Natisov 15,000. "jjfljj „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ugr-sko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5lev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za >/« strani K 16, za '/« strani K 8, za »/•• strani K 4, za V«i strani K 2, za "/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 18 i V Ptuju v nedeljo dne 30. aprila 1911. XII. letnik. Volilci! Kmetje in somišljeniki! Sporazumno s kmetskimi in obrtniškimi zaupniki vseh krajev postavili smo sledeče ljudske kandidate: 1. Za volilni okraj št. 24, kateri obsega sodnijske okraje Maribor (severni del, to je na levem bregu Drave), sv. Lenart, zgornja Radgona in Ljutomer: Franc Girstmayr veleposestnik, Leitersberg. * 2. Za volilni okraj št. 25, kateri obsega sodnijske okraje Maribor (južni del, to je na desnem bregu Drave), Slovenska Bistrica in Konjice: Ludovik. Kresnik. posestnik v Cresiijevcah,. * 3. Za volilni okraj št. 26, ki obsega sodnijaka okraja Ptuj in Ormož: Josef Ornig okrajni načelnik v Ptuju. * Somišljeniki! Možje, katere vam kot kandidate priporočamo, stoje kot čisti značaji, vrli gospodarji in poštenjaki pred vami. Odvisni niso od nobene stranke in vlade. Njih program je: skupno gospodarsko delo vsega ljudstva! Dovolj ..dolgo je, da se nas je mesto z gospodarskim delom le s političnimi frazami nadlegovalo. Zato pa ne moremo več Pišeke in Roškarje in ednake od klerikalcev odvisne možice voliti. Mi hočemo svoje zastopnike imeti, kateri bodejo naše in le naše interese zastopali. Girstmayr, Kresnik inOrnig so možje, ki so celo svoje življenje za kmetsko stvar žrtvovali. Niso ne dohtarji ne kaplani ne profesorji ; ampak možje so, ki vejo, kaj pomeni delo na domači grudi ! Zato jih hočemo izvoliti v državni zbor! Prepričani smo, da bodejo pametni in trezno misleči volilci vseh omenjenih okrajev naše kandidate z veseljem pozdravljali. Kajti imena teh kandidatov so nam dokaz, da nam ne gre za politično gonjo, marveč edino za zboljšanje gospodarske bodočnosti v naši deželi! Somišljeniki! Vsi na delo za naše kmetske kandidate! Zmaga mora biti naša! Kmet za kmeta! Na delo do zmage! Volilci v mariborskem okraju, pozor! Naša stranka priredi v W nedeljo, dne 30. aprila "^1 volilna shoda Ob 2. uri popoldne v gostilni Assinger v Kanci (Gams). K Ob 5. uri popoldne v gostilni Wiesthaler v Tresternici (Tresternitz). * Na teh shodih se predstavi naš kandidat g. veleposestnik Franc Girstmayr. Poleg tega govori tudi urednik Kari Linhart. Volllol! Pridite vsi! Yolilci! Kmetje! Mi priredimo sledeče volilne shode: fp^r v nedeljo, dne T. maja "%| Zutraj ob 8. uri v gostilni g. Lubej v Tinjah (slov. bistriški okraj). * Dopoldne ob 11. uri v gostilni g. Koren v sv. Martinu. * Popoldne ob 3. uri v gostilni g. Hermann v Zgornji|Pulskavi. » Zvečer ob 8, uri v gostilni v Pragerhofu. * Na teh shodih govorita naš kandidat g. Ludvik Kresnik in urednik K. Linhart. Volilci I Pridite vsi I Sv. Trojica Slov. gor. Pri nas se hoče nesrečno leto 1908 ponoviti. Niso še nasledki enegapožara izbrisani, pa že zopet gori. V sredo dne TsT t. ponoči ob pol 12. uri je začelo štalsko poslopje Konrada Goloba goreti. Ravno eden mesec od prvega požara pri Ferdinandu Golobu. Soseda Pucko je bila zelo v nevarnosti, ali hvala Bogu se je dalo to poslopje rešiti. In kaj bo sedaj ? Bode še dalje gorelo ? Ljudje so prestrašeni in razburjeni. Ne upajo se spati. Vsak se boji, da si zdaj ali zdaj ta zlodjev hudobnež katero poslopje izbere in v dim in pepel spusti. Nekaj je tudi vredno omeniti. Naši požarniki delajo pri vsakem ognju marljivo in kar je posebno lepo, mnogo ljudi jim gre na pomoč. Brez vse prošnje ženejo cele noči brizgalnice; saj ja nihče ne ve: danes ali jutri potrebujem jaz pomoči! Videl sem pa vendar enega, držal se je, kakor da bi njega taka nesreča ne mogla doleteti. Ta Človek je zakrivil, da so se sosedi tako pozno zbudili. Njegova hčer je že ogenj videla, ko je še samo zadaj gorelo, in ne en krič ne duha je bilo od tega hrama za slišati. Ta človek bi lahko voze in druge reči rešil, pa še sosede ni zbudil. Njegov hram ni bil v nevarnosti. In ko je požarna bramba iz njegove mlake hotela vode vzeti, je kričal in vpil. Mislil si je vendar, da mu bodo požarniki na liter vodo dol kupili, ker ja sedaj tudi nima dalje kakor 50 korakov do vode. Prošen je bil, naj pomaga vode vleči, ali na to odgovori, da njega nihče ne more siliti, da bi moral pomagati. In ta človek je, čujte in slišite: hud klerikalec, tisti Anton Ješofnik, po domače Rogožar. Sedaj bodo pa te sorte ljudi vpili: Kdor proti Roškarju voli, je brezvernež! Ja, nam se že dolgo tako zdi, da je cela vera pri takih ljudeh samo politika. Ker drugače taki človek, kateri ima vero, tudi ima ljubezen do svojega bližnjega. In enkrat pridemo vsi v dolini Jozaphat skup, tudi ta Anton Ješofnik . . . Sv. Barbara v Halozah! Mislite si, da bode z najostrejšo krtačo treba segati našega župnika Vogrina. Na Velikonočni pondeljek ni mogel udrihati drugače po tebi, dragi »Stajerc", kakor da je raz prižnice razlagal, da se je učencema v Emavs pridružil vstali Mesija, in ko so prišli v trg, ni hotel v hišo zraven nju, ker je vedel naprej, da ni pravi gospodar ali gospodinja v hiši; potem je omenil, da ravno tako gre duhovnik in cerkovnik poleg Marije kakor ta dva učenca. V tem je on mislil na g. kaplana Verka, in organista Pišlerja, katere sta morala izvršiti krščansko dolžnost pri bolanem hlapcu, popreje c. ključarju sv. Ane v Dolanah, najbolj klerikalne hiše ženskega spola. Pri tem je tudi se izrazil na kanceljnu, da v tisto hišo ne pride Odrešenik, kjer je »Stajere" ali drugi list v miznici, ali v njem kaj zavitega. Castitamo zdaj »Štajercu", da'je že tedaj Mesija ob svojem vstajenju na njega mislil, in šel v hišo s tema dvema učencema, in še le zdaj ob času novih farizejev začel izhajati, da priprosto ljudstvo poučuje v verskih rečeh, bolje kakor marsikateri DJegov namestnik na zemlji. Ali to pa ni naznanil Vogrin, kako je pisal cerkovnik in na Jesenicah svoj čas kompromis ? Kdo ga je prelomil v jeseni leta 1907 i* Ali niste ravno vi nastopili kljub kompromisu proti nam ? Ali niste že za te občinske volitve, ki se imajo vršiti, iskali zveze pri vseh nam nasprotnih strankah f Ali se ni vaš dični oča Škubic, ki je duša vaše politike, muzal sedaj pri tej sedaj pri oni stranki, ki je nam v dno duše sovražna ? Kdo je prirejal shode ajmohtarjev na Jesenicah, Hrušeči, Planini in s tem žalil najsvetejša čustva našega ljudstva ? Ali se spominjate na ostudne napade z Jesenic v »Slovencu« poslane od fajmoštra Škubica na našo stranko v klerikalaih časopisih? Moremo li mi iti roko v toki s tako stranko? Ali |e čudno, ako smo izgubili vso vero na Jesenicah ? In njene kompromise, dokler ima take voditelje ? Ne rečemo, da ni nekaj mož v klerikalni stranki, s katerimi bi se dalo vsaj go«ortti, in ti možje sami v srcu obsojajo klerikalno ajnohtarsko početje. Ti možje pa naj se otresejo svojih gnjusnih voditeljev in naj gredo z nami na programu .Jeseniške in Savske gospodarske stranke« pa mirna Bosna. Ali praznujte z nami veselo napredno alelujo vstajenja napredka, ali pa ležite pod mrzlim kamnom ajmohtarske more ! Kompromisov pa ne moremo poznati večlll -— Morala udov katoliškega delavskega izobraževalnega društva. Oberčuk Josip Vodišek je predaval na veliki teden svojim čukom v neki tukajšni skrivni gostilni o >Operaciji ženskih spolnih bolezni-. Neki sočuk se je moral na gostilniško mizo spraviti in tam je učeni VodiSek svojim sobratom Coporu, Torker-jem itd. pokazal svojo kunšt. Instrumente se je sposodil baje od neke bivše device in je menda tako razumno operacijo izvršil, da ga prav toplo jeseniškim damam v slučaju kake obolelosti v spodnjih delih priporočamo I Vodišek je bil poprej mežnar in se je izuril v tej stroki pri različnih farovških kuharicah I— Menda ga bode tudi g. fajmošter Škubic v prihodnemu »Slovencu« prav toplo priporočili — Potem pravi kaplan Kogej, ni čuda da se v katol. delavskemu domu, najfinejša izobrazba in pa zabava najde! Ja mi tudi temu vsestransko potrdimo! — Ia sicer v tolažbo gg. Škubica in Kogejal Zagorci pri Sv. Lovrencu slov. gor. Tukajšni posestniki smo sklenili, da si s časoma osušimo naše muževne travnike, jih zboljšamo in prenovimo. Na večkratno prošnjo je prišel znani strokovnjak g. Skerlec Vičanski od Velike nedelje, ter razpravil različna tozadevna vprašanja, (na dan 9. t. m.) Navajal je vzglede umnega kmetovanja iz posameznih panog kmetijstva ter dejal, da edino le s pomočjo dobrega travnika nam je mogoče priti do boljše bodočnosti pri kmetovanju. Vse drugo, je dejal, je le postranski dobiček. Nadalje nas je podučil, kako naj postopamo pri osuševanju naših malo-vrednih travnikih, da si ustanovimo vodno zadrugo, to pa radi tega, ker le na tak način nam je mogoče dobiti podporo iz 54 miljonskega fonda pri poljedelskem mini-sterstvo. Omenil je, da je ta denar določen za pomno-žitev krmil, za izboljšanje živinoreje. Torej je taka zadruga velikega pomena. Po drugi strani pa dobimo 40°/0 deželne in državne podpore Torej na noge, je dejal g. Škerlec, dokler se nam denar ponujal — Najprej treba obilno lepe krme, potem še misliti na boljšo pasmo živine in ko imamo isto, je treba gledati, da dobimo od živine popolen dobiček, ker samo gnoj od živine in prireja telet ne zadostuje, ampak je gledati na dobiček od mleka. Ker smo pa preveč oddaljeni od mesta in nimamo mlekarne, da bi spravili mleko v denar, si moramo nabaviti posnemahrke in prodajati sirovo maslo (puter). Pri tem nam je g. Škerlec na podlagi lastnih izkušenj pri posnemalniku, katerega je kupil pri delniški družbi »Alfa Separator« (na Dunaju XII. Wienerberg-strasse 31) izračunal in s Številkami dokazal, kako lepi dobiček imamo na tak način pri naši živini. Sklenili smo, da se ravnamo po njegovih nasvetih in g. Škerlec nam je naredil takoj prošnjo za podporo pri osuševanju naših malo vrednih travnikih, katero smo vsi posestniki omenjenihtravnikov podpisali, ki smo bili navzoči, ter jo pošljemo na vis. deželni odbor. Omeni se šp, da je predavatelj g. Škerlec govoril nad poldrugo uro tako navdušeno za kmetske koristi, da smo se mu Čudili in se možu pozna, da se res veliko trudi, misli, računi in zelo veliko tuhta v svoji stroki, ter je priporočenja vredno, da ga tozadevno posnemamo. Za njegov trud se mu najprijaznejše zahvaljujemo in želimo da nas v kratkem zopet obišče. Ivan Hole. organist Pišler dobesedno posestniku Vidu Kokolj; to se 'glasi: „Cenjeni g. Vid Kokolj, ker Vi ob času zbirce ne odarnjete mežnarja, in ker pravite, da ga ne rabite, Vam pošljem za današnji dan pot, ki sem ga bil prisiljen napraviti radi spovedi Vašega hlapca, računa za K 3-— reči z besedami tri krone a. v. kar se naj blagovoli v 3 dneh poravnati, sicer Vas izročim advokatu. S poštovanjem Ivan Pišlec m/p. Sv. Barbara v Halozah dne 8./IV. 1911." Mi smo pri tem sami radovedni, koliko sta v tistem apostolskem času ta dva učenca s Emavsa si pot račanala, in sicer v temi, ko Pišler toliko računa kateri ni nikakov nčenec bil Kristosov pri belem dnevu. PraŠamo uredništvo o tej zadevi pojasnila . . . V vsaki številki »Štajerca" se bode razkrivalo delovanje naših denarja željnih pastirjev in po-litikarjev natanko, ako ne bode miru od Djih. Vogrin se zdaj poboljšal je Kaplanu tak naročil je : Naj večkrat bo pri Ani meša, S tem se krčmarjem štrena zmeša . . . Vičanci pri Veliki nedelji. Velikonedeljska kmetijska podružnica priredi velik kmetsko-go-spodarski shod dne 21. maja t. 1. ob 2. uri popoldan na vzornem posestvu gosp. Škerleca v Vičancih, ter vabi spodnještajerske zemljiške posestnike, da se tega shoda udeležijo. Govorilo bode več strokovnjakov i. s.: o načinu kako in s kterimi sredstvi je mogoče kmetovalcu svoje pridelke pomnožiti; o raznih gospodarskih novostih, ki se dandanes kmetu ponujajo ; o sadje-reji, oziroma napravi sadnih drevesnic; o poljski setvi s strojem ; o napravi novih breznih travnikov in napravi malih novih travnikov na prej neproduktivni zemlji. Na razgovor pride umetno gnojenje in se bode razkazalo razna gospodarska orodja ter se podučevalo o deteljui setvi po najnovejšem načinu in kako je treba zemljo izkoristiti do zadnjega ara. Vičanski Skerlec bode temeljito vse natanko razkazal, ter razložil, zakaj mora hiti ravno tako in ne drugače urejeno ter se lahko vsak zborovalec z lastnimi očmi o tozadevnih uspehih in o marsikaterem poskusu prepriča. Seveda se sme tega shoda udeležiti tudi vsak gospod iz vsakega stanu in brez razlike na narodnost. Podružnični načelnik : Senjor, stotnik v p. Iz Jesenic. Volilni imeniki za občinske volitve so bili razgrnjeni na vpogled skozi tri tedne v občinski pisarni na Jesenicah. Vsak naš somišljenik je v tem Času svojo dolžnost storil. Kliko pouličnih pretepačev, pijancev in svinjarjev ki igrajo po Jesenicah svojo vlogo, rimskomiselnih Škubicev in Zabukovcev moramo poraziti, da se zopet enkrat dvignijo Jesenice na nivo poštenega dela in resnega naprednega in občinskega gospodarstva, ki ga je že pretekla leta izvrševala naša stranka na Jesenicah Kdor je za ta načela, naj gre z nami v boj, kdor pa drugače misli, naj gre pa svojo poti—Jeseniški načelnik požarne brambe g. Lovro Balok hoče na vsak način postati jeseniški rimski katoliški župan. V sedajnemu času volilnega boja je dal sledeča vabila na Jesenicah In na Savi na desko požarne brambe nabiti: »VabiloI Vsi delojoči udje, od prostovoljne požarne brambe Jeseniške se vljudno vabile dne 15. t. m. ob '/» 4 uri popoldne popolnoma v paradni obleki v gasilni hram da se potem udeležimo procesije vstajenja našega gospoda zveličarja Jezusa Kristusa. A m eni (Pečat) Jesenice, dne 12./IV 1911. načelstvo. Komentarja menda k temu ne potrebujemo!« — Politični glasovi. Od tu in tam se čuje, da bi stari klerikalci za prihodnje občinske volitve, radi sklenili z nami nekak kompromis. Kaj pa porečemo mi k temu ? Gospodje klerikalci! Ali se spominjate, da sta imeli obe stranki Dr. Anton Korošec, kje ste? V svojem „Slov. gospodarju" ste pisali pred par tedni, da je vse zlagano, kar je „Štajerc" glede slovenskih posojilnic pisal. Priporočali ste, da naj urednik K. Linhart te trditve ustmeno na javnem shoda ponavlja. Obenem ste obljubili, da bodejo potem vse prizadete slovenske posojilnice proti uredniku Linhartu tožbo vložile. Mi smo ta Vaš poziv sprejeli in hočemo vse v »Štajercu" glede brezvestnega poloma slovenskih posojilnic napisane članke javno in ustmeno povedati in ponavljati. Pripravljeni smo torej, da pred sodnijo vse ponavljamo in d o k a-ž e m o . . . Tedni so minuli, „Slov. Gospodar" pa — molči. Vprašamo Vas torej javno, g. dr. Anton Korošec, zakaj ste dano besedo snedli? Pojasnimo stvar v javnosti in pred sodnijo! Ako bi pa tega ne hoteli storiti, potem s tem Cin flOjahriger Veteran der Trihoiore imZuge. jHarsdjderiVinzer auf Epjrnay. Tiničarska revolucija. Nekaj časa sem se pojavlja v vinorodnih krajih na Francoskem nezadovoljnost med tamošnjimi »viničarji«; na Francoskem imenujejo namreč »viničarje« kmete-vinogradnike same. Med temi kmeti se je pričela iz raznih gospodarskih vzrokov velika revščina. Vlada vzrok te revščine ni prav razumela; vstvarila je postave, ki so pa nezadovoljnost še hujše razširili. Sovraštvo kmetov se obrača zlasti proti velikim fabrikam šampanjca. Prišlo je najprve do velikih izgredov in naposled celo do krvavih bojev s priklicanim vojaštvom. Vojaštvo je zdaj sicer nasilstva omejilo. Ali revolucijski duh tli še vedno in vsak dan zopet zamore se pričakovati prelivanja krvi. Danes prinašamo nekaj slik iz teh krvavih kmetskih uporov. Na prvi sliki vidimo zgo-rej v levem kotu nekega 80 letnega kmets-kega veterana, ki nosi zastavo upornikov. Na desni strani (zgoraj) vidimo uporne kmete, ki marširajo proti mestu Epernaj. Spodaj vidimo uporne »viničarje« z orožjem in zastavami v bližini mesta Ay. Uporniki nastopajo seveda jako nasilno. Druga slika nam kaže razvaline fabrike za izdelovanje šampanjca, ki so jo uporniki v svoji besnosti zažgal'. Ostalo je le še zidovje fabrike. V raznih krajih prišlo je že do krvavih spopadov med upornimi kmeti in vojaštvom. Uporniki gradijo [barikade in se branijo z orožjem. Kjerkoli zamo-rejo, uničujejo premoženje šampanjskih labrikantov. Tako n. p. so le v Ayu čez 5 milijonov steklenic šampanjca izlili. V okolici mesta Epernay izgleda vse kakor po hudi vojski. Vinogradi, kleti, hiše, vse je razbito in uničeno. Le pri fabriki. katero vidimo na naši sliki, napravili so uporniki čez 6 milijonov frankov škode. Fabrika pride zdaj v likvidacijo. Ali tudi drugi gospodarski polomi bodejo posledice uporov. Der/lufsrand derCharnpagne-VVinzer. Ansichr \jor\ Ay mireiner nie^erqebrannfenCnampagner-febr'ik Pri hladnejšem!! VremenU se Pn'poro<5a Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. sami dokažete, da je vse do pičice res, kar je „Štajerc" o slovenskih posojilnicah pisal. Vnn z odgovorom, vse časti vredni g. dr. Anton Korošec! Volilni boj. P9*" Zaupniki, pozor ! -*&H V raznih občinah določili smo že svoje zaupnike, v ostalih se to še zgodi. Kjer pa tega ni, naj naši somišljeniki sami z vsemi sredstvi za volitve delujejo. Izvolijo naj si sami zaupnika, ali pa naj določijo posebni volilni odbor. Ni namreč dovolj, ako se le na dan volitve svoj glas odda in agitira. Treba je že zdaj delati! Kajti naši nasprotniki delujejo z vsemi sredstvi, da bi na sleparski način zmagali. Zato naj naši zaupniki pazijo! Prosimo torej naše prijatelje, da se sledečih navodil natanko držijo! I. Kdo je volilec! .Voliti sme vsak 24 letni moški avstrijski državljan, ki stannje v dotični občini že najmanje eno leto od tistega dneva, ko je bila volitev razpisana. Voliti pa ne smejo : aktivni vojaki in žaudarji, nadalje osebe, ki so v kon-kurzu. ki dobivajo javno miloščino-, ki stojijo pod kuratelo in imajo varuha. Kdor je bil zaradi volilne sleparije kaznovan, nima volilne pravice. II. Kako se voli ? Vsakdo mora osebno voliti in niso nobena pooblastila dovoljena. V prvi vrati pa velja to-le: Voliti zamorejo le tisti volile i. ki so vpisani v volilni imenik (ali v volilno listo, .„ W ilhl er-liste"). Na to je treba posebno paziti! III. Volilni imeniki. V posameznih občinah so volilni imeniki že sestavljeni in razpoloženi. V drugih se bode to v najkrajšem času zgodilo. Pozor,torej! V tistih občinah, kjer imajo naši nasprotniki občino v rokah, s e dostikrat naše volil ce izpusti. Tudi se take naše nasprotnike, ki sploh niso volilci, v volilne imenike vpisuje. Proti taki slepariji ali pomanjkljivosti je treba takoj nastopati. Pozneje ne pomaga nič. V o-lilne imenike morajo občine 14 dni razpoložiti, da zamore vsak volilec vanje vpogledati! IV. Kaj je najprve storiti ? Naši zaupniki naj takoj, ko se volilni imenik razpoloži, ta imenik natanko prepis e j o. Potem naj po posameznih vasčh pregledajo : a) ali so vsi naši somišljeniki vpisani; b) ali so kakšni nasprotniki vpisani, ki niso volilci. Ali se eno ali drugo napako najde, potem naj naši zaupniki takoj reklamirajo. V. Kako se reklamira ? a) Ako kakšen naših volilcev ni vpisan v volilni listi (ali volilnem imeniku), naj gre takoj k županu (rihtarju) in prinese seboj krstni list ali domovinski list ali pa delavsko knjižico. Pri županu naj zahteva, da se ga sprejme v volilni imenik. To seveda nič ne kost a. Napravi se pa reklamacijo tudi lahko pismeno. V ta namen se napiše na polo papirja to-le : »Slavno županstvo Zahtevam, da se me vpiše v volilni imenik za državnozborske volitve Prilagam krstni list (ali domovinski list ali delavsko knjižico), ki dokazuje, da sem 24 let star in avstrijski državljan. Da stanujem v občini že več kot eno leto, je splošno znano. Prosim da se to pritožbo c. k. okrajnemu glavarstvu v . . . . predloii. V . . . . dne . . . . 1911. (podpis).« Ta pritožba ne potrebuje nobenega štem-peljna. Predloži naj se jo takoj občinskemu uradu. Vzorec za reklamacije dobijo zaupniki pri „Štajercu". b) Ako je vpisan v volilnem imeniku kakšen nasprotnik, ki pa po postavi ni volilec, potem naj se ga „vun reklamira". Eden naših zaupnikov grč potem k županu in reče : „Ta in ta je v volilnem imeniku, pa ni volilec, lilne sleparije kaznovan). Prosim da se ga izbriše". Seveda se to tudi lahko pismeno napravi. Tistega, ki se ga je ,vun reklamiralo", se mora o temu obvestiti. To pritožbo mora župan v 3 dneh gluvar.stvu predložiti. Ako nasprotniki kakšnega naših somišljenikov »vun reklamirajo", Daj grč takoj k županu in naj dokaže, da na-sprotniška trditev ni resnična. Zapomniti treba: Vse te reklamacije se morajo izvršiti tekom 14 dneh,v katerih so volilni imeniki razpoloženi. Pozneje ne pomaga nobena pritožba. Vsaka reklamacija se mora za-se posebej napraviti. VI. Izkaznice. C k. okrajno glavarstvo napravi za vsacega volilca izkaznico (legitimacijo), ki jo mora občina volilen na njegov dom dostaviti. Ce kdo 24 ur pred volitvijo ni dobil te legitimacije, naj gre ua občino ponjo. Če je kdo izkaznico izgubil, sme pri glavarstvu drugo terjati. VII. Torej pozor! Ponavljamo še enkrat, kaj imajo zaupniki storiti: 1. Volilne imenike prepisati! 2. Reklamirati! 3. Nam pri „Štajercu" za vsako občino naznaniti, kdaj so imeniki razpoloženi. 4. Vsako nasprotniško sleparijo in nasilje nam takoj naznaniti! 5. Kratka a jedrnata poročila o volilnem gibanju „Štajercu" pošiljati. 6. Agitirati, znancem "in prijateljem našega kandidata naznaniti, z vsemi močmi delati, da dobi naš kandidat čimveč glasov! Vsi na delo! Volilni okraj število 24 Maribor, (levi breg),_vjj>v. Lenart, Zgornja Radgona, Ljutomer voli: Franc Girstmayr veleposestnik Leitersberg. Franc Girstmayr, veleposestnik v Leitere-bergu, je bil pač najboljši kandidat, kar smo jih mogli najdeti. Kajti celo svoje življenje je ta vrli kmetovalec delal za gospodarski blagor. Kot politik se lahko o njemu reče, da se ni nikdar udeleževal narodnjaških hujskarij, ker je imel vedno polno glavo gospodarskih stvari. Kot veleposestnik je bil vedno naravnost vzorni gospodar. Tudi najhujši nasprotniki morajo priznati, da je Giretmayrovo posestvo vzorno urejeno. Njegovi posli ga častijo in ljubijo, kakor očeta in so pri njemu desetletja dolgo. In kot človek je Franc Girstmayr značaj, kakor jih je malo. On pozna le eno pot: ljudstvu treba brez ozira na levo in desno pomagati! V mariborskem okraju bo naš Girstmayr dobil največje število glasov, ker ga tukaj vsakdo osebno pozna in spoštuje. Ali tudi v drugih okrajih bode šlo. Roškarja ne mara nikdo več! Viničarji in posli so posebno veseli, da je naša stranka ravno vrlega g. Gir6tmayr postavila. Kajti oni ga poznajo kot moža, ki ima tudi vroče srce za revne viničarje in posle. Roškarja pa poznajo kot bahača, ki niti manjših kmetov ne pogleda, čeprav je bil sam enkrat nekaki hlapec pri nemških kmetih. Mi viničarji bodemo vsi Girstmayra volili! Zaupni shod v Leitersbergu. Pretekli torek popoldne vršil se je v Sarnitzovi gostilni v Leitersbergu izredno dobro obiskani shod zaupnikov naše stranke iz mariborskega okraja. Sprejeli so se velevažni sklepi. Iz krogov volilcev se je stavilo na kandidata g. Franc Girstmayr razna gospodarska in politična vprašanja. Odgovoril je aatanko in tako zadovoljivo, da je doživel veliko odobravanje. Zaupniki so Girstmayrovo kandidaturo z velikim veseljem pozdravili. Obljubili so, da bodejo z vsemi močmi delali, da se g. Girstmayr za poslanca izvoli. Naš škod v Pesnici. Preteklo nedeljo po kosilu zbrali so se vrli kmetski volilci iz Pesnice in sosednih občin v lepi gostilni župana g. H o i n i g a. Dvorana je bila polna. Shod je otvoril in vodil naš urednik g. Kari Linhart. Pozdravil je mnogoštevilne zbrane vo-lilce in raztolmačil v poljudnih besedah pomen naših shodov. Nato je dobil kandidat g. veleposestnik Franc Girstmayr besedo. Le-ta je v nemškem in slovenskem jeziku povedal svoj program. Naglašal je zlasti ob velikem odobravanju, da bode v slučaju izvolitve vedno in povsod kmetske gospodarske zahteve zastopal. Volilci so potem na govornika razna vprašanja stavili (tako i), pr. glede melioracij travnikov, glede vojaških bremeu, glede živinoreje, gledo vinske postave itd.) Cela vrsta vrlih posestnikov se je tega razgovora udeležila. Kandidat g. Girstmayr je vsa vprašanja natanko razložil. Na predlog splošno spoštovanega veleposestnika g. Reppniga sprejela se je potem edno-glaeno kandidatura g. Girstmayr. Vsi volilci so obljubili, da bodejo z vsemi močmi delali, da dobi g. Girstmayr pri volitvah vse kmetske in viničarske glasove. Urednik g. Linhart je potem v daljšem govoru v slovenskem jeziku raztolmačil kmetske zahteve. Povedal je tudi natanko, kako nastopajo prvaki s svojim R o š k a r j e m, ki je le hlapec političnih kaplanov. Govornikom so volilci navdušno ploskali. Nato je bil skoraj 3 urni shod zaključen. Preje pa so zborovalci za posamezne občine izvolili zaupnike. V našem kraju dobil bode g. Girstmayr skoraj vse glasove. Celo v doslej najtemnejših občinah so kmetje sklenili, da ne marajo več za lenega Roškarja, ki Novi tunel. Te dni so končali predor, ki je znan kot tunel skozi Lotschberg v Švici. 4'/» leta so delali inženirji in delavci na tem tuneln. Tunel je 14.536 metrov dolg. Rabilo se je zanj 2528 delavskih dnij. Vsak dan so goro za 12 do 14 metrov predrli. 330 metrov se je moralo z roko prodreti, ostale pa z velikanskimi mašinami. Streljalo se pri temu sploh ni, kakor dose-daj še pri vsakem tunelu. Naša slika kaže delavce v tunelu v hipu, ko so predor ravnokar dokončali. ■ !?iir,jis.<>ir^.a £tes Loct^Ltitserci -Tunnels 4 - kmetov v svoji bahatosti noče poznati. Vsi gremo v boj za Girstmayra! Volilni shod v Št. IIju. V gostilni „N i e d e r-wald" v St. Ilja pri Maribora vršil se je preteklo nedeljo popoldne ob 5. nri volilni shod. Prišli so zaupniki od vseb važnejših sosednih občin. Tudi na tem shodu sta govorila gg. kandidat Girstmayr in urednik „Štajerca" Kari Linhart. Z velikim navdušenjem se je sprejela ednoglasno Girstmayrova kandidatura. Gotovo je, da bode naš kmetski kandidat Girstmayr v tukajŠnih občinah največje število glasov dobil. Roškarja smo siti! Kar čuti za kmetsko stvar, glasovalo bode za g. Girstmayr! Hujskarija nasprotnikov nas zavedne kmete ne bode prestrašila! Volilni okra] število 25 Maribor (desni breg), Slovenska Bistrica, Konjice voli: Ludvik. Kresnik Črešnjevec. Kdo je Kre8nik? Mi ne bodemo Kresniku slave peli, ker ga volilci itak dobro poznajo. Kresnik je posestnik in obrtnik ter značajen napredni mož. Kar on pravi, to drži! Celo življenje je prebil med ljudstvom in pozna vsled tega ljudske potrebe. Sam na svojem telesu je občutil vsa bremena, ki jih je napačna politika dosedanjih poslancev našemu ljudstvu naložila. Iz ljudstva je naš Kresnik, v ljudstvu je živel in trpel in za ljudstvo hoče delati. Zato bodemo z vsemi močmi njegovo kandidaturo podpirali. Vsi na delo za Kresnika! Vsi v boj! Proč s črnimi podrepniki, ki nimajo srca in čustva za ljudstvo! Zakaj nismo za Pišeka? Pišek je posestnik in odkar je postal ,, vodja" klerikalne stranke v slovenjebistriškem okraju, se mu veliko bolje godi, kakor drugim kmetovalcem, ki živijo le od svojega knaetskega dela. Mi Pišeka ne bodemo osebno napadali, ako se bodejo tudi naši nasprotniki v tej rezervi držali. Ako bi pa klerikalci pričeli z grdo gonjo proti našemu kandidata, ako bi pričeli osebni boj proti njemu, — no, potem se bodemo znali tudi mi pomagati. Za danes omenimo le, da imamo stvarne vzroke, nasprotovati Pišekovi kandidaturi. Pišek je namreč član in „ voditelj" tiste p r vaške stranke, katera ni dosed a j za kmeta prav ničesar storila. Ta klerikalna stranka je kriva, da je naše kmetsko ljudstvo glede izobrazbe zaostala, da se poveča z vsakim letom izseljevanje v Ameriko, da po-manjkuje poslov, da so kmetski davki vedno večji, da se povečavajo vsled tega tudi dolgovi, da država kmeta v nobenem oziru ne podpira, — z eno besedo: prvaško-klerikalna Ni boljšega za takojšno napravo velefine goveje juhe, kakor ^r Mflblil kocke za govejo juho 5, narjev. ' MAGGI'jeve kocke za govejo juho (j so čista, najboljša juha Iz gove- ^SW l"ne'v trdl obliki ln ob8e8aJ° tuai potrebno kuhalno sol ter primes. Edino pristne z imenom MAGGI In z varstveno znamko križeva zvezda. politika je kriva, daje prišlo naše kmetsko ljudstvo na bera-š k o palico. In Pišek je bil vedoo le pohlevni hlapec te stranke. Zato je vseh njenih grehov s o k r i v. Mi kmetje potrebujemo neodvisnega kmetskega poslanca, ki bode vedno in povsod brez ozira na vsako politiko zastopal kmetske, delavske in obrtniške interese! Iz teh stvarnih vzrokov je Pišek nemogoč za našega poslanca. Mi bodemo torej vsi ljudskega kandidata Kresnika izvolili! Železničarji in sploh delavci so imeli 1.1907 čez 800 glasov. Ker so imeli takrat posebnega kandidata, so jih njemu dali. Letos niso postavili nobenega svojega kandidata. Vprašanje je torej, komu bodejo dali svoje glasove. Po našem mnenju odgovor ni težak. Lndovik Kresnik je mož, ki ga delavci poznajo in častijo. On stoji na stališču, da se mora tudi delavstvu dati, kar mu pristoja. Zato se bode tudi v slučaju izvolitve vedno za delavske interese zavzemal. Pišek tega ne more obljubiti, kajti on je član delavstvu najbolj sovražne klerikalne stranke, ki je še vedno proletarcem v hrbet padla, kadar so se ti za zboljšanje svojega položaja, za košček kruha potegovali. Zato oddajmo Kresniku svoj glas! Volilni okraj število 26 Ptuj-Ormož voli: Josef Ornig okrajni načelnik Ptuj. Naš Ornig pač v javnosti ne potrebuje nobene hvale in nobenega zagovora. Desetletja sem stoji ta velezaslužni mož v ospredju gospodarskega dela v ptujskem in deloma tudi v ormož-kem okraju. Lahko rečemo: nobeno večje gospodarsko delo v tem'okraju ni bilo brez Ornigo-vega sodelovanja izvršeno. Ptujski okraj so prvaki z Brenčičem popolnoma zanemarili, — v par letih pa je naš Ornig vse popravil in vzorno gospodaril. C. k. vlada, knezoškof, voditelji strank so mu že opetovano živo in iskreno zahvalo za njegov trud za kmetsko ljudstvo izrekli. Sam cesar je Orniga že dvakrat odlikoval. Kot okrajni načelnik, deželni poslanec, član trgovske zbornice, kot župan itd. je Ornig vedno in povsod za gospodarski blagor deloval. Tudi najzagriženejši nasprotniki morajo priznati, daje naš Ornig plemeniti značaj in dobrotnik ljudstva. Na tisoče je kmetov, ki so njemu hvale dolžni. Prepričani smo tadi, da bodejo kmetje pri teh volitvah z vsemi močmi delovali, da zmaga naš kandidat, okrajni načelnik Jo s. Ornig! Kaj je S Plojem ? Kakor smo že poročali, prinesli so slovensko-narodni listi, ki stojijo Ploju blizo, presenetljivo vest, da senatni predsednik dr. Ploj ne bode več kandidiral. Minula je potem cela vrsti dni in vse je bilo tiho nad vodami. Kar nakrat pa so prinesli isti slovensko-narodni listi vest, da ni res, da bi Ploj brezpogojno vsako kandidaturo odklonil, marveč da so to samo njegovi osebni nasprotniki sprožili. Po domače povedano: Ploj se torej samo navidezno knja. Čujemo tudi novico, da hoče Ploj v nekem drugem volilnem okraju kandidirati. Govori se celo, da ga hočejo Ljubljančanje za poslanca izbrati. Na vsak način bi bilo skrajni čas, da se Ploj enkrat izjavi, ali bode kandidiral ali ne. Kajti njegovi pristaši so vsi spehani in žalostojejo pretresljivo, da se človeku srce obrača. Nam je vse eno, kaj napravi g. Ploj. Kajti naša politika se ne ravna po politiki prvaških strank! Brenčič in Meško se razumeta obadva približno toliko na politiko, kakor zajec na boben. Ali po milosti klerikalne stranke sta bila po-tegnena od domačega gnojišča. Naj prve so prijeli Meškota, ki je postal deželoi poslanec. Klerikalci bi ravno tudi brezovo metljo izvolili, ako bi to njih komandantom dopadlo. Zdaj pa je šla Meškotu ta Bčast" v glavo kakor težko vino. Ko so klerikalni „zaupniki" vsled tega zadnjič na sestanku v Ptuju določili bahača Brenčiča za kandidata, je to Meškota hudo speklo. Možakar je mislil: preje sem bil tej bandi dober, da sem se proti Ploju za deželnega poslanca potegoval. Zdaj hočem jaz Meško tudi državni poslanec in pozneje celo minister in „ilirski" kralj postati . . . Tako ata se Brenčič in Meško zlasala. Ia klerikalci imajo zdaj dva kandidata, — Meškota in Brenčiča, ki sta oba ednako modra in drug drnzega vredna .. . Res, za poč't! Sv. Urban. Tukajšni kaplan Molajnar je že poročal iz prižnice krščanskim možem o volitvah in dobrih poslancih ter se udeležil s svojimi podrepniki volilnega shoda v narodnem domu v Ptuju, da glasojejo ž njim za Brenčiča. In ta je imel že v gostilni g. Klemenčiča svoj prvi volilni shod. Obljabil je kmetu pomagati; a tega pa ni povedal, da je sam slab gospodar ter da ga bližnji sosedje zaradi baharije ne marajo. Zamolčal je tudi, da nemškega jezika ni sposoben. Kako se tedaj naj poteguje na nemškem Danaju za kmeta, ako ga nihče ne razume! — Ja, ja, 20 krone na dan mu diši, ker z lesom pri okrajnem zastopu Brenčiču zaslužit več ni. Malo treznemu kaplana Molajnarju pa svetujemo, naj se briga raje za dahovske stvari, nego za volitve ter se naj nauči vere, da ne bo zopet na prižnici obtičal in se osramotil. Raje več v knjigo nego v glažek pokukniti! Kmetje iz sv. Urbana pri Ptuju nam pišejo: Ne zameri nam, ljubi Brenčič, ako se nekaj s „Štajercem" zmenimo od nedelje, ko si svoje burke uganjal pri Klemenčiču v sv. Urbana. Agi- . tiral si, da bi tebe (Brenčiča) v državni zbor poslali. Trebuh imaš pač zelo zanimiv, ali oči so zelo slabe za ministre pogledati, ker si preveč navdušeno obljubo val na od kaplanokratije napisani papir, kateri je ravno nedolžen in se pusti vse gori mazati. Besede so bile res lepe ali izpolnile se nikdar ne bodejo, ker ti slišiš še preveč trave rasti in hojeje peti. Posebno zanimivo je, ko si oponašal Hutterjev „špirit" in naše blatne ceste. Zakaj pa te ceste rabiš? Ostani raje na polju, da bodeš ložje zajce streljal, ko si bodeš lov kupil. Blebetal si tudi nekaj od ilirskega kraljevstva. Ja, ja, za tisto pa bi bil pač ti najboljši. Ako se bodeta v tem novem kraljevstvu dr. SuŠteršič in dr. Korošec za kralja kronala, bodeš ti Brenčič z vodo in gobo čakal, če bi se koma od veselja kaj neprijetnega zgodilo... Gospodu Malajnerju pa priporočamo, naj raje doma ostane, kakor stori to g. župnik, in naj raje malo bolj na spoved misli. . . Mi kmetje smo se zmenili, da bomo vsi svoje glasove za Orniga oddali, kajti okrajni načelnik Ornig je mož, ki ni od nikogar odvisen in ima srce za gospodarsko delo! V Bukovcih pri Ptuju so imeli klerikalci volilni shod, na katerem sta se kregala klerikalni posojilničar Pušenjak in plačani agitator ter večni Študent Visenjak iz Možganjc. Drug druzega sta se bala. Visenjak je celo pri naših somišljenikih prosjačil, da naj ga podpirajo. Ali ljudje na dravskem polju so se narodnjaške hujskanje ravno tako naveličali, kakor klerikalne. Na dravskem polju so se kmetje vzdramili in bodejo svoj glas okrajnemu načelniku Orniga dali. Kajti Ornig ima gospodarski program, nasprotni kandidati pa poznajo edino politično gonjo! Novice. Bela Ljubljana je govorila... Mesece sem je divjal občinski volilni boj v Ljublani, temu „središču Slovenije". Kakor znano, je svoj čas vlada vsled krvave Hribarjeve komedije korumpirani občinski svet ljubljanski razpustila in c. k. komisarja na čelo postavila. Potem so se zopet volitve razpisalo in preteklo nedeljo tudi izvršile. Končale so z velikanskim polomom Hribarjeve srbofil-ske politike. Medtem ko so sedeli doslej v občinskem zastopu 8ami prvaški liberalci — ljudstvo jim pravi „koritarji" —, bilo je zdaj tudi 14 slovenskih klerikalcev, 7 Nemcev in 1 socialni demokrat izvoljenih. Tako imajo nekdanji mogotci le 1 glas večine, ker štejejo le 23 zastopnikov. Dolga leta je stal bajer miren in stoječa voda je že daleč naokrog smrdela. A zdaj so Ljubljančani sami vrgli kamen v ta bajer in — „koritarjem" je odklenkalo ... Te volitve so pač velepomembne. V prvi vrsti so dokaz. da nima prenapeta narodnjakarska politika nobene življenske pravice. Na Koroškem slovensko-liberalni politiki nimajo sploh nobene veljave. Na spodnjem Štajerskem so v par letih izginili kakor kafra. Edino t Ljubljani so imeli še svoje brloge. Ali tudi tukaj jih je dosegla ljudska nezadovoljnost in vrgla njih oŠabnost iz rotovža. Tistim ljudem je odklenkalo, ki so septembra 1. 1908 proti nemški lastnini divjali; tistim ljudem, ki so se vezali s Srbi in Rusi... Volitev v Ljubljani pa je tudi dokaz, da s korupcijo v občinah ne gre. Na ljubljanskem ro-tovžu so bili Podgoršeki mogoči in Turki so de-narce služili, Ribnikarji pa so _ postajali „tržni nadzorniki". Tej nesramni korupciji, ki je ,žrla" in „žrla" denarje davkoplačevalcev, je zdaj ko-nep. V- občinskem zastopa sedi zdaj ednako-močna opozicija, ki bode gotovim ljudem na prste gledala ... Da socialni demokrati niso več kakor 1 sedež dosegli, je čudno. Vzroke tega nazadovanja je pač edino v napačni taktiki ali pa v nezmožnosti iskati. Klerikalci so seveda „delali", kakor „ delajo" po celem svetu ob vsaki volitvi. Najbolj zanimivo pa je, da so prišli zdaj tudi zopet Nemci v Ljubljani do veljave. Dosegli so 7 sedežev in to je veliko več, kakor so sami pričakovali. Veliko davčno moč nemštva v Ljubljani se bode moralo torej zopet vpoštevati. Skoraj 30 let je, odkar se je iz ljubljanskega občinskega zastopa zadnjega Nemca izbacnilo. In zdaj se jih je izvolilo zopet 7! Pač kruti „menetekel" za slovenske prvake ... Pri volitvah so seveda slovenski voditelji zopet balkanske šege udomačili in orožniki so morali z bajonetom red delati. Voditelji slovenskega narod-njaštva naj bi zopet v temni kamrici svoje „grehe" obžalovali. Časi Hribarjeve Ljubljane so minuli ... Mi čestitamo našim somišljenikom k lepi zmagi. Prišel bo čas, ko se tudi na ljubljanskem rotovžu zopet — pamet udomači. Iz Spodnje-Stajerskega. „Straža" je postala v zadnjem času precej ponosna. Seveda velja tudi tukaj stara nemška beseda: „Dummheit und Stolz wachsen auf einem Holz!" Uredništvu „Straže" naznanjamo torej, da se ne bodemo z njenimi zabitimi opazkami pečali, ker nimamo časa za to. Mislimo namreč, da niti v klerikalni stranki ni tako neumnih ljudi, da bi „Stražino" blebetanje resnim smatrali. V občini okolica Celje je torej c. k. na-meetništvo zadnje volitve v vseh treh razredih razveljavila. Kakor znano, „zmagali" so pri zadnjih volitvah združeni slovensko-prvaški klerikalci in liberalci vsled svoje zveze in oropali s tem napredne davkoplačevalce za njih pravice. Seveda je bila to le grda „zmaga" sleparije in nasilja. Ali vkljub temu so narodnja-karji takrat od samega veselja kar noreli in po okolici smešne maškarade prirejali. Mi smo že takrat rekli, da še ni konec vseh dnij. Prerokovali smo, da mora oblast sleparske te volitve moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri , pralnem ekstraktu,,Zenska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bžlenje perila. S pralnim ekstraktom ..Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. — 5 — razveljaviti, kajti tudi v celjski okolici morajo cesarske postave veljati. In zdaj se je to res zgodilo! Z razveljavo teh volitev je v prvi vrsti dokazano, da so prvaki Kukovčeve in Benko-vičeve stranke le na ta način „zmagali", da so goljufali in sleparili. Ni torej res, da so „Slo-venci zmagali", marveč zmagala jo — sloparija. Res je namreč, da je nemška in napredna industrija v celjski okolici vedno večja. Res je, da Nemci in naprednjaki največ davkov plačujejo. Res je, da tudi veliki del slovenskega prebivalstva ni zadovoljen z gospodarstvom sedanjih narodnjaških mogotcev, ki znajo le doklade po-višavati, drugače pa zanemarjajo vso občinsko gospodarstvo. Res je, da danes vsi vedo, da so prvaki tudi z občinskimi denarji ravnali, kakor svinja z otrobi . . . Ako bi šlo po pravici, potem bi zmagali Nemci v I. razredu; v III. razredu bi zmagali slovenski narodnjaki, v II. razredu pa bi bilo bržkone ednako število glasov. Da to preprečijo, so narodnjaki uresničili velikanski š v i n d e 1, kakor smo ga celo na spodnjem Štajerskem malokedaj videli. No, pa tudi to jim ni pomagalo in volitve se bodejo morale še enkrat izvršiti. Nam je prav, kajti prihodnje volitve bodejo pač čisto drugače izpadle. Združeni Nemci in napredni slovenski kmetje bodejo narodnjaški gospodi že pokazali, da občina ne potrebuje nobene prvaške politike, marveč le zdravega gospodarskega dela. V tem znamenju bodemo zopet z agitacijo pričeli in prepričani smo, da bodejo vsi trezno misleči prebivalci v celjski okolici z nami šli. Torej, narodnjaki, na svidenje pri prihodnjih volitvah! Nemška šola na Bregu pri Ptuju je večidel dozida.na. Tamošnji občinski svet je sklenil, da izreče ob tej priložnosti ptujski občini in kraj-nemu šolskemu svetu, nadalje posl. J. O r u i g, šolsk. svetn. P, F r i s c h, dr. G. D e 1 p i n, šolsk. nadz. A. Storing, dež. odborniku dr. Hofmann pi. Wellenhofin V. Maliku najtoplejšo zahvalo. Umrl je v Ptuju vpokojeni major g. Ludwig E11 e r i c h. Lahka mu žemljica! Podkvarski tečaj se prične s 1. julijem 1911 na deželni podkvarski šoli v Gradcu. Dovoljenih je tudi cela vrsta štipendij. Več v inzeratu v današnjem „Stajercu". Deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru prične s 15. septembrom t. 1. svoje šolsko leto. Vse pogoje glede sprejema kakor tudi glede dosege deželnih prostih mest (Landes-freiplatze) se razvidi iz današnjega inzerata v „ Štajercu". Umrla je gospa Paulina Posseck v sv. Duhu v konjiškem okraju, soproga tamošnjega graščaka in okrajnega načelnika. Pokojnica je bila vsled svojega plemenitega značaja splošno priljubljena. To je dokazal tudi njen pogreb, ki se je vršil 20. t. m. Krasni venci so kinčili mrliški voz in iz vseh sosednih trgov in mestov so prišli žalujoči znanci. Tudi konjiško moško pevsko društvo ter požarna bramba iz sv. Duha so se pogreba udeležili. Bodi blagi pokojnici domača zemlja lahka. Hujskanja na grobu. Nekateri politikujoči duhovniki svojega narodnega sovraštva niti na grobu pozabiti ne morejo. To je dokazal tudi .duhovnik" Koželj, ki je zadnjič za dobro plačilo pomagal pri pogrebu tako rano umrle soproge g. graščaka Possecka v sv. Duhu pri Konjicah. Črnosuknež Koželj je vedel prav dobro, da je pokojnica in vsa njena družina nemška. Njegova dolžnost bi torej bila, da bi tudi ob grobu v nemškem jeziku molil. Ali ta „duhovnik" je tudi pogreb za politično hujskarijo izrabljal in je nalašč slovensko molil, samo da bi žalujočega vdovca žalil. Res žalostno, da cerkvena oblast take hujskarije ne prepreči! Agrarski uradni dnevi. C. kr. krajni komisar za agr. op. Sima-Gall v Mariboru prične s prireditvijo agrarskih uradnih dnij. To urado-vanje se vrši ob sodelovanju agrarskega in kolikor mogoče tudi planinskega inšpektorja ter ima namen, poljedelskim strankam dati ugodno priložnost, da pridejo v dotiko z agrarakimi oblastmi. Na podlagi novih štajerskih agrarskih zakonov (delitev skupnih zemljišč in ureditev zadevnih užitnih in upravnih pravic, zložba poljedelskih zemljišč, varstvo planin ter pospešitev plašarstva) se bodo rešila popraševanja, sprej- male se bodo vloge, o kojih se bode obravnavalo, dala se bodo pojasnila in nasveti. Prvi uradni dnevi (z začetkom ob 8. uri dop.) se vrše v gornjegrajskem okraju, i. s. dne 2. maja v Gornjem Gradu (pisarna okrajnega odbora), 3. maja na Ljubnem (občinska pisarna) in 4. maja v L u č a h (občinska pisarna). Hlapca Ubil ? Pri Krškem je posestnik Andrej Kosmuc svojega hlapca Franca MeziČek hudo pretepel. Par dni pozneje je hlapec vsled pretresenih možgan v bolnišnici umrl. Kosmuca se zdaj dolži, da je on Mezičekove smrti kriv in se bode imel vsled tega tudi pri sodniji zagovarjati. Jesti noče v preiskovalnem zaporu v Celju zaradi velike tatvine zaprti Anton Jevšenak. Več dni izhajal je brez jedi. Zdaj so ga oddali bolnišnici, da mu tam šiloma hrane dajo. Požar. Posestniku Marzel v Pameču je pogorelo 5 oralov travnika in gozda. Škoda je velika. Neki fant je plevel zažgal, kar je požar povzročilo. Vrat prerezala si jo v Mariboru žena Beigott. Bila je hudo nervozna. Smrtnonevamo ranjeno so odpeljali v bolnico. Svetilka razpočila se je kočarju Jožefu Balaut pri Slov. Gradcu. Vsled tega je nastal požar, ki je vpepelil ,šupo in hišo in napravil za več kot 6500 K škode. Neumno Streljanje v Veliki noči zahtevalo je še razne žrtve. Tako je vžitkarju Kragolniku pri Slov. Gradcu prste odtrgalo. V Straši pri Novicerkvi je pogorela hiša Kovšeta. Ogenj je nastal vsled streljanja. Domači sin je dobil pri temu težke opekline. Ustrelila sta se v Radgoni naenkrat v isti sobi s svojima karabinerjema dva huzarja. Grozna nesreča. Te dni pričela je v Ju-vancih pri Ptuju hiša posestnice Johane Šilec goreti. Posestnica in njena hčerka sta tekli v hlev, da rešiti živino. Medtem se je goreči strop podrl. Z nadčloveško močjo prinesla je hčerka svojo mati iz plamenov na prosto. Ali par ur pozneje je mati v bolnišnici vsled groznih opeklin umrla. Tudi hčerka je čez par dni vsled ran umrla. Splošno se sodi, da sta dva lopova zažgala, ker ju je pokojna Šilec zaradi tatvine naznanila. Orožniki so tudi dva obdolženca zaprli. Stepli so se fantje pri Žalcu. Pri temu je bil Leopold SemeČnik hudo tepen in so mu tudi roko zlomili. Lepa družina. 70 letnega Johana Gračner pri Celju so njegova žena in lastni otroci hudo pretepli in ranili. Naznanjeni so sodniji. V konkurz je prišla trgovka Ana Strenčan v Braslovčah. Baje je hotela tudi nekaj blaga na stran spraviti in se bode morala i zaradi tega zagovarjati. Pogorela je hiša in hlev posestnika Matije Budna v Brezju pri Sevnici. Škode je za 4.000 K, medtem ko je pogorelec le za 1700 K zavarovan. Baje mu je nekdo zažgal in so se v tem oziru preiskave pričele. Rop ? Pek Juri Motoh v Celju trdi, da sta ga v gozdu pri Dobrovi dva fanta napadla in mu 40 K oropala. Stvar še ni pojasnjena. Zaprli so v Mariboru Ogra W. Kučman. Fant je na vse pretege kradel in sleparil. SVOJO ženo ustrelil je kmet Zajšek v Leh-niku pri Ptuju. Težko ranjeno pripeljal je potem sam v bolnišnico. Zajšeka so zaprli. Baje je ta divjak tudi svoje stariše obstrelil in bil zato hudo kaznovan. Grozni sum. Od 10. t. m. sem je izginila žena posestnika Andreja Čebik pri sv. Trojici v Halozah. Med tema zakonskoma vladal je že dalje časa hudi prepir. Nakrat se je razširila govorica, da je Cebik svojo ženo umoril. Orožniki so njega in njegovega brata zaprli. Preiskava bode že dognala, kaj je na tej grozni govorici resničnoga. Na tla pobil in težko ranil je hlapec Jože Mlinaric v Zabukovju posestnika Kranjca, kateri ga je bil zaradi tatvine naznanil. Samomor klerikalca. V zgornjem Velovleku se je zaradi slabih gmotnih razmer zastrupil lastnik trsne šole Janez Novak. Samomorilec bil je v svojem življenju strastni pristaš klerikalne prvaške stranke. Pazite na decol Pri Velenju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika A. Pristovšeka z vso krmo in orodjem. Škode je za 1.600 K. Zažgal je 5 letni sinček posestnika, ki se je z nžigalicami igral. Ukradli so neznani tatovi gospej Spruschina v Ptoju motorno kolo v vrednosti 300 K. Zarubiti je hotel v Trbovljah eksekutor radarja Alojza Volavžek. Ali ta je eksekntorju grozil in potem zbežal. Zato se bode imel pred sodnijo zagovarjati. Veliki požar. Na dravskem polju je nastal zopet velikanski požar, ki je vpepelil gospodarska poslopja, hleve, šope itd. posestnikov S. Pernat, G. Kmetec, J. Medved, A. Goljat, J. Napast, J. Koren, Ana Kepa in J. Kaiser. Tadi mnogo svinj, krme, perutnine itd. je zgorelo. Škode je najmanje za 70.000 K. Cela vrsta požarnih brarab se je trudilo in je omejilo velikanski ogenj. Orožniki pod vodstvom g. Debenaka so držali red. Baje je bila neka dekla z nžigalicami neprevidna. Pri rešilnemu delu je bilo več oseb težko ranjenih. Ponesrečil je v Hrastniku delavec Franc Tement. Padlo mu je kamenje na nogo in ga je težko poškodovalo. Kolo ukradel je neznani tat uradniku Wagner v Celju. Kvarte in nož. V sv. Marjeti pri Rimskih toplicah so se fantje pri kvartanju stepli. Pečnik bil je pri temu z nožem težko ranjen. Iz Koroškega Kmetske kandidature. Državnozborski volilni boj je pričel na celi črti in prvaki širijo že med priprostim ljudstvom vse mogoče laži, da bi svojim klerikalnim kandidatom do zmage pomagali. Kar se naprednih koroških kmetov tiče, so popolnoma zanesljivi. Oni vedo, da slovenski prvaki le za enim ciljem hitijo: raztrgati hočejo koroško deželo in priklopiti spodnji del Koroške h Kranjski. Ti slovenski prvaki so p r o t i k o-roški in proti avstrijski! Zato pa jim tudi ni nič za gospodarsko delo. Gre se jim edino za kranjsko politiko, ki je pa našemu ljudstvu največja nevarnost! Kdor podpira prvaške kandidate, ta podpira veleizdajo, ta podpira črne polome v posojilni-š t v u, ta podpira duševno zanemarjenost . . . V tem znamenju gremo naprednjaki v boj. Mi hočemo ljudstvu jasno povedati, zakaj se gre! Naše geslo je: kdor je proti ljudstvu, temu ne sme ljudstvo zaupati! Naši ljudski, kmetski kandidati pa so: Za okraj Velikovec-Alhoten-Eberstein Jos. Nagele posestnik v Velikovcu. Za okraj Celovec okolica J. Lutscliounio župan Maria Rain. Ostale naše kandidature bodemo še naznanili. Dolžnost vsacega somišljenika je, da z vsemi močmi za izvolitev naših kandidatov dela! Vsi na delo, da zmaga poštena koroška kmetska stvar! * * * Iz Sveč v Rožni dolini smo dobili po precej dolgem času sledeči popravek: ,Častitemu uredništvu „Štajerca" v Ptuju". Na podlagi § 19. tisk. p blagovolite prevzeti sledeči popravek dopisa : Iz Sveč v Rožni dolini, štev. 9, od 26. H»s» ki drži kaj na zdravo negovanje 19 nftO kože, ki hoče zlasti pege odstraniti I^CabSSCa ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z „Steckenpferd" Iilijenim mlečnim milom (znamka ^Steckenpferd") od Bergmann & Co, Tetschen a. E. Kos za 80 h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. — 6 — feb. 1911 Vašega lista. Neresnično je da je takrat, ko je požarna brarnba hotela brizgalnico iz gasilne hiše vzeti bila ključavnica z lesom zadelano in da se je šele čez dalje časa posrečilo možem odkleniti in v brambo priti. Re9 je temveč da je pazljiva prostovoljna bramba že poprej zagledala zamašeno ključavnico in odstranila čep. Gasilci so torej takoj odklenili huto in prišli do orodja. Ni res dalje, da je bila briz-galnica v zamrznjenem stanu in da ni fonktioni-rala, ampak res je, da ni bila zamrznjena, čeravno bi se tdmu ne bilo čuditi, ker potrdi vsaki poznavec, da na deželi kjer ni netilnih (heizbare) zahramb brizgalo lahko zamrzne. Res je da je brizgalna funktionirala. Neresnično je tudi, da se ne vršujejo prave gasilne vaje, ampak res je da se dostikrat vadi. Prostovoljna požarna bramba v Svečah v Rožni dolini dne 8. aprila 1911. G. Fein i g, tajnik. Johan F e i n i g, načelnik. Vina za 90 K so ukradli neznani uzmoviči krčmarju O. Kopeinig v Sv. Rupretu pri Celovcu. Gorelo je v magacinu firme Scherr v Celovcu. Gasilci pa so ogenj hitro pogasili. Pazite na deco! Pri Ebersteinu padla je 2 letna hčerka Žagarja Zordo v potok. Nezavestno so potegnili iz potoka in jo zopet k življenju zbudili. Voz povozil je v sv. Rupretu pri Celovcu 8 letno šolarico Merzel. Vbogi otrok bil je takoj mrtev. Samomor. V Celovcu se je ustrelil mladenič Aleks Kahlhammer. Vzrok samomora ni znan. Zaprli so v Možici zaradi motenja vere delavca Franca Walk. Neumno streljanje. Pri bedastem velikonočnem streljanju bil je v Afritzu hlapec Jože Pacher na očesu težko ranjen. Mrliča najdli so delavci pri sv. Salvatorju. V mrliču izpoznali so tovariša Kosmačina. Revež bil je na pljučnici bolan. Zmešalo so mu je v bolezni in je pobegnil iz hiše. Pozneje so ga najdli mrtvega. Gozdni požar divjal je pri Strassburgu. Uničil je mnogo 5 do 20, letnega drevja. Požar. V Dullacfcn je gorelo pri posestniku M. Russ. Zažgal je neki 4 letni otrok, ki seje 7. nžigalicami igral. Koliko nesreč bi se preprečilo, ako bi stariši ne bili tako hudo neprevidni iu lahkomiselni. Nos razbil je konj oficirju pi. Hideghegy v Celovcu. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico. Požar. V občini St. Georgen a. L je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Brunner s krmo, hlevom in orodjem ter mašinam. Škode je za 30.000 K. — Nadalje je pogorela Krum-patschova hiša v Lavamiindu. Prebivalci so se v zadnjem hipu pol nagi iz plamen rešili. Škode je za 4.000 K. Konj splašil se je nadučitelju Nagele v Friesachu. Nesrečnež je padel iz voza in dobil težko rano na glavi. Obesil se je pri Rudersdorfa hlapec Junoz Walcher. Bsje se mu je zmešalo. Telegram. Ptuj, 26. aprila. Okrajni načelnik Jos. 0 r n i g je telegrafično od c. kr. namestniŽtva zahteval, da naj takoj živinske sejme v ptujskem okraju dovoli. Upati je, da bode tej prošnji ugodeno. Pokončavajte m a j - k e b r e, ki hočejo letos zopet velikansko škodo napraviti! Vsi na delo, dokler je čas! Loterijske številke. Gradec, dne 15 aprila: 52, 44, 82, 66, 67. Trst, dne 22. aprila: 21, 55, 38. 84, 54. Od pomanjkanja Tomaževe moke ni več govora! Vsled zvišanja železne produkcije so se zamoglc tudu zaloge tomaževe moke povečati, tako da zdaj ni pomanjkanja Tomaževe moke in se zlasti znamko „deteljicau t poljubnih množinah dobi. Znano je, da dodaja Tomaževa moka zemlji rcdilna sredstva fosforjevo kislino in apno, kar napravi zlasti bogati sad. Nato se je treba ozirati ne samo pri žitju, marveč tudi pri gnojenju vinogradov in sadonosnikov. Za gnojenje travnikov in deteljišč pa je v prvi vrsti Tomaževa moka porabiti. Č* nočete biti oškndovani, tedaj zihtevajte, častita gospodinja, pri vasem nakupovanju izrecno „pravi Franckov pridatek za kavo" 6 tovarniško znamko „karni mlinček* in prepričajte se, toda previdno, ako je tudi res pravi z kavnim mlinčkom, zakaj iznova pojavljavo kavini gurogati v zabojčkih in zavojih, se „pra-vem Francku" na zunaj jako slični in katerih oprema je ponarejena, s katero vrsto pa bi ne mogli biti nikdar taka popolnomi zadovoljni kakor z znanim ^pravim Franckom*. — Dobra žepna ura je za vsakogar potrebna, kajti natančni čas prinaša red in gotovost v življenski način. Dobite dobro in ceno uro po originalnih fabričnih cenah v prvi dunajski zalogi ur Max Bohnel, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27/25, ki prodaja le dobro regulirane in preiskušene ure s » letno pismeno garancijo. Zahtevajte glavni cenik s 50O0 podobami, ki se ga pošlje vsakomur franko in zastonj brez kupne obveznosti. Ustanovljeno 1. 1840. uclodec je organ, ki prebavlja in čisti. Da zamore svoji funkcijam v pravi meri odgovarjati je treba, da se^mu ne v enem ne v drugem oziru preveč dela ne naloži. Funkcije se mu morajo kolikor mogoče lah« napraviti. V la namen izvrstni preparat je dr. Kota balzam za želodec iz apoteke B. Fragner, c. k. dvorni liferant v Pragi; to sredstvo pospeši prebavljanje in odvaja milo ter brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnih apotekah. Bogatejša izbira v jedilih ! Maggijeve kocke prihranijo gospodinji izkuho dragega govejega mesa, kajti le z vrelo vodo polit da vsaka kocka za b h en krožnik ('/«litra) najfinejše goveje juhe. kateri se lahko vse prikuha. Namesto govejega mesa stopi pri temu lahko drugo jedilo, brez da bi se s tem pojediojo podražilo. Kng* na Kitajskem ima grozno žetev in žal da tamošnje oblasti ne morejo kuge omejiti. Babjeverie in umazanost preprečijo vse dozadevne korake. Tu je na mestu, opozarjati vedno na to da se z racionelnim negovanjem zob in ust težko motenje želodca in prebavljanja prepreči. Le z rednim negovanjem ust s primernim sredstvom se zmanjša infekcijsko nevarnost Sargova ka-lodont zobna krema in kalodont ustni voda odgovarjajo popolnoma zgorajšnim zahtevam in se vstal tega že nadi t'A let od mnogih zdravnikov in zobnozdravniškiu avtoritet najbolje priporočajo. An;1. Csillag. Medtem ko mnogobrojna vsako leto nastopivša sredstva za rast la» v kratkem zopet izginejo, obdržala se je Csillag-pomada že dolgo let kot edino izborno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje ter okrepčanje rasti. Csillag-pomada daje lasem ka kor bradi naravni svit in polnost ter učinkuje, da ne postanejo prerano si vi. Dobi se ta pomada za 2"—, 4'—, 6*— in 10— kron iz fabrike Ane Csillag, Dunaj, 1., Kohlmarkt 11. Xaprednjoca draginja življenskih sredstev ss s skrbnimi obrazi obravnava, kjerkoli se sestanejo gospodinje. Ali tudi marsikateri dobri nasvet se čuje. Tako kažejo praktične, izkušene žene na dobra kuhinjska pomožna sredstva, kakor n. pr. na splošno priljubljene Maggijeve izdelke, ki prihranijo denar, čas in delo in so ravno v sedanjih časih dvojno koristni. Vedno ednake dobre kakovosti se odlikujejo tudi s tem, da so njih cene vedno ednake. Kateto sredstvo pomaga hitro in gotovo proti nečistosti kože in pegam ? Edino Kergmannova svetovno znana „Steckcn-pferd"-lilijino mlečno milo. To dokazujejo mnogobrojna uradna spričevala. Izdela se 3 milijone kosov vsako leto. Priporočati je tudi »Steckenpferd-Bay.Rumc proti izpadanju las. Pivo stane HO vin., drugo 2 in 3 K za steklenico in se dobi v vseh 'apotekah, drožerijah, trgovinah itd. Resnično poljudno domače sredstvo, ki se je ima v mnogih družinah že dalje k it 50 let, je Prasko domače mazlo iz apoteke B. Fragner, c. k. dvorni liferant v Prag-. To je najboljši dokaz za njegovo uspešno rabljivost pri pokrivanju ran in preprečenju vnetih komplikacij. Dobi se to sredstvo tudi v tukajšnih apotekah. Prav dobro idoča g'OSt 11 23. SI s tobak-trafiko in žganje-točom se takoj v najem odda (pa tudi proda) zaradi bolezni. Kje? pove upravništvo „Štajerca". Hlapec za prodajo in izvažanje premoga po mesto, vešč tudi nemškega jezika, zvest in močan delavec, se takoj sprejme; stalna služba in dobra plačat Ponudbe na A. Paulin, Peraustrasse No. 1, Villach. 388 Euonadstropna fiiša s pekarijo, dobra prodajalna, dobri dohodek iz obresti, se zaradi slučaja smrti poceni in pod lahkimi pogoji proda. Naslov se izve v upravništvo „Sta-jerca". 89» Jos. Kaslmir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod naj-boljšjo in najcenejšo postrežbo. Tono-siže-^ra. zrxolra, najboljše gnojilo, v vrečah po 100 kil. Najboljše semena za rrt,. polje in travnik. 73 — 9 — Izvrstno odstrani bolečine, omeji vnetje in vpliva antiseptično. Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoce. vlačilno mazilo, imenovano Praško domače mazilu kot zanesljivo sredstvo za obvezo. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. ■•" PuStna razpnSiljatev vaaki dan. "•! 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h se i doze, za K 7— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije poSlje. Vsi deli erabslaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. --------■ Glavna zaloga — B. FRAGNER^in apoteka „pri črnemu orlu" Praj»a, Kleimeite, ogelj Nermlagasse »ter. 2113. -------------Zalogo v apotekah Avstro-Ogrske. -------- 895 Raznaševalec kruha, dva pekovska učenca, pridna dekla sprejmejo se proti jako dobri plači in dobrem ravnanju takoj pri Jos. Berlinger, pekovski mojster, Wurmberg Št. 18.756. VII. 605. Razglas. Za dne 1. julija 1911 pričenši polletni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu pride za vredne in nepremožne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij a 100 kron s prostim stanovanjem po razmerju prostora v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije istotako a 100 kron do razdelitve. Pogoji so: Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki telesni razvitek, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba, in najmanje dveletna poraba kot podkvarski kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec s posebnim reverzom zavezati, da bode po absolviranju učnega tečaja podkvarsko obrt najmanje skozi 3 leta na Štajerskem odaosno v okraju, od katerega je štipendij sprejel, kot mojster ali pomočnik izvrševat. Piošnje prosilcev je nasloviti na deželni odbor in jih do najkasneje 31. maja 1911 vpo-slati direkciji deželni podkvarski šoli v Gradcu ; dodati je tem prošnjam reverz, krstni in domovinski list, učno pismo, šolska in zdravstvena spričevala, delavsko knjižico, premoženska in nravnostna spričevala. Taki podkvarski kovači, ki ne zahtevajo štipendij in bi se vendar radi tečaja udeležili, naznanijo naj se najkasneje v prvih treh dneh tečaja pri vodstvu zavoda. Dokazati morajo, da so najmanje 18 let stari, da so že 2 leta kot kovaški pomočniki delali, da so ljudsko šolsko izobrazbo dobro končali in predložiti učno pismo ter delavsko knjižico. Gradec, 18. aprila 1911. Od štajerskega deželnega odbora. 389 Lepo posestvo, obstoječe iz stanovalne hiše, hlevi, 1 oral plo-•dovitega vinograda, l1/« travnika, sadonosnik, v največji bližini postaje P o 1 i č a n e, se takoj za 12.000 K proda. Več pove Hans Wouk V Po-ličanah. «6 ¥ff&?^^^^Q^^^ff&<^X(<<0Si Vredno citati je za v8acega lastnika živine za mleko prospekt štev. 127 o Diabolo-Separatorju z mnogoštevilnimi priznanji! Zahtevajte ga z garancijskimi pogoji zastonj in franko, danes od 1. 1872 ustanovljene fabrike kmetijskih strojev PH. MAYFARTH & Co. 216 Dunaj II., Taborstr. 71. S Išče se zastopnike. <■> ttJajJjpCCCCCCCPCCCCggjCjCCOODJJ Za zavarovanje proti škodi po toči priporoča se p. n. gospodom poljedelcem c. kr. priv. avstr. zavarovalna družba jjDunav" na Dunaju. Družbo zastopa g. Alois Mir v 4)3 Ptuju, Wagplatz Nr. 5. Gostilna v Mariboru, Triesterstrasse, 2 gostilniški sobi, 1 kuhinja, 1 spalnica, 1 klet in vrt za sedeti, nadalje vrtno poslopje z 2 sobama, 1 kuhinjo in 1 kletjo, ee proda. Vpraša se v Mariboru, Lenaugasse 14. 396 Dvoje vinogradsko lepo posestvo, na lepem kraju, v najboljšem stanu, z lepimi hostami v Halozah, potem tudi druge različne posestva, travniki, vile, itd., so po jako dobrih pogojih za prodati. Več se izve pri Alois Mir V ____________Ptuju, Wagplatz N. 5.________j05 Čitajte in strmite !! Nezaslišano!! 600 k. is le K 360. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsleinom, 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno Žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 iepni nož, 1 par gumbov za mansete, B prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik »veta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in 3tare, 1 koristni „Briefsteileru, 20 predmetov za korespondenco in Se 600 k. dlv. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj t uro, ki je že sama denar vredna, kosta samo K 360. Naslov: Dunajska hiša blaga F. WinJiirb, Krakuva No. W I. Ml. Kar ne dopade, denar nazaj. 400 IIP^ Po zelo znižanih cenah.! ""III Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, eene solidne. Zunanja naroČila proti povzetju. 617 dajo se proti zavarovanju na zemljiška posestva. Vpraša se pri - Rudolfu Schwagl, Wildon. 897 Št. 15186 895 ii 1950. Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru oddalo se bode začetkom šolskega leta 1911/12, t. j. od 15. septembra t. 1. več deželnih prostih mest (Landesfreiplatze). Prosilci za eno teh prostih mest morajo biti na Štajersko pristojni in najmanje 16 let stari. Svoje neko-lekovane, na štajerski deželni odbor v Gradcu naslovljene prošnje, katerim je dodati krstni in domovinski list, spričevalo o zdravju in cepljenih k6z, uravnostno spričevalo in odpustnica ljudske šole ter ubožni list, imajo najkasneje do 15. julija t. 1. osebno ravnateljstvu deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru predložiti. Imejitelji deželnih prostih mest morajo se s pravo-veljavnim reverzom zavezati, da bodejo po absolviranju vinogradniške šole in eventuelni dokončani vojaški službi najmanje 3 leta na Štajerskem kmetijske službe opravljali ali pa da bodejo za vsako med tem časom izven dežele prebilo leto svoto 200 K za deželni fond na ravnateljstvo vinogradniške šole plačali. Plačilni gojenci, ki nosijo sami podučne in oskrbne troške v lfttnem znesku 448 K, prosilci za okrajne štipendije ali taki drugih korporacij, nadalje praktikanti prositi morajo istotako za sprejem v zavod do omenjenega dneva in morajo iste papirje predložiti ter se pri ravnateljstvu osebno predstaviti. Tam se jim naznani vse druge podrobnosti. Plačilni gojenci seveda ne potrebujejo ubožnega lista. Gradec, 19. aprila 1911. Od štajerskega deželnega odbora. M Kupite ^k 1 nič druzega proti 5 hripavodti, kala*hu, za-slinjenosti, krčnemu in islovskemo kaslju kakor fino okgne KaiseriBve [ prsne karamele s „tremi smrekami" J not potr. 8prič. zdr. Jn privatnih jamči gotovi uspeh. Zavo] 20 in 40 vinarjev. Doza BO vinarjev Dobi se pri H. Molitor apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmann, Laški tig, A. Elsbacher, Laski trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek, 886 Poasor! 60.000 parov Čevelj! 4 pari Čevelj samo K 760. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik- se mi je naroČilo^ prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Rapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po fit. Vsi 4 pari kostajo le K 7-60. Pošlje po povzetju C. Griioer, eksport čevelj, Krakov 6t. 206. Zruenjava dovoljena ali denar nazaj. 401 Močni učenec 1 se takoj proti mesečni plači 10 K sprejme pri Johaan Belim, umetni mlin, Franheim. Velekrasna in dobič-kanosna kmetija ki meri 2b oralov zemlje, obstoječe it njiv, travnikov, sad-nikov, vinograda in lepega gozda se takoj proda. — Posestvo ima zidana hiSna in gospodarska poslopja, leži v zelo prijaznem kraju blizu Maribora. Cena 21.000. — Več se izve pri lastniku Franca Serne«, posestnik v Grad Ska, štev. 32, 281 pošta Pesnica. " Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), 6ra«. Sack-•trass* Nr. 14, verleihl Geld — »uch in jro'seren Piwten — raseh, ohne Vermittler provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu GehaltsvormerVungen bei massiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegpn Gehalts-abzug mit Lebensveisicherung. oder gegen grundbucherliche oder »onstige enuprechende Sicherheit im Personalkredit-rweig zur RUckzahlung in Wochonraten (von welchen auch mebrere zugleich gezahlt werden kdnnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rttckgezahlt wird. im >allgeraeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Si'luellste Erledisnnir. AwiMhlnie der Vorschflsse nach Herstrllung dcr Sicherbril sofort DrucksortenversanH Zastopnike in potnike a za obisk privatnih kupcev z tubastim blagom za gospode in dame, sprejme se proti visoki proviziji, ev. pozneje prsti fix, pri prvi razpošiljatvi blaga. Ponudbe pod „W e11D r m a" 87828 na ekspedicijo anonc M. Dukea Kug. Dima] I/l. Prodajam % lepa drevesa na pr. jaboljke, mostne hruške, obelost in tepke črefinje, itd. — Cena in pla~ Čilo po dogovoru. Zdaj ta me^ sec in polovico maja je še čas. Naslov: Gftji.vich Ivan, Duhova, Rann a/d. Save. Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjasko. Singer Co., akc dr. za Šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za Šivalne stroje. Na vprašanja ■'sako zaželjeno pojasnilo. Mufitri slikanja in Šivanja zastonj in franko. 366 pri gihtU celo v zastarelih slučajih ima na* mazanje z Ictitiomentolom presenetljivi uspeh. 500 zahvalnih pisem. 5 steklenic franko K 6 —. 10 steklenic franko 10 K. —. Edina ra?pošilja-tev potom ces. svetn. in apotekatja. S. Edelmann, Sambor Ringplatz 9t. 39. 854 dobijo vini z lom ii Delavci «°9 posebne cene v trgo-retanim blagom, peri-obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. Kupim kmetsko posestvo kakor stoji in leži, in tudi sami gozd kupim, vsaki ponudnik naj natančno popiše in ceno naznani. Naslov : Kranz Vaed, Slov. Bisjica, postre-slante. 4fj2 Pridno dekle se sprejme v službo pri gospej Roža Blanks v Ptuja, (nasproti stolni cerkvi). 40* Učenec m z dobro šolsko itobratbo, strogo soliden, sprejme se pri g. Lndwig Schesclierko, trgovca v Planini (Montpreis). Trgovski učenec priden, se takoj sprejme v trgovini Juh. Toplak. Sv. Lovrenci. Slov. gor., pošta Jnr-► inc-i pri Ptuju. 399 Učenec se takoj sprejme. Zmožen mora biti nemškega in slovenskega jezika, iz dobre družine in z dobrimi Šolskimi spričevali. Kje? pove uprava „Šta-__________jerca". 387 hoče 40 kion trajno in na lahki način vsak teden zasluziti, ta naj takoj svoj natai<čni naslov vpoSlje firmi L. Schaichtpr, Dunaj XVT../2, Postarat 101. 378 v sveži kakovosti za vrt in polje, kakor zelje, salata, grah, pesa, štajerska in luzern-detelja, čebala (Steck) semena za travo, svinjska koloraba, vsinjska cikorija, kupite najbolje v več kot 30 let obstoječi trgovini semen in špecerije. Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz (rotovž). 226 Novo sezidana 844 hiša, vili podobna, 6 let davka prosta, z B sobami, 4 kuhinje in velika klet, kuhinja za perilo in za svinje, eden svinjski hlev in studenec, lepi vrt in še posebej veliki stavbeni prostor, '/« ure od glavnega trga v Mariboru, se proda za 13.800 k i on; o sta ne lati ko 6.000 K vknjiženo. VeC pove: Jožef Wanctaniff, preje Postgasee, sedaj Edmund Schmiedtgasse štev. 8. 344 Cepljene trte in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, sil-vanec, ruhlander, kraljevski grozd, portugizec, traminec, mufikatelec, se dobiva pri P. Srebre, Maribor. 266 — 10 — čh £.-2 BRUSSEL 1910 ------ GRAHO PRIX ------ Buenos Airer. 1910. HEINRICH Patent-Satt- und HciBdampf- »System LENTZ« und Leistungen bis lOOO PS e. Osterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX., Lbblichgasse 4. §& £& Intern. Jagdausstellung Wien 1910: Staats-Ehrendiplome. (Hoch.ie AuMeicimung.) Ustanovljeno 1853. Ustanovljeno 1853. G.Topham&C°- i družba z n. z. fabrika mašin in livarna železa Dunaj XI, Gudrunstrasse 159 izdeluje kot špecialiteto: nVollgatter" vsake vrste za žage na paro in vodo. Vse mašine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band- žage, mašine za oblati, Fras-mašine, Foumier-Schalmašine, maSine za pripognjeno pohištvo, Fass-mašine, transmisije. Prospekti, proračuni troškov, obiski inženerjev zastonj. Najboljša nemška razprodaja I Ceno perje za postelj! 1 kg. lirik slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol brlita 2 K 80 b; brlih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 ki. najfinejših, sneženo-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 18 K. Ako se rame 6 K, potem franko. ter Goto«« postelje -w iz krepkega, rdečeg«, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tohent. 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama. vsaka 80 cm. dolg«, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastiiu perjem » po»ttlj« 16 K; jiol-daunf 20 K; dame 24 K; poatmeaai Ubrali 10 K, 12 K, 1* K, 16 K ; glavne blazine 8 I, 8 K 60, * K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej framko. izmenjava ali vrnitev franko dovoljena Kar ne dopada denar nacaj. B. Beniseh, Deschenitz Nr. 716, Will ■■■■H Canik gratis in franko. Nt novem tentnem trja (Lendolatz) v sxawM klalnice in piinanke hi&e poafatsTijea« jf »«v» parna žaga vsakem« v porab«. Vsak««« ae les hlodi, itd. po Mkhteri tak«;-tw iaga. Ysakdo pa see« tudi asm oblati, rrtati <* apahatš i. t. d. ——————————————^—— u»la"0v|j«u* 1SJ9, 3 ■ Ormožu. { [.eiru-Rullt konl. prit! hranilnice "i">"-^^ >»Dk. »t. 832086, --------- -S» prevzame vloge vsaki dan, izposojuje domače štedilnice (HeimBparkasse), kapitalizira nedvignjene obresti vsakega pol leta in plača rentni davek it listneja. Oua daje posojila na zemljišča, poslopja, menice (VVecbBel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hraniliiicnih zadevah. Za vloge jamči ne samo izdatni rezervni fund zavoda, marveč tudi mestna ohotna nrmnžka z vsem svojim preaoienjem; pole* tega je ta špirkasa podvržena državnem nadzorstvu in državnim revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 978 Ravnateljstvo. 66" 116 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi nase agente. Singer Co, akc. dr. za šivalne stroje PtUj, Hauptplatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prodajalen šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naših starejših zistemov, ki zaostaja v tajnosti, delazmoznosti in konstrukciji daleč za našimi novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vzorci vezenja, šivanja in fitopfanja zastonj in franko. — Repa-raturc vsake vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. Anton Starkel, Ptuj, prevzame gozdne Cenitve po izkušenem zistemu, kupuje gozdove vsake vrste lesa in proda dvojni »Vemciauergatter" s „Supportom", da se postavi natančno debelost dile, kateri se da rabiti tudi za rezanje fornirjev. 376 Dobro idoča go stilna (prava „Goldgrube") z iztočom vina, pive in žganja ter tobak-trafiko se proda. Trafika nosi na leto 800 K, vina se iztoči 80 polovnjakov, pive 200 hektolitrov na leto, 7 svinj, krava, konj, ledenica. Ves inventar, kakor leži in stoji Vi nre od Maribora, nedeljski izlet meščanov. 8 oralov zemlje. Hiša ima 1 soba za goste, salon, ekstra-soba, acetilinska razsvetljava v hiši in vrtu. Cena 34.000 K. 21.000 K ostane lahko. Nadalje Jjj?« z grajzlerijo in flašenšankom, na ena 111)0 dobrem krajn v Studencih, 1 oral zemlje. Cena 8.000 K; 3.000 K lahko ostane. Proda se zaradi bolezni. — Več se izve pri g. Jos. Stamzar, Maribor 108 c k. konc. zavod za realitetni in hipotečni promet imajo od vseh lastnikov svin' vedno oni, ki dajo navadni še Fattingerje „Lucullus" in to stalno. Pri temu ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z •Lu-cullus« ni samo najvplivnejše.tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg »Lucullus« po-Najlepse praSICke ! \ višanje žive teže Najkrepkejše živali! 1 2a en0$™° do" [Najplodovitejšsplem-1 Ynta II. Z3 ske svinje! Naj iz-/ fTStB HL za 'pitm , . .v. .. . g in velike prašiče. datnejši pitani 1 Cena obelrverst: prašiči! JT K 11-50 za 501 z vrečo vred od fabrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z. o. z. Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. 253 Pozor pred manjvrednim blagom 1 Tomaževa moka je za vsaki čas in za vse kulture najboljše in najcenejše gnojilo fosforjeve kisline. Čistost, vsebina na skupni fosforjevi kislini ter na oni, ki se v citronovi kislini, raztopi ter tudi fino mlenje pod znamko »deteljice" (Kleeblatt) znane ter v več kot 30 letni rabi najbolje priznane Tomaževe moke se jamči od prodajalne pisarne fosfatne moke čeških Tomaž-tovaren Danaj L, Bauernmarkt 13. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. tli Peter Kol-a naslednik (A na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K i'20. DOnODOnOODD OU D istim ia. $tajersko dobro deželno vino K 52 — Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Termo rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvanec, beli, lino namizno vino K 60'— Rizling, beli, fino namizno vino K 64 — pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velikem poslopji iparkao« o Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ° 7465 54