilja pri volitvah ne bodo posrečile. Po konferenci je bil sinoči Izdan sledeči komunikč: »Dne L februarja so se v Palace-hote-lu v Zagrebu sestali predstavniki opozicijskega bloka in s!cer gospodje nlanik iz:avil, da hoče grška vlada storiti i šanje je saino to, kako naj naša vlada vse korake, ki go ji na razpolago. Grška vlada obtožuje turško vlado, da je z iz- diplomatičuim potom izvrši ta korak, ket s Turčijo nima služlienih odnošajev. Do- gonom patrijatha kršila iausat.nsko po- finitivna odiočitev Je ni padla. Zdi se, da godbo in da se ta odlok protivi odločitri bo naša vlada Izjavila Zvezi narodov, da mešane mednarodne komisije, ki je skle- popolnoma odobrava odločbo grške vlade nila, da so patrijarh ne sme izgnati. Pro- [ in da sc z njo solidarizlra. Grška vlada test grške vlade se bo p.edložil haaške-' mu razsodišču: ako se turška vlada ne bo 1 udala, se bo Grčija pritožila Zvezi tia- se je obrnila tudi na rumunsko viado, ter je runmnska vlada že obljubila svojo ia-tervencijo. Polomija gg. Deržiča in Juvana v Kranju Kranl, 2. februarja. Veliki lepaki po našcin mestu so naznanjali za nocoi ob 6. velik shod g*. Deržiča in Juvana ki sta zvabila tudi nosilca tkzv. sporazumaške liste za Maribor, beograjskega proiesorja g. dr. Markoviča kot govornika iz špekulacije, da jima bo gospod profesor kot Srb In Beogiajčan v gorenjski trdnjavi Narodnega bloka omogočil se pohvaliti, da sta Imela zbor. Kranj je napram narodnim da se Izvoli iz srede ogromne večine zborovalcev predsednik. Predlagali so našega zaslužnega župana g. Pirca. ki je prijateljem in nasprotnikom po svoji slro gi objektivnosti in lojalnosti nudil vse garancijc, da bo po govoru prof. Marko-viča vsak dobi! besedo In Ua se bo zbo-rovanle vršilo kar najbolj dostojno. Toda to sc žalostnemu ljubljanskemu generalštabu nikakor nI dopadlo in gg. Deržič ctc. so pričeli živahno protestirati ljudem vedno ijubeznjiv in gostoljuben ' To jc razumljivo, ker bi bili Kranjčani pri ba Davidovič, dr. Anton Korošec, dr. Mehmed Spaho, dr. Sefl.ija Beiimen, Pavje Radič, dr. Nikola Nikič in Rudt If Herceg. Po zaključenem posvetovanju so ugotovili popolno medsebojno soglasje v Zato so Kran čani rade volje dali na razpolago svoj 'trasni Narodni dom in so se pripravili, da gredo poslušat drja Mar-koviča. A istočasno so se tudi odločil', Lju- da g. profesor a nekoliko podučijo v ka- ko družbo se je dal speljati in za koga ga ljubljanska in maiiborska irazerska gospoda pošilja v boj. Oospod Murk.ivlč je gotovo djber in festit človek. Narodni Slovenci za poznamo in cenimo še presojanju današn.ega političnega polo- ; izza časa Priedjungovega proccsa, ko se žaja.* gg. Dcr/iču in Juvanu še ni sanjalo o Zagreb, 2. februarja, n. Od aretiranih njem in ko so današnji njegovi kierikal-14 omladlncev v poslopju Palače hotela ni hvalopevci še govorili in pisali o njem j iih je policija Izpustila pet, ki so se iz- da je »veicsrbski zarotnik«. 2al da je kazali, da so iz Beograda, dočim je bilo gosp. Markovič politično naiven, povrh davi izpuščenih iz pollciiskili zaporov šest, ki so se izkazali z izkaztecami Da-vidovičcce demokratske stranke. V zaporu so ostali samo trije Hanaovci. Pred važnimi odločitvami vlade DANES IN JUTRI SE VRŠIJO MINISTRSKE SEJE. NA KATERIH BODO STORJENI VELEVAŽNI SKLEPI. Beograd, 2. februarja, p. Jutri se vra-1 kvalifikacijo odnosno pasivno volilno čajo v Beograd s »vojih agitacijskih po- j pravico. HRSS. |>a je že deloma pred tovanj skoraj vsi ministri. Za dopoldne razpustom vložila kandidatne liSovore. aa s je shod v miru ob udeležbi preko 500 bescd* več. Možje volilcev nadaljeval skoro tri ure. Go- r°vor dr" Rcismana O klenkalr vorili so gg.: dr. Žerjav, srezki kandi !'?™»t> v bivši skupščini, klen dat 7. e b al, ki je v poljubnih besedah j doseda>. v konjiškem srezu niso upa . razloži! svoj gospodarski program. P"re^ti nit, enega javnega shoda. Rez. kandidatov namestnik I p a v e c in g. I Po!ozen* ljudstva je od očno proti ntlm M a j e r. Shod je potekel v najlepšem rodu in ljanice važnega pomena za vse gospo« darstvo na Bariu. Včeraj dopoldne sc je vršil shod Na« Ob dveh popoldne Je bil shod r Ku. rodnega bloka v Sokličcvi gostilni v Tr. nejevi gostilni v Oplotnici. Prostori so novem. Shod jc bil dobro obiskan. Pred« bili nabito polni volilcev vseh strank, ki sedoval mu je prof. S i č, o program • Na so z izredno pozornostjo vztrajali na rodnega bloka pa je poročal kandidat več kot tri ure trajajočem shodu. Shodu Iv. Mohorič. je predsedoval posestnik Strnad. Klcri« kalci so pos'a!i občinskega tajnika ki je hotel z mcdklici motiti sijajno razpo!o< ženjc ljudstva, dobil pa je na mestu ta. ke odgovore, da se ni upal črhniti niti so glasno odobravali klerikalni nedc« kalci sc Sinoči pa se Je vršil shod Narodnega bloka v gostilni pri «Levu» na Gospo; svetski ccsti, ki so sc ga v precejšnjem številu udc'cžili zlasti železničarji. Sho> d-j je predsedoval prof. Jug, nrkar jc poročal kandidat Mohorič o programu Narodnega bloka. V imenu upokojencev je govoril ni. .ičitclj g. Jczcršck, g3st>. lakša pa orr.cnj.l nujnost rešitve sta« novanjske bede. U vrst zSorovalccv sc jc izrazila želja, naj bi sc razširila Ce» st* na gorenjsko železnico ter bolje raz« svetlita. Govorilo sc je tudi o cchni do« hodnini, o različnih občinskih taksah, ki težko obremenjujejo obrt in podjetnost v Ljubljani ter poudarala važnost ob« činskih volitev, pri katerih mora dobiti obrtništvo primerno zastopstvo v občin« kem svetu. V*i tri ie shodi so se izvršili v najlep« o-»oda začeli tuliti. Nekaj časa so Jih zborovalci mirili, češ, da morejo tudi klerikalci dohiti besedo brez včin«tvo iz vsega okraja. Par S-'Ip-rikalnth poba Ino v. ki so nameravali shod motiti. ;e na krepke besede g. PreVorSka takni utihnilo. Govorili so gg. Drofpnik. dr. Vošnjak in predsednik notar g. Pre- ' sečnik. — Zvečer se jo vrJil shod v S t. Petrn v Savinjski dolini r gostilni g. Sribnrja. Dvorana 'e Hin rui-hitn polna zborovaloev. Zborovanja »n V> ndeleJilo tudi neka i nridašev drugih zavedajo, da jih bo branila in Ščitila le j strank, ki nn niso npi'i ničesar ngnvar- Klerikalni defravdanti občinskih blagajn «S'ovcnec» je zadnji čas večkrat hu» 'ljani ali v Bcogradul do zajavkal, ko je zaznal, da je državna ! Tipičen vzor podeželskega klerikalne« oblast tega ali onega klerikalnega velja, pa veljaka in župana, jc bivši župan ka dvignila z županskega stolca. Mi smo ! Ivan Galc na Viču, o katerem so pisali mirno prenašali «S!ovenčevo» divjanje in govorili k'erikalci, da jc bil odstav« in ga lepo pustili, da se do konca izbru« ; Ijcn radi svojih »vrlin*. O njegovem žu» I ha. Vedeli smo namreč, da tiči za vsako ! panovanju je sestavljeno obsežno revi« Shodi Narodnega bloka V ods'avitviio žuPana važen razlog, ki je zijsko poročio. Danes obvestimo jav« ____•_ -_i.rl.! J.i:_! v klerikalnih občinah obiJajno zločin, nost samo šc o tem, d.i sc je pri prevze« man ju občinske blagaine od ž-ipana Iva« na Galeta uradno ugotovil primanjkljaj v znesku 14.000 (štirinajst tisoč) Din, ki ga je zagrešil sam župan G&Ie. Ko je bil župan Galc dvignjen s svo« jega županskega mesta, so sc na Viču klerikalci, a tudi socialisti čudili zakaj je tega dičnega župana odstranil dr. Bal« tič. 2c sedaj je zadeva toliko pojasnie« na, da na Vič menda več nc bo treba donnšati luči. Obrckovalci niprcdnc go« spodarske stranke na Viču že sedai lah« ko vidijo, kako po krivici so dolžili de« mokrate, da so oni krivi, da je bil Gale odstavljen. Gospod se je sam postavil na sramotni oder, sam zadrgnil vrv oko« li vratu. Slučaj viškega župana pa ni edini slu« čaj klerikalne korupcije z občinskim denarjem, marveč jc le mali člen v veli« ki verigi klerikalne korupcije, ki jo še bomo po zasluženju brezobzirno žigo« sali. i sne naravi. Poučeni smo bili, da taki V petek je predsedoval shodu Narod- ! župani gospodarijo z občinskim denar« ega bloka v Vojni k u zdravnik g. dr.: >em- kako' da b' bil njihov. Še'c sedaj. Miku«. Govorila sta »rezki kandMat gosp. i ko je na krmilu vlada Narodnega blo« Drofenik in g. Prekoršek. Velika udelež- : ka sc upajo v k'erikalnih občinah obči« ha 'a tudi v Voinikn pokazala prav zado i narji zaprositi za revizijo poslovanja voliivo sliko narod ie kon«o'idaei:e. — V soboto se ie podal g. kandMat Drofenik v 7,avodno pri SoStaniu, kjer * imel iako lep jetanek kmetiSkih zaupnikov, ki se jih je zbralo nad sto iz vsega šnstani- brezvestnih županov, proti katerim ob. stoji opravičen sum nedopustne mani« pu'acije z občinskim premoženjem. Do« kler so bili na vladi klerikalci, so vse take zločine zakrivali in občinskim ta« skega okra h. Sploino vlada prepričanje, j tovom ša potuho da jali. Zato sc je ne« da bo »oštaniski okra t častno re«l svo:o poštenje po klerikalnih občinah, zlasti narodno dolžnost. — V nedeljo so so vr-! tam. kicr ni kontrole po neklerikalnih šili trije shodi: Dopoldne ie predsedoval I strankah dovolj močna, silno razpaslo, sbndu v Brnslovčnh gosp. Om'adič. Kako pa tudi ncl Čim ima pravico ugan. vodstvo stranke rupcijonista, da iai korupcijo tigrovski minister, če poišče največjega ko« ga postavi za k in« didata, zakaj pa ne bi smeli uganjati ko« rupciie k!erika'ni veljaki na deželi, kjer imajo vsak v svojem kraju sorazmerno vsaj to iko oblasti kot kak tiger v Ljub« veliko močna, zdrava in enotna Jugoslavija. Enako navdušeno so odobravali tudi Hotenei program kandidata Na-mdne"'* b'okn. Navzoči pristaši SLS so obliubili. ds bodo na večernem »zaupnem sestanku* klerikalnega kandidata dna Natlačena vprašali, 'e li res on tisti, ki je I. 1014. r. ljubljanske"« kand»labrn bodri uboge slovenske fante in moje. naj veselo in srečno nmiraV> ra Avstrijo. Po shodu je bilo zlicitiranih v čast Narodnemu bloku neka i »vabil* nn Nntlnčenov sestanek. ki so jih dali pristaši SLS na raz-po'igo. Ho-tencl so de:nli: Vse kroglice v drugo skriniieo. a niti ene v klerikalno. Izmed ostalih shodov sta se posebno lepo obnesla oni v pondel.iek na Jezerskem. kvr je ime! zborovanje tudi gosp. Rrodar. Klerikalni pristaši so prišli nato nn shod Narodnega bloka, kjer so poslušali dr;n Rapčta. Izvajanja govornikova so iih tako presenetila, dr. so poslali po-sebro deputacijo h g. B rod ar in naj nride odgovariat in poj.nsn'eeat. Toda g. Brodar je deinl. dn je »že vse povedal* in jo naglo odknril z Jezerskega. To se je. povsem pravilno, tolmačijo kot strahopeten beg prpd resnico in za g. Brodarja in SLS bi bilo stokrat lepše, da bi ge nn Jezersko sploh ne bil pokazal. Po obeh okrajih se klerikalni kandidati in govorniki skriva:o po »sestankih*, nikjer ne dobivajo volilci odgovor na svoja jati. Govorila sta dr. VoSrrak in Proknr-šok. Na v»eh shodih je bil tore» obisk nrav lep. Povsod vlada enotna volja za Ns.rodni blok. Shod v Sred'šču V nedePo L t. m. se ie vršil krasno nsneli lavni sl.od Narodnega bloka v Središču ob Dravi, v prostorih gostilne 7.ida-rič. Pred prib'ižno 2-r>n vo'iloi ie govoril neoileo li«te NR ra Mariborsko oblast dr. T.indevit Pivko. Niegov straren govor jn bil spreiet * velikim navdušen'em. Prof. Pivkn so bile prireiene prisrčne ovnciie. 7.% njim je govoril domačin g. Fr. Bohič. 7.1mni ie predsedoval in pa pp-etno rodil g. J. Zadravec. F.nodušno :e bilo sklenilo. da r>«š.l:e brzniavni nozdrae našima nrvoborte!'ima g. ministroma Svetozarju Pribtčevifn in Oregor.iu 7.er,iavu. Narod c Središču in okolici ;e po svoji ogromni večini za Narodni blok; to bo najlepše dokazal 8. februar. volilcc odgovor. 1— -— ........... ' jaiec, ior.ivaio vo!!i'.'i ongovor na svoja sama pa je sedela doma. hujska dane? : vprašanja, pač pa mor*:o poslušati pusto zoret na enak način. V resnici 'niti i zahavljan'« in stare obljube, katerim niti mokre cunje r.e vzdrži, a igranje z j teleta ne bi več verjela. Na shod h Narod-močmmi besedami je zločinska igra. j nega bloka pa je vsakemu dana s v o-Shoda se je udeležilo tudi nekaj na- hodna I*seda in na vsko vprašanje do-sprotnikov, ki ; n so jih mirna in stvar- j bi voli pa izvajanja dr. žerjava tako pritisni-ia. da so obmolknili. Nato je govoril g. učitelj Blagajne, ki je v vznesenih besedah pozival na disciplino za JJarodni hlok. Tako krasnega in resnega shoda Zagorje že dolgo ni doživelo. Udeiežiio se ga je čez 300 mož. Shodi v kranjskem in logaškem okrožju V nedeljo in v pondeljek so se vršili fndi v kranjskem in logaškem okmž.m »nogi krasno uspeli shodi. Srezki kardi-dat dr. Kramer ie govoril v Polanah, neposredno po shodu klerikalnega kandidata dr. Brodarja ter so njegova izvajanja na mnogoštevilne obiskovalce napravila j tem globlji utis, ker je g. Rrodar na svojem shodu bil od klonil vsak odgovor na vpraSanja. kaj je kot posianec delal in dosegel. Zborovalci, med njimi mnogi pristaši SLS. «o glasno odobravali, da j a-lovih klerikalnih poslancev trezni slo-"reraki tnožjo ne bedo več volili. Kandida dr. Kramer je med svojim govorom tudi ostro ožigosal poljanskega župnika, ki povsem neposlušen napram papežu kot vrhovnemu cerkvenemu pogla varu, g prižnice agilira za klerikalno stranko. V pondeljek i« govoril dr. Kramer iv Starem trgu, v Planini in II o -t e d r 8 i c L Povsod jo bila udeležba sija ina in govornikoma izvajanja so bila »prejeta z enoduš.iira odobravanjem, ne le od strani pristašev, temveč tndi nasprotnikov. Globok utia je napravilo zlasti v Saram trgn. klor to a« alioda uduleliU tu- Shodi Narodnega bloka v konjiškem srezu V nedeljo in pondeljek jc priredil Na« rodni blok v konjiškem srezu, kjer se narodnjaki jako pridno gibljejo, štiri krasno uspele shode. V nedeljo dopoldne sta govorila v Konjicah v dvorani okrajne hranilnice kandidat Petelinšek in dr. Reisman iz Maribora. Lepo obiskanemu shodu je predsedoval dr. Prus. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem o pogubonosni politiki klerikalnih vodi« teljev dr. Hohnjeca in Korošca. Popoldne je imel Narodni blok shod v sosednji Dražji vasi, kjer dosedaj sploh še nikdar ni bilo naprednega se« stanka. Obširna soba Margučeve gostil« ne je bila nabito po?na samih kmečkih volilcev. Predsedoval je posestnik Franc Satler. V manjši sobi jc bilo nekaj kle« rikalcev, ki so delali med govoroma kan« didata Petclinška in g. Doležala razne neslane medklice. Ko pa so dobili bese« do, da bi povedali tudi uspehe klerikal« ne politike, so umolknili in pritrjevali izvajanjem dr. Rcismana, ki jim je do« kazal, da klerikalci od zadnjih volitev niso izpolnili niti ene obljube. Shod je končal z navdušenimi vzkliki dr. Piv« ku. V pondeljek zjutraj je ime! Narodni blok še lepši uspeh v Zrečah, k jer jo bi« la zborovalna soba istotako polna kme« tov. Shod je otvoril posestniški sin Ivan Verčnik. Kljub pozivu se niti eden od kierikaiccv ni upai oolaalti k beaedi. da Shodi v Ljubljani V nedeljo in včeraj je imel Narodni blok v Ljubljani tri dobro uspele shode, na katerih je pokazala mnogoštevilna udeležba zavednih volilcev, da so napo« : ri nasprotnikov v Ljubljani popolnoma brezupni. V nedeljo ob 10. uri dopoldne se Jc vršil shod v salonu Čcšnovarjeve gostil« ne na Dolenjski cesti. Udeležba voiilccv je bila zelo velik* in so sc shoda udelc« žili tudi mnogi okoličani, zlasti z Barja. Shod jc otvoril nsdučiteli g. L i k o z a r, nakar je kandidat g. Iv. Mohorič po« ročul o gospodarskem programu Narod« Politične beležke -j- Tudi g. Smodej zašel med ljudske sleparje. Včeraj je irr v Dobrovi shod g. ?modej, glavni urednik cSlovenca>. Mel drugim je rekel: cKdor ne glasuje za SLS. ni katoličan!* G. Smodej je torej očividno voditelj punlarjev proti pa-peč . Sedaj pa pomislite: ako ta gospod, I' je duhovnik in šci cSlovencas na tak način slepari Ijudst-o, kako sleparijo šele drugi gospodje naš verni narod, ko jim ni treba odgovarjali za svojo pisavo! Daleč smo prišli, da je papeževa beseda svelejša, nego katoliškim duhovnikom. No, ti ilak sedaj ludi sv. Očeta proglašajo za liberalca . . .1 -j- «Temps» e rajih volitvah. na osnovi podrobno citiranih Radičevih ekscesov, da je beograjska vlada v takih okolnostih podvzela proli Radiču stroge ukrepe in da je v očigled volitvam smatrala za svojo dolžnost, da se posluži zakona o za-čil i javne varnosti in reda. Ako volilni rezullal lo-krat ne bi bil odločen, je treba predvidevati v kratkem času nov razpust Narodne skupščine. Želeli je treba, da Jugoslavija najde realno po!i'ično stabilnost. To je absolutna potreba ne snmo zn konsolidacijo kraljevine SI1S.. tpmveč ludi zato, da se ohrani mir na Balkanu, kjer bi vsaka disolucija narodne jugosloven- nega bloka. Zatem je govoril mestni gc j ,5-"va — rent dr. Dinko Pue, nakar je dr. Brn. I *ka P°vlekla za seboj prekinje- .^ni« stsni«. .„r„n. i nle ravnovesja, realiziranega z zma-o za- čič pojasnil sedanje stanje agrarne re« forme s posebnim ozirom na razdelitev veznikov. Jugoslavija je eden izmed nasipov, postavljenih istočasno proti bolj e-viškim napadom napram centralni Evropi in proti novemu »Drangu narh Ostenv posestev na Ljubljanskem barju. Pri tej priliki se je ugotovilo, da jc ljubljanski ikof tretji največji veleposestnik v Slo.. . . , , „ veniji in da nima klerikalna stranka ra« Obči interes zahteva da bo ta nasip so l- di mrtve roke in neštetih ccrkvenih po. den ,n fvrs{ na iwl'h osnovBh- ~ Tako sestev nobenega interesa, da bi izvedla agrarno reformo, medtem ko ima demo« kratska stranka jasen program, da se naj določbe ustave glede agrarne refor« me takoj izvedejo. Nato je član mestnega gerentskega sveta g. L i k o z a r izjavil, da sc ho raz« širil električni vod proti Črni vasi in Igu in da se sedaj nahaja v odločilnem stadi« ju vprašanje razširjenja ljubljanske elek trične centrale. Tozadevna stavbna de. Ia bodo v 5 mcsecih zgrajena in novi stroji v 7 mesecih montirani, tako da bo prihodnjo jesen razširjena ccntrala že obratovala. Pozval je vse posestnike, naj se čimprej prijavijo na magistratu radi porabe električnega toka. Zborovalci so 55 zelo zanimali za razširjenje vodovoda ter je g. Likozar obljubil, da bo Naprcd« no politično in gospodarsko druStvo za šentjakobski okraj podpiralo tozadevne njihove zahteve, da se Izvede napeljava zdrave vode na Barje, kakor hitro bo da. na finančna možnost. Zborovalci »o tudi izrazili željo, naj bi *e za izvedbo regu. lacije Ljubljanice skušalo dobiti zadost« no državno podporo, da bi se regulacij« ska dela nadaljevala v večjem slogu. — I'ašiča in Pribičeviča, Roža Markovič in prof. Ribarič pa kot najčastnejša klerikalca 6lorita, kar se storiti da. Vsega pa b.i preveč In premalo. -f- Vukovarsko glasilo dr. Surmina. — Trgovinski ninisler dr. Gjuro šurinin je dne 28. januarja začel v Vukovrru izda-j«'i »Hrvalski narodni li.=l> kot glasilo svoje Hrvatske narodne stranke. -j- Strašno nasilje. Čilamo v zagrebškem »Jutnrnjpm lis!u» v s! :lni'i p roči-lih o nasilju državnih oblasti tu 'i to, da je v Beogradu neki kondukter, ki ie innd službo, zadrž-.l vse plsmonoše in zahle7.nl od njih, nai podpišejo izjavo, da bo lo glcsovali za radikale. Nasilje Iako, da b{ sr človeku ježili lasie! A naj že bo; vest u'egne biti celo osnovana, ker ni izključeno, da ee beograjski kondukterji pismonoše ludi v strogo službenih m»lse-boinih odnošajih pričkajo zastran n II-kalov. Zrto takšna nasilja, kakor je »gornje, vseeno zaslužijo več sožalja kakor pa »Slovenčevn* sodomslvn o nagih Jpo-zicijonalrih v Banjaluki. -(- CtcJjo iz vrtov SKS. Žalostna druž-bica zelene generalitete advokatov in pisarjev, ki zavaja poštene kmete v klerikalno politiko, prinaša vsak dan novo cvetje. Enega izmed generalov, ki je uil preti dvema letoma še slraslen komunist, se je na javnem shodu pozvalo, naj molči, ker je 5e pred dvema leloma zastopal stali-če, da naj se kmetu, če ima dve kravi, vzame ena in jo da drugemu. Ia mož je umolknil. V nedeljo je v. Zg. Šiški otrobe vezal neki ckmel* Cerne. Seve da Je osebno napade! dr. Žerjava, menda v zahvalo za lo, da je kmelom rešil »Kmet. družbo» in pognal SLS v kot. G. Cerne in njegova lovariSija ni vredna, da dr. Žerjavu čevlje odveže in bo on labko delal za napredno idejo še naprej, ko bodo Cerne in drusovi že zdavnaj pristni klerikalci, s kojimi so v Zg. Šiški in v Beogradu zvezani v bratskem objemu. Kmet Cerne je nrlo razsajal nad mesarji, češ živina Je poceni, meso pa draga Končno se je spravil nad ia priznal, da mu je prejšnja vlada podarila en milijon kron. Ireh nadaljnih milijonov Ui jih je . Bo treba res iti nn shode klerikalne podružnice, da se bo kaj novega zvedelo. SKS ui več SKS, ampak klerikalna kmeisl:a str?nt-a (K^S). -j- Ostavka Vo'e Marinkoviča. «Dc« mokratiia* objavlja kratko p>srro dr-Vojc Marinkoviča, s katerim jc podal ostavko kot član izvršneca odbora Davi« dovičevc stranke, ker, kakor »Dcmokra« tija» dostsvl:a, ne more nositi odgovor« nosti za vsak odborov sklep. Bc'ežimo v toliko, da tudi v tem izpodbijemo «S!ovcnčcvo» lažnivo trdoglavost. ivojih piše o na« — če že hoče »Slovenec* — pravi Herriotov organ, z"k*j «Temps» je polofieijelno glasilo francoske vlade. -(- R«ra so že opnMili. V nedeljo so je v Osijeku vršilo zborovanje republikin skih mirolvoreev in je glavno govor»nrl-fo izpustil Radičev advokat dr. Trumoič Zborovanje pa je olvorll njegov k >>ga dr. Papralovič na kratko: »Živila republika! . . .> Torej nič več M jen T«us i Marija niti faljen Rog, le še republikj. ki je brez Boga zajedničarskim framazo-nom dika. -f- Knzehradi pop in bratski spnramm. Cisto slučajno nanese, da n. pr. istočasno čila* mariborsko »Stražo* in «u"a5ki »Novi lisfv Prva posvečuie knlo«*lne prid Irske. Ohn ohl.vžonra sta Irca. Iz stolpce »veličastni manlfestarlfi brat«' ega pisem, ki so iih našli pri njima, se sporazuma* t mariborski klerikalni ban- vidi, da je nrvi zbirni vala* noiatke. ki, kjer je Roža Markovič blagrovsl p-n-Jdrugj pa jih je po*ilial na b-ko. l"i fesorja Ribiričn za najbolj Častnega Me- podatki so se predvsem nnnnšnli na riknlra; sušaški Tom'ienovičev organ pa poskuse na bojni ladji »Monarehu«, nesramno napada voditelja hrvatskih kle- ki p.n je bila mcltem potopljena, in na riknlcev tkozobrade?* pona» Janka ftim- eksner;mente v poskusnem nriatuniSču raka, ker se je kot »nesrsmen Speku- v Portsmouthu. Podrobnosti ni iiilf# l»nt» drznil ns svoj a^od v OmiViu pova- mogofe doh;tj iz noteka razprave, to bili ludi davidovičpvce. Skratka, kozobra- na zaradi ogroženia iavne varnneti. O Po svetu X Irski vohuni na Angleškem. V pondeljek se je vršila v Londonu raz-| prava zoner dve pred kratkim prij- ti Osebi, ki sta oblolženi vohunstva v di pop Simrak deluje po posebnem nslo- v«ebinj (ii«em se vanrie strrvga tajnost, Kar del* dane« samo par delavcev, re« 1 ga proli bratskemu anar»>»ss z ž broieča ČPta »Orjunašev*. Med gorja-čami in boksarji klerikalnih junakov so si naciionamti napravili pot z golimi rokami. Komaj pa so se prikazali v dvorani prvi »Orjitnaši«, so se začuti burni, nem leviti klici: »Na pomoč!* »Na pomoč!* »Olave doi, glavo dol!* Klerikalcev se je v dvorani lotil paničen strah in vsi so mislili, da se sedaj že začno streljanje. Posebna strahopetca sta bila na galeriji dva frančiškana, k! sta se od divjih klicev klerikalnih šek je menda generalisimus figarske »Narodne straže*. Ko so bili Orjunaši še v prostoru pred dvorano in so v metežu tudi žvenketale šipe, je kaplan Gabrovšek dal komando: «Naj naši hitro od zadaj napadejo!« Kaplan Gabrovšek je bil tudi edini od klerikalcev, ki se je inž. Kranjca osebno lotil. Najpreje ga je hotel pahniti z odra. pozneje pa je v divji jezi pograbil na odra stol ter hotel ž njim od zadaj udariti na OrjunaJe. Zahvaliti se ima samo prof. Remcn in dr. Sta-novniku, da sta ga zadržala v zločinskem poskusu. Gabrovškova vojska pa se je. prišedši na oder, skrivala za zavesami in kukala izza njih. Ta ne- j prostovoljno humoristična slika je iz- j zvala tudi pri zagrizenih klerikalcih glasno meketanje. Bil je res prizor za bogove! Klerikalna »manifestacija*, ki »e je izpremenila v najkla vernejšo polomijo, kar jih je dosedaj SLS splob kdaj doživela, je bila končana tako naglo, da so bili oh pol 11. vsi zhorovalc.i ž" na certi. Iz mučne situacije je rešila dr. Korošca policija, ki je shod razpustila. V dvorano so prišli tudi orož niki, ki so pozvali navzoče, naj se rnz. idejo, kar so vsi z veseljem in brez najmanjšega obotavljanja tudi storili. Na ulici so klerikalci med seboj govr-rili: »Ti hudič (inž. Kranjec), da nam je Korošca tako blamiral. Korošec naj sr •rre pa tu !' fnrbat. 2iher bi bil malo korajže pokazal!* DR. KOROŠEC V VARSTVU POLICIJE Ko se je začela dvorana prazniti, Jc dr. Korošec naprosil navzočega policijskega komisarja, naj mu da za spremstvo policijskega stražnika. Dr. Korošec je ves trepetal, ko je šel iz hotela »Union«, sprejel pa ga je na Miklošičevi cesti, kjer se je zbrala velika množica ljudi, ogromen krohot, ko so se začuli klici: *TIGRA PELJEJO!* MANIFESTACIJA ZA PAPF.ZA. Posamezni klerikalci so boječe odgo-1 varjali s klici: «2ivio dr. Korošec«. Na j klerikalno Izzivanje Je odgovarjalo občinstvo s klici: «2ivIo papež, doli dr. Korošec!* Dr. Korošca le spremilo kakih 20 njegovih ljudi izpred Uniona na Poljansko cesto v Marijanišče, njegova bojna garda pa je šla obnavljat korajžo v unionsko klet ter v klerikalno konzum-no klet na Kongresnem trgu, kjer so v podzemlju še dolgo čez poldansko uro manifestirali za svoje pretepaške idcie. Razgubili so se potem posamič... PRED HOTELOM «UNION* kakor tudi v stranskih ulicah so bili postavljeni oddelki policije in orožništva. ki so stopil' v akcijo po razpuščenem shodu ter začeli razganjati občinstvo, da ni doilo do večjih izgredov. Na Ulicah se je pojavila tudi policija 'ta konjih. Mobilizirana je bila sploh vsa policija, da bi ščitila klerikalne »manifestante«, kar se je pa izkazalo kot nepotrebno, ker jim nihče ni nič hotel in nič žalega storil. VTIS KLERIKALNE MANIFESTACIJE. Ob II. dopoldne je bilo že vse mirno v bližini hotela Union. Le tu in tam so stale posamezne gruče ljudi, ki so zbijale šale na račun klerikalne polomije in si pravile šaljive dogodke Iz hotela Union. Vtis klerikalne manifestacije na Ljub liano je naravnost sijajen. Vsa napredna Ljubljana se krohota na račun klerikalnih junakov, ki hodijo sedaj okoli $ kislimi obrazi ter govore o nasilju, dasl so Izzvali incident v Unionu sami. nozivajoč nacionaliste na korajžo! Vabiit so na lavni shod VSE LJUBLJANČANE. Klerikalni »Stražarji, so se že v petek hvalili, da so povabili tudi Orjunaše, a da jim bodo »že pokazal'«. Ko so nacionalisti prišli v dvorano skozi kordon klerikalnih fiearjev in so izjavljali, da nočejo motiti shoda in le žele govoriti, so i!m klerikalci po svoji navadi onemogočili na lavnem shodu svobodo besede. Pokazali so s tem. da se boje Javnosti, ker vedo, da svojih klevet o političnih nasprotnikih ne morejo dokazati. Klerikalna manifestacija se je prevrnila v pravo piditično TRAGIKOMEDIJO. Traeedija za dr. Korošca ln SLS. komedija za Ljubljančane, ki se klerikalnim figar em niso mogli nasmejati, kar jim jc ob praznikih prav dobro delo. Star pregovor pravi, da kdor Išče tudi najde. Klerikalci so v nedeljo ta nauk prelskit-sili v Ljubljani, a tudi na Vrhniki ln drugod. kjer so izzivali in klicali »na korajžo«. »Devojke, katere se ne poročiu pridejo v Kino Ljubljanski dvori ? ? ? do prvega zarotnika, do Cabrinoviča. Ta je vrgel bombo, ki je zadela ob naslon avtomobila, ga oprasnila, pa padla na zemljo in eksplodirala, zadela avtomobil s prcstolonaslednikovim spremstvom ter ranila nekaj oseb To je bilo na keju, tedan.i Appelovi obali, današnji obali vojvode Stepe, v neposredni bližini dju-murijskega mosta. Od ondi je Ferdinand, preplašen in raz i burjen, oddirjal do magistrata, kjer je zvedel detajle atentata. Na povratku, namesto da bi šel po programu po ulici Franca Josipa (danes kralja Petra), je zažeiel, da poseti svojega adjutanta. ki je, ranjen od Cabrinovičeve bombe, bil prenešen v vo.,aško bolnišnico. Toda avtomobili, ki so vozili pred njim, so bili že krenili v ulico Frana Josipa. Na to pot je torej zavil tudi Ferdinandov šofer. Nenadoma zaustavljen, jc šofer hotel obr- sen umetniški užitek. Po koncertu so bil! Mariborčani še dolgo predmet navdušenih burnih ovacij. Dcoraa.se je polagoma izpraznila. Med najodličnejšimi gosti smo opazili na koncertu generalnega kozula CSR g. Beneša iz Ljubljane, pisatelja Me-ška L dr. Po kocertu sen je vršila z» okrog dvesto gostov skupna večerja vi mali dvorani Celjskega doma. Iger so se izmenjale prisrčne napitnice. Kako pljuvajo na na' rodne svetinje Zahvala slovenskega kmeta Stan«to Vidmarju. Prejeli smo -n objavljamo naslednji dopis, ki govori in pove več kakor bi mogli še tako dolgi članki. V enem iz zadnjih itevilk »Slov. Na* roda« se je vendar oglasi! mož, ki ni mo» gel dalje tiho prenašati grdih, lažnivih, hi navskih in nad vse podlih obrekovanj, ki padajo na našega narodnega borca, car« zani-.ega junaka dr. Pivki. Kdor ima V sebi še kaj narodnega ponosa, še kaj po« Stenja in časti in naj je bil — ali je ka^ tcrckoli nerodne stranke, mora uvideti, niti avtomobil iz ulice Frana Josipa na j ja jc to najgrši partizanski način časti« Appelovo obalo. . ! kraje našemu dr. Pivku, ki je posvetil V lem trenutku je Prinčip, ki ]e stal SVOji ve iki ideji, ne ozirajoč se na ne. v bližini, ustrelil z brovningom ter ubil i varnosti in poslcdicc — vse svoje moči. Ferdinanda in njegovo ženo. To se je ' Tudi jaz nLem bil pristaš stranke, koje zgodilo v neposredni bližini Latinskega nosilec jc dr. Pivko, vendar moram pri« mosta, ki nosi danes Prinčipovo ime... Oktobra 1914. se je vršila razprava proti atentatorjem v poslopju sarajevskega vojnega sodišča. Nekaj sodelavcev pri vldovdanski zaroti ie bilo obsnlenih na vcšala; mladoletniki, med njimi tudi Prinčip, so bili obsojeni v ječo do dvajset let in manle. znati, da je blatenje našega narodnega borca v narodni misli nasprotujočih lu stih rodilo baš nasprotne sadove. Dr. Pivko, že dolgo smo te pričakovali — slednjič si prišel — in zmagal boi, kakor si zmagal nekoč v boju, ki ti ga ie narekovala ljubezen do svojega naro» da, koiega težn e poznaš. Poznaš težnje 7.e oktobra 1915. so bil! na dvorišču slovenskega kmeta, težnje delavca pa Ob desetletnici Na današn/i dan so bili pred 10 leti v Sarajevu obešeni trije izmed vidovdanskih atentatorjev. Posnemamo ob tej priliki iz koledarja «Narodne obrane» naslednji ilustrativni fla- j nek, ki ga je napisal Borivoj Jevtii. j Na Vidov dan, 28. juniia 1914. Je bil. ustreljen v Sarajevu Franc Ferdinand s' soprogo Zofijo llolienberško-Chotekovo. Tri dni pred Vidovim dnem je dospel Franc Ferdinand v^llidžo tik Sarajeva, da prisostvuje velikim manevrom 15. in 16. kora na ozemlju od Sarajeva proti mejam Srbije. Manevri niso imeli samo strateškega pomena, nego tudi izrazito političen značaj. V tem času se je namreč v Bosni javljajo močno nacionalno vrenje Zato so avstrijski in madžarski vojni in politični faktorji na Dunaju in v Pešti hoteli, da z razvijanjem svoje vojne moči v nemirni in razburkan! deželi ličnih raziskovanjih historkov, je to potrdit v celoti. Organizator sarajevskega atentata je bil učitelj Danilo llič, rodom Sarajevčan Toda idc.a za atentat ne izhaia od njega, nego od enega Izincd tajnili revolucionarnih krožkov »Mlade Bosne«, čije člani so bili zvečine sodelavci sarajevskih i saralevskeea veinega zatvora obešeni učitelj Pando llič. tuzlanskl m'1lionar Miško lovanovič. k" ie nreiel od Pr'nči-pa orožie. In nčitell Veliko Čtthrilovlč. ki ie preskrhel. da se to orožje prenese na varnem do Tuzle. Vsa troilca ie umrla mirno r vzklikom: «?ivel narod!« Ostali sodelovaM so zvečMe porrtrll po lečah. Izmučeni do smrt' Dne jannarla 10t6.. ie umr' Nedeliko Č^hrinovič na Madžarskem: ??. mala 1916. kmet Ncdio Nerovtč v MfilVrsdorfu: v oktobru Isteea leta Tr'f-ko Orabež, tretil Iz Prlnčipove skupin*. Koncem aprila 1917. ie Izd'hn'1 Lazar Oiiiklč v blazrtc' v Pratri. Posledni| ie umrl Oavrilo Prlnč'n. divnl tragični |ti-mk, ?9. anrila l^is. pred prvim vzcve-tom rože ln v poslednji vo'nl pomladi. N| dočakal, da bi videl iiresn!Jenle Ideala, za katerega :e žrtvoval tako rad svoje mlado, plamteče živllenle. Marbnrska Ca^ena matica v Ce1?u Celje, 2. fehnarla. Marihorska O!*«' ena Matira !e o*1 hajala danes s »voilm sro.tnvan:em r Celiti pravd tritimf umotreneirn kii!tnrre«m listov »Srpske Rijcči« in -Naroda«. Ti i ^ Najmlajša posest,ima Glasbene Maso takoj po vesti o prihodu Ferdinando- ,,p" nh n**' "vpnii m,>M * vem v Sarajevo stopili v zvezo z neka- j težkih razmerah in v prav kratkem časn terimi zanesljivimi svojimi ljudmi v Beo- ^vsk. in trnd1.cn, zbor. k, se je gradu izmed t. zv. bosanske emigracije. lot,i f'1' Emigranti, mladi in ogorčeni ljlldjet; fer pokazala baš v Dvonkovem nmo.ro- kmetiška dcca, ki so že zgodaj prešli vse \n «»'^ r>r™,nr® idejo j volja, vztrama d'seip'ina ter ljubezen do pesmi in glasbe. tudi težnje uradnika in trgovca; vemo, da so tvoji nameni dobri kot so bili ne* kdaj, da boš pa iste lahko izvršil, bomo pomagali mi — ki ti obljubljamo. Pod* pirali bomo tvoje delo in se pridružuje« mo misli dobrovoljcev in izreku Staneta Vidmarja: «In če ne pojde drugače, dra* gi Pivko, pa strnemo še močnejše vrste in bomo oprali grde in podle madeže, katere po krivem mečejo na tebe lizuni ha^shurških pet». H> ala tebi. Stane Vidmar, da tako !e« po čuvaš našo narodno svetinjo. Z-ivo* daj sc, da je ne čuvaš sam. da je čuva s teboj in dobrovoljci tudi slovenski kmet in jr- bo čuval kakor punčico svo« jega očesa. Geslo vsakega zavednega kmeta naj bo: Za onega, ki js v težkih časih ve* hunstva in denuncijucije brez strahu pred ostrimi posledicami ki bi lahko nastopi« le, žrtvoval za svojo vz\(l'eno narodno idejo vse — storimo tudi mi vse. Pivko, ne poznaš nas in tudi ne mene, a mi te poznimo, poznamo pa tudi tvoje veliko delo in tvoje ideje, katerim se pri« družujemo in ti vzklikamo: Le tako na< prej in zmnga je zagotovljena! Z onimi pa, k' danes v svoji strankarski zsgrize« nosti. in ot.oški naivnosti v hudobnem namenu p'ju jejo na tebe — obračunamo, ko pride čas, da si hodo zapomnili in se naučili čuvati narodne svetinje. — Jo« ško Lah, kmet na Polenšaku pri Ptuju. • Gorenji članek je tudi najboljši od= tjovor »Slov. Gospodarju®, ki se zaganja v nas z vso silo, mis'cč, da jc Polenšak tako da'eč «• «« L i t - 11 L J emigrant. A resnica je, da bi bil »arajev- DOPUI G ZQ SO^OlS^i MM ski atentat izvršen tudi brt-z tc.i posreči- , ... . . , ., ,. , — • - - ira doma«, kljub temu da so pridali še . --- okrosr dvesto rezervnih Sedežev, že v , enem dnevu razprodane. In danes »n pri- i litele cele množice ljudstva iz Savinjske in ftaleske doline od sev-ra in imra oh i nroiri hivSp iti?ne železnice, da prisostvu- j Dobrna pri Celju. Preteklo nedeljo Je iejo tej veliki kulturni prireditvi priredil naš dramatični krožek nacional- atentat Izvrien čenrav hi Prinfin ne hil I SpreV-m dn^lh gostov iz Maribora | no Meškovo dramo »Mati«. Dvorana, je atentat li»rSw, ,Ciprav b. Prtnč.p ne M koMvorn ie bil nad vse pri- hila polna, znak ljudskega umevauja m v Bosno. Atentat je bil nc.zogi-, ' ^ , . mači i alci so biU v po- niških uslug. Medtem ko se je Prinčipo-va skupina pripravljala v Beogradu na aientat, je Danilo llič na svojo roko izvedel organizacijo zarotniške skupine z mladimi študenti Lazarietn Diukičem in tovariši (med njimi je hi i tudi Muha med MelimedbaSič). To pomeni, da bi Dopisi b;. i dospel bcn. m ... . ,___ . .... , .,„ . . občinstvo pred kolodvorom in kon-čno je ; t»lno zadovoljstvo o1>činstva z res do- PrS' 2 t n l-ron nabito poln. Ko ie prisopi. h,ro naštudiranimi vlogami kos težkim Prinčip z orožiem že prišel v Bosno. v)nk ;n BO i7,t0piii ».—.-u—I______________ktiNn o- nra«tPl?. pomiriti dr. Komšea s ponovnim zatr-i n" "T" • Jevanjem. da Oriupnši niso prišli raz-i B°f T- n,a/,dov dan biiat shoda in da hočeio, naj se zbo. "Jal ^flaSanje teh pangermansk-h ten- .... rlpn.. Pimi.n.l Ia i e. r7,tu,n t. nn. rova njo nadaljnie. Inž. Kranjec je dr.^ Korošca tudi opetovano pozval, naj. na dal "m.je svoj govor, vendar pa se dr. Korošec ni pustil preoro-iti. Ve.-, obn.,an jn tresoč sp o klerikalci od «t»abn izpilili vso pamet in so naprej divie kričali. Tn?. Kranjec je medtem stavil ns dr. Korošca naslednja mra«anja: 1.1 Kie so Prib'Pevieevi sto*'«o?i? 2.1 Kdo je povzročil trboveliske žrtve? J5.1 Kdo je denuncjml naše brate, da so dol"? dene. Pomenil ie še več: izzivanje naroda. ki je bil razburjen po zmagah Srbije in prožet od vere, da mu kmalu na- ! poči osvobojt;nje izpod tiranskega reži-) ms, ki ga je gospodarsko in moralno brezvestno izkoriščal. Zato je tak.ij, ko so dospele prve vesti a Franc Ferdinandovem prihodu v Bosno, revoluci onarna »Mlada Bosna* sklenila, da avstro-ogrskega prestolonaslednika ukloni s sveta, preverjena, da s j tem odstrani enega najtežjih protivnikov jugoslovenskih nacionalnih aspiracij ter da obenem s dejanjem okrcnc pozornost Evrope na neznosne razmere v jugoslovenskih krajinah pod monarhijo. Danes je že dokazano, da je ideja za D . ,-..„: . , • ... | . hal vlak in so izstopili Mariborčani Iz 1 mumentom. Posebno Milan. g. ITrastelj Preko Drine ie prispel po .kanalih., kF^ ^^ g), £ nnfprej pravil i župnik, g. Cvikel kakor tndi gdč. učite- Uosn0,1 celjski župan dr. Hraševec. povdarjaioč Ijice Rerta Pievčak v vlosi Tinke in Ma^ veliko kulturno delo. ki sra vrši marihor- ; ra Vogrinc v Silvi. Tudi vsi drugi so ska Glasbena matica ob naši seeerni meji.! pokazali, kako dobri igralski talenti se Taklical j'm ie: »Dobrodošli na reFskih ; dol* ravno med podeželskim ljudstvom, »leh!« Za županom ie pozdravil cosle v ■ Prireditev je uspela dobrotako v materi-imenn G1-,sbene matice predsednik gosp. i *>'nem kakor moralnem ožini. ?.e!eti bi ravnatelj Gruden, ki je želel, da hi so raz- i hilo. da bi se naši odri malo bolj posve-, . , . , r, . . , vili vnaprej med marihotsko in eel'sko!,jij enakim nacionalnim prireditvam m Istočasno, kakor Prinčip. samo na dru- nh,,^™ matico tesne«! «Fk'. 7-a celisko j ljudstvo vzrra;ali v Ijnl^zni do svoje do- ,„ m.chi nri U ilnm Vunfnibl, i. n.. , J "I . pevsko dnt^tvo ie pozdravil .predsednik 1 movine nr, pa v sovraštvu brat proti nrar »trokorni učitelj g. Fink. Nato sta se za- tu. — Volitve se bližajo, zavedamo se to-hvalila za pozdrave in predsednik pev- ! v polni meri. Naša občina, že od nek- so bili napravljeni med Srbijo in Prišel je kakor toliki drugI, ki so z ene ali z druge strani prestopali mejo z revolucionarnimi nameni. Oni, ki' so ga na tem potu spremljali, niso mogli niti slutiti, kakšna ideja vodi mladeniča v Bosno, in kakšen čin in koliko žrtev pripravlja. Istoča gcm mestu, pri Malem Zvorniku. je prestopil Drino tudi Nedeljko Cabrinovič, oni mladi In ietični tipogral, ki je na mesece trpeli v ječah? 4.) K ie «o 7rp7e . , . t MrissoPniiem? «.) Kjp !0 M^^ini atentat potekla iz krGg0V 'evolucionar-jeve lire? Kdo v. |Wemr*l'Podi ne bosanske m!adine' neposredno in, nartsH inci- lent? 7.) Kdo jp m„«i Tn" spontano, kot tezultat zrelega nacional-j rana? Dr. Korošec. h!ed kakor ,'V !« ueKa čustvovanja, ki si je iskalo duška jrrizel nstne ter je izjavil, da ne da' na ir' izhod?r Sam atentat: rik; »T0«8* Sa" j stav?!pro vnra?anja nobeneira odrovo- i r/,CVU ' kt?hrz 1914" ni moKei 1 nlfemer Ko ie začela UlMja Pritiskaj! f0^"' da b' ,b,,a v atentat zapleteDa Orinnaše. se k^čno tudi nekateri , ^ ^n* A . e v„ 1 klerikalci vsa? toliko ojnnačili. da so' Avstr°-°2rska * napovedala Srbiji začeli jtsovntl. Pravzaprav vojno, nikakor ne kot krivki smrt! Hahs-| ouržana, nego ker je videla v Srbiji i •dinl na fhodn ; skrajno opasnega protivnika svojih In je bfl kaplan Gahrovšek. tajnik SLS, nemških lmperijallstičnih teženj. Materl-ki so je brez strahu f^ečil oreteoa in i jaL izdan ob iftletnici atentata oo »vu»- i Vidov dan prvi vrgel bombo proti avto- ^eka tro^p.' Amiiš in predsednik dai popolnoma v klerikalnih in nemčnr- mobilu avstroogrskega prestolonasled- matice c. ravnatelj dr. Tomin- »lih rokah I to pri teh volitvah pokazala, nika- Sok. Oba sta zlasti povdarala važno z^o- da ji je več narod kakor pa knritnrs»vr> Cim Je Franc Ferdinand do.sel v Sa- ^ovin«ko misi-0 me-ia Telia ter izražala klerikalnih bu>kačev. Najhuifi k'erikalni raievo, e smatral za potrebno da stori Ve«e'ie, da gostu* mariborska Glasl^na agitator, prejšnji kaplan Brastelj, ki so rekai čisto ned:plomatičncga. Ogledava- na osrohoiprdh celiskih tleh. mu bili osebni interesi mnotro več. ka- joč llidže, okičeno s srbsk mi ln hrvatski- p0 navdušenem pozdravl;an.jn zbrane-1 kor pa bla^r in sreča Inidstva. ie užl-mi zastavami, je vzklikni': .Snemite te ra 0i,čin«fva so se poda!i M^tiJarji nato v -ra! sovraštvo proti Srbom in sploh proti zastave! Meni tu niso znani^nikaki Srbi Celjski dom. kjer se * vršil ob 17. kon- vsem kar je bilo narodnega m napred- . eert. Takega navala kot to pat poslopje, nega. Dobmčani pa t>odo pokazali ravno ki je bilo tvedarno namenieno nemški mi- pri sedanjih volitvah takim in enakim »li. še ni doživelo. Na.Hepši dokaz, kako ; klerikalnim hujskačem, rla imajo smisel potrebo je bilo. da so se njegove prostor- j 7a nacionalno Jugoslavijo in da hočejo ne dvorane odprle za naSo širšo javnost, j sami sebi dobro. Tore; proč s klerika'ni-Tisočclava množica občj.p.tva od n še vi Je-1 ml podrepniki. ki nima.io dnis-ega kakoe V nedeljo je tudi prišel v Sarajevo. Ali no poidrarl« Matiačrie ob njihovem na- 1 samo usta. polna praznih obljub, še pred n'egovim prihodom, zarana zlu- «i0pn. Ob sploJnl tišini so za doneli poj HRASTNIK. Pri našem rudniku Je V, traj, Je Danilo llič razvrstil svoje ljudi dporanl tmvročnf akordi, pri vsakokrat- j službi paznik Podlogar mL ki na nesra-po vsi poti, koder Je moral po določenem nem odmoru navdt,«enje nikakor ni ho- -nen način o^reku« napredno rudarje co-programu priti Ferdinand. ! telo ponehati. Dva lepa !avorTeva venca, j io v služM. Ko pride v rov, kjer delaj* Ob pol 11, v trenotku, ko se je po pra- ki sta jnu podarila celjska Glasbea ms-' !e!avcl nao^dnega prepričanja, fh po-voslavnih cerkvah dovršavalo opelo Vi- |*ica in Pe*"ko dni»vo v drugem odmoru, j zdravi z »Orjunci« itd. Opozarjsmo rod-dovdanskim 'lerojem iz tolikih stoletil, naj W izražala veliko hvaležnost celjskih , stva rudnika, da napravi nemudoma rad 1« .ve stole. 11-—cinikov avtomobil dospel druitav in vaeea občuntva u rea orekrv ia ukrene tcudem« koraka. niti Hrvatje) Jaz poznam tukaj samo Bosance!* Nato je po dovršenih manevrih odredil, da se njegov svečan' prihod v Sarajevo Izvrši v nedeljo dne 28. Junija, na Vidov dan. Domače vesti RAZMIŠLJAJTE! Pred desetimi leti Je po nalili krajih fcajbrutalnepe divjal teror avstrijskih trinogov. Ječe so se dnevno polnile političnih osumljencev, na Gradu so gmrzovale stotine «srbofilov», ua Suhem Dajerju so padale žrtve. Toda «Slovenec» nI Imel besedice za obsodbo teb barbarskih nasilij. V njegovi tiskarni je noč in dan delovala ipijonska pisarna, »Slovenec« pa je pel slavo avstrijskim generalom ln avstrijskim zmagam z refrenom «Srbe aa vrbe!» Dandanes — po desetib letih — piše «Sloveuec» o nasiljih, izmišlja kani-balske vesti in pljuje na iste može, ki jim je pred desetimi leti voščil vislice. Razmišljajte vsi vojni trpini: pohabljenci, preganjanci, stariši in sinovi pokojnikov, kako in kdaj sc boste maščevali nad «Slovenčevim» početjem? Mi vam svetujemo: s kroglico dne S. februarja! i • Promocija. Na zagrebški univerzi Je bil predvčerajnšjim g. Adolf Lorniškar promoviran za doklorja vsega zdravilstva. • Odlikovanja Itinkcijonarjev zagrebške trgovske zhj se po5l|pjo na njenega svaka Janeza Čarman, Ilosta št. 2, pošta Skofja Loka. • Izgubljen derar. Gosp. Mi^a Babor, trgovec s kožami iz Kvasire pri Črnomlju. je zgubil 30. januarja t. 1. v vlaku, ki prihaja ob tričetrt na 8. zvečer iz Mf>lli-ke v Črnomelj nrib'ižno 2250 Din. Pnšle-ni naMitelj dobi primemo nagrado. 287 • AhsnlTen'i(-n?e> riSie pedaioške šole r Za"rpt>u naj javilo takoj svoje naslove na tiici »A^a licm: kega dru-t a imrmlor ntkih tehnikov r Lin l, in ti!a p!eso£im p.lrom eirn podjetjih ter o odpiranju in zapiranju de- prepovedani poti po progi in padel pri — - lavnic je minister za socijalno poliliko km 315 šest metrov globoko na zmrzla ukrenil, da se to vprašanje reši temelji- Ha. Neki železničar ga je dne 26. januar- tejSe, pravilnejše in trajnejše v duha zakona. Da se čuje mišljenje vseh zastopnikov zainteresiranih krogov, je minister odredil, naj se čimprej skliče konferenca v svrho vsestranskega pretresanja teh važnih vprašanj. • Stanje doktorja KraPa se že obrača na bolje, dočim js dr. Grassl že zapustil posteljo. Dr. Kraft je prejel več brzo- ja na potu v službo našel mrtvega pod zapadlim snegom. Obvestil je takoj orož-nišlvo, občinskega župana in njegovo ženo. Pri mrtvecu eo našli manjšo vsoto denarja. Govorice, da je imel Cene pri sebi 30.000 K, so brez vsake podlage. * Smrtna nesreča. Posestnik Josip Fur-lan na Vrhniki se je pretekli četrtek pozno zvečer vračal domov. Ker so bila javk od voditeljev nemških strank, med hišna vrata že zaprta, je po lestvi zlezel njimi od bivšega nemškega kancelarja dr. Wirlha. Tudi tržaški narodni poslanec Josip \Vilfan je dr. Krafiu poslal pozdrave * Zanimiva statistike, neposredno jt' 'sodiščih uporabljenih kolkov. Na sami"i jcoikih vplačalo se je leta 1924. pri okrožnem sodišču v Mariboru 2.009 065 Din, v podstrešje ter v temi padel po stopnf cah in si zlomil tilnik Zdravnik je ugotovil, da je vsled padca takoj nastopila em rt. • Samomor zaradi nesrečne Pobesni. V Vrgorcu pri Mostaru Je proSlo soboto izvršila samomor 22 letna Milica Minak. Vzrok je nesrečna ljubezen. Njen Ijubi- pri okrajnem sodišču 1,337.169 Din. pri, me« je vzel drugo za ženo. Milica si Je sodišču v Dolnji Lendavi 1.099.462. v j prerezala žilo dovodniro ter je umrla, Se Ptuju 464.563 Din in pri ostalih sodiščih i predno je prispela zdravniška pomoč, povprečno okoli 120.000 Din. Vplačani j * Trdovratna samomorilka. Kot smo !e kolki prekašajo daleko izdalke zn vso poročali. je v Beogradu neka Malvina Al-onobje okrožnega in okrajnega sodišča v j k»lay r obupu, ker se ločena od evojega Mariboru vštevši osobja jelnlšnice za | m°ža ni smela vrniti k staršem, poskuša-okroglo pol milijona dinarjev, ker vsi iz-: 'a izvršili samomor, a so jo pravočasno dafki za osobie tuk. sodišč znašajo le še rešili. Pred Štirimi dnevi pa je nena-2,833.835 Din. Istolako so dohodki v kol-j d"™ izginila brez sledu in so tudi pokih pri ostalih sodiščih mariborskega1 Hfijske izvedbe ostale brezuspešne. Več okrožja večji kakor izdatki. Ker se morajo velike zapuščinske In pogodbene pristojbine plačali neposredno pri davkariji v gotovini, se lahko trdi, da ima drfcva od poslovanja sodišč lepe dohodke. • Družbi sr. Cirila in Metoda r Ljnb- mladih ljudi pa ie v soboto popoldne Izpovedalo na policiji, da so videli, kako je skočila preko savskega mosta mlad«, elegantno oblečena ženska. Pomagali jI niso mogli. Videli so jo Se parkrat v vrtincih vode, nato pa se je potopila. Po- ljani prihajajo zelo pogosto proSnje Iz "c'ia domneva, da je samomorilka ne-obmejnib krajev ln Iz Prekmurja za mla-! srečna Malvina Alka!ay. Truplo le niso dinske knjige in za knjige za mlndino, kl našli. je Soli oitrasla. Ker je družba 2e oddala i * Beg apašer Iz beograjskih zaporar. vso svojo zalogo knjig, prosimo rodoljub-1 Včeraj okrog čelrte ura tarana je uspelo no Javnost, da blagovoli družbi podariti znanima apaSema Perl KolJubaSu ln kakih kniig, katerih sama i»i-V« pomeSa. i IUljalu Paiiča ■ tovariii pobegnili to več plesišča. Tudi svojevoljno prezira« nje «Siberjev» ob sviranju kola naj se na naših prireditvah opusti. Kolo ie naš na« rodni ples in ga ni treba motiti z modni« ni poskakovanji, ki jih je itak izven ko« la dovolj. u— Slike kraljevske rodbine. Ljub lianske osnovne šo'e so prejc'e te dni 80 slik kraljevske rodbine. Za starše šolske m'adine se dobe te slike po 20 di« narjev komad. u— Zahvala pravoslavne cerkvene ob« čine. Upravni odbor pravoslavne ccrk« vene občine v Ljubljani se tem potom najtop'eje zahvaljuje vsem ccnj. da« mam in gospodom, ki so bodisi z aktiv« nim sodelovanjem, ali z matcriclno pod« poro ter s svojim posetom pripomogli da je letošnja svetosavska beseda uspe« la v vsakem pogledu tako odlično. — Odbor. u— Cerkvene tatvine. Zadnje čase so ccrkvene tatvine skoro na dnevnem re« du. V sredo dopoldne je neznan storilec odnesel iz ccrkve pri Sv. Petru dva prta, obrobljena s čipkami, istega dne pa jc oskrbnica cerkvc Sv. Florjana prijavila da sta zmanjkali v tamkajšnji cerkvi dve pregrinjali z vdelanimi okraski. Po« lici j« je predrznemu tatu. ki je gotovo v obeh slučajih isti, že na sledu. u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od« borova seja v sredo dne 4. februarja ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 19. do 20. ure informacije Sv. Petra ccsta tt 12. pritlično. u— Meso ma je diSulo. Pred nekaj dnevi je neznan storilcc ponoči vdrl v skladiiče mesarja Antona Novaka na Mesarski cesti. Tat jc imel sigurno iz« boren apetit, kajti odnesel je 10 kg svežega svinjskega mesa in okrog 24 kg v »kupni vrednosti 1000 Dul u— Ljubljanska podružnica Društva ruskih učenjakov v Jugoslaviji izraža svojo globc'.:o zahvalo vsem, ki so iz« kazali zadnjo čast njenemu prezgodaj preminulemu mlajšemu članu dr. Vladi« mu Dolivo « Dobrovoljskemu. Posebno zahvalo izrekamo družini g. Dragotina Hribarja, ki je s pravo slovansko gosto« ljubnostjo in krščansko ljubeznijo spre« jela krsto v svojo rodbinsko grobnico, g. univ. prof. dr. Jovanu Iladžiju za poslovilni govor, proti Dimitriju Janko« viču, darovalcem vencev in cvctja in ru« skemu peskemu zboru za ganljive žalo« stinkc na njegovi zadnji poti. — Pred« sednik univ. prof. v p. dr. N. Bubnov. u— Nesreča. Pri izvrševanju službe na gorenjskem kolodvoru, ko je snažil železniške vozove, se je ponesrečil v nc« deljo železničar Anton Zibcma iz Siš! ccv. c— Obrtniški ples. Tradiciona'na pri« reditev naših p-irfobitnih krogov pred Svcčnico dne 1. februarja je tudi to pot prav lepo uspc'a. Vrši! sc 'c ples v gor« njih prostorih celjskega Narodnega do« ma, ki so bili lepo dekorirani in po'ni. Opazilo sc je tudi mnogo zunanjih obrt« nikov. P-:dno je svira! oddelek maribor« s'ešti in Godollo v bližini madžarske prestolice. tudi mraz. je precej |>opustii. Na nekaterih krajih se je led že začel tajati. Tatvina v avstrijski penezarni PredstojrVk avstrijske državne pene-Ilitro si sledeči potresni sunki so zarne na Dunaju, državni svetnik Koch, povzročili, kar je naravno, velike se je te dni javil na dunajskem redar-vznemirjenje med prebivalstvom. Lju dje so bežali v paniki na ceste. Potre? stvenem ravnateljstvu in je povedal, da je dne 19. januarja izginila iz glavne dvoje napravil na mnogih krajih precej rane državne penezarne denarna vreča, •• kateri je bilo tisoč srebrnih Šilingov. no stro- ž k ode. Ponekod so >e podrle hiše in j v Kateri je bilo tisoč srebrnih < stolpi. Pri tem je bilo ranjenih precej Ke' Je delo v penezarni podvrže ljudi. Najbolj so občutili potres v Ja- , nadzorstvu, je bito jasno, da nI gru, kjer je trajal več sekund. Vse j" ln()Kc' *'*' ......... drlo na ulice. V uradih so takoj usta vili delo in v šolali so poslali učitelji deeo domov. Dimniki so se podirali ii« 6 streh je padala opeka. V Jagru se jp ena hiša popolnoma i podrla in pokopala pod seboj staro, ženo; hudo ranjeno so kasneje izvlekli sosedje izpod ruševin. Eden stolpov j Stare minoritsk cerkve se je nevarno i ' mogel izvršiti tatvine nihče drugi razen zavodovih uslužbencev. Preiskava, katero je uvedia policija, je kmalu pokazala, da j? domneva pravilna. Su;n je končno padel na 281etuega delavca Ludovika \Vetcbyja, ki je na dan tatvine za eno uro izginil iz urada ter je naslednjega dne prosil za dupust, češ, da mu je zbolela sestra. Wetehy je bil svojčas policaj v Jchla-vl tia Moravskem V dunajsko penezar- nagnil na stran; nevarnost je, da se pri, najmanjšem ,K>trt*u sesuje. Cisterei-| n° Je PnJel posrcdstvommavnostnega janska cerkev je dobila več nevarnih spričevala, katerega je dobil v neki občini na Nižjem Avstri.skem Mož je veljal za poštenjaka in zanesljivega uslužbenca. Ko pa je prišla na dan tatvina, se je pokazalo, da je stvar v resnici drugačna. Rcdarstvcni agenti so se informirali o Weldiyjcvi preteklosti in so doznuli, da je bilo riravnostno spričevalo prislcparjeu dokument, kajti Wctoliy jc bil že večkrat ka/novan radi tatvine. Detektivi so sc po teli ugotovitvah baš odpravljali na \Veteliyjev dom, toda ko so čakali na tramvaj, da se odpeljejo k njemu, Jm je prišel osuniljcnec osebno nasproti. Aretirali so ga na licu mesta. Na policijskem kom:sarijatu je mnž priznal tatvino in popisa! muke, s katerimi je spravil denar iz penezarne. \Vetcliy jc navadno prešteval denar iti ga spravljal v vreče. Dne 19. januarja je imel opraviti s srebrnim kovanim novcem. Ko so bile vse vreče napolnjene, jc tat eno Izmaknil in jo stlačil v hlačnico svoje delavske obleke. Imel pa je smolo. Vreča se je pri potiskanju v hlačnico razparala po šivu in inož sc e ustrašil, da je izdan. Počaka! je, da so delavke odšle, nakar je iztresel srebrnike v spodnje hlače, ki so biie spodaj zavezane. Ko so uslužbenci zapuščali penezarno, se je vedel \Vctcliy zelo zvito. Pretvarjal se je kakor sc je dalo in je močno kašljal, da bi prikril žvenketanje ukradenega denarja. Pri izhodu, kjer preiskujejo osobje, so imeli s kaši ajočun možem usmiljenje in so ga prepustili, nc da bi ga natančno pretipali, 'laku ie prišel tat na prosto, kjer se je zopet zhal, da ne bi trakovi spodnjih lilač popustili. Šel je torej in je denar zakopal na primernem mestu. Pozneje se jc vrnil, izkopal šilinge in jih oddal čez nekaj dni državni razpok. Tudi v notranjosti je povzročil potres nekaj škode. Težki kipi so padli vsled potresa na glavni altar in ga popolnoma razbili. Zelo poškodo vani sta tudi gimnazija in realka. Stre ha železniškega kolodvora se je podrla. Škodo cenijo na več milijard madžarskih kron. V zvezi s [>otresoni se je ugotovilo, da se je toplota vrelca v Jagru zvišala za tri stopinje Celzija. Tudi iz okolice Jagru, iz Anilorlaka, Kistallye in Verpeleta prihajajo vosti. da je potres, ki so ga Umikaj močno čutilf. napravil precejšnjo škodo. V Miskolczu je trajal potres pef sekund, ki je povzročil silno paniko, pa nobene škode. Pač pa je potres precej poškodoval nekaj hiš v Sntoralja-Uj-hclvju, Szerenesu in Szikszn. V Debre-cinu so občutili potres cb 8-15, ravno tako v Gyu. V Budimpešti so čutili potres nekaj minut po 8. Potresna opazovalnica naznanja, da je bilo ognjiščo potresu v okolici Jagra in da ga je povzročil'.' znižanje madžarske niža ve. Na Dunaju so zaznamovali potres aparati sejsmografskega zavoda ob 8-0(5 zjutraj. Sunki so bili precej močni, iz česar se da sklepati, da je bil potres oddaljen kakih 400 kilometrov od Dunaja. Leden vihar v New-Yorku Dočim ima Srednja Evropa že več mesecev naravnost idealno zimo, kakor je ljudje že prav dolgo ne pomnijo, divjajo nad Atlantskim oceanom in na obeh obalah hudi viharji z močnimi penezarni, kjer padavinami. Na Francoskem, Angleškem. Nizozemskem, v Belgiji in Skandinaviji so bila zadnje čase hu la neurja s poplavami, ki so napravile velikansko škodo. Ob vzhodni obali Severne Amerike pn je divjal hud snežni vihar z ledenim mra?om, ki ga ondi imenujejo blizzard. V zadnjem času se je blizzard pojavil že dvakrat in napravi! ocrromno škodo. Now Ywk je zavil v deholo snežno plast, ki so io !p po hudih naporih zopet odpravili. Zmrznilo je že precej ljudi. V noči od petka na soboto Newyor- . Cani zoj-et niso imeli miru. ker je po- J«raj Vukajlovič, doma iz Gajeva na novno divjal hud blizzard. ki ie tokrat donavski ravnini, se je prosli teden pobesnel z vso silo. S seboj je nosil Ijal v Smederevo, odkoder se je vrnil orrnmne množine snega. Ta orkan je z ladjo nazaj v Beograd. Na ladji se je bil po podatkih meteorološko stan le p | srečal z nekim človekom, ki je napravil najmočnejši od leta 1000 in jp preki-Jnanj zelo dober utis. 'ia človek ga je nil ves železniški, brzojavni in telefon-'pregovoril, da so v Beogradu ustavita ski promet v bližnji pa tudi dniini skupaj. Vukajlovič je namreč imel na-okolici Nevv Torka. Snega je padlo men potovati takoj naprej v Indjtjo k toliko, da se vozovi cestne električne sestri. Neznanec |>a ga je prepričal, da železnire in celo nadtalni niso moo-lieiji v Novem Sadu ki *pdaj išče sto-rilre. Seveda, sta bila mož z ladle in Američan dogovorjena ter sta lovila proznupljive žrtve v medsebojnem sporazumu. Drzno r^zboiništvo v Cazmi Iz Čn7mc poles Belov.ira poročajo: Dne 23. januarja ob 8. uri zvečer jc bil napaden odvetnik dr. Anton Kešcr iz Čazme od tolpe razbojnikov, broječe 23 mož. Dr. Kescr se jc nahajal v svoji vili, ki 1 Joži nekoliko izven ljudske naselbine v i vinogradu. Poznavajoč nevarnost, ki bi j uteoni a ntistnti v scdanicm času pri od« prtih vratih, jc odvetnik svojo vilo skrb« no zaklepal in zapiral. Razbojniki so to vcdeii in so sc na napad očividno izvrstno pripravili. Počakali so, da je služkinja zvečer šla k vodnjaku po vodo. To pri. liko so izkoristili. Sedem maskiranih ro« parjev jc vdrlo v kuhinjo, ostalih 13 razbojnikov je ostalo pred vilo na straži. Scdmoricn, ki jc prodrla v stanovanje, jc začc'a takoj preiskovati sobe in ko jc hotela odvetnikova žena klicati na po« moč, jc morala umolkniti, ker so ji n:i« padalci zagrozili, da jo na mestu ubijejo, če da lc g!as od sebe. Tolpa jc nato navalila na odvetnikovo ženo in njeno hčerko. Odvetnik sc ic medtem razgovarjal v zgornjih prostorih vi.c s svojim koncipijcntom dr. lloški« čem. Ker jc odvetnik žc pri'ično star mož (73 let), so razbojniki skušali one« sposobiti za odpor mlajšega koncipijenta. Ustrelili so tvakrat proti njemu s puško. Dr. Uoškič ic padel ranicn na tla. Nato so začeli ropati. Odvetnika so oropali za vse, k.ir jc imel pri sebi. Odprli so omare, pobrali obleko, peri o, denar, dra« goccnosti in niti poste'jninc niso pustili na miru. Potcin so vrgli odvetuikovi ženi zanko okoli vratu ter so jo na zadrgi vodili iz sobe v sobo in zahtevali, da jim pokaže, kje je denar. Žena se jc izgo« varjala, da denarja ni v hiši. Odgovor nj to poissnilo je bilo zelo krut: neki raz« bojnik jc naperil proti niej puško inustre« lil. Da se ni pravočasno umaknila, hi bila gotovo obležala mrtva, tako pa je krogla odletela v stran, in razbojniki so sc nato podali na nadaljno ropanje ter so se pri tem pos'užcva!i velike sekire, s katero so odpira i omare in predale. Ko jc tolpa preiskala vso vilo, se je spravila zopet nad starega odvetnika ter zahtevala od njega, da jim da šc denarja. Po '/mo so pritiskali nanj, da bi jim povedal, kje se nahaja njegova blagajna. Ko je dr. Kcšer odgovoril, da blagajne nima, ga je eden izmed razbojnikov uda« ri! z revolverjem po glavi. Potem »o se roparji spravili nad koncipijcnta, ki je ležal na tleh s povezanimi rokami in okrvavljen. Slekli so ga in sczuli ter mu vzeli listnico. Ko so bili gotovi, jim je dr. Boškič dejal: «To bi bili lahko dobili tudi brez brutalnega nasilin. Saj veste, da sem revež in da moram skrbeti za ženo in petero dece.» Razbojnik, kateri ga ie okradel, mu je nato odvrnil, da obžaluje svoje postopanje, toda se jc opravičeval, da spaja tako početje k njegovemu po« klicu, kajti njegova tolpa, je dejal, je veja slovite čarugove družbe. Najbolj zanimivo pa je bilo obnaSanje dveh odvetnikovih služkinj napram rrw parjem. Mlajša služkinja je pozdravila vsakega razbojnika, ki je prišel v hiJo, t besedami: »Poljubljam roko». starejša pa sc jc v strahu »krila pod velike nečke, kjer je počakala, da »o razbojniki odšli. Po opravljenem ropu so razbojniki po« sedli okoli mize in povcčcrjall jedi, ki ao bile pripravljene na ognjišču. Dogodek ima tudi svoj tragikomičen epilog. Ko je bil napad končan in so ie napadalci pripravili na odhod, sc jc pri« zibal pod vi'o ljubček mlajše odvetnikove služkinje. Začel je milo peti pod oknom ter je s tem razbojnike opozoril na svojo navzočnost. Ilrž its OA rvvirabiU dva r*J< bojnik« in eden ga je slckel do nsgcga. Revež je moral teči domov v največjem mrazu, kar ni bilo posebno prijetno, če pomislimo, da je njegov dom oddaljen od vile ccl kilometer. Pred napadom na odvetnikovo vilo je ista tolpa izvršila že en napad. Zs žrtev si jc izbrala 8C!etnega mlinarja Ivana Smundiča v Suharih blizu Cazme. Tolp« je pretepla starca, njegovo ženo in sina, ukradla 1500 Din in nato odšla dalje. Dogodek je seveda zbudil mnogo ogor. čenja v belovarski okolici Orozništvo se je t&koj podalo na delo, da izsledi zlo« čince. X TIftotapJjanje alkohola 8 podmor. nlco, Newyorški »Evening \Vorld» pravi, da so ameriške državne ladje, ki izvršujejo i«olici>ko služ,bo in lovi- jo tihotapce prepovedanega alkohola, izvohale, da izkrca neka nemška podmornica, čije posadka obstaja izkijufi-no iz Nemcev, redno vsako noč 3000 zabojev viskija na ameriški obali. Podmorski čoln, tako pravijo, vozi med obalo io cbrodovjem x rumom*, ki se nahaja zasidrano 50 milj od obale. Znano je, da sinejo priti ladje i alko* holom v bližino ameriškega brega, vendar pa ne bližje kot 50 milj. X Roparski napad v vlaku. V brzo-vlaku med Szcretom in Nyiregyh»izo na Madžarskem je bil napade-j v noči od četrtka na petek trgovec Oskar Klein. Roparji so ga najprej omamili s kloroforniom. potem pa so mu odvzeli listnico, v kateri je imel ves »voj denar, nekaj nad 100 milijonov ma* džarskih kron. Iz tuje politike Spreobrnitev francoske levice Velik patrijotičen govor g. Herriota. — Socijalisti za odločno politiko napram nemški reakciji. Pariz, 21). januarja 28. januar je značilen datum v de-selmosečni zgodovini francoskega levičarskega karlela, na katerega se opira radikalno - socijalNtično ministrstvo gosp. Ilerriota. Ta dan so se prvič v tej »novi eri demokratizma. pacifizma in mednarodne sprave* čule iz ust najkompetentnejšega faktorja niinUterijalne koalicije, samega predsednika vlade, besede sicer zvočne, polne svetega ognja in globoko pametne. ki pa prav malo spominjajo na odrešilni »novi čas pomirjenega človeštva*. Sijajni govor, ki ga je gosp. Ilerriot med napeto pozornostjo in enodušnim odobrilvanjem vladne večine in desne opozicije izrekel v četrtek v poslanski zliornici kaže presenetljivo podobnost s triumfalnimi govorniškimi uspehi, ki jih je svoje čase,, v velikih dneh »svete edinosti* žel na i-tem mestu stari Clemenceau, ne|H>-niirljivj »tiger* in «oče zmage*. Go-Ijenje besod, ki b! jih lahko govoril sam vodja »reakeijonarnega nncijonal-nega bloka*, njihov nekdanji sodrug in fioznejši vojni minister in preilsed-nik republike gosp. Millerand. Tolko jim je bilo tudi zavoljo svojih nem-ikih tovartfov. yeudai iba ja auah pred posledicami, ki bi na«tnle, Be b! se oni uprli vladi, pregnal vse pomisleke. Neodohrn vanje llcrriotovcga govora bi bil enak izstopu socijalistov iz vladne koalicije. Njemu bi sle«lil neizliežon padec radikalno - socialističnega kabineta ln ustanovitev čisto nove vladne koalicije, v kateri bi bili socijalisti nepotrebni. Ta argument je olirabril socijaliste, da sp kt je objavil svoj, Postojna pa do 18 parov (t i. v vsaki fcdek« cen v trgovini na debelo za janu- i smeri) težko obremenjenih tovornih vla-ar. Za posamezne skupine so zabeležene ; kov. Sicer se je vršil ves ta promet v nastopne številke (v oklepajih številke! najlepšem redu in brezhibno, ne da bl ca december): I. poljski pridelki 2164 (2115); II. živina in živinski produkti 2263 (2644); III sadje in sadni produkti 1859 (1836); IV. stavbni materijal 2191 (2265); V. kolonijalno blago 1531 (1608); VI. industrijski produkti 2067 (2207); totalni indeks 2012 (2112). Za primerjavo še navajamo, da je totalni indeks v januarju 1924. znašal 2034, in imel v lan-akem letu najnižje stanje v maju. to je 1911. Totalni indeks pokazuje za januar 1925. 2012, kar znači, da so cene napram decembru padle samo za 5 odst., čeprav ae je povprečno popravil za 14 odst. Posamezne skupine beležijo znatne enkrat zastal (medtem ko so Italijani n. pr. v tej dobi radi prenatrpanostl svojih prog od Postojne do Trsta, oziroma Reke dvakrat morali ustaviti dotok), kar Je dokazalo visoko kapaciteto ln urejenost naših prog in nam pridobilo tudi v inozemstvu, posebno v zainteresiranem svetu, mnogo na ugledu. Saj je znano, da take stvari dobro uplivajo celo na stanje naše valute v inozemstvu. Da lahko take prometne «sezone» še v večii meri vzdržimo, si s tem pridobimo na ugledu in da lahko pritegnemo na naše proge čim več tranzitnega prometa, ki je najbolj donosen, moramo neprestano izpopolnjevati. Upati je, da nam bodo ta- spremembe. Skupina noljskih pridelkov j ki poskusi prinašali vedno več e izpo-se je dvignila za 2 5 odsl. Skok izvira od ; Polnjevanje, in to tudi na sedaj še manj tega. ker" so v tej skupini cene pšenici, i urejenih enotirnih progah. turSčiei in moki porasle za 10 do 15 odst. Skupina živine in živinskih produktov je padla za 14 odst., torej točno za toliko, sa kolikor se je dinar popravil. Toda tudi v tej skupini ne drže vsi predmeti koraka z dinarjem. Goveda In svinje so se pocenile le za S do 10 odst.. dočim so cene jajcem in perotnini oslebele kar zn = Vrtnarska predavanja. Podružnica Pad;arskega in vrtnarskega društva 7a Slovenijo v Ljubljani je začela tudi letošnjo zimo prirejati predavanja j* vitnar-stva. Prvo predavan;e o «o obdelovanji vrtne z.eml.ie» je imel 28. jamarja nad- učitelj Fr. Črnagoj. r.nnn šolski vrtnar in 25 do 30 odst. Sirove kože so za 10 odst. vnet sadjar. V pol;udni i>esedi je razložil cenejše. i pomen in način jesenskega in spomlad- Sadje ln sadni produkti pokazujejo j nejra obdelovani in gnojenja s posebnim tnajhen porast zaradi novega skoka cen ozirom na lj'thl>.rske razmere. Predavanja žganju. Stavbeni materijal je nazadoval za 5 odst. Skupina kolonijalnega blaga je popustila za 10 odst., torej za nekaj manj, kakor je poskočil dinar. Kava je bila čvr-na svetovnih tržiščih, a karte! naših siadkornih tvornic je zniža! cene za 5 odst. Tudi skupina industrijskih izdelkov je popustila za 10 odst. -in se torej ni izravnala z dinarjem. Dinar se jc gibal januarja v Netv-Vor-ku med 181 in 164 centov za 100 Din. Bedi visokega siania je izvoz oslabel, toda »adi a vez je bil slab. Pospeševanje železniškega tovoru ga erometa Maribor, 30. januarja. V današnjem času gre stremljenje rseh prevoznih podjetij za tem, da se iiovede blago čim bolje in čim hitreje na namembni kraj. V konkurenci z novimi prometnimi sredstvi, kakor se porajajo v zrakoplovstvu in avtomobilizmu, se mora tudi železnica, ki je sicer danes pol^; plovbe edino zmožna, prevažati velike icnožine tovora, stalno razvijati v tem pogledu. Ne le, da se s tem pospešujejo trgovina, industrija in obrt, torej narodno gospodarstvo sploh, temveč je tudi v ekonomičnem oziru to za železnice potrebno, kajti čim več tovora naenkrat in iim hitreje ga dovede na odrejeno mesto tem manj rabi osobja, tem hitreje se vagoni lahko zopet iztovorijo In dado novim strankam na razpolago. Te dni se bodo vršile na progi Miirz-zu tc hI a-Maribor, y sporazumu z našo iclezniskn upuvo poskušne vožnje za uvedbo povsem novega sistema brzoto-vornili vi i kov. Dočim se giblje obremenitev navadnih tovornih vlakov med 700 — 500 bruttotonami ha brzotovorne je «me ena na 500 — 600 ton), so ti vlaki •bremenieni s 1000 tonami. Celotna voz-aa d< ba iz Murzzuschlaga do Maribora se je udeležilo nad 100 članov in drugih prijatfl.ev vrtnarstva, ki so stavili po končanem predavanju še razna vprašan a na predavate!«, tnko da je bil uspeh v vsakem ožim prav povoljen. — Prihodnje predavan:e ho v sredo 4. februarja ravno tam (v realki) «o listnati zelenjadi«. Predava nadzornik A. Skulj. = AnVeta o davčni reformi. Kakor smo že poročali- se 'e pričela v f"nančnpm ministrstvu anketa o izenačenju davkov družb, ki so zavezane iavnemu pol.vmnju računov Prečital se je zakonski n«črt o neposrednih davkih delniških družb. V sp'ošnem »o udeleženci soglašali z načr- na vrednost pa 1128 milijonov zlatov. Primanjkljaj /naša 172 mili Vino v zlatov. = V Mauiarakl zahtevajo zabrano izvoza moke. Podobno kakor pri nas skačeV> cene pšenici tudi v Madžarski. Da bi se skakanje cen ustavilo, zahtevajo madžarski kon-umentski krogi, da s« zahrari izvoz moke. = Konferenca o oplju v ženevi nadaljuje svoie delo. Izgledi. da bo prišlo do porar.uira med posameznimi soudeleženimi državami, so se 7boljšali. = Prehod Bolgarske v zlato valuto. Iz Sofije poročajo: Po poročilu predsednika Bolgarske narodne banke namerava Bol-carska uvesti 7lato valuto, toda pod pogojem. da bo Zveza narodov dovolila Bol garski ve*^ posoiilo. = Cenitev avstralske žetve. Tz Melbour na poročaio. da se je celokupna vrednost avstralske žetve ocenila na 56 milijonov funtov šterPnjov. ^ = Razstava nemške sladkorne industrij v Magdelhurrn se bo vršPa od 23. maši do 7. itin:in. Tnozemct ne morejo ra7-staviti, ker priredite!'- žele na tei razsta-v pokazati Ie stanje domače sladkorne industrije. S. februarja : ZAGREB. V etektib tendenca nespremenjena. — V devizah je bilr tendenca neznatno čvrs'ejša. Vsi tečaji so napram petku porasli za nekaj točk. Povnraše-vanje je bilo večje kakor običajno, a blasa je primanjkovalo v nekaterih devizah. Narodna banka je intervenirali samo v čeku na New-York. Največji pro met je bil v deviz! na Pariz. Notiraie so devize: Dunaj 0 0859 do 0.0879. Italija izplačilo 255 875 do 258.875. ček 2555 do 258 5, London izplačilo 294.9 do 297 9, New-Vork ček 61 do 62, Pariz 334 do 339, Praua 181.625 do 184.625, Svlea 1184 do 1194. ček 1184 do 1194; elckfi: bančni: Tr;o 26 do 27, Eskomptna 106 do 107. Kreditna Zagreb 118 do 122, Hi-po 59 do 60.5. Jugo 104 do 106, Ljubljanska kreditna 235 do 243. Pr«štediona 890 tom. Po preračunan in strokovn.iakor so ! do POO, Sla ven ska 72 do 78, Srpska 136 davčna bremena delniških družb v Voieo- i do 138; industrPski: Eksploatacija 59 do dir.i za 11^ večin kakor v Sloveniji. 7.a .61.5, Sečerana 735 do 740. Slsveks 165 do večia kakor v Hrvatski. *a 4I<%-|170. Slavonija 57.5 dn 59, Trbovlje 400 vč^ kakor v Bosni ki Heroerovini in | do 412.5, Vevče 100 do 0; državni: 7 skoro za polnih 100^. večia kakor v Pr- : odst. posojilo 0 do 66 5. agrarne 0 do l>iji. Ta anke'a o i7en"čcnjn davkov družb j 25.5, voim škoda 126 do 128.5. rezanih javnemu polaTarm računov. :e j BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2-180 le prvi korak k sploSni davčni reformi in k j do 2490, Dunaj 0.0868 do 0.087, Berlin i«.erjt*eniii neposrednih davkov. Medtem | J4H5 do 1470. Rudimnešl« 00855 do 0.0°6, bo finančno ministrstvo zbiralo potrebni S Bukarešta 316 do 31.95. Ttalija 257 do materini za to vprašanje. 257 35. London 295 do 205.75. New-York — Proti prlsiln poravnavi Izven kon-1 61 4 do 61 49. Pariz 335 do 336. Praga kurza. Kakor javlvtlo iz Beograda, dobiva 1 iff>.4 do 182 5, Švica 1187 do 1189. Ten-minister za trsrovino in irdnstriio dr. Sur-1 denca čvrsta, min dnevno pritožbe od vseh strari proti rrisPni poravnavi izven konktirza. Zato se ho v kratkem sklicala konferenca, na kadeti se bo razpravljalo o sprememb; ali popolni ukinitvi institucije prisilne poravnave. = Kredit za (rradnio novih prog. 17. Beograda porečajo. da je glavna kontrola dala. svoj visnm furan^m'oi*'"t 7* nv^o^rnr nin 7.? r<-rndnto nor:b pro'*. = Konknrr ie ra7vna Indus-riV I resta- kol ko*, človek i kot državljan v zaseb-ši^a kapitala i kred:ta: Tr,-. f-np S»oek:!nem m javnem živlien:u. Sredstva v metodi soko'skeg* delovanja za dosetro te-ra smotra pa so; predavanja, društveni članski sestanki, nrgovori pred dvore- dom. družabni izleti, mladin«ke popoldanske p'!reditve. poučni izleti v muzeje, tovarne. man'ši planinski i7leti. omo-jočerje. da se je mladina udeležila sokolskih Izletov v Loa-atec, Litijo, Za-•rreb. Sara'evo itd. Močro sredstvo za btsrreiiie duha in čiščenje presoje raznih dogorkov pospešuje knjicra in dober *:icorilji. S temi sredstvi žeHtro do«eč": 7(lravo te lo. k tepko roko. jasnost misli, v'no? vse postanke, tudi največjega — 56 min. Ifteiss: Naša industrija likeia i špirititoza — v Leibnitzu. Sicer prevozi vlak veči-ji nie'ine poteškoče; Konstani;r I. Dožn-ao postaj in se ustavlja razen v Leih-! d 15: N»ša tndn«tri'a drvi i potreb« sf«Vii-nitzu (carina) le iz prometnotehničnih ' fl'n-r»: Dr. Milan TTlman»kv: Vaša in-ozirov še v Brueku. Gradcu in Št. Ilju.! d'istri:s drva i re«tašica kapitala i kredi Preko hribovitega dela proge od Leib- j ta: Jnliio Vali: Naša gradtevna indnstrija aitza do Maribora dobi vlak doprego. VI' nestašiea kapitala i kredita: OVika Čur-lažje razumevanje tehtnosti takega v!n-fn: Tndnstrra i krediti: Tnsr. Milan Mari-ka nekoliko primerjanja: Osebni vlak ra- i riovi.-1: Krza šnmske industrije i n;ezire bi normalno v današnjih razmerah za' ^"»'edico po naSn p-rodmi privredn: A. teto progo približno 5 ur. Navaden to-i drva~' a industrija i kreditne vorni vlak z normalno obremenitvijo ka-! nn"1!l-xri''"1 *nič: Vaša tr-rovin« i ne. kor zgoraj navedeno 9—11 ur, hrzuto- i ' redita: NHtel č: vorni t znižano obremenitvijo pa 7 in pol Tarifa: ■tv-nfim n«!eTtrarriuč;h drnštrva do S ur. Pomenjalo bi tnrej io v br?o-i" Krn':ev!r>i S. !I S.: Dr. G.istrv tovornem prometu zvišanje obrementve'rn: Ptab^hael« dir«.« po»r« uvedbe, državne misli. To je izvir vseh idealnih za okrog 50 odstotkov pri istočasnem droVe ■ «'»tc: D-i' - P-p!«-: O.l',tka N-- j i" ^'""rih dobrin, znižan u prevozne dobe za 25 odst rodno R«r>ke o m^' «:mirft«>Ti irtnres'-e : Predavanja smo go-ili prdno. Po sno- j T,i, " .. ' sfopr: nr. P«do-!av Pipuš: reviziji d1-! vi «.-> bila je'oma splošno izoh-aževalra. i Ijke poskti^nje, oziroma preuredbe r ^^ T„v, ' sahttvajo seveda vedno mnogo strokov-' .7,"\' ..... . , . . ,„ , ..vnv. \««a po fij i nroditžen•» zako nega proučevanja, posebno g ede renta- - ' T ^ ' • * I i . , / | na o stacovima: Tn?. Konstrnt n Čutuko-oiirteie, oz.roma Izrabe materiala (pre- --ni , , ■ , .. • , vie: Markrov kapital: Sfjr.vtikoviJ5: moza), vzdr/nost' stroja itd., ter sprem-: »r- i-. r • » , •■ » , - ■ . . . Kredit 7» našu mdustnu te Hronika i ijaio poskusne vožnje vedno nženjeri n * ■ ■ t • . . »t,.,. ..' - , .« , ., J dnttri mformativnt materini. E!:«nom«!:o strokovnjaki rajnih železničarsk h pa-lf-„„„x. . •• v t . ■ ' finančna revi a «F«t'karstvo». iz':«« n>e- nrS" , . , . . ! sečno na 50 stra-neh velikega form"ta. Ce se poskusi obnesejo - m to se bo- Utno ?tftre 5™ D;n Administracija v Zn-ao nedvomno —, potem mora nastopiti o-rebn Marovska 30 tudi v našem notranjem, predvsem pa[" _ Angleško posojilo za avstrijske že-tranzitnem piometu nova faza in nadalj- jezrlee. Generalni .direktor avstrijskih n.e izpopolnjevanje. Videli smo n. pr. ?eteznie dr. GOnther odpotuie po n-ki v zadn.i Izvozni sezoni, oziroma, ko je dnna^ki vesti te dn| v T^ndon v svr-bila tekem, igra na Miklavževo, SDvestrovo itd.). Poleg tega so se sestavno in programsko *Tš>'i fcr»i?i napovori pred dvoredom v telovadnici po končani večerni telovadbi in to pri vseh oddelkih. V tem pogleda je prosvetni odsek dobil dobro oporo ▼ prednjačkem zbora, ki je vsikdar pravilno ume val in cenil prosvetno deio. Duh ia tel n ie treba istotako sestavno uriti in vežbiti kot telo. ako nočemo, da duh okori in da sokolo-van;e ni polovičarsko, omejeno samo na fizično* t. Poučni in vzgojni izleti pospešujejo družabnost, prijateljstvo, bratstvo in smisel skupnosti vzaiemne pomoči. V tem tiči močan socialni moment, ki ga •e treba gojiti. Tzven okvira naše onrani-taeije jc socialno zavarovanje za slučaj Mezni ali nezaposlenost. Toda sokol--ko priinteljstvo in bratstvo je činitelj neprecenlive vrednosti: zbirke za obolele brate, preskrba služb za ne7aposle-ne sestre so bile med nami vsakdanji nojav. V tem se kaž-ejo konkretni plodovi nabo. Sokol L vzdržuje vzlic gmotnim težavam dve ;avni kniiž-nici: drnštvetio Tng. Gruntarjevo in Simon Gregorčičevo kn'ižnico. ki imata «krn<» 10.000 zvezkov in rad 1300 rednih obiskovalcev. V preteklem poslovnem letu «» je iTosodr!o v 304 urah 6778 či-tateliem 16.705 kn.ii-r. Kniitre. n'ih ve7a-va, nabava novih knjisr je danes silno dra.ca stvar. Ako bi kn:ižnični odbor, ki žrtvuje dneve In večere brezplačno z.a Ihtdsko prosveto. rrzpolsjral 7. večiim denariem. potem bi bili še mnoco večii uspehi dnsesrliivi. Poudariti moramo, da poseirajo po knjigah v naših javnih, torej vsem pristopnih knnžnteah. predvsem siromašne->i in deloma socialno srednji sloji. Sodimo, da ni mo?oče pričakovati in zahtevati od sokolsketra društva večjeera idealizma v korist ljudstva, kot je to drobno skoro nevidno, požrtvovalno delo vefer za večerom. V tem se zrcali sokolska demokracija na polju ljudske prosvete. Glasha. dramatika In petV so sestavni del na^e prosvete na Taboru. Tvrš l»osve£a v svojih temeljnih sokolskih spisih važna poclava estetski in du-stveni vzgoji. Orkester Sokola T. obstoja od početka društvenega obstoj in dose-za svo Vi lepo višino po umetniški stra^ ni in po strani praktične >inorahnn*t.i za namene društvenih prireditev. Rad in pocrosto sodeluje tudi pri prireditvah drugih društev, ki ne stojijo na Sokol-stvn nasprottročem programu. V tej zimi se obrazoje r društvu tndi godba na pihala, ki šteje že nad 20 fflnnov. Dela se z vesel:em, na uspehe čakamo, ko se v main ali juniju prvič pokažejo. — Dramatika se je gojila v omeienem ob aegn, v kolikor je bilo to pač potrebno za naše scenične prireditve. V splošnem pa zastopamo mnenje, da vsled drama tike ne smeni trpeti drtt«re pnno«re v svo-iem rednem delu in gibanin. To načelo velia osobito za mesta, kjer imamo poklicne Isrralce. Pač pa že!:mo v novi zcradbj tudi to panoffo krepkeje go:iti in se pri tem posebej ozirati na so«lelo-vanje mladine. — Ne more bili poklic sokolskega dntštva. da vzdržuie pevski zbor s kakimi višinskimi umetniškimi 7abtevami. Dobrodošlo pa nam je vsako prizadevanje, ki goji priprosto in umetno narodno pesem. V tem pogledu smo dosegli zadovoljive uspehe in našj sokolski pevci so ob mnogih prilikah po-mogli društvu k lepim družabnim pa tndi ernotnim nsr>ehnm. — Imamo velike skrbi z dograditvijo Sokolskega doma. Vendar moramo skrbeti za to, da ee kolesje rednega dela tudi drugod pravilno gibl:e. Pros.-eta ne sme trpeti. S prosveto k svobodi! ga odseka Špiro Vrankoviž in pregled*-valei računov: Alojzij Stepec, Jože Per-šak in Franc Kraniarič. Otvoritev Tyrievega doma Za tekoče leto je vsa pozornost češkega Sokolstva obrnjena Tyrževemu domu, čigar stavba polagoma prihaja k dovršitvi. Veličastna stavba, seeloječa iz treh delov, je jako praktična in bo prostora za vse osrednje sokolske urade in odseke, vrbu tega bo tu restavracija, prenočišče, velikanska telovadnica, kopališče itd. Nekaj prostorov pa je vzlic temu mogoče oddati v najem in baš se vršijo pogajanja za oddajo prostora nad sokolskim muzejem, za kalere ponuja francoska trgovska misija 50000 Kč najemnine. V vsem Tyrše-vem domu je 239 prostorov, všlevši hodnike, predsobe in vse stranske prostore. Češko Sokolstvo je jako ponosno na to svojo zgradbo, ki si jo je ustvarilo samo brez tujih podpor. Posamezna društva so po večini ves evoj razpoložljivi kapital posodila kuratoriju Tjrševega doma. Vsak teden se javi nekaj društev, ki oddajo posojila na Tyršev dom. Pa tudi darila posameznikov in društev prihajajo redno 1 na Tyršev dom. Kot znak poiitvovalnosti naj navedemo samo en primer: Neko so-kolsko društvo je prejelo od Narodnega zaklada COS. 5000 Kč podpore za stavbo novega sokolskega doma. Društvo pa se je postavilo na stališče, da za svoj dom ne bo vzelo nikake podpore, ker si hoče samo postaviti dom. Darilo 5000 Kč Je odstopilo Tyrševemu domu kot brezobrestno posojilo. Slavnostna otvoritev Tyrševega doma se bo vršila letos dne 24. maja. to je v nedeljo pred binkoštmi. Tehnični odbor in redileljski zbor že pripravljata spored slavnosti. Ta dan ne bo nili enega sokolskega društva v vsej češkoslovaški republiki, kl bi ne poslalo svojega zastopnika v Prago. Propagira se, da bi bili vsi zastopniki, ki pridejo k otvoritvi Tyrševega doma, gostje praških sokolskih družin, kl bi jih sprejele v svoja stanovanja, tako da bi ne bilo treba nikakib skupnih prenočišč in da bi vsi gostje prenočevali po zasebnih stanovanjih. S tem naj bi Prrga pokazala svojo gostoljubnost napram Sokolstvu Pri znani sokolski požrtvovalnosti, ki vlada med češkim So-kolstvom, je pričakovati, da se ta misel uresniči. Zn slavnostno otvoritev bo izdan poseben spominski spis. ki ffa uredi brat Karel Vaniček, ki je sprožil misel za ustanovitev Tyrševega doma. — Kakor priprave kažejo, bo slavnostna otvoritev zopet veličastna sokolska prireditev, kakor smo jih vajeni videti v PragL ^!5ri-f-„Pr.!l,.rfd!K ! ^ zavodov: Dr." Vidrn 0. Ubojev*: blmra MVn in 'pa te vrste ki pola- rajo temelje svetovnemu nazirann. l>a. ne naštevam statistike in imen predava-fcljev, se omejim samo na ugotovitev, da se je udeležilo n.".«ih predavanj, ki so se vršila >\i Taboru in ki so bila pristopna vsemu članstvu tekem leta nad 1000 oseh. To delo petnenj* lep napredek, '"valuimo »amn. d.« je bila pred 20 leti vsa vthodn* Lmbljana dclzo vaško predme»• V brez potreb za du*evno življenje. T» smo s evojim delom vzbudili, imamo lepe število sedanjih posetnikov naš;h predavani, kl željno sprejemajo vas? preda vatel jeva poročila in m/ve misli. Nagovori ob obodnih prilikah je plo-dovito vzjoiio in izobraževalno sredstvo. ki po?«*to naenejo poslušalca na čisto «ova pota. Večji naeovori so se »tla v mesecih oktobru, novembru in de- h0 podajanj z neko an->leš'ro sknpino ;embvu češkoslovaška sladkorna ksmpa- finančnikov dede posoin* o milijonov nja ti« višku, da ie proga oa Maribora f.»»ov šterlingov za avstrijske železno Zidanega mosta, oziroma naprej do niee. Postojne, ki je sicer ena naših najboljših, i _ Pos!ah«anfe rollske trgovinske b;!an-Kljub avotirnemu obratu, modernim teh-i ce. Uradne ftevilke za poljsko trgovin=ko _ t____ ničnim uredbam s trokovno dobro izvež- bilanco pokazue.Vi zelo nentod-o fenden- 'vršil? opetovano na članskih sestankih, barum !o preizkušenim osobjem komaj | co. V novembra »? 7"aš«!a rredn-=t p"!;-1 ob vseh n«!:h sfovestoetib (birkestne Je zmagovala ogromni promet. Saj Je; skerrn nvoza 14." milijonov zlatr.. , vred- [ slavnosti na Tabore. Vidovdan. Vrhov-i L vozilo " d«Vii OeW braovl«-1 * N «W OJ t»» t v—mj^ -vi J Sokotsko društvo Križovcl pri LJuto- je hnelo dne 25. isn. svoi redni letni občni zbor. na katerem bi! i7vol;en sledeči odbor: starosta br. Feliks l.ebar; pod-starosta Jakob Senčar: načelnik Ivan Sto-nar: predsednik prosv-tnera odseka Jovo Kovič; odborniki: Miroslav Vanpotič. Mo.fe Vrabl, Mirko Poršič. Vera Kutin. Franc Nemec. Starko Knez in Fran*- Stric: namestnika: Alojz SrS^n in Franc Kosi: nre«Wn;ka računov Tlinko Vrabl m Janez Sa;f.. Za župnega delegata je bil izvoljen Ivan Stopar. Občni zbor soko!skeira di-nštva v čr-nomljti se je vršil dne 23. ianttar^. T'de-ležba ie b;la naravnost si'ajna. dokaz, da se naš* članstvo zaveda svoje sokolsk" dolžnosti. Občnega zbora se je udeležil kot de!e?at ž tipe br. Leon ?ttikelj. V svojem govora je br. starosta Ppiro Vranko-vi? po7dravi! olimpijskega zmagovalca in nato poda! poročilo o delovairiu sokolstva v prošlem letu. Iz letnih poročil dm*tve-nih činlteljev je razvidno, da ie bilo re?e društvo lansko leto iz.redno a/ri?no In d» lavno. Sozidali smo temelje prvega sokolskega doma na Dolenjskem in priprave za nadaljevan* so v polnem teku. V novi odbor so bili izvoljeni: starosta Ppiro Vrankovič, podstarosta Karel MH'ler načelnik Jože Strnbeli, načelnica Fini VVeiss tamik Mari*. bl«frainik JulI' Setir« odbornit-i; Vera >Werič. Jože Kaste'lc ir Lojze Plnt. Pre^Uednik prosvetnega odse-Mih* Jlo^ac- oredied^ik rra^be* Šport Nedeljski nogomet ZAORPB: Hašk : Concordla 4 : 3. OradianskI : Zagreb 12 : 0. »Zagreb* je, kakor znano tretjerazredni klub. DUNAJ: WAC, Vienna, Admlra fe Simmeringer so priredili na igrišču WAC nogometni turnir. Izidi so: Vienna : WAC. 6 : 3, Simmeringer : Admira 0 : 0. WAC. : Admlra 6 : l (2 : 1). Simmeringer : Vienna 0 : 3, Admira : NVacker 4 : 1 (0 : 1). WAC. : Simmeringer 2:2. — Prijateljske tekme: Ama-| teure : VVackcr 3 : 1. Slovan : Rudolfs-hiigel 2 : 2, Hertha : Ploridsdorfer Athle-tiker 1 : 0, Sportklub : Moravska Slavi-ja 5 : 0, WAF. : Weisse EH 2 : 0. International : Nicholson 2 : 1, Ostmark : Donau 2 : I, Bewegungsspie!er : Neuban 2 : 1, \Viener Sportfreunde : Sturm 14 3 : ?, Germania : Carnutum 4:1, Red Star : Crickcter 3 : 1, Donaustadt : Gersthof 4:1. PRAGA: Sparta : Vršovlce l : 1. MONAKOVO: DFC. (Praga) : Wa-cker I : 3. NUCRNBRRO: Slavija (Praga) : I. P. C. NOrnberg 1 : 0. HAMBURG: Hamburg : Bremen 6 : 4. Mednarodne drsalne tekme v Dcrso-sn. Izidi teh tekmovanj za svetovno prvenstvo, ki so se vršiia v nedeljo, so: Damsko prvenstvo: 1. Jaros-Szabo (Du-na ) mestna štev. 6, točk 339; 2. Brock-Hoft (Berlin), 9. 318: 3. Bockl (Berlin) 18. 265; 4. miss Shaver, 5. miss Mucket (obe London). Tekme v hitrem drsanju: 500 m: L Booth (Švica) 0.48, 2. Polaček (Dunaj) 0.48.2, 3. Moscr (Dunaj) 0.49.1, 5000 m: 1. Polaček 933, 2. Booth 9.47, 3. Moser 9.52.4; 1500 m: 1. Polaček 2.30. 2. Moser 2 35. 3. Booth 2.36 : 7000 m: 1. Polaček 19.20. 2. Moser 20.13.4, 3. Booth 20.13.6. Končna klasifikacija: I. Polaček 5 točk, 2. Booth 9, 3. Moser 10 točk. Preklic Predpisani preklicujem in obžalujem vse neresnične, žaljive besedo, katere sem tiiril o ffdč. Gusti Bolfar. |7 Boh. Bistrice, zahvaljujoč se njej in njenemu očetu za poravnavo. Radovljica 3f. januarja 1925. Slavko Vengar. Ijisinik in ts-1aj»telj Keniorrij /« *>, 6, '/, 8 in 'J. uri. plelenejšo. Tosebuo dobre komične larfc so kreirali gg. Cesar z dolenjski govorečim hlapcem in gg. Povhe in Lipah s ve-leposrečenima ministroma, karikaturama živih modelov. G. Gregoria je igral neznatno naslovno vlogo prav dostojno; želimo si le, da svojo bebavost osoli a pre-metenostjo. Dober kitajski dvornik je gospod Danilo. Baletne točke so sicer skromne, a umestne ln plesalke okusno oblečene. Tehnični aparat pri premijeri še ni funkcioniral točno, a pri reprizi je bil ia boljši. Skerjančeva godba (bajna la plesna) Js prav dobra in je zelo ugajala. Pri reprizi v pondeljek popoldne Je bil« gledališče natlačeno polno mladine, ki ]• radostno uživala in navdušeno ploskala. Dr. Lah je torej svoj namen dosegel popolnoma in mu čestitamo. -*-m Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Torek, 3.: •Izgubljene duše». B. Sicda, 4.: • Pcpcluh*. A. Cetrlck, 5. ob 15.: .Cvrano de Bcrge-rac». Dijaška predstava. Znižane ccnc. Izv. Petek, C.: Zaprto. Sobota, 7.: .Veronika Dcseniška*. C. Nedcl a, 8.: ob 15.: .Pcpcluh.. Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: »Stričkove sanjc». Izv. Šentjakobski gledališki oder. Torek, 3.: .Lopudska sirotica*. D. Sreda, 4.: Zaprto. Cctrttk, 5.: »Iraviata*. E. Petek, 6.: .Prodana nevesta.. Gostovanje ge. Eiiic Destinove. Izv. Sobota, 7.: .Smrtna tarantela, in karakteristični plesi. P. Nedelja, 8.: ob 20.: .Don Juan». Izv. Ivan Lah: Pepeluh (Izvirna dramatična pravljica na odru ljubljanske drame.) Naša mladina je dobila novo igro, pravljično, veselo in zabavno. Vesela je bo in prav nič ne dvomimo, da «i zaigrajo po svoje ljubljanski otroci že le dni tej"le eluh-bode. Zakaj današnji Lahov lil simbol Slovencev pred osvobojen jeni: brezbrižen, neumen in len ni bil naš narod nikoli od Trubarjevih do Cankarji>-vih časov. Sirer pn je dmbolikn v l/iklb otročkih igricah sploh prisiljena reč in iintn nd Rrihta) je bil utesnjen in se ni mogel dodobra izživeli. Sicer je prav dobra moč, a la vlnja mu ni posebno ležala, posebno ne radi nagle govorice. Takisto nI bil na vrhuncu dr. Rogač. Prav dobra pridobitev za šentjakobski oder pa pomeni g. Zatreperjeva. Njena igra je vredna vso pohvale. Gdč. Viherjeva je bila t vlogi vdove Ocvirkove na mestu, le govorila je prehitro. Nekoliko manj srefe j« itneln njena hči Pepca. dočitn je hišna g Ič. Vovkovo odgovarjala svoji nalogi. Cela vese!o:gra pa je, dasi zabavna, vendarle preveč narejena. Senljakobčani, kl so zadnje čase pokr-iali dober literaren repertoar, lahko sežejo prihodnjič po čim boljšem komadu kakor je »Ljubezen Ia ljubosumje*. Drugače pa so se pos^Sal-ci Izbirno zabavali In ie igra dosesrla oba večera po polen uspeh. vK. Zadnja premijera r Sa-ajrvo. V soboto, dne 31 januarja so Igrali na sarajevskem odru tri enodejanke: Čorovičevo aktovko čelik* v Zagreba. — V sredo, dne 4. t. m. imajo v Zaerebu premijero domaČe Dimovičeve drame «Raš čelik», kjer nastopi v naslovni vlogi Josip Maričič. Roži r a dr. Branko Ga-vella. Komorni konrrrt osiješke glasbene šole. V nedeljo se je vršila v Osijeku javna produkcija tamošuje glasbene šola. Gojenci zavoda so izvajali izključno Beethovnov prnTram. Spomladanski gosti dunajske držam« opere. Meseca marca dospe na Dunaj italijanski barilonist Raltistini, takoj zn njim se pripelje Raleschi in za njim obišče avstrijsko pre^tolico Se Jos. Schvvarz Vsi Iriie bodo peli več v!nrr in se bodo med sabo kosali s svojo umetnostjo. Anton 2užek: Protekcija Oni dan sem srečal ob Ljubljanici Matička. 2e od daleč mi je mahal z roko in z obraza mu je sevala go-lema nevolja. — Pozdravljen, Tone, prav, da te dobim v roke, kar odleglo mi bo, če se pred kom iztresem. Huj, ali sem jezen! — Ali, kaj ti jc vendar? Ali so ti /ia stanovanskem uradu že zopcf obljubili stanovanje? — Kaj stanovanje! Stanujem pač fnliko v Šiški, dokler se baraka ne podere. Stopila sva ravno mimo krčme. — Ti, če imaš za pol litra, povabi me tit-Ie noter in ti povetn to storijo. Pri pol litra dolenjske črnine mi je Matijče pripovedoval to-le: — Veš, zadnjič mi ic padlo v glavo, da tako živlienie od <'nnes na jutri vseeno nič ni in da bi bilo le bolje, ko bi imel človek takole nekaj fiksnega na mesec, pa sem napisal prošnjo, kupil taksne marke in vlugo propisno opremil. Nato sem šel k gospe N., saj jo pnznaš, njen ugledni gospod mož ie bil moj birmanski boter in ona, veš, je odličnega dostojanstvenika gospč dobra prijateljica. In so napravile dame tako. da mi ie izročila gosoa N. pisemce, s katerim so se mi odprla vrata, za katerimi odločujejo o takih zadevali. Pisemce mi jc kazalo pot k včli-ketnu gospodu. Malo so sc mi tresle hlače, nc ljubim potov okoli previsoke gospode in menim, da to ni nič hudega. (Namreč, da so se mi , tresle hlače. Le iunaška osebnost pri-pozna, da ji je bilo kdaj plašno.) Veliki gospod je pisemce ljubeznivo prečita! in mi je velel sesti. Ti. še cigareto ml je ponudil. Kosovo! In je bil sploh jako prijazen. Pogovarjala sva se to in ono in mi je rekel, da se bo za ugodno rešitev moje prošnje zavzel, toplo zavzel, v ostalem, je rekel, da on nima direktno ingercnce na to, tu da naj se v svrho nadaljnjega obrnem na gospoda včlikega tajnika (tam so samo veliki in kvečjetn podvčliki). Napisal mi je par besed na listič in nato ie včliki gospod vstal, in če tak stoji, kako bi nas eden še nadalje sedel v klubnjaku; tako sem bil, vidiš, kar naenkrat v predsobi. Počakal sem torej na hodniku, ker se mi je škoda zdelo za cigareto in nato sem, sedaj že bolj korajžen, poiskal vrata gospoda velikega tajnika. Tudi ta gospod je bil zelo vljuden, posadil me je na stolček, in ko je urcčilal moj liitck, uii lo oou>olil cigarctnico. Prižgala sva si Siima-di.io. Rečem ti, preden sem bil do polovice gotov s Sumadijo. sem bil že zunaj. Da me bodo vsekakor in prav gotovo upoštevali, da pa moram, in lo nemudoma, h gospodu načelniku oddelka za povzdigo zanimanja za mlečne krave, Beliaclieva cesla 56, v prvem nadstropju. Tamkaj da je moja prošnja in neko mesto prosto. Pa da naj se požurim, mi je zabičal. Preletim torej pol mesta in potrkam ves upehan na Bcliacljevi cesti. V predsobi je ždel možek, ki me je docela ignoriral in na moje vprašanje je po petih minutah marljivega pisanja v debelih bukvah pogledal nekam v kot in rekel: »Gospod šef pod-pi-su-jejo!» Ne veš, kako sem bil na trnju. Morebiti baš predlog za »mojo* službo pod-pi-su-jejo! Odleglo nii jc, ko je stopil iz pisarne mlad gospod v žaketu z akti v roki. In še bolj mi je odleglo, ko je gospod načelnik odložil moj listek in mi ponudil stol. Da bo golovo gledal, da kaj pozitivnega ukrene zame, da je eno mesto prazno in če se kaj razumem na krave mlekarice. Da bi bilo treba kaj pismenega in dokumente, kolkov nc pozabiti. »Ali prošnia je pri vaSctn oddelku. Kosooil ua&luilt, so tul reki!--lo pred mesecem sem jo vložil.* »A (ako. potem pa kar izvolite k gospodu pisarniškemu ravnatelju. V pritličju, soba 13. I'a mu rccitc, da ste bili žc pri meni iu tu listek mu tudi ix>kažile!» Šel sem dol v pritličje. Gospod pisarniški ravnatelj jc malical slane rožičke in ko jc prebral moj pasuš. je obliznil prste in potegnil po dolgih, meliranih laseh; če večkrat tako napravi, ni čuda, da so se mu svetili kakor pražnii škorenj. — «.la, mlim, kaj čem jaz, prošenj jc tu 45 — pel in štirideset, gospod Kožuh! V ostalem — nu, pojdite k gospodu pisarniškemu oficialu Jerinl---» »Toda jaz — toda gospod ravnatelj --gospod včliki---» »Seveda, seveda, kar prosim tn-lc --na desno, prosim, vrata tri in dvajseta!* — Gospod oficlal Jerlna jc širokorleč mož. prijaznega, obritega lica. Šči-palnik se mu trese In nos se mu poti. Na s klobučevino podloženem stolcu sedi in ml !ake-!e govori: »Vaša pro?iiJa se nc more upoštevali. ker ni pravilno opremljena 1» «?» •ProSnje za vstop v državno službo je opremljali z vsemi potrebnimi dokumenti In ti potrebni dokumenti so našteti v zakonu o proračunskih «WsneJstiuali u leto to ia to x par«- grafu 675., točka rimska pet, arabska dvanajst, črki v in g. Da, tam so vsi potrebni dokumenti našteli, gospod Kožuh. Vi pa niste priklonili predmetni prošnji prvič: spričevala oi brezmadežnem vedenju, drugič: spričevala o cepljenih in prijetih kozah ---» »Ce jc tako, gospod oficial, si paE koze in spričevala, pardon, spričevala o kozah preskrbim in vam jih prinesem — in včliki gospod--- »Prosim! Predmetno prošnjo Je poslati z našim tozadevnim poročilom na naslov, odkoder smo jo prejeli v rešllev in vi jo že še dobite vt roke, kjer ste jo pač vložili, ali pa vam dnpošljcjo uradno vabilo v zmi-slu našega poročila. Tako je uradna, predpisana pot vaše prošnje. Takole čez kakih šest tednov jo boste že Imeli, takrat seveda bo tale služba že oddnna. No, jo bom že aserviral, vašo prošnjo, kadar jo zopet dobim nazaj. Enkrat bo žc zopet kaj. saj imate protckcijo--zdravo, živio, gospod Kožuh!--» No, in sedaj sem nazaj, aH majka znaj! Tone, ali maš šc za pol? — Na jezo ni dobro piti. In sva Šla z Matijčkom. Pred Prešernom so se solnčili postrežčki id ves trg sc jc kopal v svetlobi. ALEKSANDER. DUAAf ZVESTOBA IDO GROBA (LA DAANE DE-AONSOR.EAU) ci Kancelar stiša svoj glas, se zgrbanči in nabere obraz v gube skrbi, potem pa referira, da so mu njegovi doušniki javili, da se je pred nekaj tedni vršil velik sestanek zarotnikov v cerkvi svete Ger.ovefe, ponoči, in da je bilo mnogo zarotnikov, katerim je predsedoval princ kraljevske krvi. Največji hujskač da je bil neki menih z imenom Gorenflot. Vojvoda posluša to pripovedovanje in jame drhteti tako očitno, da so to vsi zapazili. Kralj vstane, namigne Morviliiersu in Chicotu, naj stopita za njim v kot dvorane, vojvodi napravi znak, naj ostane na mestu pri mizi, a ostali četvorici, naj se razgovarjajo o drugi stvari. Ta čas pa nastane vik na dvorišču. Kralj stopi k oknu in zagleda da je baš prijahal njegov bratranec vojvoda de Guise. „Vraga!" klikne kralj. „Vojvoda je v Parizu? Odkod prihaja in po čc-nu?" Nato se naglo obrne k Morviliiersu in vpraša: »Predsednik zarotaiškega sestanka...?" „Je bil gospod vojvoda de Guise!" odgovori ponižno kancelar. „A drugi?" „Za druge ne vem." Sluga najavi vojvodo de Guise, in na migljaj kraljev odpre vrata. „Stoj," pr3vi kralj, „sairo eno krilo vrat, obe krili se otvar-jata le za kralja!" Ali Guise je že bil v dvorani, tako da je zadnje besede še slišal. Niso pa spremenile njegovega smehljajočega sc izraza, s katerim se ie odločil stopiti pred kralja. XIV. PO KAJ JE PRIŠEL VOJVODA DE GUISE. Za vojvodo Guiškim je vstopilo mnogo plemičev in kraljevih častnikov in nekaj spremstva vojvodovega, da se je dvorana mahoma napolnila. Za vojvodo je pa prišlo tudi mnogo ljudstva, ki je vojvodo spremljalo z radostnim vzkljkanjem, — vojvoda je bil zelo popularen, — in vzkliki ljudstva so se slišali v grad in do kraljeve dvorane. Kralj je namršil čelo. Vzklikanje je občutil kot demonstracijo proti sebi, kar je tudi bila. Ljudstvo je po tedanjem običaju hodilo oboroženo. Ko je straža zagledala ta val, je stopila s svoje strani takoj pod orožje, da prepreči eventualni vstop oborožene množice v grad. Pred glavimi vrati sta si sedaj stali nasproti dve fronti, ki sta izmenjavali namesto strelov psovke in šale. Guise je opazil držanje vojaštva in njegovega polkovnika Crillona, ki je stal z golim mečem štiri korake pred četami, in ga je prijateljski pozdravil, toda polkovnik mu je mesto odzdrava vrnil le preziren nasmešek. Odpor polkovnikov in vse čete, ta demonstrativni odgovor na demonstrativni prihod, je Guisa neprijetno dirnil, toda skril je svojo jezo in z nasmeškom na licu korakal v galerijo ler v kraljevo dvorano. „Kaj, vi ste to, bratranec?" vpraša kralj ironično. „S kakšnim truščem pa prihajate? Zdi se mi, da slišim trobente." „Sire," odgovori bratranec, „v Parizu trebijo trobente le za kralja, na bojnem polju le za generala, jaz pa to dvoje dovolj dobro razpoznam, da se ne morem varati." Henrik se vzgrizne v ustnico. Bratranec ima oster jezik. Potem pa, kakor da ni slišal ujedljivega odgovora, pravi: „No, vaš poset ie velika čast za nas, da." To je dvakrat ponovil, kakor da hoče prikriti drugo napadalno misel.„Velika čast!" ponovi Chicot s tako točno posnetim glasom, kakor da je spregovoril kralj. „Sire." pravi vojvoda Guise, „Vaše Veličanstvo se brez dvoma rosra. Kako bi moj poset bil čast za onega, od katerega vsa čast izhaja?" ,,E, pa vi prihajate od obleganja trdnjave La Charite, in jaz mislim, da se vsak dober katolik po povraku s takšnega posla najprej priporoči bogu, potem pa kralju, čigar oblast je dana od boga." 1 Vojvoda de Guise zardi bolj kakor treba, in kralj, ki mu je ostro gledal v lice, zapazi to rdečico, potem pogleda po bratu vojvodi Anžovinskemu in vidi, da je le-ta baš tako nenavadno bled, kakor je bratranec zardel. Ta osobiti dvojni pojav je vzbudil njegovo posebno pozornost. Henrik napravi prijazen obraz, pod katerim je rad skrival svoje drugačne namene in tudi večkrat nasprotnike premotil, in nadaljuje: »Vsekakor pa se vrlo radujem nad vašim obiskom, gospod bratranec, ko vidim, d- ste odnesli pete vsem mogočim neugodnim prigodam vojne, čeprav ste, kakor sem izveščen. smelo iskali opasnosti. A poguba vas pozna io sc vam umika, in vaše orožje je zmagonosno." Vojvoda se nakloni. Kralj pa nadaljuje: »Pravim vam, dragi bratranec, ne iščite opasnosti tako smelo. Mislim, da je takšno življenje le pretrdo." »Sire," pravi vojvoda, mislimo, da ste velik in cerkvi vdan knez in zato prihajamo k Vašemu Veličanstvu z vsem zaupanjem." ,GIej zaupanje svojega bratranca!" se oglasi Chicot in pokaže na Guisove plemiče. »Pustil je dve tretjini svojega zaupanja pri vhodu v Louvre in tretjino je vzel seboj na kraljeva vrata, da zaupanje tudi dokaže." »Zaupanje?" vpraša Henrik z nasmeškom, »kaj vi sicer ne prihajate z nezaupanjem, bratranec, k meni?" »Sire, razumete me tako, kakor sem jaz mislil, ne pa, kakor govori vaš šaljivec. O zaupanju govorim z ozirom na predlog, katerega bi rad stavil." „Vi mi želite rekaj predlagati? Totem pa le govorite z zaupanjem. s polnim zaupanjem!" „Recife," pravi vojvoda in povzdigne svoj glis tako, da so ga čuli tudi v predsobi. „nas'ov krščanskega kralja Francije ni same prazen naslov, on obvezuje na obrambo vere. kadar je v opasnosti Najstarejši sin vere je francoski kralj in on mora biti vedno pripravljen, da brani svojo majko." Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 1 0 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Krojač gre šivat na dom I floe ln navadne obleke. — Ponudbe o:i upravo ...lotra* pod zuaiko ..Krojač 1005". 23fl4 Tehnik Al hI poučeval matematiko, t -i", ■ r t; (in Ir, f H*t-eričlno, dijaka sreJnje tetini tole, se Išče. Event. Jn hrana na raz-povska Ji l predal St. 01. I« trapistovskl sir ke 22 Din. I* grojerski, I* tilzitski ke 21 Din <»mo p Iniimasteo rr. rar pos ija pn pošti, železnici in po /etin : Hlikirii K. Laznlekf, Dežatovic (Hr».) 431 , Javna zahualo. Vsem gasilnim društvom. domačemu, kakor sosednjim, za njihovo požrtvovalnost in trud pri osnju dne 2G t. m , kakor tudi vsem privatnikom in sosedom, ki so pripomogli pri reševanja predmetov iz moje hiše, kakor pri ca'-onjn i-te in drugim, ki so sploh s čim pomagali. Še enkrat vsem najlepša hvala! Bled, dne 31. januarja 1925. Franc Arh restavracija Mangart, B ed 2. r.or I 387» 1'oeor I 50 So*"'i-o j <5obro, marllivo ln pošteno, ■ ;.-:čcm proti ri. :--rniu plačilu, l idluv pove uor^va ,,Jutra" 21.8 Postrežrtico pridno iu aanesiiivo, sprei ZEvn;. Kat-lov' pove uprava ,.Jat!a ". Prodajalka fcveibana v trgovini mešan. bia;a, zmožna voditi samostojno treovltio. ne pod 20 ;et stara, ae iJče za takoj v lepem kraju na deželi. Po-KJilbe s sliko naj pošljejo samo vseairaosko naobraiei^e In dobre moči pod zuačkc ..Rclka priložnost" na upr. „Jutra". 2303 m»nnf*l:lurne. Ipecerijske in 5o_ lezninske široke. za.oSen tn i kn*i£0v0dst\s. teli Rie-ia. — Cenjene ponudbe pod «S:>-ettn prodajalec l£l'» na upravni-t'.. «Jutia». 2iVi7 m Yi , ' J • i >, /1 • i ^MmL:':'?. in - ------ Naslovi Italijanskih Importeriev sa i les iu oglje, tvoriilc, Import-1 uih In ezportulh družb vsane Restavracija m Snsaku vr.ic. ?e takoj dostavijo. — na dobrem roloJahi, dobro 10 naslovov, vttevtl pottne I. z lepim prrstororn ter stroške rt i rim Inventarjem, sc radi ' v promrtnem krrl't um otl post a j s. ,od lrt k'.,i ■ - ■ ih f t i. . slupje ?a to.aruo. v. n'-, i-i'i prostor, < Joh zemlje, ae tn!. j Dopise na uprata pod ..Industrija". si. --a zdravja, takoj po . v• 'ri cor.l proda. Toforma-i. » ; .je Zvonomlr C a b I č, "aioiinska 4. Sušak. 256S 10 Din. — Pubbll.lta Cebovlu. Ti lest« XX. Set-tenihre 63. 2465 Troevci lo pslilolc^rii. leililno naniKiio oroilie » veliki i.beri nudi po nap oir.;ih renali vet-trirovnu OSVALD D03EC iiiubliaua. Sv. J k tn trg H MIHAEL LAPUH LUDMILA JENČ1Č poročena Štolji Lo ki Loka pr! Zidanem nosta V Ljubljani, 2. februarja 1925. Zobctebnik se I 5 č e za majhno mesto v Sloveniji. Informacije daje Fr. S a £ a r. Poste reBteiue. ItarllKir. 25S3 Mlado kmetsTto d?!de simpatično, pridno in pettenn. sprejme družina hrer otrok (2 osebi) v pomoč pospr.dinjl. Naslov po e Uprava „Jurra". M Dve spalni opravi Iz trdega lesa, politiriml, sla zelo Ufciujuo ua^iouaj. alare Jeze. ilied 2. 2.'jo Baržur.ast kostum a skutiks garnituro, se proda za 1600 Din. — .Nasuv ii.nc i u;u,a ..Jutra". 2474 3 ple'iini stroji skoraj novi, St. 8, se ugodno predajo. Naslov pove uprava ..jutra". 3o-7 Proda se: motor s 8 k. a. za sjrt.to olje. dinaino it.Ltur z v.it-metrom za luč, vela lom1 dolga, je.In strržui. a za žrle/o, vrta'iu stroj, vse za pogon, it.aiii.ia ■plBOCIprčte ia razno otuUJe. Ofcle.la se od 9.-11. In od 2.—1. Cesta ua Kotnik ti. 2505 Mlin in ž ■p s posestvom preko 20 oralov, od istega |5 oralov njiv lu travnikov —eventrelno samo mlin tn žago z nekoliko ora- ; U posestva, ob državni restl med I.ukoviro In Krsšujo — . ugodno proda Josip Laurlč, Vransko. 2275 Kapi se mlad. majhen psiček j «Seidenointscherl» j Poo 'dho m upravo „Jutra" pod ,.K. ltT'. 2333 ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo 1848-» Koli c sko cikorijo. jančevanje ozdravi! hitrn io ne da bi pi aiiec vo.lei, stinentol». Dobiva sevste lemcabpo30.50,S0iti 14-tDin. K xp<<$ilja ga proti naprejsnji po>latvi znesk* (prijMtročet.o nismo iu 3) Din iia poštnino in uvoininol, GeseHschatt t. chem. u. melailorg. Industr e m.b.H., WienXIII 2. W ssgr.ilgasseš. Cenjenim trgovcem in intlmtriirem se prinorn*a solidno domiSe sped.čilsko pod it|« 74-a Hiša na Su?aku s kuhinjo 4 sortni, pred hi5o lep vrt. vodit, elektr. razsvrti ava — razgled na morje ^e radi preselitve ta- k- J ugt.dDO proda Po'r-hen ka- ital KO 000 Din. os'ato pa ot-rs.^^. Informsrlls dr«.e n r a I o l. restav ra i.!a ..Triglav", Sušak. 256J Hi*a 7 rpeMero »frovlr.r«. rr. Am-5HI, URortno proda. — :i,i(Jho n i npr« , o „J *ra" pod ..Trcovina 26". 2C-70 JUGOPORT" na Sušaku, Uskoška u'ica št. 55. Podrutntol pod etja oa Rakeka lo Jesenicah. Prevzema vsakovittu« trao-porta, tearinjea a m »»kla.imčeuja bis^a. luformarij* br, zpljiuol K izi. •-'-ijs-iv;-•>•;.;-*..»T."' (itrefo) SploSni ključavničar frvfea in zanesljiv, s spričevali. 24 let star. išče stalne ■iJžba v večjem obratu. — Ivan 6tat'kar, Medvode fet. D. 2170 Dekla r dežela »»••Sna Vsakess dela, pridna *b poštena, išče siužo« — sre tudi na deželo. Pi.nj jbe pod ..Pridnost in poštetn.st" ca. uptu.o ..Jutra". 2014 Corespontlerttlnla ps" i'ektna v slovenskem, tr-vatskem la neRi3xcm jeziku ta vsšča cetnške stenografije. iSčs n.esto v Ljubljani. Cenjene ponudbe ca upravo ..Jutra" poa zuaua^ ..K-.ntu-ristic« 11S7". 2516 Strojepiska ta;"2tu vsra notarskih pNi^rs del. 5 šiirtle.ao prakso, želi pismeniii siužwo Gis v notar-»:.». ed.s:ni^,.o. ali i.ako 'Jru-o pivarna — sprejme sploh kai.r Sankoli delo. Sia ii tuji t* par meserev brezplačao kot bia^aj-riiCar!:.«. 1 erj—ponud« e n* Bj.ravo .Jutra, j-ou .Stroje-piska- z:Ui Strojni mojster 46 le' ..tar, samostojen, ot»-d;cd, s;u.soben popravljanja in montiranja električnih In vodmo Mrolev lo kotlar. IS.-e cesto kot mojster ali strojnik. Ponirfbe pod Hfro ^Strokovnjak" n* upravo „JutfB". ^bttO Perje i kokotje, gos j. to gosji puh ; ter račje .o.laja ..sko mi.o lino pi »merilih cet.nt. t.rd-ka E V a.S i u. Cakc.ec 1483 Orehova jedilnica s« proda. Nasiov pove upr. ..Jutra". 2411 .Vajvlfjtc.il potiMnlVs prodata večje ite.ilo srebrnih kron Naalov pove uprava ..Jutra* _ ztrij i t00 va?orov drv bukovih, samo cepanlb, suhih ln poisuh.h, prodattj za takojšnjo dobavo. — Istotako prodam tudi 10 vagonor pri-ma bukovega o»lja. Naklada, na postaja M .krouog-Bi-atrka. — Kjpčija se sklepa urno ua licu cei a. — rran^-Kolenc, Mokrunog. 2362 Zakonski par brei: otrok. ISče stanovanje s k.ihinlo In 1—2 sobama. — Event. tudi v oh. Ilcl l.Jutt-'.jane. Poirudbe pod ,.Nt. j milima 1136" ua upr. ..Jutra" 2440 Stanovanje s hrano, se Išče v bližini srednie tehnlčn. šole pri Izobraženi In strogi rodbini, za srednješolca. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod *na'Vo *SreduJešolec". 2565 - r«i!.l*mimi.!>lll!tl!iimi|U!ll<>l»».>>.i...l.llUllllltlltl.ll.ltltllHltHIIMIU1tltlllllUIII«ll(t»llllllllllMltllllUlll..lMmMllimittMimUll..llHIU..| = ZAHVALA. Za vse dokaze iskteneira sočutja povodom smrti hudega dahnga očeta, pospoda FBANCA KETTEJA izrekamo za mnogoštevilno spremstvo na blagopokojcikori zadnji poti našo najprisičrejšo zahvalo. ŠL Vid - Ljubljana, dne 31. januarja 1925. Globoko žalujoči ostali. ' f f f f f f f f^ 1'111'liBl IUUJilMI3JJL-llMUIJIt-^J-.-JJMtl. Trgovska hiša dvonadstropna, s trgovskimi lokali, prostim stanovanjem za kupca, novim hlevom in skladiščem ter velikim dvoriščem, ne za ^»redno nizko ceno in pod izjemno ngod-nimi pog-oji proda. V hiši je električna razsvetljava in telelon. Znrr^nin stanovanle blizu dr*, kolodvora (aobr, in kuhinja I. e enakli-i cM večiim. Naslov r upravi „Jutra". 2513 ! Dekoracije | . za veaelice • Giriaude, rep^ce, kjti^jone, konfeti, serpentin", lam-pijone, nalepk« ta talino pusto ia srpčolov pri poroča » TKar, LJubljana. Druilvoa. popusti Stanovanje obstoječe iz ž sob in k ohišje. Iščeta »akonra brez otrok. — Plač. ss 400 —500 dinarjev. Naalov pove uprava „Jtt.a ' 2518 Prvovrstno stanovanje v visokem pritličja, obsto- i Jeis Ii 3 sob. kuhinje, predsobe In kopalnica, s vsesii prltlklloaml. pole* tega vrt ia lelonjave. v skoraj novi vili. pol are oddaljeno od IHihtjanske alsvne potfe — so 0d4a ponudniku, kateri naj navede ceno in družinske ude In plača p«! leta naprel. Ponudbe na uprava .Jutra" dn IS. februarja pod mačko ..VlevkoprtUlč** stuovanie" VIT V ploboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš srčno ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod Franc Vrliovec, p. d. Patrar posestnik in podjetnik v soboto dne 31. januarja 1.1. po daljši mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, hogtivdano preminul. Pogreb nepozabnega pokoju ka ho v torek dne 3. t m. ob 4. uri popoldne iz hi^e žalosti, Spod. Šiška, Jeroejeva ulica št. 47, na pokopališče k Sv. Križu. Dragemu rajnkemu hodi ohranjen blag spomin! V LJublJanl-Spod. Sliki, dne 1. februarja 192&. Globoko žalnjo&i ostali Mestni pocrabnt zavod v Ljubljani Potrti od floboke faloeti naznanjamo vtem tr-rudnikom. priiateljem in znati<*-ni ialostun vest, d* je na-a iskieno lintujena, oepotabn» licetka ia Mutra, grspoti: Ivan m Sretk* starti. Benjamia brat.