Leto XIX., št« 75 Upravmfitvo Ljubljana, Knafljeva 5 _ Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inaeratnl oddelek: LJubljana. Selen-burgova ul. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11.842, Praga «slo 78 180 Wien št 105 241. Ljubljana, četrtek 31» marca 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg št 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. PRVA DOMA ZGRAJENA VOJNA LADJA Včeraj so v Splitu z velikimi svečanostmi spustili v morje novo torpedovko »Zagreb«, prvo večjo vojno ladjo, ki je bila zgrajena v državi Split, 30. marca AA. Danes so v splitski ladjedelnici slovesno spustili v morje novo jugoslovensko torpedovko »Zagreb«. Vse hiše v luki in v mestu so bile okrašene z zastavami in z zelenjem. V Split je prišlo tudi mnogo ljudi iz okolice in drugih krajev, da je v mestu zavladalo nad vse živahno vrvenje. Davi se je okoli ladjedelnice in na bližnjem obrežju zbralo več deset tisoč ljudi, posebno kmetov in kmetic v narodnih nošah. Pred novo torpedovko je bila postavljena velika tribuna za goste. Vsa obala pred ladjedelnico je bila nabito polna ljudi. V neposredni bližini ladjedelnice sta bila zasidrana dva velika nova potniška parnika »Šumadija« in »Sarajevo«, na levi strani pa naša največja potniška parnika »Kraljica Marija« in »Kneginja Olga«. V njuni bližini so bile zasidrane ladje »Kumanovo«, jahta »Tiha« in naš največji parnik »Lovčen«. Zbrana je bila tudi jugoslo-venska vojna mornarica z rušilcem »Dubrovnikom« in z minonosci »Galebom«, »Orlom« in »Jastrebom« pred njimi pa podmornice »Smeli«, »Nebojša«, in »Hrabri«. V luki je bila zasidrana tudi divizija motornih torpednih čolnov. Na levi strani kraja, kjer so spustili v morje »Zagreb«, sta bili dve Rim, 30 marca k Ministrski predsednik Mussolini je danes popoldne spregovoril v senatu, ki je baš zaključi] razpravo o prora čunu za vojsko mornarico in letalstvo. Govoril je o vojni sposobnosti itali lanskih oboroženih sil Senat ki je bil polnoštevil no zbran, je ministrskega predsednika po novno prekinil z aplavzi Po Mussolinije-vem govoru je senat sprejel še zakon, s katerim se italijanskemu vladarju in Mussoliniju podeljuje naziv prvih maršalov un peri ja 9 milijonov vojakov Mussolini je v svojem govoru med drugim izvaia! Italijanska vojska je največja m najkrepkeiša sila itali jansKega naroda Naie meje so že po narav dobro utrje ne Alpe predstavljalo eno samo utrdbo, ki jo ]e za veke postavil Bog prehode pa je Italija bermetično zaprla Italija ima sedaj preko 44 mili ionov prebivalcev in more v primeru mobilizacije obrati 8 milijonov vo jakov t mobilizacijo 18 do 20 let starih pa preko ^ mili onov Če odštejemo polovico za siužbo v /alediu ostane še zmerom 4 do 5 milijonov borcev na frontah Od I mar ca t i dalje bi Italija lahk. v najkrajšem roku mobi ìzira'a to'iko ed.uh koiikor jib ni imela na razpolago aiti v svoji največji b'tki. on pn Vutoriu Venetu Mobilizacija miluonov l)ud' zahteva seveOa rud> igrom nih materalmb sredstev Generain' komi saniat ia voinu industrijo, ki ie bil usta novljen pred trem leti, je organiziral in sedaj kontrolira vso vojno industrijo ki je nenehoma v obratu V vojnih in pomožnih tovarnah ki jih if «76. je zaposlenih 58(1 (HH) vojaško discipliniranih delavcev Pehota, k» bo slei ko prej ostala glavni eie ment borbe, se opremila z na i modernejši mi topov; in drugim vojnim orožjem Močna mornarica največ podmornic Italija ima dolžnost in neie pravico, da si ustvari tudi močno vojno mornarico. V našem pomorskem gradbenem programu je obnova št rib starih linijskih vojnih ladij in gradnja štirih novih 35-000 tonskih edinic ter več manjših edinic Izjavljam senatu, da razpolaga danes Italija s podmorniškim brodovjem ki je najmočnejše na svetu Vsi drugi so daleč za nami, tako da ni pričakovati, da bi nam mogli kdaj v tem pogledu odvzeti prvenstvo. Italija razpolaga tudi z -radostnim številom pomorskh baz v Sredozemskem morju, ki so bile vse ojačene in na njih eskadrilji vodnih bombnikov. Na levi od »Zagreba« sta bila poleg oficirjev naše mornarice častna četa, godba kraljevske mornarice in naraščaj Jadranske straže. Nekoliko pred 12. so se začeli zbirati na častni tribuni gostje. Ob 11.55 je prispel na tribuno predsednik vlade dr. Stojadinovič v spremstvu ministrov Le-tice, Miletiča in Novakovica. Predsednika vlade sta sprejela pred Jadransko ladjedelnico D jura Paunkovic in poveljnik mornarice viceadmiral Marjan Polič. Ko je prispel zastopnik Nj Vel. kralja Petra, vojni minister general Ljubomir Maric, ga je pozdravila častna salva z vojne ladje »Zmaj« in sprožile so se dolgotrajne ovacije Nj. Vel kralju, kraljevskemu domu. naši mornarici in vojski. Minister general Marič je med tem pregledal častno četo. Na častni tribuni so bili tudi ban primorske banovine dr. Jablanovič, britanski ooslanik Camobell, francoski poslanik Brugere. zagrebški župan dr. Peičič in drugi. Posvetitev nove torpedovke sta izvršila katoliški duhovnik in pravoslavni prota. Pred posvetitvijo je godba odigrala častno koračni™ i" rnolitvpni ko- agrajena velika skladišča kurva in streliva. Italija razpolaga z nafto, kolikor je rabi, za dovolj dolgo periodo operacij, prav tako pa tudi z zadostnimi količinami pomorskega streliva. Več tisoč letal 30.000 pilotov Letalstvo je bilo v letih 1919 do 1922 na tleh. Režim ga Je obnovil in reorganiziral. Po štirih letih si je italijansko letalstvo zagotovilo mesto med prvimi na svetu Nekaj t soč letal, ki so vsa najnovejše znamke, predstavljajo kompleks naših letalskih sil 58.000 delavcev dopolnjuje dan za dnem to silo. Naši bombniki lahko napadajo sovražne objekte ponoči in podnevi, lovska imajo najvišjo možno brzino in okrftnost. Naša etala CR 32, k so po brzini zaostajala za nasprotnikovimi, sa na iberijskem nebu narav-nosi kosila najhitrejše »Curtis Rata«. Italija danes lahko postavi k aparatom 20 do 30.000 pilotov Poleg rednih in prisilnih letališč Je na razpolago veliko število maskiranih, ob katerih so zgrajena skladišča bene na in bomb Italijanske letalske bombe in torpeda predstavljajo najrazdornejšo silo in je bil v tem pogledu dosežen zadovoljiv napredek Letalska vojna se bo razvijala tako da se bo nasprotniku onemogočil sleherni vojaški razvoj, obvladalo njegovo nebo in demoraliziralo njegovo ljudstvo. V razvoju je tudi protiletalska obramba, aktivna in pasivna. Glede pasivne obrambe bi svetoval vsem onim, ki v vojni z njo ne bodo imeli neposrednega opravka da zapu-ste velika mesta če niso v njih prisiljeni živeti. 2e sedaj lahko rečem, naj se vsi oni. ki si lahko ustvarijo eksistenco v malih mestih in na vaseh, odločijo za to še pred 12 uro. V resnem primeru jim bo lahko kaj takega onemogočeno, ker tedaj mobilizacija sil ne bo smela zastati Tedaj bo toliko večja škoda za neprevidneže in zamudnike. Vojaški problem je osnova vsega življenja v Italiji. Vsak. kdor bi skušal izvršiti atentat na pravice in interese Italije, bo naletel na kopnem, na morju in v zraku na resoluten in učinkovit odgovor vsega oboroženega naroda. Zagotoviti si hočemo obči in predvsem svoj mir Zato zavračamo iluzije in utopije, zaradi njih smo ženevo zapustili. Zmerom in tudi sedaj ima v odnošajih med narodi edino veljavo njihov vojaški potencial. Poleg njega razpolaga Italija s silo duha, ki ni bila nikoli tako velika, tako enotna in tako prežeta z nepopustljivo voljo kakor danes. ral, po končanem obredu pa zopet molitev. Delavci so nato izpodmaknili pod-pirače ladje, predsednik Jadranske ladjedelnice, ki je ladjo zgradila, Djura Paunkovic pa je zaprosil kumico go Ma-ričevo, naj spusti torpedovko v morje. Ga Marice va je na tradicionalni način razbila steklenico šampanjca ob ladji z besedami: »Zagreb«. pojdi srečno v svoj element, piovi v čast in ponos kralja in domovine! S tvojo zastavo naj gresta slava in zmaga in božji blagoslov naj te spremlja! Ob 12.30 je ladja zdrknila v morje Godba je zasvirala državno himno, a množica je navdušeno vzklikala. Na ladiah so zatulile sirene, v zraku pa so krožila letala. ★ Torpiljarka »Zagreb« bo prva edinica naše vojne mornarice, ki bo zgrajena v Jugoslaviji v domači ladjedelnici z domačim materialom in z domačimi delovnimi močmi. Naša država je lani oddala v delo tri torpiljarke. eno gradijo v ladjedelnici Chamtier de la Loire v Nantesu ln je bila splovljena v morje že 23. decembra lanskega leta ter krščena na ime »Beograd«. Tor-piliarka »Zagreb« bo zgraiena po istih načrtih ln tudi tretia torniliarka »Ljubila- Bukarešta 30. marca. p. Rumunska vlada ie podala ostavko. Ze v zadnjih dveh dneh so se v političnih krogih pojavljale govori ca. da 6e hočejo liberalci odd^liti od seda njega režima iin da je vodstvo stranke zahtevalo od pet liberalnih ministrov, nai podajo ostavko Iz poročil, ki so jih doslej objavili listi, sicer ni mogoče razbrati, ali je bil to dejansko glavni razlog za ostavko vlade Ministrski predsednik patriarh Miroii Christea ie poslal vladarju pismo, v kate rem pravi, da ie vlada, ki je bila sestavljena v trenutku težavnega notranjepolitičnega po ložaja iz;>olnvla svoje naloee. izvršila re formo ustave in državi zopet zagotovila mir Sprejet jp tudi novi proračun Po svojih na logah ie bila ta vlada prehodnega značaja zaradi war sedai, ko ie svojo nalogo ;zpol nila. ni več nobenega razloga, da ti v svoji sedanii obliki še nadalje vodila upravo države. Chi. kakor tudi vsi njegovi sodelavci, pa so vladarju vedno na razpolago, če bi iih potreboval NTa dvoru se je vrnila kmalu nato seja vlade. na kateri je patriarh Miron Christea ponovno obeležil razloge, zaradi Budimpešta. 30. marca. b. Ministrski predsednik Daranyi se je začel snoči posvetovati z voditelji opozicije o perečih madžarskih problemih. Opozoril je med drugimi na to, da zahteva naraščajoči nemir v državi spremembo nekaterih vladnih smernic in da se bo morala opozicija med drugim sprijazniti z ukinitvijo nekaterih ustavnih svoboščin kakor na primer enakopravnosti državlja nov pred zakoni ter nedotakljivosti zaseb nega imetia i. t d Samo. ako s? opoziciji povsem oodredi vladi, se bo mogoče izogni ti tem snremembam Država je pred ialino sežnimi zunanjepolitičnimi dogodki ki zal tevaio -tmjenost vsega madžarskega laro da. Vlada se čuti dovoli močna, da bo na pravila konec rovarjenju skrajne desnice in na«, ki se gradi prav tako v Splitu, bo imela enako velikost. Pri vseh treh novih edinicah nafie vojne mornarice gre za tip velikih torpiljark, ki so še med vojno spadale v kategorijo rušilcev, težka bo 1200 ton, dolga 98 m, široka pa 9 in pol metra. Vozila bo z ogromno brzino 38 milj na uro (preko 70 km). Za razvijanje take brzine je potrebna izredna jakost strojev in bodo imeli pogonski stroji nič manj nego 44.000 konjskih sil. Kakšna sila je potrebna, da se doseže taka brzina, najbolj spoznamo, če upoštevamo, da potrebuje n. pr. ladja, ki ima tonažo 20.000 ton in je torej 17 krat večja, za brzino 20 milj le stroje z jakostjo 25.000 konjskih sil. Torpiljarka bo oborožena s 4 topovi kalibra 120 mm, s 4 protiletalskimi topovi kalibra 40 mm, poleg tega pa bo imela dve napravi za lansiranje torpedov z dvojnimi cevmi (za torpeda s premerom 550 mm) Končno bo imela 2 napravi za metanje bomb proti podmornicam. Na ladji bo 10 oficirjev in 135 mornarjev. Torpiljarko gradi »Splitsko brodogradi-lište d. d.«, ki se je v zadnjih letih znatno razvilo in izpopolnilo, tako da sedaj lahko gradi tudi velike pomorske edinice. Letos so v tej ladjedelnici že spiovili v morje dva parnika za jadransko plovidbo (»šumadi-jo« in »Sarajevo«) vsak po 500 ton. Poleg tega je ladiedelnica nedavno dobila naročilo za gradnio posebne kontrolne ladje za našo finančno in carinsko kontrolo. katerih se ie vlada odločila za ostavko. Kralj je ostavko sprejel in izjavili, da bo nova vlada še danes sestavljena. Novi ministri Bukarešta, 30. marca. h. Proti večeru je kralj imenoval novo vlado, ki je bila že zaprisežena. Min. predsednik je ostal patriarh Miron Cristea, zunanji minister bivši dolgoletni rumunski diplomat in večkratni poslanik Petrescu Comnen, notranji minister in finančni minister sta ostala ista, pravosodni minister je Jamandi, trgovinski in industrijski minister Constantine-3cu, kmetijski minister Jonescu-Sisestl, vojni murster general Argesanu, minister za letalstvo in mornarico general Paul Teodorescu, prometni minister M. Ghelme-geanu, minister za delo M. Ralea, minister za prosveto ln vere pa začasno škof Colan Isclua. Razen tega je bilo imenovanih še nekaj novih državnih podtajnikov. V novi vladi so zastopani nekateri Izraziti člani bivše liberalne stranke, nekaj pa je tudi (Ghelmegeanu, Ralea in Galine-scu) bivših zaranistov. ustregla zahtevani tako zvanih nacionalističnih elementov. Zato bo moral biti novi volilni zakon prikrojen tako, da bo prepovedana udeležba sleherni stranki, katere program ni domačega značaja. (Kakor ee zdi. je ta izjava naperjena zlasti proti socialnim demokratom, ki imajo v parlamentu 11 poslancev). Daranyi je končno napovedal da to v kratkem izšel nov tiskovni zakon, strožji od prejšnjega. Vladna 6tranka elei ko prej vztraja pri totalitarni izvedbi svoje ra programa. Med današnjo razpravo o volilni pravici v poslanski zbornici je predsednik narodne 1 beralne stranke in bivši državni , tajnik Raszaj izjavil, da so razkrojevalne I metode radikalne agitacije na Madžar- skem dosegle tako stopnjo, da javno poziva ministrskega predsednika, naj ar-žavo osvobodi tega rovarjenja, če pa tega ne zmore, naj odstopi. Vel ka večina madžarskega naroda je za parlamentarno demokracijo in strego upoštevanje zakonskih določb o svobodi tiska in pravici zborovanja. Vsega tega sedaj na Madžarskem ni. Govori k se je zavaroval pred oči tkem, da je morda vse to le plod njegove fantaz je ter je pripomnil, da je še pred ne&aj urami izjavil eden izmed višjih državnih uradnikov, da bo Madžarska že v nekaj tednih dobila novo vlado, ki bo ustvarila pogoje, da bo mogoče zaključ ti pogodbo z Nemčijo. Govornika so prekinjali z dolgotrajnimi in glasnimi protesti, Raszay pa je nadaljeval, da desničarska agtacija z rušenjem discipline v državi ter vojski ogroža izvedbo petletke in ohranitev ravnotežja v proračunu. Svaril je državne uradnike, duhovščino in pripadnike vojske, naj se ne priključ;jo tem strujam, ker bodlo, kaikor 1. 1922 prvi, s katerimi bodo potem pomedli. Velika nevarnost vsega tega rovarjenja je v tem, ker vlada ničesar ne ukrene proti njemu, temveč je samo oprezno neodločna, kar tolmačijo ekstremisti aa slabe st in vzpodbudo. Značilen je v zvezi a tem Raszayevtm govorom članek v »Pester Lloydu«, ki zahteva močno vlado. List piše, da je bila Madžarska vedno zvesta liberalnim tradi-c jam, vendar pa je sedaj potrebna desničarska vlada, ki bi lahk» najibolj ustregla zahtevam časa- Debata v lordski zbornici London, 30. marca. AA. Včeraj popoldne se je v lordski zbornici začela debata o zunanji politiki. Razpravo je uvedel delavski zastopnik lord SmeeL, ki je živahno kritiziral vladno zunanjo politiko napram Španiji. Izrazil je željo, da naj se skliče skupščina DN, ki nai izvede preoanovo ženevske ustanove. Liberalni lord Crew je dejal, da bo general Franco priznal tem nanj, čim hitreje bo prišel do zmage. Po njegovem mnenju zahteva korist Španije čim tesnejše sodelovanje med Španijo, Anglijo in Francijo. Lord Cetil je nato izrazil željo, da bi predsednik vlade podal jasno izjavo o nedotakljivosti češkoslovaškega ozemlja. Zunanji minister lord Halifax je ponovil nekatere odstavke iz Chamberlainovega govora v spodnji zbornici. Dejal je. da bo Velika Britanija izpolnila vee obveznosti iz pakta DN, kakor tudi obvezno?ti, ki jih je prevzela napram Franciji in Belgiji, če bi bili napadeni. Angleška vlada bo izvajala te obveznosti tudi z dejanji. Mi bomo ohranili svoja prijateljstva, ki so za nas vsekakor zelo važna in so močno jamstvo miru. Ce bomo razširili svoj krog prijateljev, kar mislimo posebno deleči s pogajanji v Rimu. bomo resnično koristili splošnemu blagru. Naša palitiika stremi za tem, da si doma ohranimo demokratske ustanove in individualne pravice in da v zunanji politiki delamo za kar mislimo, da koristi miru in da preprečimo razdelitev Evrope v dva tabora, zunaj pa nas ne bodo cenili po naši politiki, ampak po naši moči, in bomo tem bolj prepričljivi, čim bolj bomo močni. Poljska in Litva Kovno, 30. marca AA- Poljak- poslanik Harvat je prispel snoči v Kovno. Danes je prvič obiskal zunanjega ministra La-zaraitisa, jutri pa bo izročil predsedniku republike svoje pooblastlne listine. Novi litovski pcslanik polkovnik Kazimir Skirpa je snoči prispel v Varšavo. Danes popoldne je obiskal zunanjega ministra Becka, ki bo imel jiutri opoldne prvi telefonski razgovor s poljsfkim poslani» kom v Kovnu in tako otvoril direktno telefonsko zvezo med obema prestolnicama. Zakon proti nezanesljivim poljskim državljanom Varšava, 30. marca AA. Senat je sprejel proti dvema glasovoma zakon, ki pooblašča vlado, da odvzame poljsko državljanstvo vsem Poljaikoim, ka žive že nad pet let v tujimi in onim, ki so tprekimild vse vezi s poljsko državo. Zakon se nanaša posebno na ljudi, ki so vodili ohrekovelao borbo probi Poljski in tuliti sicer izvrševali take posle, ki niso dostojni poljskih državljanov. To velja tudi za one. ki imajo redne poij-ske potae liste. Izključevalo bo notranje ministrstvo Jn sicer na predlog zunanjega ministrstva. Kralj Zogu svoji nevesti Hrana, 30. marca. h. Kralj Zcgu je do-volil svoji nevesti grofici Apponyi, da bo smela po kronanju za albansko kraljico na dan 23. aprila kot prva ženska v dr-žavi javno nositi kratke kopalne obleke. Učiteljišče v Kastvu ukinjeno Beograd, 30. marca. p. Na predlog prosvetnega ministra je b ilo s posebnim ukazom ukinjeno učiteljišče v Kastvu. Pogreb bivšega reis nI ulesne čauševiča Sarajevo, 30. marca. o. Danes so muslimani iz vse Bosne in Hercegovine slovesno pokopali v Sarajevu svojega prvega jugo-slovenskega reis ul ulemo Džemaludina čauševiča. Pogreba se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Na zadnji poti so ga spremljali tudi prometni minister dr. Spaho, biv ši minister Kaludjerčič, komandant armi je general Belič, zastopnik dr. Mačka ir vodja hrvatskih muslimanov prof Hadži' ter mnogi drugi odličniki. Pokojnikovi pri jatelji so nesli krsto s truplom več kilo metrov daleč do Husrevbegove džamije, kjer je bilo pokopano, Vojna moč Italije Zanimiv Mussolinijev govor v senatu Patriarh Miron Christea sestavil svojo drugo vlado Tatarescu ni več v vladi — Zunanji minister je postal Petrescu Comnen Sporazum Anglije z Italijo perSekten Podpisan bo bržkone že 9« aprila v Rimu Rim, 30. marca. w. Italijansko-angleška pogajanja so prispela do zaključne faze. Grof Ciano in lord Perth imata sedaj zadnje razgovore o sporazumni formulaciji besedila pogodbe, ki bo prav za prav sklenjena v obliki gentlemens agreementa. Kakor zatrjujejo, italijanski zunanji minister grof Ciano za sedaj ne bo odšel v London, temveč šele potem, ko bo Anglija priznala italijanski imperij Po časopisnih vesteh se more tudi sklepati, da ta gentlemens agreement ne bo podpisan v Londonu, temveč v Rimu in sicer 9 aprila V rimskih krogib se v zvezi s to pogodbo opaža tudi pre cejšnje omiljenje napetosti nasproti Fran ciji Zdi se. da je polagoma prevladalo prepričanje, da bo Francija na pobudo Anglije opustila neposredno intervencijo v Španiji in v enakem postopku kakor Anglija priznala italijanski imperij. Nadalje je baje francoska vlada pripravljena poslati čim prej novega poslanika v Rim in sicer Bonneta. Ribarski stražniki Beograd, 30. marca. AA. Danes je stopila v veljavo uredba o javnih ribarskih stražnikih za nadzorstvo nad ribolovom. Uredbo je izdalo kmetijsko ministrstvo s soglasjem notranjega ministra. Uredba ureja sprejem ribarskih stražnikov v banovinsko tn drugo službo ter njihove pravice in dolžnosti. INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! Goering v Celovcu Celovec, 30 marca w Maršal Göring je danes ob 10 prispel s posebnim vlakom v Beljak, kjer so mu priredili najbolj svečan sprejem Iz Beljaka se je odpeljal v Pli-berk. kjer si je podrobno ogleda) tamkajšnje rudniške naprave Popoldne se je vrnil v Bel jak proti večeru pa se je s posebnim vlakom odpeljal v Celovec, kjer so bile za zvečer pripravljene spet velike manifestacije. Glasovanje češke manjšine na Dunaju Praga, 30. marca. AA. Glasilo vladne agrarne stranke »Venkov« prinaša članek, v katerem pravi med drugim: »Na Dunaju je Bürckel predlagal zastopnikom češkoslovaške manjšine, naj državljani češke narodnosti glasujejo na posebnih lističih, tiskanih v češčini, da se bodo njihovi glasovi mogli šteti neodvisno od nemških glasov. Zastopniki češkoslovaške manjšine so izjavili, da bodo dunajski öehi ustregli željam oblastev. Cehi in Slovaki bodo imeli svoje posebno volišče. Kakor je znano, šteje češkoslovaška manjšina na Dunaju okoli 100.000 ljudi. Bürckel je nazadnje izja- vil, da bodo razveljavljeni vsi ukrepi proti manjšinam. Kapitulacija legitimistov Dunaj, 30. marca. b. Oblasti so aretirale bivšega voditelja avstrijskih legitimistov barona Wiesnerja. Vsa legitimistična društva so se prostovoljno razšla, ker so oblasti razglasile, da bodo smatrale njih nadaljnje delovanje za veleizdajniško. Bivši dolgoletni vojni minister aretiran Dunaj, 30. marca. AA. (Reuter) Bivšega avstrijskega vojnega ministra Vaugoina so takoj po vrnitvi iz Italije na Dunaju aretirali. Govore, da je bivši deželni namestnik za Dolnjo Avstrijo Reiter izvršil samomor. Marka Izpodrinja šiling Dunaj, 30. marca. b. Od včeraj dalje se opaža veliko povpraševanje po nemških markah kot priprava za Izmenjavo šilingov v marke. Nekatere trgovine že označujejo svoje cene v izložbah samo v markah. Vsi javni nastavljenci bodo 1. aprila prejeli plaCe že v markah. Daranyi za ukinitev ustavnih svoboščin Novi režim v Avstriji in koroški Slovena član nove hitlerjevske deželne vlade v Celovcu Maier-Kaibitsch, znani nemški nacionalistični prvak na Koroškem, je v nedeljo obiskal slovenski del dežele. V Borovljah je na velikem propagandnem shodu razpravljal tudi o položaju koroških Slovencev. Kakor posnemamo po graški »Tagespost«, ki obširno poroča o potovanju g. Mater Kai-bitscha in njegovih govorih, je pri tej priliki med drugim rekel: Od 1. 1920 so nacionalni Slovenci poskušali, da bi se vživeli v novi državi in so celo odstopivšo vlado podpirali z vsemi sredstvi v upanju, da bi priborili zase kake koristi. To upanje se ni izpolnilo. Vprašujem nacionalne Slovence, ali je ta vlada, s katero so se zvezali, izoinila le eno obljubo? Odgovor se mora glasiti: Ne! Razumemo danes, da se žele nacionalni Slovenci združiti zopet s Slovani, razumemo, da pletejo niti z "jub-ljansko vlado, vse to razumemo, ker je bila odstavljena vlada v vseh teh zadevah preslabotna, da bi ugodila eni ali drugi strani. Prav tako pa morajo tudi nacionalni Slovenci razumeti, da je dolžnost nemško mislečih na Koroškem nastopiti proti temu delu. Gotovo je eno, da ni bila meja še nikdar tako varna, kakor danes, najboljša vojna sila Evrope stoji na Karavankah. Gre samo za to, da pridejo nacionalni Slovenci, ki stvari še niso razumeli, o tem na jasno. Zastopnik nacionalnih Slovencev dr. Tischler je položaj že razumel; zagotovil je, da je nacionalna slovenska manjšina opusti- la vsako upanje v izpremerobo mej©. Narodno-socialistična Nemčija bo dala manjšini vse pravice, ki ji pripadajo po številu njenih narodnih pripadnikov in ki jih je prejšnja slaba vlada samo obetala, ne da jih izpolnila. Manjšina se bo v veliki nemški državi lahko razvijala, pogoj pa je, da zavzame dostojno stališče napram novi državi Sedaj je stvar nacionalnih Slovencev samih, da odločajo o načinu svojega nadaljnjega obstoja. Nacionalnim slovenskim duhovnikom sporočamo, da ne goji koroška deželna vlada nobenih želj po maščevanju in da bo nasprotno nudila vsem duhovnikom varstvo in spoštovanje, v kolikor se bodo posvečali dušebrižništvu in se ne zanimali za politiko. Nadalje poroča »Tagespost«, da je prav tako v nedeljo deželni svetnik dr. Kleczkowsky obiskal občino Migarje (Mieger), da bi spoznal socialne razmere kmetov ne glede na to, ali se priznavajo za nacionalne Slovence ali za nemško misleče. Migarje so komaj 10 km oddaljene od Celovca, vendar pa so, kakor ugotavlja omenjeni list, od sveta najbolj oddaljena in od prometa zaradi povsem nemogočega stanja ceste popolnoma odrezana občina, v kateri potrebuje beda posameznih bajtarskih in brezposelnih družin nujno odpomoč. Tu so zastopniki občine obljubili, kakor pravi »Tagespost«, da bodo zvesti vodji Hitlerju, ker tudi nacionalni Slovenci ne žele ničesar drugega kakor delo, kruha in miru. O nacionalistih in o pesku ali: Fantazija pri visoki temperaturi V nedeljo so gospodje pri »Slovencu« dobili zopet nekaj »peska v čevelj«. Nastopilo je majhno vnetje in temperatura je na mah čudovito poskočila Pri vročici najmanj 40 stopenj so napisali za včerajšnjega »Slovenca« uvodnik, ki bi ga mi radi v celoti ponatisnili našim čitateljem. Zal pa ti am prostor ne dopušča, da bi jim predložili celotni vročični diagram. Končno je stvar zdravnikov, da ga študirajo in predpišejo primerne recepte Ako so pa gospodje avtorji za domače zdravljenje, potem naj hitro pokličejo Kurenčkovo teto, da jim prinese mrzlih obkladkov. »Slovencev« uvodnik ima naslov »O nacionalistih« Najprej daje pisec izraza stari antipatij5 do te besede Nacionalizem se mu že od nekdaj ne dopade Kar se še posebej jugoslovenskih nacionalistov tiče. niso nič drugega, kakor dediči starih nem čurjev. »Ta družba tudi Jugoslavije ni mogia nikdar prav pojmovati« in »si kaj ljud skega spìoh ne more zamisliti« Zlasti je »nedovzetna za pojmovanje enakopravnosti« še posebej pa ima neko strast, da »si po sili hoče postaviti gospodarja.« ki bi ji dajal privilegije. »Ta odtujena družba v skupščini, v senatu, na zarotniških zborovanjih in v časopisju vpije, da je nacionalna.« ima silen nagon za dnevno politično spletkarjenje in prezir za zakone. Nacionalisti zahtevajo za sebe »vedno izjeme« in kakor imajo oni besedo, »se pravno stanje zamaje« če pa ne dobijo privilegijev, potem »starejši bodrijo in ščuvajo mlajše: Le naprej brez miru .« Zanimivo je. da se nacionalisti najbolj držijo tistih krajev in slojev, kjer so v Avstriji bili nemškutarir po mestih, podeželskih trgih, med napol šolanimi ljudmi med kmečko gospodo Ta gnezda imajo celo pogum da se pri vo'itvah pokažejo Imajo tudi navado, da na Kranjskem čita jo »Jutro« In na Štajerskem tudi Tam pa baie bereio tud: »Mariborer Zeitung« in celo kakšno socialistično glasilo, iz česar je najbolj razvidna njihova popolna pokvarjenost. Seveda so nacionalisti povsem nerodovitni v narodnem in kulturnem delovanju. Piscu se čudno zdi. da ne izumrejo. Ali on se čudi le, dokler jih gleda od daleč. Ko pa od bližje pogleda, se nič več ne čudi. Nacionalisti imajo namreč razvit nagon za korita. Razdelili so si kaj dobro vse prijetnosti tega življenja Eni so direktorji, drugi upravni svetniki, tretji so pa odborniki, ki ne hodijo na seje zastonj Zato so tako ošabni in domišljavi in se požvižgajo na spremembe režimov Kadar stvar postane neprijetna, se preselijo v svoje vile plačujejo težke tisočake svojim društvom in financirajo tajne letake. Skratka oni so »pravi napihnjeni meh«. Ta slika jugoslovenskih nacionalistov je po izjavi »Slovenca« sicer nepopolna, ali je prava in dokazuje, da je ta »zagrizena družba nerabna za vsako resno delo in velika ovira za pravi razvoj države«. Mi se zelo bojimo da s-"» pri »Slovencu« zopet enkrat spustili siona v trgovino s porcelanom V' današnj-h dneh bi bilo bolje, se nekoliko ozirati po svetu Če pa je že treba dati duška nervoznosti bi priporočali Kopitarjevi ulici za njo interesant-nejše predmete. N pr razmišljanja o usodi ustav, k; so zgrajene na papeških enci-klikah, o uspešnosti sistemov a la Schuschnigg. o škofovskih pismih a 'a Innitzer in podobnih problemih, ki bi mogli razburjeno gospodo podučiti da nacionalizem ni tako grda in nesimpatična stvar, kakor oni ropotajo Danes je doba čudovitih preokretov in mnog' ljudje povzdigujejo zvečer v nebo kar so zjutraj še preklinjali. Toda kakor rečeno, pesek v čevlju je neprijetna stvar, zlasti ker ima ta pesek, o katerem »Slovenec« govori, čudovito lastnost. da ga je tem več, čim bolj ga gospodje iztresajo .. Polarni raziskovalec šmit v nemilosti Sovjetska vlada očita upravi arktične pomorske družbe sabotažo — Ena aretacija, ena odstavitev Moskva, 30. marca. b. Svet ljudskih komisarjev obsoja v nekem svojem sklepu brez prizanesljivosti vse, ki so odgovorni za razmere v upravi tako wane severne pomorske poti, ki je bila organizirana za plovbo v arkt čnih vodah v smeri proti srednji Sibiriji. Znani polarni raziskovalec šmit je predložil svetu ljudskih kom sarjev dolg referat o delu navedene uprave v letu 1937, svet ljudskih komisarjev pa z njegovim poročilom ni bil zadovoljen in ga je označil za nezadovoljivo, »kar v sedanjih razmerah v vodstvu navedene pomorske poti ni ie gol slučaj«. Svet ljudskh komisarjev ugotavlja nadalje, da so dokazana nekatera neljuba dejstva, kakor na primer to, da je vodstvo pustilo prezimiti nekatere ladje v ledu, kar predstavlja nevarnost njihovega uničenja. Slaba organizacija, površnost in pretirano zaupanje odgovornih krogov so ustvaril v upravi razpoloženje, ki lahko samo podžiga k sabotažnim dejanjem. Svet ljudskih komisarjev zahteva končno, naj vodstvo najkasneje do 15. aprila predloži novo podrobno poročilo, obenem z njim pa tudi program za leto 1938 z zagotovilom da bodo iz vodstva arktične pomorske poti odstranjeni vsi mšeči elementi. Znani polarni raziskovalec dr. šmit je prišel zaradi te izjave sovjetske vlade v zelo nepr jeten položaj. Kakor se doznava, je bil dosedanji podpredsednik arktične pomorske družbe Janson že izključen iz vodstva družbe, drugi podpredsednik Ber-favinov pa aretiran. Za novega podpredsednika je bil imenovan znani polarni raziskovalec Papanin. Patriarh Gavrilo v avdifenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji Beograd, 30. marca. o. Nj. Vel. kraljica Marija je popoldne sprejela v avdienci v dvorcu na Dedinju patriarha Gavrila. Smrt generala Antica Sarajevo, 30. marca AA V Tuzli je davi neuadoma umrl divizjjski general Ljubomi» Anti<\ poveljnik bosanske d'vizi je v Sarajevu V Tuzli se je mudil na inšpekciji Pokojni ?e>nera! Anttf je bil rojen 1. 1RR5 v Donjem Milanovcn v morevski banovini Gimnazijo ie končal v Kraguj^vcu, akademijo pa v Beogradu. V vojni je bil toori-ški častnik in je uspešno vodil najprej baterije, pozneje pa posamezne oddelke. Imel je mnogo odlikovani, med njimi red Kara-gjorgjeve zvezde- Belega orla ln mnogo tujih. Njegovo truplo bodo prepeljali k Tuzle y Beograd kjer bo pokopano. Zopet potres Bjelovar. 30. marca. o. Davi je nov potresni sunek pognal vse Bjelovarčane iz sna. K sreči sunek ni bil usoden. Izzval je le veliko paniko. Potres je trajal dve sekundi. Neka] zidov se je zopet zamajalo, nekaj tfmn kov pa porušilo. Človeških žrtev ni bilo Oblasti .ki še vedno zbirajo podatke o škodi ki jo je povzročil nedeljski pptres, so ugotovile, da je Škode samo v bjelovarskem srezu 4 do 5 milijonov din. Beležke JNS v Srbiji V nedeljo je bilo po državi več shodov ln konferenc pristašev JNS. Narodna poslanca Mirko Uroševič in Jovan Nenadovič sta imela lepo uspele shode v žabarih, Po-rodimu in Donjoj Livadici. Poročala sta o političnem položaju in delu poslancev v skupščini ob priliki proračunske razprave. Posi. Milenko Milutinovič je imel več shodov v dragačevskem srezu v Sumadiji. V zvezi s svojimi prijatelji pripravlja velik shod JNS v Guči, ki se ga bodo udeležili tudi člani strankinega vodstva. V vzhodni Srbiji pa prireja niz shodov po negotin-skem srezu narodni poslanec dr. Srpko Vukanovié, ki je eden najbolj agilnih mlajših poslancev JNS. Volitve v Žalcu Iz Žalca v Savinjski dolini nam pišejo: Nedeljske volitve so pri nas bile v znaku kompromisa, ki so ga naši napredni in nacionalni Zalčani napravili s priključeno okolico. Proti temu kompromisu ni bilo mogoče postaviti nobene nasprotniške liste in tako sta bila izvoljena za župana in podžupana znana naconalista, za župana g. Ivan Bizovišek, za podžupana pa g. Senica. Na listi je tudi nekaj pristašev JRZ. Unitarizem JRZ V Subotici izdaja tamošnja sreska organizacija JRZ tednik »Naše slovo«. V zadnji številki objavlja uvodnik o odnošajih JRZ do narodnega edinstva. List dokazuje, da »ta program in delo .JRZ dovolj zgovoren dokaz, da stremi stranka za absolutnim re-spektiranjem narodnega edinstva v jugoslo-venskem smislu. Vlada JRZ favorizira na vseh poljih narodnega in državnega življenja vse pojava, ki so v prilog narodnemu edinstvu in sistematično izvaia likvidacijo vsega, kar mu škoduje. JRZ je v službi jugoslovenske misli, kar ii nalagajo splošni interesi Srbov. Hrvatov in Slovencev kot ne-razdeljive etnične in nacionalne skupnosti«. Kakor čujemo tosta poslala subotiškemu organu JRZ poseben komentar k tem izvajanjem >Slovenčeva« ideologa Frtaučku Gusti in Kurenčkuva Neža s sodelovanjem priznanega pedagoga Kotičkovega strička. O Bunjevcih »Slovenec« silno rad piše o pesku v čevljih. Bolj in bolj pa se kaže, da nima peska samo v čevljih, temveč tudi v mo-žganih. Drugače si ni mogoče tolmačiti njegove včerajšnje beležke, v katerih dokazuje, da proglaša JNS vojvodinske Bu-njevce za poseben narod. Celo to ve ob tej priliki povedati, da so se jugosloven-skl nacionalisti odpovedali načelu nared-nega edinstva in se odloč il za novo politiko »ustvarjanja novih narodov, med njimi tudi Bunjevcev, ki niso nič vedeli o tem, da so samostojen narod.« Nesmiselno bi blo take bedastoče zavračati. V dokaz da je »Slovencu« pesek res zlezel v možgane, naj samo še pristavimo, da se sklicuje na novosadski »Dan«, kl je nedavno postal glasilo JRZ, torej »Slcvenčev« pobratim. Ako je »Dan« res zagrešil ka;k tak »greh«, kakor pravi »Slovenec«, potem naj gospodje le kar lepo med seboj obračunajo. „Samoupravin" nasvet dr. Mačku Službeno glas lo JRZ razpravlja o položaju srbske združene opozicije, ki ji očita, da ima samo en program: priti s pomočjo dr. Mačka na oblast. Nato pravi, da si voditelji združene opozic je v zadnjem času na vso moč prizadevajo, kako bi dr. Mačka pripeljali v Beograd. Toda »združena opozicija zaman upa na prihod g. Mačka. Dr. Maček gleda v prvi vrsti na nttrese svoje stranke, pa zato ne more slabiti svoje situacije na ijubo skupine ljudi, ki so z zagrebškim sporazumom hoteli njega in njegovo stranko izrabiti za pol tičeT most ki pa pri tem v politiki prav ničesar ne pomenijo.« Originalno tolmačenje Znani beograjski »Balkan«, ki zelo temperamentno zastopa politiko JRZ, razprav- [ lja v zadnji številki o novih političnih zakonih, za katerih uveljavljenje je dobila vlada posebno pooblastilo tudi v letošnjem finančnem zakonu. »Balkan« dokazuje, da se smejo politični zakoni spremeniti samo. če se o njih doseže popolno soglasje strank, drugače pa ne. Zato prihaja list do zaključka: »Dokler se ne doseže popolna soglasnost v pogledu političnih zakonov, to se pravi, dokler se ne združijo dr. Maček in dr. Stojadinovič. Ljotič in Davidovič. Uzu-novič in Hodžera itd. in ne priznajo vsi novih zakonov dotlej se današnji zakoni ne morejo spremeniti. Zato na volitve po današnjem zakonu, pa naj bo to komu všeč ali ne!« Prepovedan Topalovicev shod v Trbovljah Včerajšnja »Delavska politika« poroča, da bi bil moral dr. Topalovič, ki je v nedeljo dopoldne govoril na socialističnem zborovanju v Ljubljani, v ponedeljek govoriti tudi na enakem zborovanju v Trbovljah. V nedeljo zvečer pa je bil dr. Topalovič. ki se je še mudil v Ljubljani, obveščen po upravi policije v Ljubljani, da shod v Trbovljah ni dovoljen. Apelacijsko sodišče v Osijeku Z zakcno.n o novih sodiščih, s katerim bo pri nas ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti bo ustanovljeno tudi apelac jsko sodišče v Osijeku. Kakor poročajo listi, bodo v delokrog novega apelaci jskega sodišča spadala okrožna sodišča Osijek, Sremska MStrovica, Slavonska Požega in Som bor. Zanimanje za jezike Beograjska »Politika« je objavljala kurze za samouke v angleščini, francoščini in nemščini. Ko jih je zaključila, je razpisala anketo, katere tri nove jezike si sedaj žele njeni čitatelji. Kakor poroča, je prejela okoli 15.000 odgovorov, ki navajajo enega, dva ali tri jezike Na prvem mestu je italijanščina, na katero je odpadlo 7035 glasov, na drugem rušeina s 6401 ln na tretjem čjpščina s 4264 glasovi. Na španščino je odpadlo 2918 na bolgarščino 1170, madžarščino 1024 glasov itd. 173 čit&te- J Kako pridete do denarja? Zelo enostavno — In sicer: 1. kupite srečko državne razredne loterljje ln 2. naročite jo pri znani srečni kolekturi rojaka Milana Lavriča, Beograd, POENKAREOVA 25 (pošt. predal 450) ki Je v kratkem času, kot »o časopisi že pisali, IZPLAČAL 7 PREMIJ in veliko število večjih dobitkov. Posluje v splošno zadovoljstvo cenjenih odjemalcev. ZA NAROČILO ZADOSTUJE DOPISNICA. V osrčju Katalonije General Franco je sam prevzel poveljstvo nad četami v gornji in srednji Aragoniji Burgos, 30. marca. o. General Franco je davi prispel v spremstvu generala Daville v Barbastro, kjer je prevzel osebno poveljstvo nad vsemi četami v gornji in srednji Aragoniji. To fronto smatra nacionalistično poveljstvo za trenutno najvažnejšo. Ker bodo nacionalisti od tam sedaj morda prodrli po pirenejskih dolinah do morja in tako ločili republikansko Španijo od Francije, kakor jim je to lani uspelo na severu pri Irunu. Izolacija republikanske Španije bi pomenila po mnenju tukajšnjih političnih krogov za Franca vsekakor velik uspeh. Splošno so v Burgosu prepričani, da prihaja v republikansko Span:jo po cestah in železnici v vzhodnem predelu Pirenejev še vedno mnogo življenjskih in vojnih potrebščin v Katalonijo. * A N C/ •k... • , o- i . raoMTt -—— mu» UT» LOMI Jf "...V OIIMLII.RI • ••• »O C» iMItLl FBfcNtOVt t ITC. TI. Ku ZAtMtc ortuiivc H E» i LO : Lerida še nI padla. Nacionalisti prodirajo sicer naglo proti vzhodu, vendar pa morajo ozemlje, ki ga zavzemajo, sproti vojaško zavarovati. Po vesteh s fronte je zavladala v republikanski vojski popolna anarhija in se zato prodiranje Francove vojske po republikanskem ozemlju nadaljuje s tem manjšimi zaprekami. Nadaljnja poročila pravijo, da prihajajo v Barcelono zadnje dni ogromni tovori bombnikov in velikih topov preko Francije iz Rusije. Francovo vojno poročilo Salamanca, 30 marca. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: V odseku pri Albarraci-nu smo odbili sovražni napad. Na aragon-ski fronti se naše prodiranje nada'juie. Čete na desnem krilu so zavzele cesto Della Mesga-Palances in vrhove severovzhodno od Zorite. Hinebroze. Torreville in samostan San Jože. Sovražnik se je moral umakniti in je imel velike izgube. Nad 200 mrtvih je obležalo na bojišču. V odseku pri Caspeju smo zlomili sovražni odpor in de-cimirali sovražno brigado. Naše čete so zavzele Pie Atalaja. Balca de Val de Piglia. Sierra de Caspe in Punta de San Pablo in so proti večeru prodrle 46 km daleč naprej po cesti v Gandeso. V odseku pri Fragi so naše čete zavzele Sierro Aytono. V odseku severno od Frage »o prekoračile reko Cinzo pri Santi Lesini in zavzele nekaj postojank na levi obali, med njimi tudi vasi Belver, Osso in Aldujevar. Naše čete so prišle do kanala Zaidin. Tudi v odseku pri Barbastru so prekoračile reko Cin-co na več točkah. Boji v predmestjih Leride Bilbao. 30. marca. g. Iz glavnega stana nacionalističnih čet poročajo, da so čete generala Franca že dosegle predmestja Luride. kjer divjajo trenutno ogorčeni boji z republikanskimi četami. Francovo topništvo obstreljuje neprestano notranja dele mesta. Glavni del civilnega prebivalstva, ki ea je bilo v normalnih časih v Leridi okoli 30.000. ie že pred nekai dnevi zapustil mesto. Francove kolone so sedaj razvrščene v velikem polkrogu okoli Leride. Republikanske čete Ijev si je želelo celo pouk japonskega in 91 čitateljev pouk kitajskega jezika. 114 čitateljev je izreklo željo, naj bi »Politika« priredila tečaj slovenščine, nad tisoč si jih je želelo kurz iz esperanta. Proces zaradi terorja od spodaj »Jutarnji list« poroča o poteku procesa proti 20 kmetom, ki so bili obtoženi, da so 28. aprila 1936 napadli v Durlincih pri Oz-Iju hišo Antona Tomašiča in jo porušili. Poleg tega 90 pretepli Tomašiča in vso njegovo družino skoraj do smrti. Med napadom so očitali Tomašiču, da je četnik in da prenočujeta pri njem dva četnika. Pozneje so napadalci spoznali, da sta bila neznanca, ki »o ju smatrali za četnike. dva brezposelna delavca, katerima je dovolil Tomašič, da sta prenočila v njegovem hlevu Državni tožilec je zahteval ostro obsodbo vseh krivcev, zastopnik oškodovanega Tomašiča pa povrnitev Škode in odškodnino. ker j« moral napadeni Tomašič prodati skoraj zastonj svoje posestvo. Po zaslišanju obtožencev ir prič je predsednik senata napovedal razglasitev sodbe za 5. april. se pripravljalo za zadnji odpor, toda zavret je mesta po Franoovih četah je samo Se vprašanje n?kaj ur. Republikanci priznavajo svoje poraze Barcelona, 30. marca. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Sovražniku se je posrečilo zavzeti Barbastro. Prekoračil je tudi reko Cinco med Puejem, Abizando in El-Gradom. V odseku Frage se razvija bitka na levi obali Cince m blizu mesta Cince. V odseku Caspe je sovražnik hudo napadel naše postojanke pri Maelli, vendar pa južno od mesta ni mogel zavzeti naših postojank. Sovražna letala so bombardirala Lerido. V letalski bitki so naši letalci sestrelili tri letala nad mestom samim, dve pa blizu Albacete. Sovražna letala so včeraj zjutraj bombardirala Tortoso. Ubitih je bilo 11 oseb, mnogo ranjenih in materialna škoda je zelo velika. Ob 8. so sovražna letala bombardirala San Vincente de Calderas, ob 11. Ca-stellon, ob 13. Tarragono. Ena bomba je padla v šolo. Število žrtev je veliko- Na andaluzijski fronti so bili odbiti sovražni napadi. V pokrajini Levant so naše čete prešle v napad in zavzele tri vrhove v neposredni bližini Val de Quenque, Mase^-gose in Terienta. Panika v Barceloni Pariz. 30. marca. o. Po došlih vesteh je v Barceloni zavladalo silno razburjenje in se oblasti boje, da ne bi izbruhnila vstaja. Po ulicah krožijo mofrio oboroženi oddelki policij». pa tudi vojaške čete, tanki in oklopni avtomobili. V vladnih krogih je nastala panika in se je zvedelo, da se posamezni člani vlade pripravljajo za odhod v Francijo, oni pa, ki so za nadaljevanje borbe, za odhod v Val en ci jo in Cartageno, odkoder bi vodili nadaljnje operacije na bojiščih. Snoči je bila proglašena splošna mobilizacija vseh Kata-loncev, ki so sposobni za orožje. V teku noči so se zaradi tega pričele demonstracije žensk, s katerimi so imeli policijski oddelki mnogo posla. Ženska so demonstrirale proti vladi in zahtevale, naj se sklene mir. Vesti s fronte še povečujejo paniko, zlasti, ker Francova vojska kljub vsemu ojačevanju republikanskih čet s tanki, 1 stal i in topovi neprestano prodira ter zavzema postojanko za postojanko. Odhod ministra Alfierlfa iz Beograda Beograd, 30. marca. AA. S snočnjhn Serapion sk i m ekspresom je oapotoval iz Beograda italijanski minister za kulturo in propagando g. Dino Alfieri s svojim spremstvom. Na postaji so se poslovili od njega prosvetni minister Magaraševid, pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič. italijanski poslanik Indelli, naš poslanik v Rimu Bo-ško Hristič, pomočnik prosvetnega ministra Djoka Kovačevič, dr Kosta Lukovid, našim izseljencem kmetijski minister Svetozar Stankovič. Poleg raznovrstnega in bogatega glasbenega sporeda, ki je posebno pri Ljubljen pri mnogoštevilnih poslušalcih v Severni in Južni Ameriki, sodelujejo pri sporedu naši znani radijski interpretatorji ga. Lela Djordjevi-čeva, Sima Begovič in Raša Plaovič, ki to-do zapeli več narodnih pesmi. ♦ Promocija. Včeraj je bil na graški univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Gvidon Čadež sin uglednega ljubljanskega trgovca. Iskreno čestitamo! OTVORITEV ZA DAME IN GOSPODE! Predvajanje pomladnih modelov £A DAMO IN GOSPODA danes ob 5. uri popoldne ln %9. zvečer, v novih prostorih na Mestnem trgu štev. 24. SOUVAN- CO MODERN TAILORING. Radi velikega zanimanja prosimo, da si pravočasno rezervirajte prostore ! * Protituberkulozna zveza v Ljubljani obvešča jetične zavarovance in njihove svojce, da e bil ustanovljen pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani sklad za podeljevanj? podpor tem zavarovancem in njih svojcem. Namen tega sklada je zvišanje hranarine dela-nezmožnkn jetičnim zavarovancem na najvišjo dopustno mejo. po § 46. ZZD t. j. na višino cele zavarovane mezde odnosno zvišanje pol-hranarine v § 54. točka 5. ZZD navedenim svojcem jetičnih zavarovancev do zneska, ki ustreza polovici sedaj zvišane hranarine. Podpore dovoljuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev na podlagi utemeljene prošnje upravičenca. Te prošnje sprejemajo pristojne poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, zdravilišča za pljučno tolne. oddelki za pljučno bolne v bolnišnicah, protituberku-lozni dispanzerji, krajevne prolituberkuloz-ne lige in Okrožni urad za zavarovanje delavcev neposredno. Ti uradi in ustanove so prejeli tudi primerna navodila zaradi obravnavan ia takih prošenj Pri motnjafi v prer.avi, napiünjeuoaU. vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stoliei, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Fraoz-Jomefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Fran7-!ovefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. ________Ogl rea - br IS * Tri izvirne knjige izda aprila Slovenska matica, in sicer dva romana in eno znanstveno kniigo. Avtorji: Miško Kranjec, Pavie Sedniak, France Kidrič. Vse tri knjige obse-gaio 850 strani in stanejo vse skupaj 50 din. Slovenska matica. Ljubljana. * .Mislite že sedaj na avtoizlete v Italijo* Gorica — Trst ali Padova Benetke, 2 do 4 dnevne. 7. in i6. aprila Brezplačna navodila pošlje na zahtevo »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Splošno je znano, da se dnbe najokusnejše Jn najcenejše doze za puder v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. * Opozarjamo, da je danes zaključni dan prijave k romaniu na 34 mednarodni evua-ristični kongres v Budimpešti. Prijave sprejemajo >e še danes vse biljetarne Pulnika v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah tee v Mariboru, Celju. Ptuju. Gornji Radgoni, Dravogradu m Št. Iliju. Novost pri uporaMianju kreme za čevlje s praktičnim odskočnim pokrovom * Monsignor, zlatoma&nik Mihael Arko f. Idrijčani bodo danes spremili k večnemu počitku pri sv. Križu ob Idrijci svojega dekana, Mihaela Arka. Pokojni, po rodu iz Zapotoka pri Sodražici. je bil zelo nadarjen, duhovit mož, ki se je z vso vnemo lotil dušnega pastirstva. V Idrijo je prišel za dekana pred 41 leti, vpeljal v cerkvi izvrstno uvežban pevski zbor in poleg pasti-rovanja v obsežni fari, ki je štela nad 6000 duš, še zmerom našel dovolj dragocenega časa, da je iz zaprašenih arhivov idrijskega rudnika zbiral gradivo za obsežno »Zgodovino Idrije«, ki je izšla leta 1931. Dijakom in vsem, ki so se zatekali k njemu, bodisi glede nasvetov in podpore, je zmerom rad pomagal in brezplačno izstavljal potrebne listine. Po vojni, ko so se v mestu pomirile politične strasti, je bil pokojni monsignor pravi oče ljudem in se vselej potegnil za pravično stvar. Kako zelo je bil priljubljen, so mu izkazali Idrijčani ob priliki lanskega zlatega mašniškega jubileja, ko se je v slavnostno okrašeni župni cerkvi sv. Barbare in na prostranem trgu zgrnilo na tisoče ljudi. Jeseni je dobrosrčnega, častitljivega starčka zadel mr-tvoud, od katerega se ni več opomogel. Zanimal se je do zadnjega za vse dogodke doma in po svetu, zdaj se je pa po kratki borbi poslovil od drage mu idrijske doline mož, ki bo ostal Idrijčanom v trajno lepem spominu. Naj počiva v miru! * Turistični sporazum z Avstrijo. Z ozi-rom na objavo v raznih listih, da je dosedanji turistični sporazum z Avstrijo s strani nemške vlade odpovedan, sta Zveza za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, in Tujsko prometna zveza za bivšo mariborsko oblast v Mariboru pot/vedeli pri pristojni oblasti ter dobili siporočilo. da turistični sporazum z Avstrijo ni odpovedan. Tudi ni ničesar znanega, da postoji taka namera; nasprotno, naša oblastva se bodo potrudila, da turistični sporazum z Avstrijo ostane v veljavi kot dodatek turističnega sporazuma z Nemčijo. * Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Izlet v Postojnsko jamo, združen s koncertom pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v jami, bo na velikonočni ponedeljek 18. aprila. Iz Ljubljane v Postojno bo vozil ob tej priliki posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 11. dop. :m se vrača iz Postojne zvečer tako, da bo pred polnočjo zopet v Ljubljani. Matični pevski zbor bo ob tej priliki prvič nastopil v Postojnski jami ter izvajal vrsto naših najlepših narodnih in umetnih pesmi. Posebnega vlaka se lahko posluži vsakdo, prigiase sprejema Putnik v vseh svojih biljetairnicah v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah Vsak prijavljenec mora izročiti 2 fotografiji s potrebnimi podatk in plačati 75 din, v čemer je vračunana vožnja, potni list, vstopnica v jamo in vožnja na povratku. Opozarjamo na čudovite podzemske lepote Postojnske jame in na pomemben koncert, ki bo v njej. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2. Iz Ljubljane u— Direktor Josip Reisner razrešen. Direktor tehnične srednje šole prof Josip Reisner, ki je bil nedavno upokojen, je z današnjim dnem razrešen svojih poslov Začasno vodstvo zavoda prevzame prof inž. Leo Novak. u— Prof. 0. Šest, naš najagilnejši gleda liški človek, ki se poleg velikega dela v gle dališču tudi mnogo udajstvuje pri najrazlič nejših društvih in pomaga s svojimi bogati mi izkušnjami in obsežnim znanjem, prosla vi v petek 1. aprila 25-letnieo svojega umet niškega dela. Popularno opero »Rigoletto<< je jubilant z vso skrbjo in ljubeznijo pripravil za svojo slavnostno predstavo v najboljši zasedbi, ki je pri nas sploh mogoča. Prvič poje Gildo na našem odru gdč. Nollijeva in prvič dirigira opero naš najmlajši skladatelj dirigent g. Zebre. Tenorsko partijo poje g Gostič. naslovno g. Primožič, basovsko g. Betetto in M. Rus. tako. da to predstava v vseh ozirih na višku Vstopnice so na razpo lago pri operni blagajni. v ODVETNIK dr. GUSTAV ROSINA se je s svojo odvetniško pisarno preselil v hišo ge Levakove v Brežicah štev. 7, poleg gostilne Kern (hotela Adamus). u— Slovensko mladinsko glasbeno slovstvo je silno togato. Najlepša dela so ustva rili skladatelji È. Adamič, P. H. Sattner, M. Tome. G. Pregelj. A. Leban in številni drugi. Nič boli revno ni jugoslovansko glasbeno mladinsko slovstvo. Na letošnjem koncertnem nastopu mladine meščanskih šol v Ljubljani bomo poleg omenjenih skladateljev poslušali tudi mladinski zbor »Na pro-lječe« od R. VI. Djordeviča, ki ga zapojejo deklice šentjakobske meščanske šole pod vodstvom ge. Saršonove. V celoti bomo na tem mladinskem koncertu slišali 28 cvetk slovenske in jugoslovanske glasbene literature, ki mora biti vsakemu izmed nas do potankosti poznana. Pokažimo mladim pevcem s številnim obisikom, da jih pri njihovem delu vedino in povsod podpiramo. Koncert meščanskih šol bo v nedeljo ob pol 11. v frančiškanski dvorani. Vstopnice prodaja vsaka izmed nastopajočih šol v svojem okolišu. na dan koncerta pa jih dobimo pri bla gajni. u — Klub esperantistov razpuščen. Ban dr. Natlačen je s posebnim odlokom razpustil Klub esperantistov v Ljubljani ker je prekoračil svoj delokrog V Ljubljani posluje zdaj samo še društvo esperantistov »Zelena zvezda«, kl je katoliško usmerjeno in katerega idejni vodja je Damjan Vahen. Revija pomladne elegance pri Souvanu Ljubljana, 30. marca. Elegantni svet bele Ljubljane se je zbral ob 17. v gornji dvorani prostrane Souva-nove trgovske hiie na Mestnem trgu, kjer je podjetni vetetrgovec pripravil res nenavadno lepo revijo pomladnih modelov 1938. Priznati velja, da smo to, kar je sicer vpeljano pri vodilnih tvrdkah v velemestih, v Ljubljani močno pogrešali. S to revijo je napravila tvrdka Souvan velik korak k napredku. Pokazala nam je celo vrsto izbranih, izredno okusnih toalet za dame kakor tudi oblek in smokingov za gospode, vse delo njenega kompanjona Ferdinanda Se-verja, ki je bival leto dni v inozemstvu in je zlasti v Berlinu temeljito proučeval pariško in angleško modo. Odkrito vsi in vse priznavajo, da je njegova vešča roka odlično pogodila r afinir ani okus Parižanov in še bolj Parižank, eleganco, harmonijo in kompozicijo. Zato ni čudno, da so bile naše dame pri pogledu na očarljive maneke-ne in na zastavnega elegantnega gospoda zelo navdušene ter so venomer s ploska njem toplo priznavale svoje zadovoljstvo. Res je to revija v velikomestnem slogu, prava revija noblese in elegance. Vse je izdelano doma, domača je konfekcija, a tudi vsa blaga so Souvanova. Ne dajo se našteti podrobnosti te učinkovite revije, lahko pa omenimo, da je med približno 30 izbranimi toaletami in oblekami najbolj ugajal Ulster iz ročno tkanega originalnega Har-ris-tweeda, pravo senzacijo je nadalje vzbudil mični damski jahalni kostum, katerega i hlače so iz originalnega belega wippcorda, sako pa iz lahnega sukna. Za naše dame sta bila pravo razodetje tudi popoldanski in večerni plašč iz volnenih čipk in iz sivega friséja, ki zlasti podčrtava visok život itd. Gospodje bodo takisto pri Souvanu mnogo pridobili, saj bodo lahko videli, kako se gospod elegantno in obenem decentno obleče. Na revijo je bi/ že danes obakrat ogromen naval, da jih je moralo mnogo oditi. Zato je najbolje, da si dame in gospodje že v naprej rezervirajo prostore. če prinesete Vaš film do 11. ure dopoldne v naSo trgovino Vam ga izdelamo še isti dan do 6. ure zvečer. Po pošti vposlane — poštno obratno. Sveže 26 Sch filme od Din 8.— naprej z vračunjeno povečano sliko pa Din 10.—. Za prvovrstno Izdelavo jamči Foto Tourist Lojze Smuč Ljubl jana — Aleksandrova cesta 8. n— Diplomiran je bil za gradbenega Jm-ženjenja na ljubljanski univerzi g. Leon Skaberne, sin g. dr. Frana Skabemeta, načelnika bonske uprave v. p. Čestitamo! u— Ljubljanski Zvon bo priredil v petek 8. aprila v veliki filharmončni dvorani svoj zborovski koncert, na katerem bo izvajal slovenske, hrvatske In srbske narodne in umetne zbore. Velik del zborov, ki se bodo izvajali na tem koncertu, bo ob tej priliki prvič v Ljubljani javno izvajan. Podrobni soored priobčimo, opozarjamo pa že danes na koncert enega naših najbolj agilnih pevskih zborov pod vodstvom Dorè Mattila. Vstopnice bodo na razpolago prihodnji teden v knjigami Glasbene Matice. i ,KINO SLOGA, tel. 27*30,-Charlie Chan v Egiptu i Tajnosti faraonove grobnice. g u— Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rijentov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da bo v nedeljo 3. aprila ob pol 10. dopoldne širši članski sestanek 6 predavanjem g. Hre-ščaka Alojzija o »Učiteljskem pokretu«. Sestanek bo v prostorih sekcije JUU, Frančiškanska ul. 6/1. Pozivamo vse tovariše, da se sestanka udeleže. Tajnik. a— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah X. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. u— Pedagoško društvo priredi v petek 1. aprila ob 6. zvečer v dvorani mineraloškega Instituta na univerzi predavanje »Problem vzgoje ženske mladine«. Predavala bo ga. prof. Cernejeva. Problem vzgajanja ženske mladine je brez dvoma eden najaktualnejših problemov današnje vzgoje. Vsi, ki se zanimajo za to. vabljeni. Vstop prost. Danes ob 16. in 19*15 * n -- nepreklicno zadnjikrat PODMORNICA D'l Ob 21.15 uri premiera DANIELLE DARRIEUX IZS^JSV*. i. m***. j-k Zlato na ulici Kino Matica 21-24 u— Udruženje jugoslovenskih muzičkih avtora, sekcija za dravsko banovino, v Ljubljani sklicuje sestanek svojih članov za ponedeljek. 4. aprila ob 18. uri v posebno sobo restavracije »Zvezda«. Glede na glavno skupščino UJMA, ki bo 6./4. t. L v Zagrebu, je udeležba važna. Prof. Osterc, Prelovec, štritof. o— Originalno, duhovito zamišljeno in točno izdelano diplomo je razstavil v veliki izložbi Tiskovne zadruge g. Hinko Smrekar. Diploma :e pokloniena od Društva frizerjev in Lasuljarjev mojstru Franu Rožiču za zasluge v organizaciji. Zadnje čase sodeluje Hinko Smrekar kot karikaturist v šaljivi »Posebni izdaji«. u— Avtomobil in ples. šoferska prireditev s plesom se bo vršila v soboto 2. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici. Gostje bodo deležni lepih daril in dobitkov. Kdo bo postal lastnik avtomobila? Morda vi? Pogoj je, da pridete na prireditev! Avto je razstavljen pri tvrdki na Poljanski cesti. — Volan! u— K mednarodni tekmi Poljska—Jugoslavija, ki bo 3. apriila v Beogradu, je pripravila Zveza za tujski promet pod ugodnimi pogoji priključek na poseben vlak. ki je zajamčen z odhodom iz Zagreba ob 1.1Ó zjutraj. Odhod iz Ljubljane je določen za soboto ob 20.00. Prijave sprejemajo in informacije dajejo vse biljetarne Putnika v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Iz Celfa e— Materinskj dan. Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo dne 8. maja ob 15. v Mestnem gif dal šču v Celju proslavo Materinskega dne z izbranim sporedom, ki ga bcimo še objavili, in prosi vsa celjska društva, da bi upoštevala ta datum pri določitvi morebitni! svojih prireditev. KINO METROPOL Danes največji muzikalni šlager »BOSE MARIE« (Jeanette Mac Donald). e— Na cvetni teden bo prodajala drž. zaščita dece in mladine oljke na stojnicah na Glavnem trgu in pred opatijsko cerkvijo. Na gmotni uspeh te akcije polaga zaščita veliko važnost, ker bo porabila čisti dohodek izključno za to. da bo oblekla in abula uboge šolarje za zimo. Zato prosi-da bi občinstvo kupovalo oljke na določenih stojnicah. Zaič ta je prepričana, da bo ta akcija tudi letos lepo uspela. e— Nov gT°b. V torek so položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Ani na Teharju go. Ano Urabičevo, vdovo po tovarniškem delovodji g. Ignacu Urabču iz štor. Pokojna je bila zaradi svoje skncmmosti in bla,?tega značaja splošno priljubljena, o čemer je pričalo tudi številno spremstvo na njeni zadnji poti. Bodi ji ohranjen trajen spomin! KINO UNION. Danes zadnjikrat »LA BANDERA« (Zastava). Jutri: najduhovi-tejša komedija: »PLAVOLASI STRAH«. e— Kanalizacija v G^berju. Mestna občina bo letos kanalizirala naselbino med cinkarno itn Westnovo tovarno v Gaberju ter razpisuje v to svrho nabavo 1150 komadov raznih betonskih cevi. Ponudbe je treba vložiti do 14. aprila do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. PREŽIVITE POMLAD V Palače Hotel Bellevue OPATIJI (Abbazia) 250 postelj — Leži tik ob morju — Prvovrsent pension od lir 50. - Orkester Pojasnila- Wagons Lits — Vodstvo: E. Konz u— Pozabite V9aj za dve uri na vsakdanje skrbi in pohitite k Šentjakobčanom, kjer se boste ob veselem petju in originalnih dovti-pih gorenjskega kmeta F ronca zabavali, kot že dolgo ne. V spevoigri »Smuk smuk!« vas bodo povedli veseli smučarji na naše lepe planine, kjer ni zle volje, ne skrbi. Preista vi bosta v sototo, 2. aprila ob 20.15 in v nedeljo, 3. aprila popoldne ob 16. u— Foto večeri SPD. Prihodnji foto večeri bodo kakor dosedanji v društvenih prostorih Osrednjega društva SPD na Aleksandrovi cesti, palača »Viktorija«, vhod iz pasaže. V torek 5. aprila bo strokovna ocena raznih posnetkov (bodisi negativov ali kopij, ali obojega), ki jih naj predložijo člani v društveni pisarni vsaj do 3. aprila. Ta večer ocene bo zelo zanimiv, osobito ker bo avtor ostal neimenovan ter bo mogoče popolnoma objektivno oceniti sliko. V sredo 6. aprila pa se vrše praktične vaje v razvijanju in drugih foto-amaterskih delih ln to zopet v društveni foto temnici. Intere-sentje naj se pravočasno prijavijo v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 4/1. u— S Trenkerjem na Matterhorn! Vse planince in ljubitelje narave opozarjamo na današnjo premiero alpinske®a filma »Klic Matterhorna«, izdelanega po znanem G. Haenslovem romanu »Der Kampf um Matterhorn«. Premiera filma, k| nam predočuie dramatično tekmo in boi za dosego vrhunca tega gorskega velikana je dan* v kinu Unionu. — Glavno vlogo igra Luis Trenker Za našo Ljubljano, ki Je navdušena za turi stiko, bo film velik užitek. Uprava kina Uniona priporoča nakup vstopnic v predoKV daji, ker to predvidoma zlasti pri večernih 'predstavah večji naval oa blagajna e— žrtev napadalcev. V nedeljo zvečer se je 47-letni Ivan Komelj v Osredku pri št. Janžu na Dolenjskem spri z nekim posestnikom im. njegovo ženo zaradi nekega računa. V prepiru sta posestnik in njegova žena napadla Komelja ter ga močno poškodovala po glavi in hrbtu. Komelj je moral iskati pomoči v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Aprila pričetek gradnje novega hangarja. Zae!užr,i ter iniciativni predsednik ma riborskih »Naših kril« ravnatelj g. Anton Krejči. ki je prisostvoval te dni občnemu zboru Aero kluba v Beogradu, je uspešno in terveniral v zadevi grata je novega hangarja na Teznem pri Mariboru. Ofertna licitacija za gradnjo hangarja je bila te dnj uspeš no zaključena in 6o se zdaj odstranile še nekaitere zadnje težkoče. G. ravnatelj Krejči je doftil zatrdilo, da bodo pričali z gra njo novega hangarju s pri zidavo prostorov za tukajšnji Aeroklub, čuvaje vega stanovanja in drugih pritiklin. že v aprilu. V krogih odločilnih čimiteljev so izrazili željo, da se grallbena dela končajo najpozneje meseca junija. a— Strah pred operacijo ga je tiral v pro* stovoljno smrt. Obešenega so našli na podstrešju v RopoČab 48-letnega posestnika Josipa Borca ki ie te dni prispel domov iz bolnišnice, kier so ga operirali zaradi kile. Moral oa bi se ponovno podvreči operaciji, ker ni prva operacija uspela. Josip Bore ie bil zad-nie dni zelo pda5en ter je svoji ženi in drugim znancem povedal, da čuti velik strah pred ponovno operacijo, ki Je itaik ne bo prestal. Zaradi tega je rajši šel v prostovoljno smrt a— V Ljudski univerii predava jutri v petek novinar in književnik R. Rehar o temi »Slovanstvo v utopiji in v stvarnosti«. V ponedeljek 4. aprila predava meščansko-šolski učitelj Ivan èunrijak o svojih vtisih ix Londona. a— Težnje mariborskih obrtnikov. V io- rek 29. L m. zvečer je bil v restavraciji Narodnega doma letošnji redni občni zbor, združenja obrtnikov, ki ga je otvoril in vodil agilmi predsednik Miho Vahtar. Poročila so podali naslednji društveni funkcionarji: predsednik M Vahtar, tajnik J. Košar, blagajnik J. Filipìè. za nadzorni odbor pa g. Cerin ml. Iz poročil je razvidno, da šteje združenje 105 članov, ki zaposlujejo 52 pomočnikov ter 45 vajencev. Blagajna registrira din 17.393 denarnega proine+a. Združenje je vodilo odločno borbo proti šušmanstvu ter je bilo zaradi šuknanstva vloženih 30 ovadb. V zadevi izvrševanja raznih obrti po kaznjencih moške kaznilnice pa je združenje naslovilo na zbornico TOI posebno vlogo. Obrtniki se bodo v povečanem številu udeležili razstav letošnjega jubilejnega Mariborskega tedna. Za okrožni odbor sla bila izvoljena delegata g. M. Vahtar in Peter Semko. Iz vrst članstva je bilo sproženih več predlogov, med njimi predlog za ustanovitev mariborske obrtniške policije ter poživitve akcije za gradnjo Obrtniškega doma. Ob zaključku sta občni zbor pozdravila mestni obrtni referent dr. Senkovič ter zbornični svetnik g. Sojč. a— Muzej se seli v grad. To in drugo nedeljo bo muzej še odprt, nakar sledi selitev muzeja v nove prostore v prenav!jajočem se gradu. Prenos posameznih predmetov bo trajal do jeseni, ko bo slovesna otvoritev novih muzejskih prostorov v gradu. Iz Jesenic s— Ljubljanska drama gostuje 1. aprila v Krekovem domu na Jesencah z izredno uspelo veseloigro »Rdeče rože«, ki se z največjim usprhom igra že nad dva meseca v Ljubljani, Celju, Vrhniki, Trbovljah, Šoštanju. Ptuju i. t. d. Kritik« so v vseh časopisih nad vse ugodne. Iz Trbovelj t— Občinska uprava v Trbovljah sporoča, da se bodo vršili v proračunskem tetu 1938/39 uradni dnevi sreskega načelstva v Trbovljah vsako prvo sredo v mesecu, ako pa je 'a dan praznik, naslednji dan. Uradne ure ostanejo neizprem en jene. Iz Ptuja J_ Tatvina denarne knjige. Tatvine aa deželi so spet zelo pogoste. Nekemu postopaču se je te dni zahotelo denarja, pa se je splazil v hišo posestni ce Alojzije Sketa v Loč i cah, občini Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Vsa družina je takrat bila v gorici pri Sv. Urbanu Vlomilec si je odprl vrata s ponarejenim ključem, nato je v sobi vdrl v omaro ter se polastil vi ozn e knjižice št. 39.316 posojilnice v Ptuju z vlogo 40.780 din. vzel pa je tudii stotak hlapčevega prihranka. Vlomilcu je o rožni št vo že na sledu. j— Mestno gledališče v Ptuju uprizori v petek 1. aprila šesto premiero »Lopovščine« v režiji' g. Borka. Prodaja vstopnic v glavni zalogi tobaka. Katoliška in pravoslavna velika noč V Jugoslaviji se štiri glavne veroizpovedi ravnajo v pogledu praznikov po različnih koledarjih. Pravoslavni se drže starega julijanskega koledarja, ki sloni prav tako kakor mohamedanski in židovski merilec časa na osnovi dvanajstih luninih iz-prememb v letu. Katoliki se ravnajo po gregorijanskem koledarju, ki prehiteva starega julijanskega za 13 dni, za državno uporabo je pa uvedeno štetje po novem koledarju. Velikonočne počitnice bodo letos spet po vsej državi enotne. Tako katoliška kakor pravoslavna velika noč si sledita v dveh zaporednih nedeljah, 17. in 24. aprila, dočim so mnogi žepni koledarčki prinesli slednjo po starem računanju na dan 11. aprila, kar nepoučenim prizadeva zmešnjave. Kakor že stari Egipčani imajo pravoslavni. mohamedanci in židje koledarsko leto, ki se ravna po luninih fazah in šteje 354 dni, 36 minut in 71 sekund. V teku stoletij je razlika luninih let v primeri s sončnimi, odnosno kasnejšimi koledarji narasla in dosegla 1. 1800. 12, 1. 1900. že 13 dni ter se bo v kasnejših stoletjih še povečala, če se ne bo svet zedinil na pred leti predlagano enotno osnovo koledarja s trinajstimi meseci. Dočim se ostali prazniki drže medsebojnega razmerja v določeni razdalji od velike noči, se slednja pri obeh veroizpovedih vsako leto izpreminja. Za katoliško veliko noč velja pravilo, da se praznuje Vstajenje prvo nedeljo po pomladni polni luni, po 21. marcu. V primeru, da se najavi ščip v nedeljo, sledi velika noč prihodnjo nedeljo. Lunine pomladne faze so merodajne tudi za pravoslavno veliko noč, vendar je cerkvi prepuščeno, da v primerih, kadar pade židovska velika noč na pravoslavno Vstajenje, prelože praznike na drug termin. Tako se v nekaterih letih razlika med našo in pravoslavno veliko močjo še poveča. Za izračunanje terminov velike noči veljajo posebna pravila in enačbe, po katerih lahko izvemo, kdaj v vseh letih nastopi ta pomladni praznik. Med katoliško kakor pravoslavno veliko nočjo se premikajo termini in dosežejo včasih veliko razliko. Tako je lani med našim praznikom Vstajenja, dne 28. marca in pravoslavno veliko nočjo, dne 2. maja po novem koledarju poteklo 35 dni. V glavnem se obe veliki noči srečata na isti dan vsake štiri leta. Tako je bilo predlanskim, na dan 12. aprila, tako bo drugo leto dne 9. aprila, leta 1943. dne 25. aprila in leta 1940. dne 21. aprila. Zgodnji pomladni lunin ščip bo prinesel katoliško veliko noč leta 1940. že 23. marca, leta 1948. prav tako kakor lani, dne 28 marca Pozna bo pravoslavna velika noč dne 6. mala 1945 in dne 2. maja 1948.. če ne bo, kakor že rečeno, v korist vsega narodnega gospodarstva kakor cerkve do takrat že prišlo do potrehnega izenačenja koledarjev, kakor so to napravile že Turčija in druge države po y.ojni. \ VABIMO VAS K IGRI razredne Prvo žrebanje bo 13. in 14.aprila t.L loteriie Zadružna hranilnica, s* LJUBLJANA - DALMATINOVA 6._ Gospodarstvo Naše namešcensko bolniško zavarovanje Včeraj amo poročali o stanju našega delavskega bolniškega zavarovanja, ki se je lani navzlic naraslim dohodkom poslabšalo in je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani zaključil bilanco s primanjkljajem 50.000 Din; za tekoče leto pa je v nevarnosti ravnotežje, ker se je položaj urada zaradi sprememb statutov Osrednjega urada znatno poslabšal in mora sedaj okrožni urad prispevati 5% svojih dohodkov v centralne fonde za odpis neizterljivih terjatev in za kritje primanjkljajev drugih okrožnih uradov. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o stanju bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, ki posluje, kakor znano, kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tudi bolniška blagajna našega nameščenskega bolniškega zavarovanja zaznamuje nasproti prejšnjemu letu poslabšanje. Računski zaključek izkazuje primanjkljaj v višini 10.000 Din in bo imela blag .jna po bonifikaciji k upravnim stroškom iz naslova posredovanja nezgodnega zavarovania ki jo bo izvršil SUZOR, še pribitek kakih 100.000 dinarjev (lani 20.000 Din). Spadala bo torej tudi za preteklo leto še med aktivne krajevne organe, in to pri 39% bolezenski prispevni tarifi. Poslabšanje je nastopilo zaradi nenormalnih zdravstvenih razmer med članstvom in zaradi znatnega povišanja izdatkov za razna zdravilišča. To povečanje izdatkov za razna zdravilišča pa je posledica odredb SUZOR-ja, v smislu ka-te ri h mora blagajna plačevati pavšalne zneske za določeno število postelj v zdravi-ščih SUZOR-ja brez ozira na to, ali jih more zasesti s potrebnimi pacienti, ali ne. Članstvo bolniške blagajne je tudi lani nadalje naraščalo :n znaša sedaj že skoro 9300. Povprečno je imela blagajna lani 8737 zavarovancev nasproti 7944 v 1. 1936. in 7345 v 1. 1935. To naraščanje števila zavarovancev je v znatni meri v zvezi s prestopanjem trgovskih in drugih zasebnih nameščencev iz zavarovanja pri OUZD odnosno pri »Merkurju« k Bolniški blagajni TBPD. Od skupnega Števila zavarovancev odpade 3757 (43%) samo na Ljubljano in bližnjo okolico 1435 na Maribor, 554 na Celje, 513 na Kranj, 211 na Ptuj, 135 na Tržič. 111 na Kamnik itd Od posameznih strok pa odpade več nego polovica (50.3%) na nameščence trgovinskih obratov, 14% na denarne in zavarovalne zavode, 7.9% na tekstilno industrijo in 6.9% na-zavarovance pri svobodnih poklicih. Povprečna zavarovana mezda je zadnja leta v stalnem nazadovanju in je nadla od 36.74 v 1. 1929. na 33.91 din v lanskem letu Navzlic temu pa odpade na najvišji 12 mezdni razred skoro polovica (46.5%) ce- lotnega članstva, na najnižji I. razred pa 12.5%. Starostnemu zavarovanju, ki se je pričelo izvajati 1. septembra lanskega leta, je bilo ob koncu leta zavezanih 4046 zavarovancev, ostali zavarovanci pa so zavarovani le deloma pri Pokojninskem zavodu, ali pa so sploh izvzeti od starostnega zavarovanja. è Predpis bolezenskih prispevkov je lani znašal 6.01 milijona din nasproti 5.19 milijona din v 1. 1936. in 4.71 milijona din v 1. 1935. Povišanje prispevkov je deloma posledica naraščanja članstva, deloma pa zvišanja prispevka tarife od 36 na 39% (36% prispevna tarifa je veljala le v zadnjih 4 mesecih 1. 1936.). Na račun nezgodnega zavarovanja je bilo predpisanih 0.95 milijona din nasproti 0.83 in 0.72 milijona din v prejšnjih dveh letih. Znatno se je dvignil predpis za borzo dela, in sicer na 0.77 milijona din nasproti 0.50 milijona din v prejšnjem letu, kar je posledica zvišanja prispevne tarife od 10 na 20%, ki je stopilo v veljavo lani 1. septembra. Za posameznega člana je lani znašal povprečno predpis 88 din. Nadalje je bilo lani predpisanih za Delavsko zbornico 026 miliiona din in v zadnjem četrtletju vrhu tega za starostno zavarovanje 0.27 milijona din. V celoti je znašal predpis vseh prispevkov 8.3 milijona din. Ob koncu lanskega leta so delodajalci dolgovali blagajni za prispevke 1.86 milijona din nasproti 1.19 milijona din v prejšnjem letu in 0.98 milijona din v 1. 1935. Navzlic povečanju se saldo neplačanih prispevkov giblje izpod 25%. Na neizterljivih in dubioznih prispevkih je blagajna od 1. 1922. odpisala somo 147.000 din. Skupne dajatve članstvu v denarju in v naravi so znašale lani 90% vseh dohodkov. Med dajatvami v denarju so znašale hra-narine 1.49 milijona din (prejšnje leto 1.27), porodniške podpore 0.13 (0.10), celotne porodniške dajatve pa 0.19 (0.15), zdravniški stroški pa 1.21 milijona din (1.13). Znatno so narasli izdatki za zdravila, in sicer na 1.14 milijona din (0.83), kar predstavlja 18.75% vseh izdatkov (15 81%). Z ostalimi izdatki so znašali vsi izdatki v naravi 3.71 miliiona din ali 61.2% (prejšnje leto 3.11 milijona din ali 59 1%). Po mišljenju Suzorja so nekatere dajs-tv previsoke. Pri primerjanju z drugim! krajevnim-- organi Suzoria na ie treba uvaževati. da velia za bolniško blagajno TTPD 39% prispevna tarifa, medtem ko imajo vsi ostali krajevni organi 42% tarifo in bi bili dohodk- bolniške blaeaine pri 42% tarifi za 450 000 din vefii Upravni stroški so znašali v preteWem Tetu 601.000 din to je le 9.9% celotnih '"zdp+kov (v prejšnjem letu 514.000 din ali 9.8%). Banovinski proračun potrjen V »Službenem listu dravske banovine« je objavljen pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovme za leto 1938-39, ki ga je potrdil finančni minister z odločbo od 25. marca t. 1. Kakor je znano, se bo za kritje banovin-skih izdatkov poleg nespremenjene 50% splošne banovinske doklade k neposrednim davkom. 5% nadomestne cestne doklade in 5% zdravstvene doklade pobirala povišana šolska doklada. ki bo znašala 35% nasproti 26% v prejšnjem letu. Banovinska trošarina na alkoholne pijače ostane sicer nespremenjena, vendar je predviden večji dohodek, ker se bo pobirala po novem pravilniku. Banovinska trošarina na ogljikovo kislino, ki se je doslej pobirala v višini 3 din za 1 kg, se diferencira in znaša 5 din za proizvodnio brezalkoholnih pijač in 2.50 din za ostale namene. Spremenjene so tudi določbe glede banovinske trošarine na bencin. Doslej se ie ta trošarina pobirala v obliki bano-vnske doklade 100 din na 100 kg tekočine. odslej pa znaša trošarina 35 din od 100 kg bencina in bencinske mešanice Določbe elede trošarine na električni tok oct?.neio nespremenjene, prav tako določbe glede banovinske trošarine na pnevmatiko, ki se. kakor znano, pobira v obl;ki pavšala od motornih vozil Spremeniena je določba. ki pravi, da se za motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina ali bencinske mešanice, banovinska trošarina poviša za 50% (doslej 100%) Nadalie se spremen-' način pobiranja tako da se mora vsa trošarina plačati do 15 ianuaria oziroma ob prijavi, če ne presega *00 din na leto (doslej se je morala plačati v celoti, če ni presegala 200 din). Po novem pravilniku je dìferenc'rana tudi banovinska taksa za plesne prireditve, ki je doslej znašala v mestih s preko 4000 prebivalci 300 din, v mestih do 4000 prebivalcev 200 din, v ostalih krajih pa 100 din. V novem proračunskem letu je za odmero takse odločilna uvrstitev v skupine po tarifni postavki 62. zakona o taksah in znaša taksa v mestih s preko 4000 prebivalci 300, 200, 150 odnosno 100 din; v mestih do 4000 prebivalcev 200, 150. 100 odnosno 60 din; v ostalih krajih pa 100 odnosno 50 din. Stranka pa mora sama prinesti dokaz o uvrstitvi v skupino, sicer se ji odmeri najvišja taksa dotične kategorije. Deloma so spremenjene tudi določbe glede davščine na lovske karte. Ob izdaji lovske karte bo treba v novem proračunskem letu plačati 50 din takse (doslej 100, razen za lovske čuvaje, kjer je znašala že doslej taksa 50 din). Od mesečne lovske karte se pobira banovinska taksa 50 din (doslej 100), ako pa dobi stranka v enem koledarskem letu dve ali več mesečnih kart, plača za drugo in naslednjo po 25 din takse (doslej 50 din). Nespremenjena je ostala 2% banovinska taksa od prenosa nepremičnin, medtem ko se zniža banovinska doklada k državni dopolnilni prenosni taksi na 50% (doslej 100%; za občinsko in cerkveno imovino, za imovino socialnega zavarovanja in pri premičninah, ki služijo kulturnim in nacionalnim namenom, je znašala taksa že doslej le 50%). 20% banovinska doklada k državni osnovni taksi od dediščin ostane sicer nespremenjena. vendar se pri dediščinah, ki so po čl. 6. točki 5. zakona o taksah oproščene državne takse, pobira samostojna taksa v višini 1% čistega pripadka nad 20.000 din (doslej v višini 1% od čistega pripadka nad 20.000 do 50.000 din in 2% od čistega pripadka preko 50 000 din). Kakor doslej se pobirajo banovinske administrativne takse, s to spremembo, j da se v bodoče 100% doklada k državni I taksi pobira nB le pri taksah po tar. postavki 229, temveč tudi pri taksah po tar. postavki 230 (za pritožbe zoper obsodbe po davčnih, carinskih, trošarinskih, taksnih in drugih finančnih zakonov ter zakonu o monopolu). Obenem z gornjim pravilnikom je objavljen tudi pravilnik o proračuna izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada. Določbe glede prispevkov nameščencev in delavcev ter delodajalcev za ta bednostni sklad ostanejo nespremenjene. Gospodarske vesti — Mariborski proračun potrjen. »Službeni list dravske banovine« objavlja v svoji številki od 30. t. m. na red bo o pro-računun mestne občine mariborske za leto 1938-39, ki ga je potrdilo finančno ministrstvo z odlokom od 14. marca t. 1. Obenem je objavljen pravilnik o pobiranju takse na bivanje tujcev v mestni občini mariborski. = Avstrijsko podjetje Alpine Montan bo priključeno podjetju Reichswerke Hermann Göring. V torek je maršal Göring c priliki svojega nagovora na delavstvo v Donawitzu izjavil, da bo avstrijsko žele zarsko podietje Alpine Montan priključe no nemškemu podjetju Reichswerke Hermann Göring. Kakor smo že svoj čas po ročali, je bilo podjetje Reichswerke Hermann Göring ustanovljeno lani s pretežne udeležbo nemške države, in sicer z namenom, da pripomore k čim večji osamosvojitvi Nemčije glede oskrbe z železno rudo To novo podjetje je prevzelo in stavilo v obrat števlne železne rudnike v Nemčiji kjer se pridobiva ruda z manjšim odstotkom železa. Društvo Alpine Montan je lastnik velikega železnega rudnika v Ei-senerzu na Štajerskem in nekih manjših rudnikov železne rude. V konjunkturnem letu 1929. je znašala njena produkcija železne rude skoro 2 milijona ton. Skoro polovico delnic tesa podietja je že od 1. 1926 v rokah nemškega koncema Vereinigte Stahlwerke, Düsseldorf. Borze SO. marca Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi zaradi: veäjega povpraševanja znova dvignili in so se trgovali po 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bi promet v avstrijskih šilingih po 8.80 (v Beogradu prav tako po 8.80) in v angleških funtih po 238, medtesm ko so »e grški beni nudili po 29.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, za konec maja pa v Zagrebu 14.45. Na zagrebškem efektnem tržLSču se je Vojna škoda pri nadalje čvrsti tendenci ponovno dvignila in se je trgovala po 476 —480 (v Beogradu po 479—479.50). Promet je bil še v 6% dalmatinskih agrarn h obveznicah po 92 (v Beogradu po 93.25 — 93.50), v 7% Blairovem posojilu po 91 (v Beogradu po 91.50) in v delnicah Du-brovačke po 395 — 400. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2408.16—2422.76 Berlin 1742.53 — 1756.41, Bruselj 733.85 — 738.91, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.58 — 217.64, New York 4307.51 — 4344.82, Pariz 132.36 — 133.80, Praga 151.73 — 152.83, Trst 227.84 — 230.92. Curih. Beograd 10, Pariz 13.23, London 21.6650. New York 435.50, Bruselj 73.64, Milan 22.94, Amsterdam 241.55, Berlin 174.95, Dunaj 54, Stockholm 111.70 Köbenhavn 96.7250 Praga 15.23, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 479 — 480, 4°/o agrarne 60 den., 4«/» severne agrarne 60 den., 6% begluške 93 — 94, 6% dalm. agrarne 91.50 — 92, 7% stabiliz. 98 — 99, 7% invest. 98 den., 7% Drž. hip. banka 100 — 101, 7«/0 Blair 91 — 91.75, 8o/0 Blair 96 — 97; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 220 den., Trboveljska 210 — 225. Narodna šumska 20 bi., Gutmann 65 bL. šečerana Osijek 110 — 135, Dubrovačka 395 — 400, Oceania 610 den.. Jadranska 370 — 405. Beograd. Vojna škoda 478.50 — 479.25 (479 — 479.50), za april — (478), 40/o agrarne — (62), 6% begluške 94.25 — 94.50 ( 94.25 — 94.50), 6% datai, agrarne 93 — 93.50 ( 93.25 — 93.50), 7°/o stabiliz. — (99), 7o/o invest. 100.50 — 101, 7«/0 Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 91 25 — 92 ( 91.50), 8% Blair 96 — 96.50, Narodna banka — (7300), PAB — (222 — 223). «a ò*a ' •vse \ti z SARGOV PROTI Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 30. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 125, za julij 112, za okt. ept. 83.25; koruza: za maj 61.125, za julij >2.50 + Novosadska blagovna boria (30. t m.), lendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 vR) bačka 176 - 179; sremska 175 - 178; laška potiska 178—1R0: slavonska 177—179 Ivoruza: baška 100 — 102, banatska 97 — 99. »ves: taéki 131 - 133, sremski 132 — 134; ilavoneki 135 — 137. Ječmen: baški in sreui--fki 63/64 ka 142-50 - 145. Moka: baška in iremska «Og» in «Ogg» ^72.50 - 282.50; <2» 252.50 - 262 50; «5» 232.50 — 242.50; <6» 212.50 — 222.50. «7» 1*2.50 — 192.50; -8< 117.50— 122.50. Otrobi: baèki in .»rem »ki v vrečah — 99. Fižol: baški in srem .ki 187.50 - 192.50. BOMBAŽ + Liverpool, 29. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za mare 4.79 (prejšnji dan 4.85), za junij 4.86 (4.92), za sept. 4.85 + New York, 29. marca. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 8.51 (8.69), Organizacija JNS Ljubljana—Barje Organizacija JNS za barjanski okraj v Ljubljani je imela v soboto zvečer občni zbor, ki se ga je udeležilo nad sto članov. Zbor je vodil predsednik g. Rudolf žitnik, ki je po uvodnih formalnostih toplo pozdravil prisotna narodna poslanca Rajka Turka Ln Milana Mravljeta, zastopnika sreske organizacije Milana Cimermana, in zastopnike ostalih ljubljanskih organizacij JNS. Predsednik je opravičil zadržanega dr. Kramerja, obenem pa mu je izrekel prisrčno zahvalo za vso naklonjenost, ki jo izkazuje Barjanom. Ravno tako se je zahvalil za podporo Barjanom dr. Pavlu Pestotniku, ki zaradi bolezni ni mogel prisostvovati občnemu zboru. V lepo zasnovanem govoru je predsednik potem poročal o delovanju organizacije, ki je bilo kljub vsem oviram tudi v preteklem poslovnem letu uspešno. Blagajniško poročilo je podal g. Janez Skraba. v imenu nadzornega odbora pa je g. Menart izrekel pohvalo blagajniku in celotnemu odboru. Prisrčne pozdrave je v imenu sreskega odbora sporočil g. Milan Cimerman. Poslanec Rajko Türk se je zahvalil za predsednikov pozdrav, nato pa je zanimivo poročal o notranji politiki; podrobneje se je bavil s hrvatskim vprašanjem, s konkordatom in državnim proračunom. Njegova izvajanja je v temperamentnem govoru dopolnil še poslanec MIlan Mravlje. Predsednik Žitnik se je obema poslancema zahvalil za zanimivi poročili, vsi prisotni pa so ju nagradili z viharnim ploskanjem. Za novo poslovno dobo Je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom Rudolfom Žitnikom, podpredsednikom g. Ivanom Vrbincem in Janezom škrabo ter tajnikom Dragom Pogačnikom, V obrambo resnice Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani je priredila 15. t. m. v veliki dvorani Kazine lepo uspelo akademijo. O akademiji je objavil »Slovenec« 17. t. m. tendenci-ozno poročilo, polno izmišljotin in podtikanj. V obrambo resnice je Jugoslov.-bol-garska liga poslala »Slovencu« popravek po tiskovnem zakonu. Ker »Slovenec« popravka ni priobčil, je liga vložila proti njemu tožbo, nas pa naprosila, da v informacijo javnosti objavimo njen, »Slovencu« poslani popravek. Popravek pravi: >Ni res, da ima Jugoslovensko-bolgarska liga sicer idealen program, namreč da se zbližalo med seboj Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, toda dostop vanjo imajo samo takozvani »Ju posloveni« aH po domače pristaši JNS«. Res pa je. da je po pravilih namen Lige »proučevanje gospodarskih političnih in prosvetnih prilik v Bolgariji in širjenje ideie, da je sporazum ln bratstvo med Jugosloveni in Bolgari življenjski interes obeh narodov«. Glede članstva določa čl. 12. pravil: »Reden član Lire je lahko vsak tuepslovenski ali bolgarski državlian. ki živi v Juex>obral Kidov samokres pogledal, ali ni ostalo še kje kako orožje, in velel ujetniku, naj stopi z njim pod milo nebo. Ko je čez nekaj minut Guera prišla iz koče, ni videla nobenega izmed njiju. Boječe je zaklicala v noč, in Hawk se ji je oglasil izpod topolov. Stekla je za njegovim glasom ter ga našla pred dvema osedlanima konjema, izmed katerih je bil eden njegov lastni, drugi pa tisti zapuščeni belec, ki sta ga bila zvečer opazila. Nato je zagledala tudi Kida Frencha, ki je stal s hrbtom ob deblu nekega drevesa. »Najin gost je bil tako prijazen in nama je posodil konjsko opravo,« je rekel Hawk. »Njegov konj je neraben, saj ga je malone ugonobil.« Čudila se je, ker je Kid tako negibno stal ob svojem drevesu; ko je krenila h konjema, je napravila širok ovinek okrog njega. »Nič ne skrbite, tako bo stal še precej časa,« je s srditim zadovoljstvom rekel Hawk. »Polagoma se mu bo že posrečilo, da se odveze; nekaj ur vztrajnega prizadevanja utegne storiti čudež, vzlic čvrstemu vozlu v debeli vrvi! Nared?« Odkazal ji je svojega lastnega konja, zanesljivo in krotko žival, ter ji pomagal nanj. Sam je za-jahal belca. Ujetnik ves čas ni dal glasu od sebe Tzprva je mislila da ima usta zamašena, a mesečna mu je svetila skozi listje v obraz tako da je videla njegova krčevito zanrta usta. Z garzila sp je in se podvizala, da bi kar močj hitro obrnila temu kraj u hrbet. Se vedeti ni marala kaj sta bils moža govorila drug z drugim in kako se je bilo Hawku posrečilo, da je zaprl ta usta, ki so tako rada bruhala strup in žolč. Niti besede ni bilo slišati s Kidovih ustnic, ko sta zdirjala pod topoli. »Ali ni nevarnosti, da bi — umrl?« je vprašala, še vedno v ukletju groze, ki jo je bila pretrpela. Vedela je, kaj pomeni, če je človek sam in ga z vseh strani obdajajo strahovi. Kako grozno je moralo biti šele tedaj, če si bil privezan z vrvmi. »Ne, prav nobene. Prijetna mu noč ne bo, a zmrzniti tudi ne more, in v puščavi ni divjih zveri, da bi ga požrle. Sčasoma se mu bo pa tako posrečilo. da se od veže.« »Kam jaševa? Nobene možnosti ne vidim —« »Oh, možnosti je toliko,« je veselo odvrnil. »Ves svet jih je poln. Nocoj seveda nimava velike izbire. Mislim, da bo najbolj pametno, če greste z me noj v Bluesmokeške hribe.« Njeni prsti so krčevito stisnili vajete, tako da se je konj sunkoma vzpel na zadnje noge. »V Bluesmokeške hribe, kjer je Viktor Biondino? Za nič ne, senor. Tja ne! Rajši poginem v puščavi! « »Storil bom, kar boste hoteli, senorita,« je krotko odvrnil »Zato sem nocoj tu. da se zgodi kar sami hočete. Toda premislite, preden se odlo-5ite. Nacional bi bil seveda zapeljiv, a tam ste v .esni nevarnosti kakor hitre Biondino zve, kje -te se skrivali doslej in to mu bo Kid French povedal Po mojem mnenju bi bili za zdaj v hribih še najbolj varni. Seveda je tam Biondino in nekaj njegovih pajdašev; so pa tudi drugi ljudje, mnogo drugih, do zdaj nekaj sto, in vsak dan jih prihaja še več. Med tolikimi drugimi se nama tudi Biondina ni bati. Mnogo vrlih, spodobnih ljudi je med njimi: Big Moments March, Bud Bell, Alee Farnsworth — sami zanesljivi možje. Potem stari John Cobb, ki vam je že to pot pomagal, Danny, ki vas pozna toliko let, in njuna tovariša, „tari Sam in Chancy Buras, sami ljudje, ki jim lahko zaupate. Ako hočete, vas spremim k njim.« »Ali on bo zvedel in bo prišel sredi noči; s silo si bo utrl pot do mene — oh, senor, bojim se ga bolj kakor smrti!« »Zakaj naj bi vam storil kaj žalega?« je radovedno vprašal. »Odvlekel me bo sam Bog si ga vedi kam, najbrž v Mehiko. Daleč čez mejo, na jug. Našel bo duhovnika, senor, ki bo storil, kar bo terjal od njega, siromaka, ki mu bo nastavil nož na grlo in ga ustrahoval. Prisilil me bo, da ga vzamem za moža. Oh, verjemite mi. da rajši umrem —« »Ni čudo,« je zamrmral. Nato je spet vprašal: »Ali morda veste ali slutite, Guera, zakaj se je tako trdno namenil, da vas vzame za ženo? Samo iz ljubezni?« »Iz ljubezni?« je zaničljivo vzkliknila. »Prej Iz sovraštva. Prav za prav pa ne iz tega ne iz onega, ampak zato, ker z ženitvijo najlažje doseže, kar hoče. Odkar sem prebrala Perrigovo pisanje —« V dobri uri Iz Pariza v London En polet — sedem rekordov Na londonskem letališču Craydocu Je S svojim spremljevalcem, novinarjem Rio-ketaom, pristal angleški letalec Ctoustoo. Vrnil se je s svojega poleta v Novo Zelandijo, na katere u je vsega skupaj postavil sedem novih rekordov, ta sicer na celotni progi London—Nova Zelandija, na povratni progi Nova Zelandija,—London ter na delnih progah London—Sydney, Avstralija—Nova Zeland'ja, Nova Zelandija—Avstralija in Sydney—London, doo stan se je proslavil že lansko leto, Ja> je na progi London—Kapsko mesto ln nazaj dosegel nov rekord- Na poti t Lerido Ameriški bombardar)! za Rusijo Te dni so ruski delegati v Newyorku prevzeli dva velika bombarderja, ki ju je ruska vlada naročila v Ameriki zaradi vzorcev, po katerih bo zgradila svoja letala za bombardiranje. Ta letala imajo akcijski radij 5000 milj, so oborožena s sedmimi strojnicami ter lahko naložijo ogromen tovor letalskih bomb. ig Bolgarija priznala italijanski imperij V nedeljo je sprejel kralj Boris novega ftalijanskega poslanika v Sofiji, Talama» V svojem odgovoru je poudaril, da sprejema poslanika (kralja Italije in cesarja Abesinija. S tem je Bolgarija prvič formalno priznala italijanski imperij. Spremembe v nemški diplomaciji Španska državljanska vojna se polagoma približuje svojemu koncu. Na sliki: Ù Francove čete na poti v Lerido Nauki španske vojne ) Odločilno besedo ima človek — Ponesrečena vloga gibljive artilerije Čedalje bližnji epilog Španske državljanske vojne, ki se bo za^jučil, kakor vse kaže z zmago nacionalistov, daje italijanskim vojaškim strokovnjakom priliko za razglabljanje o strategičnih in taktičnih vzrokih za poraz republikanske vojske. Zaključek teh razglabljanj je ta, da ima tudi v moderni vojni zadnjo odločilno besedo človeški material. Vojaki so na Francovi strani disclplini-ranejši, imajo večje veselje do borbe, so bolj izšolani in jih vodijo enotneje nego na nasprotni strani, kjer prihajajo resno v poštev prav za prav edino pripadniki tako zvane mednarodne brigade, ki štejejo šestdeset do sedemdeset tisoč mož, med tem ko so Španci na valencijski strani popolnoma odpovedali. Kar se tiče materiala, se je pokazala na nacionalistični strani, ki sestoji kakor znano tudi iz velikega dela legionarjev, premoč letalstva in takšno premoč imajo nacionalisti v pogledu topništva. Zelo slabo so se obnesli veliki tanki, ki jih je dobavila republikancem Rusija. Ti tanki naj bi prevzeli ulogo gibljive artilerije, v resnici pa jih je bilo zelo težko maskirati in so jih zato nasprotniki uničevali v velikih množinah. V zvezi z agitacijo za nemški plebiscit dne 10. aprila je obiskal Dunaj tudi maršal Göring. Pozdravila ga je hitlerjevska mladina Francoska letalka Marysa Bastiejeva In Louis Charvet, ravnatelj družbe Air France» kumujeta pri krstu novega tipa francoskih letal, ki bodo obratovala na progi Pariz__ London. Vožnja z novimi letali bo trajala samo 65 minut Kakšna bo pomlad? Pravijo, da bo obdržala svoj sedanji značaj in ostala pretežno topla Izredno zgodnjo pomlad imamo letos, zlima se je končala skoraj istočasno z zadnjim dnevom februarja, enega izmed trojice pravih zimskih mesecev. V tem se je pretekla zima tudi razlikovala od lanske, ki je bila sicer mila, a je v začetku marca prinesla zopet nekaj ostrine, ne sicer hude, a vendar tolikšne, da se je pravi začetek pomladi zakasnil tja do srede aprila. Evropa je imela letos v splošnem premrzel december in januar. Februar je bil v severnejšem delu pretopel, v južnejšem pa normalen. V splošnem bi lahko rekli, da je bila zima milejša, nego bi morala biti. To velja tudi za evropski del Arktide, kjer imajo vremenske prilike, kakor znano, velik vpliv tudi na vremenski položaj v našem pasu. če je bila zima po mrzlem decembru v svojem nadaljnjem poteku očitno toplejša, nego bi smeli pričakovati, gre to v pretežni meri na račun tega, da v Ark-tidi letos ni bilo zelo mrzlih zračnih mas. S tem si pojasnimo tudi izrazito pomladni marec. Običajni povratki mraza, ki jih v letošnjem marcu ni bilo, so skoraj vedno posledica premikov mrzlih zračnih mas v evropski Arktidi. Takšni povratki sicer nikoli ne izostanejo in tudi letos ne bomo ostali brez njih, kakor se je pokazalo v majhni meri baš v zadnjih dneh, vendar ni pričakovati, da bi bili tako ostri kakor v aprilu 1936., ki je bil s svojimi snežnimi meteži in nočnimi mrazi še izrazit zimski mesec. Zavoljo razmeroma visokih temperatur, ki vladajo ta čas v Arktidi, je nasprotno pričakovati, da bo letošnja pomlad obdržala svoj dosedanji značaj in da bo pretežno topla. Moskovska podzemska železnica se širi Te dni so izročili javnemu prometu v Moskvi nov odsek podzemske železnice. Odsek veže središče Moskve s kolodvorom in meri v dolžini 3500 m. Zdaj imajo v Moskvi gotovih že 15.1 km podzemske železnice, do srede letošnjega poletja pa bo dovršen še nov odsek od sredine mesta do prekopa Moskve in Volge. Podzemska železnica bo tedaj podaljšana za novih 9.5 kilometra. Rana pomlad na severu Iz švedske poročajo, da se je v ondot-nih krajih letos izredno rano začel tajati led. V pristaniščih in kanalih, ki navadno počivajo pozimi, se je začel promet mesec dni prej kaikor običajno. Odškodnina za „Panay" Japonska agencija sDomei« poroča iz Tokia, da se je japonska vlada odločila plačati Zedinjenim državam 2 milijona dolarjev odškodnine za potopljeno topničar-ko »Panay«, Usoda Schuschniggove garde Dr. Skubl je pod policijskim nadzorstvom Proučevanje zemeljske teže Tudi uspeh Papaninove polarne odprave Docent seizmološkega zavoda ruske akademije znanosti N. N. Parijski objavlja približne uspehe znanstvenega dela Papaninove polarne odprav?. Poleg oceanografskih, vremenoslovnih in drugih raziskovanj se je baviüa Papaninova eks-pedicija tudi z ugotavljanjem zemeljske tež?. Teža naše zemlje, kakor znano, ni enaka na vseh točkah zemeljske oble. V glavnem narašča od ravnikov nroti tečajem, ker zemlja ni geometrično telo okrogle oblike, temveč je proti tečajema spiloščena. Poleg tega je zelo važna tudi centrifugalna sila. Že merjenja privlačnosti naše zemlja v raznih širinah so pokazala sp!ošč?>nost zemlje na tečajih. Do Papaninove odprave ni bila teža naše zemlje nikoli točno dognana sever-neje kakor do 81. stopnje severne širine. Gravitacijska proučevanja Papaninovcev so važna ne le za določanje oblike zemlje v splošnem, temveč tudi zaradi tega, ker omogočajo ugotovitev, v koMko se moč teže v doslej neraziskanih arktičnih predelih razlikuje od normalnega ali teoretičnega pomena v teh področjih. Fjedorov je napravil ugotovitve, ki dajejo natančen potek določanja sile zemeljsk? teže. Nerednoeti v jakosti zemeljskega kroženja nudijo gravknetrisiom. zemljemercem in kartografom dragoceno snov za natančno določanje oblike našega planeta v področjih, ki so zelo oddaljene od krajev, kjer se anomalije opažajo. Geologom in geofizikom pomagajo te anomalije sile zemeljske teže pri določanju sestavine globokih slojev zemeljske skorje, njenega ravnotežja ter končno njenega večnega kroženja — dviganja in padanja. Albanske finance in kraljeva rodbina Albanski parlament v Tirani je te dni sprejel več novih zakonov, med drugim tudi določbo o apanaži, ki pritiče kralju, kadar se oženi. Konkretno se nanaša ta določba na možitev kralja Zoga z madžarsko grofico Apponyjevo. Obenem je bilo urejeno vprašanje denarne podpore za vse člane kraljeve rodbine. I val prej. Z njim stanuje njegov oče, upo-! kojeni feldmaršallajtnant Artur von Schu-ì schnigg ter grofica Vera Fugger-Czerni-: nova. Schusehniggov sin Kurt je ostal v konviktu ter obiskuje šolo. Bivši prez dent Miklas ima popolno svobodo gibanja, hodi v cerkev in moli ter je v nedeljo stoično poslušal izjavo avstrijskih škofov zvestobe Hitlerju in tretjemu rajhu. Miklasovh trinajst otrok, ki so bili nastavljeni v državni službi, ko je bil njih oče še na vodilnem mestu avstrijske republike, je še vedno aa svojih mestih. Bivša mnistra Schmidt in Zematto sta pobegnila v tujino .dva državna pedtajni-ka sta zaprta, bivši prosvetni šef Pern-tner in bivši državni podtaijnik dr. Mihael Skubl pa morata b ti oblastim vsak trenutek na razpolago. MNOGO JE SREDSTEV za pranje, toda »PERION« je samo eden! — Odlično opere. A N E K D OTA Rouenski župnik Lagrange se je v svojih pridigah često opravičeval, da ni tako ognjevit prepovednik kakor pater Bour-dalone. Nekoč je pripovedoval: »Njegove pridige so bile dogodki. Rokodelci so zapuščali svoje delavnice, trgovci svoje prodajalne, zdravniki so pozabljali svoje bolnike, odvetniki svoje klonte. No. ko sem prišel jaz za njim in začel pridigati, je zopet nastopil red.« Maršal Göring na Dunaju Nemška vlada Je pripravila obsežne spremembe na važnih diplomatskih mestih. Tako je n. pr. določeno, da odide bivši poslanik von Mackensen (levo zgoraj) iz Budimpešte v Rim, bivši poslanik v Moskvi von Schulenburg (drugi levo) v Varšavo. Tudi general Ott (levo druga slika spodaj) bo premeSčen — Bivši poslanik na Dunaju von Papen (druga slika spodaj na desni) odide v Ankaro, dosedanji poslanik v Varšavi von Moltke (zadnja slika spodaj levo) pa pojde v London Reute^jev dopisnik na Dunaju poroča, da bo zadnji kancelar samostojne Avstrije Schuschnigg skoro gotovo pozvan na odgovor pred najvišje nemško sodišče v Lipskam. Zagovarjati se bo moral zaradi razglašenega plebiscita, zaradi porabe državnega denarja in pa zaradi justifikacije Plamette, ki je veljal za morilca kancelarja Dollfiussa. Ob mjegovi justifikaciji je izvrševal Schuschnigg funkcije avstrijsike-gia pravosodnega ministra. Bivši dunajski kancelar se nahaja še vedno v dvorcu Belvedere, kjer je stano- Nemški načrti z Donavo »■Daily Telegraph« razmotrfva Hitlerjeve načrte o Donavi in prihaja do sklepa, da pomenijo veliko nevarnost za Rumuni-jo. Priključitev Avstrije k Nemčiji daje pobudo za naravnost silno izgraditev donavskega prometa. Nemčija bo zdaj kontrolirala plovbo po tej reki od Ulma do Bratislave, zgradila bo več novih mostov in skrbela posebno za srtrateg^čna oporišča. Pospešila bo tudi zveze med Renom, Meno in Donavo. Ti načrti zbujajo strah ne le v romunskih krogih, temveč tudi v Bolgariji. VSAK DAN ENA »Jurij, ne kliči policije, saj veš, da še nismo plačali pasjega davka!« (»Everybodys weekly«) ultnrni pregled Naš Brehm — Fran Erjavec S tretjim zvezkom Zbranega dala Frana Erjavca (uredii Anton Slodnjak, izdala Jugoslov. ■ knjigarna, 456 str. v S0, s številnimi ilustracijami) smo dobili^ nadaljevanje »Domačih in tujih živali«. Iet poglavij tega zvezka predstavlja vrhunec Erjavčevega prirodopisnaga pripovedovanja. Poglavitni del zvezika tvorijo podobe h življenja ptic in prav na teh straneh je Erjavec najosetnejši, najizvirnejši in najmočnejši. Tu se j 3 najbolj oddaljil svojemu vzorniku Brehmu, čeprav se tudi zdaj večkrat zateka k njemu po nasvete in podatke. I)a, tu je — kakor poudarja urednik v svojem lepem uvodu — na nakaterih mestih prekosil svojega mojstra. Nedvomno je značilno. da Erjavec nikjer ne citira Brehma. O tem pravi dr. Slodnjak: »Pri oceni njegovih sposobnosti so navajali prav domače in tuje živali kot dokaz njegove strokovne s[K>sobnosti. In morda ga je peklo, da ni priznal Brehma za svoj vir, in je zato rajši odložil profesorsko službo. Morda je to prazna domneva, saj nam je podrobna tekstna primerjava dokazala, da je Erjavčevo delo vendarle v ealoti samo njegovo.« Medtem ko tujezemske četveronožne živali zavzemajo v tem zvezku le manjši del, 60 vsa ostala poglavja odmerjana pticam. Razdelil jih ie takole: a) Domača perutnina ali ž i va d. b) Naše poljske in gozdne ptice, c) Naše močvirne in povodne ptice, d) Najimenitnejše ptica iz tujih krajev. Tako torej izhaja v tej knjigi, ki jo je posvetil slovenski mladini v poduk in kratek čas«, z izhoJišča, ki ie najbolj ustrezalo življenjskemu krogu večine tedanjih čitateljev slovanske knjige: 6 kmečkega dvorišča z njegovim živahnim iiv-žavom. Šele od teh ptičjih vrst. ki žive v prastari gospodarski skupnosti s človekom, popelje Erjavec Si tat al ja na polje in v gozd, zlasti med ptice pevke, ki jih opisuje z znanjem ornitologa in z ljubeznijo pesnika, nato pa v močvirja in k rekam in mu stoprav na koncu odkriva ptičji rod tujih dežel. Tudi zgrada njegovega dala kaže, da je imel vedno pred očmi slovenskega čitatelja. Kdor je za otroških let prebiral Erjav- čev spis v izdaji Mohorjeve družbe — spis, ki je z njim mogla tekmovati glade zanimivosti samo še Staretova Občna zgodovina — bo vzel novo izdajo v roke s posebno toplimi čustvi. Kajti nihče drug nam ni bil tako ljubezniv učitelj o prirodi in njenih bitjih, kakor je bil Erjavec v tistih letih našega razvoja, ko nam je bila skoraj vsaka eitran razodatje in sleherno razodetje velik duševni dogodek. Ni mogoče, da bi 6e ti prvi močni vtiski izgubili; verujem, da >!e danes žive kot »residua« v našem odnosu do priro-de. Kajti prve knjige so prav kakor prva ljubezen (ion reviannt toujors...«). Odnos, ki se je tedaj sprožil med človekom in knjigo ostane trajen, če so le bila prva doživetja s knjigami dovolj močna in če je duh pod njihovimi klici odprl enaga svojih skritih, prirojenih nagibov. Erjavčeve »Ptice« so nas spremljale m nas podzavestno še spremljajo po vseh stezah in gozdovih, odkoder nas zro plahe in zvedave oči tah večidel dobrih in prikupnih bitij, ki nam je zanje naš prvi prirodopisni avtor, naš Brehm, odprl duha in srce. .. Tako torej sprejemamo novo, dokončno izdajo našega Franca Erjavca: sprejemamo jo kot knjigo, ki je dala marsikomur izmed nas poleg znanja tudi občutja lepote in večnih vezi med človekom in nižjimi bitji, ki ga obdajajo, deleč si z njimi usodo življenja in smrti in neizprosno nujnost boja za obstanek. Umljivo je, da je danes naš pogled hladnejši in kritičnejši, vendar so zlasti poglavja o pticah tisti dal Erjavčevega dela, ki je vreden, da ga čitamo znova. Dva mlada prirodiopisca Božidar Ponebšek in prof. Rafael Bačar sta priskočila na pomoč uredniku in prispevala obilen dodatek, v katerem izpolnjujeta Erjavčevo delo z novimi podatki ali podajata o posameznih pojavih izstladke sodobnih proučevanj. Tako se torej Fran Erjavec zmagovito vrača s svojim življenjskim delom med klasike naše besede. Dokončna komentirana izdaja njegovih zbranih spisov, naj bi mu znova utrla pot v čitataljske vrste, zlasti med mladino. —o. Ljudsko gledališče v Parizu Pariz, marca. Med 37 pariškimi gledališči, od katerih so 4 državna, ostala pa večinoma v lastnini znanih igralcev ali režiserjev, je eno najzanimivejših x-Théàtre Sarah Bernhard«, ki je pred dobrim letom in pol prišla v lastništvo C. G. T., vrhovne delavske organizacije v Franciji in Zveze pariških delavskih sindikatov. Zdaj se imenuje sThéàtre du Peuple«. Gledališče je ljudsko do neke mere. Čeprav je pod vodstvom skrajnih levičarskih organizacij, so vendar tudi tu uveljavljena »buržitjska« načela. Res je sicer, da je mnogo cenejše nego druga gledališča, vendar boš tudi tu. če imaš denar, sedel v prvi vrsti za JO frankov, če ga nimaš, se boš moral zadovoljiti s stojiščem za 3 franke. Kvaliteta frledališča ie na veliki umetniški višini. .Medtem, ko se večina zasebnih gledali ŠT' bavi z vprizarjanjem komedij, plehkih Bernsteinovih komadov ali celo s kičem orientalskih ail madžarskih limonad, je Ljud sko gledališče v dosedanjem delu obdržalo r -no lini io. Program menjajo le redko. Do zdaj so igra'i z velikim uspehom »Mater« Victoria Margueritta« (po romanu Gorkega) in Romaina Rollanda »Volkove«. Zdaj je na programu Font aux Cabres«, delo iz zgodovine španskega naroda. Fuenteovejuna. ali kakor ji Francozi pravijo Font aux Cabres. je majhno špansKo mesto na meji med Andaluzijo in Mančo, tam kjer so se nedavno bili krvavi boji nit d upornimi generali in španskim ljudstvom — danes je mesto v rokah generala Franca. Dejanje se vrši v letu 1476. Takrat je v Španiji vladala približno taka anarhija ko; danes. Ivana, hči odstavljenega kralja Henrika IV. s Bolnega« se je s slabim uspehom borila za krono s svojo teto Izabelo, ženo Ferdinanda Aragonskega. Kakor danes, je bil narod tudi takrat razdeljen na dva tabora. Fernad Gomez de Guzman, gospodar Fuenteovejune. je bil na strani Ivanini. Med bojnimi pohodi zlostavlja svoje podanike, ki se lepega dne njegovih zločinov naveličajo, ga napadejo ter z vojaki vred pobijejo. Splošno veselje po smrti tirana je skaljeno zara^ i i inkvizici jske preiskave Ferdinandovega in Izabelinega sodnika. Vendar vsi obtoženci kot en mož odgovarjajo na vprašanja, kdo je storilec: Font aux Cabres! Ko kralj vidi, da so enotni, jim oprosti. Igra menda predstavlja prvo delo, v katerem je močnejše poudarjena množestvena volja naroda. Upor proti tiraniji se konča zmagoslavno za narod; le-ta je dolgo trpel in mirno prenašal nasilstva, končno je mera polna in narod si poišče Dravico. Pisec Fuenteovejune je Lope de Vega Carpio. eden najslavnejših španskih klasikov (1562— 1C35). Vse njegovo življenje je polno dramatskih zapletljajev, prav kakor njegova dela. Namesto meniha postane vojak in pe-sn i r. zaljubljencev. Zaradi raznih ženskih afer vstopi v »nepremagljivo Armado? — mornarico španskega kralja, ki je bila samo po imenu nepremagljiva, saj so jo Angleži docela potolkli. Po 1.1610 se Lope de Vega umiri, naseli se stalno v Madridu ter živi asketsko življenje. Zadnjih 25 let je samo p:sal. Njegovo delo obsega preko 1.800 komadov. Bi lje pravi genij: razen dram in komedij je pisal tudi poskočne pesmi, glasbene komade in zapisoval melodije narodnih pesmi. 5 »Fuenteovefuno« predstavlja narodno gledališče francoski publiki trpljenje in upor španskih kmetov, ki še danes živijo pod enako žalostnimi razmerami kakor v časih, ko je Lope de Vega pisal svoj komad. Po motivih nas v marsičem spominja našega Matija Gubca. Mnogo govorijo o kulturnih zbližaniih med Francijo in nami. Ali ne bi za strope iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja Jos. R. Puh, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22. Telefon 2513. bilo mogoče prevesti v blagoglasno francoščino igre o trpljenju in uporu naših kmetov ter postaviti »Gubca« na oder v Pariz? Sodim, da bi ga Ljudsko gledališče prav rado sprejelol Br. Zapiski 0 slovenski literaturi in literarnih stikih med Slovenci in Čehi je te dni pradaval v praškem klubu narodno socialistične stranke pesnik Josef Hora. Poslušalcem je razgrnil ves razvojni tok slovenske literatura od 1. 1551 dalje; zelo natančno je obdelal zlasti sodobno, zelo razgibano in pestro slovensko kulturno, predvsem literarno življenje in nragove stike s češkim. Tudii je z lastnih vidikov, ki si jih je ustvaril nedavno ob priliki svojega bivanja v Sloveniji, orisal slovenski duševni obraz. Predavanje je bilo zelo zanimivo, in sd mu sledile še recitacije, mad katerimi je naš praški rojak dr. Oton Berkopec, ki marljivo seznanja češko javnost s slovenskimi kulturnimi problemi, čustveno podal Klopčičeve in Horove pesmi. Hora posveča Slovencem mnogo pozornosti, česar moramo biti vesala in kar je ponovni dokaz tesne duhovne povezanosti našega in češkega naroda. D. Cv. S POR T Celje—železničar in še dva para V nedeljo III. kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP V nadaljevanju finalnih tekem za prvenstvo LNP se bosta srečala v nedeljo na Glaziji v Celju mariborski železničar in SK Celje. Po dveh nepotrebnih porazih bodo Celjani v nedeljo skušali popraviti blamažo, ki so jo pripravili sebi in številnim simpatizerjem. Moštvo Celja bo nastopilo tokrat v spremenjeni postavi izpopolnjen bo zlasti napad, ki ni znal v dveh tekmah zabiti niti enega gola. če bo tudi sreča nekoliko bolj naklonjena Celjanom, bodo beležili v nedeljo prvi uspeh. Tekma se bo pričela ob 16. Ob 14.30 se bo pričela na Glaz; ji tekma mladine Celja inAtle- tikov za prvenstvo okrožja, ★ To nedeljo bosta za prvenstvo LNP še dve tekmi, in sicer med Kranjem in Her-meSom v Kranju ter med Mariborom ln ČSK v Mariboru. V nekaj vrstah V torek zjutraj je odpotovala naša devetčlanska smučarska ekipa na Canin, kjer se bo udeležila v nedeljo dne 3. aprila velike mednarodne prireditve v smuku. Do sedaj naši tekmovalci iz raznih razlogov nikoli niso mogli nastopiti na teh tekmah, letos pa so za udeležbo prav ugodne razmere. Savez je zato sklenil poslati tjakaj precej močno zastopstvo, in sicer je šlo na pot 9 najboljših zatopnikov v tej alpski disciplini: Praček, žnidar, Klein, Lukanc, Voller, Podkubovšek, Gradišnik in Ankele. Ekipo spremljata savezna delegata Ber-nik in Vučnik. Ta ekipa je, če ne štejemo Heima in Novaka, ki iz privatnih razlogov nista mogla odpotovati,' najmočnejša, ki jo morejo postaviti naši specialisti v smuku. Ker je proga s Canina zelo težka in bodo pri tekmah nastopili razen številnih domačinov tudi odlični Francozi, Švicarji in Nemci, bodo imeli naši reprezen-tanti precej težko nalogo. Upajmo, da bodo, kakor so jih letos že precej, rešili tudi to dostojno za naš smučarski sport. Po daljših razgovorih je bila predvčerajšnjim definitivno zaključena medmestna tekma med Prago in Beogradom, ki jo bodo igrali v nedeljo 3. aprila v Pragi. Obenem je bil dosežen tudi sporazum za revanžno tekmo med obema mestnima reprezentancama, ki bo nato že tri tedne pozneje v Beogradu. Reprezentanco Beograda bodo to pot tvorili vsi najboljši igralci prestolniških klubov, kolikor jih ni angažiranih v reprezentanci za tekmo proti Poljski. V znanem sporu med zlmsko-sportnlm savezom in savezom Sokola kraljevine Jugoslavije je Izšel nedavno v sokolskem j službenem glaaflu »Sokolskem glasniku« odgovor na znano spomenioo JZSS, v kateri je zimski savez zagovarjal kaznovanje sokolskih smučarjev, ki so se kot člani športnih klubov udeležili vseslovanskih sokolskih smučarskih tekem v Tatrah. Savez SKJ trdi v svojem odgovoru, da sporazum iz leta 1936. glede vzajemnega nastopanja smučarjev na športnih in sokolskih prireditvah, ni bil nikoli odpovedan in so potemtakem imeli sportniki-smučar-ji po besedilu tega dogovora vso pravico nastopa na omenjenih tekmah v Tatrah. Sokolski savez se h kraju sam vprašuje, kakšni so bili prav za prav stvarni razlogi, da je prišlo do tega nezaželenega spora, ki ga sokolski savez ni izzval prav z ničemer. Obiskovalcem nogometne tekme v Beogradu! Za posetnik© nogometne tekme, ki bo dne 3. aprila t. 1. v Beogradu, bo vozil na progi Zagreb—BeogTad im obratno posebni vlak, ki bo odipeljal iz Zagreba glavnega koL - ne 3. aprila ob 1.10 ter prispel v Beograd od) 8.12. vrnil pa se bo iz BeogTada 3. aprila ob 20.55 ter bo prispel v Zagreb 4. aprila ob 4.15 Vozna c«na za odhodno In povratno vožnjo e tem vlakom, ki se mora za tja in nazaj plačati hkratu ob nakupu povratne kartonske vozne karte v Zagrebu gl. kol., vnaša v II. razr. 142 din, v III. razr. 95 din. Postaja Zagreb gl. kol. prodaja te karte v pred prodaji. Potniki iz območja ljubljanske direkcije, ki se v Zagrebu gl. kol. želijo priključiti posebnemu vlaku, si kupijo za progo od svoje vstopne postaje do Zagreba gl. kol. celo vozno karto in legitimacijo K—13 (po ceni 2 din). Tako kupljena vozna karta jim bo veljala za brezplačen povratek. če ße bodo nasproti revizijskemu osebju moigli izkazati še s karto posebnega vlaka. Popust vozne cene za priključno votfnio velia za o'hod dne 2., za povratek pa 4. aprila t. L LZSP: Seja drevi ob pol 19. v kleti »Emone«. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek dam-skega od&eka bo v petek 1. aprila ob 19.30 v idiamski sobi kavaiine Emone. SK Ljubljana. Danes tekma za trening dveh garnitur. Obvezno za prvo moštvo in rezervo. Postave na običajnem mestu. SK Ilirija (hokejska sekcija). V petek 1. apr ila ob 19. strogo obvezen sestanek z izredno važnim dnevnim redom. Polno-številna udeležba — dolžnost! Načelnik. STK Moste. Drevi ob 20 seja odbora nog. sekcije, v petek sestanek. SOKOL — Vozne olajšave za Izlet v Prago. Zlet-ni odbor Saveza SKJ je imel te dni sejo, na kateri se je obravnavala udeležba jugo-slovenskega sokolstva na X. vsesokolskem zletu. Med drugim je zletni odbor določil smeri potovanja našega sokolstva. V po-štev prideta dve smeri in sicer za vzhodne župe preko Subotice, za zapadne pa preko Kotoribe (tu pridejo v poštev župe Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Karlovac, Varaždin, Zagreb in Bjelovar). Vožnja bo veljala za zapadne župe od državne meje do Prage din 240. Poleg tega so nadaljni stroški za vsako osebo še nastopni: stroški vizuma za kolektivni potni list din 20.— zletni znak Saveza SKJ za telovadce din 10, za netelovadce din 25, češkoslovaški zletni znak za vse udeležence brez izjeme din 42, stroški zavarovanja za vsakega udeleženca din 4.—, in stroški za organizacijo udeležbe jugoslovenskega sokolstva na zletu v Pragi din 10.— Vožnja iz Ljubljane do državne meje v Kotoribi pa bo veljala din 38.— Iz tega je torej razvidno, da bo veljala vožnja n. pr. iz Ljubljane v Prago ln nazaj za telovadce din 864.—, za netelovadce pa din 379.— Bratje in sestre, štedite, kajti do 15. maja bo moral vsak udeleženec ta znesek položiti pri svojih župah. Sokoisko društvo Laško. Mladinski va-diteljski zbor priredi 2. aprila svoj drugi naraščajski večer. Na sporedu so telovadne, pevske in godbene točke. Vse godbeae točke izvaja Mladinski orkester, ustanovljen šele v Januarju 1. 1938. Začetek ob 20.30. Čisti dobiček je namenjen za zletni fond naraščaja za 10. vsesokolsiki zlet v Pragi. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Četrtek. 31.: Zadrega nad zadrego. Red Četrtek. Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2.: Veronika Deseniška. Izven. Gostuje gdč. Bogomila Nučičeva. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 3.: Firma. Izven. Znižane cene. V soboto 2. aprila bo gostovala v drami hčerka zagrebškega režiserja, znanega dramskega prvaka Hinka Nučiča, gdč. Bogomila Nučičeva. Nastopila bo v vlogi Veronike De-seniške. Bogomila Nučičeva je že ponovno nastopila na gledaliških deskah in imela vselej jako lepe uspehe, kar ji je priznala celokupna kritika v Zagrebu, Banjaluki in tudi drugod. OPERA Začetek ob 20. uri Čeftrtek, 31.: Seviljski brivec. Gostuje Ada Sari. Izven. Petek, 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-let-nice umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Osipa Šesta. Izven. Sobota, 2.: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 3.: Hoffmannove pripovadke. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 4.: Vrag na vasi. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta. Izven. DRAMA Ada Sari, ena najslavnejših koloraturk svetovnega slovesa, bo pela svojo najboljšo vlogo Rosino v »Seviljskem brivcu.« Na nastop tako znamenite pevke opozarjamo in vabimo občinstvo. Ostala zasedba običajna. Gospa umetnica je gostovala v minulih dneh v Beogradu, sedaj pa gostuje v Sofiji, odkoder pride v Ljubljano. Bivša člana naše opere, gg. Josip Gostit in Marjan Rus, bosta sodelovala v petek zvečer v Verdijevi operi »Rigoletto« s katero sa proslavi 25-letnica umetniškega delovanja prof. Osipa Šesta Tudi zasedba ostalih vlog Je zanimiva. Naslovno vlogo poje g. Primožič, ki je brez dvoma eden najboljših Rigolettov, kar jih je nastopilo v naši operi. Gildo bo pela prvič gdč. Nollije-va, Maddaleno ga. Kogajeva in Sparafucila GÜNTHER WAGNER K.D., ZAGREB g. Betetto. Občinstvo vabimo, da i obilnim posetom počasti jubilej prof. Šesta, ki je bil vedno delaven na vse strani in bil skoro vselej vsem, ki so se obrnili nanj za pomoč, na razpolago. Tako naj bo častna dolžnost našaga občinstva, da prisostvuje v petek proslavi v operi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 2. aprila ob 20.15.: Smuk smuk. Nedelja, 3. ob 16.: Smuk smuk. MARIBORSKO GI.EDALIACB Četrtek, 31.: Načak. Red B. RÀDIO Četrtek, ,31. marca Ljubljana 12: Nekaj okroglih za krajši čas. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni napevi (plošča). — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kola-rič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave (član Nar. glad. Fr. Lipah). — 20: Koncert: Pevsko društvo »Lira« iz Kamnika, Radijski orkester in plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Petek, 1. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Veliki dogodek — slušna igra v 3. slikah (izvajajo brezposelni učit abiturienti). — 12: Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Muzikaina potegavščina (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Gospodinja in služkinja (ga. Ivanka Velikonja). — 18.20: Vesele in razigrane (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave (g. Pavel Kunavar). — 20: Pester spored za 1. april. — 22: Naipovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Orkestralni, peveikä in klavirski koncert. — 20: Quartetto di Roma — 21.30: Narodna glasba. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Zvoòna igra, revija in plesna muzika. — Praga 19.15: Zabaven spor ad. — 21.15: Lahka godba orkestra in solistov. — 22.20: Plošče. — Varšava 19.30: Orkester mandolin. — 20: Pester glasbeni spored. — 21.55: Iz zvočnih filmov. — Soli. ja 17.30: Lahka glasba. — 20: Komorni koncert. — 20.45: Straussovi valčki. — 21.15: Lahka in piesna muzika. — Dunaj 11.25: Pester glasbeni spored. — 12: Delavski koncert. — 15.25: Pestar spored. — 17: Vir-tuozna muzika. — 18.30: Schubertove in Wolfove skladbe. — 20: Orkestralni koncert — 21.15: Dunajski snmfoniki. — 22.30: Iz Berlina. — Berlin 19.10: Romantična glasba. — 20: Mali orkester. — 21: Veseloigra. — 22.30: Ples. — Sliinchen 19.10: Orkester. — 21: Aprilski spored. — 22.30: Iz Berlina. ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK — Stuttgart 19.25: Plošče. — 20: Aprilski feat«ret. — 22.30: Plošče. — 24: Nočni koncert llfllllllllMIllllllllllllllllllll IM I II Hill I.....Illilii I..................II..............Humum Vzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske In trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plaio, hotele, pensione i. t d. — Informacije brezplačne. AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10. iiiniiiisiiiwiiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiji'i IŠČEM na dobrem kraju v Sloveniji manjši HOTEL ali PENSION z 12 do 20 sobami v zakup ali v nakup. LetovlSče, zimski sport, dobre zveze, elektrika, vrt, potrebno. — Nujne ponudbe pod »Ozbiljan stručnjak« na Publicitaa d. tr>nč"e podatke z navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače ie oddati pod »Tkalnica za pismo bombažno tkanino« na ogl. odd. Jutra. 6383-1 {SluiUišfe Pekovski pomočnik mlad, trezen, nekadilec, dober prodajalec, vaien vsega dela, išče takoi službo. — Naslov Miha Hajnal, Murska Sobota. 6445-2 Kufxlnz Seseda 1 Din davek » •Mn za Slfr< aii daiani* ìasJova S Din. Najmants zn*»fek 17 Din Železen štedilnik rablien, kupim. Pustiti naslov v ogl. odd. Jutra pod »St. 89«. 6458-7 200 komadov praznih vreč novih ali malo rablienih od moke ali riža, kupim. Pia čam takoj. Franc Rovan. lesni trgovec, pošta Sv Jurij pod Kumom, via Zagorje. 6435-7 Pohištvo tìeseda 1 Din davek -i Din «a Slin ni dajanji naslova 5 Din Najmanj: znes°k l'i Din Pohištvo omare, kredence, postelje in različni drugi Komadi, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 6468-12 Pohištvo novo m že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijski pro dajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je v Dem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo oreskrbim«' sami Spo ročite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski odde ek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub ijana, Tyrseva cesta 12. 79 12 INSERIRAJ V „JUTRU"! Kapital Beseda i Din. davek j Din za slfro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjš! znesek 17 Din. Posestnik in trgovec na deželi Išče posojilo din 150.000. Nudi hipoteko na prvem mestu po sestva vrednega 400.000. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Prva hlpotekac. 6063-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčuiem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle. 23-16 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim za gotovino v znesku od 20.000 do 60.000 Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Najnižja cena«. 6479-16 Trgovska tvrdka potrebuje v svrho razširjenja prometa glavnice 100 do 200.000 Din. Garantira 15% rentabiliteto letno; pri osebnem sodelovanju 20% in prosto stanovanje. Samo ponudbe nad 60.000 Din pridejo v poštev. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod značko »Udeležba« 6437-16 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din za šllro aH dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil, ima na prodaj gradben, strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Lokal Brivski in damski frizemski salon novo ureien aobro vpeljan v industrijskem kraju, — ugodno prodam Ponudbe na podružnico Jutra Trbov lje pod šifro »Frtzer« 6439 19 i ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova uL Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani, dobro vpeljano, oddam v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna št. 50«. 6337-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje s pritiklinami, oddamo takoj ali 1. maja solidni stranki. Din 530. Podmil-ščakova ulica 14 (Bežigrad) 6465-21 Dvosobno stanovanje pritično, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6471-21 Dvosobno stanovanje oddam za 1. april. 1 skladišče in 1 mala «ob;ca ali pisarna. Prečna ul. 6. 6470-21 4-sobno stanovanje pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam v Dalmatinovi ulici v najem za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6364-21 Trisobno stanovanje v centru mesta, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6381-21 Stanovanja MIJJ »W i » ». PJ i Beseda 1 Dtn davek 1 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Enosobno stanovanje komfortno, iščem a maj. Točen plačnik, plačam event tri mesece v naprej. Ponudbe na ogl odd. jutra pod »Dve osebi«. 6463-21a Dvosobno stanovanje event. s kabinetom v Zg. Šiški, iščem za takoj ali mai Ponudbe pod »Prilož nost« na podružnico Jutra Ljubljana VII. 6475-21a Sobo otlcla Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sostanovalca sprejmem v lepo sončno opremljeno sobo z elektriko za 90 Din mesečno. Mal-gajeva 15, pritličje, levo, zraven gorenjskega kolodvora. 6448-23 Lepo svetlo sobo s posebnim vhodom, od, dam dvema gospodoma s 15. marcem. Gosposvetska cesta 13-1. vrata 99. 6273-23 Opremljeno sobo ali prazno v pritličju, parket, oddam s hrano 1 ali 2 osebama ali sprejmem sostanovalca. Kremžir, Cesta 29. oktobra 5 (Rimska), dvorišče, desno. 6453-23 Sobo lepo, strogo separirano, oddam na Mestnem trgu 17. III. nadstr. 6. 6472-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnč-no, v sredini Ljubljane, takoi oddam mirnemu in stalnemu gospodu s hrano ali brez. Pojasnila da Jurasek, Zrinjskega 7-II. 6363-23 Prazno sobico lepo, čisto, solnčno in udobno, oddam solidni osebi. Ogled predpoldne. — Bleiweisova 9-L, levo. 6481-23 Sostanovalca sprejmem v lepo solnčno opremiieno sobo z elektriko za 120 Din mesečno. Medvedova 8-II, levo tik gorenjskega kolodvora. 6447-23 Malo sobico in veliko sobo z 2 posteljama, hrano in vso oskrbo, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6474-23 jeaeaa i ULu aave« i Wa, aa Slfro ou dajanje iaalr>v* 5 nin Naimanis' CTinsPk 17 Din Stanovanje z zračno sobo ter tečno domačo hrano, potrebujem takoj za gimnazijca peto šolca blizu tretje realne gimnazije za Bežigradom, najraje k profesorski družini radi inštrukcije Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj«. 6473-23a Med mestom In deželo iiosreduK »Jufnv<. '("lasnfli JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF 43 Gospod Nosan je pa le še toliko pri sebi, da ga vidi. Ker opic v hiši ne trpi, se brž spusti na kolena in jame z rokami tipati pod omaro, da bi ga prijel. A Džimi je pameten in se ne da ujeti! NOSILKE - BETONSKO ŽELEZO lzJemno in drugI STAVBNI MATERIJAL^I z k i i cenah dobavlja železnina Z ALTA, Ljubljana, Tyràeva 9 (poleg Figovca). azprodaja pri M. LE3TGEB, Ljubljana Jurčičev trg traja samo do honca aprila. — Zato pohitite I Linolej prodaja in polaga po reKiammh cenai) SEVER. Marijin trg X LEPO POSESTVO in KRASNE STAVBENE PARCELE ugodno naprodaj v Lescah na Gorenjskem. Nahaja se v bližini železniške postaje, ob glavni cesti z napeljano elektriko in vodovodom Pojasnila daje LOVRO REBOLJ, KRANJ. VCITIMF TUR^JNE ZA VSE RAZMERE autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage In mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER ŠKOF J A LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cene! TEKSTILNEGA POTNIKA ZA SLOVENIJO proti proviziji in dnevnicam I š C E tukajšnje skladišče angleške tekstilne tovarne. Reprezentativni gospodje, ki so pri vpoštev prihajajočih strankah dobro vpeljani in znani, s prima referencami naj naslovijo svoje pismene ponudbe pod »br. 49322« na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9. Les Beseda 1 Uin davek -Din za filtro all dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javorovih desk tri kubične metre bo prodanih na javni dražbi v Tržiču, v Predilniški ulici št. 1 25. aprila ob 11. uri. Na dražbo opozarjamo interesente. 6333-15 Informacije Informacije trgovske, privatne, poizvedovanja itd. vrši strogo diskretno : Informacijski zavod Ljubljana, Kolodvorska 41. 6483-31 Beseda 1 Din, davek -Din. £& šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši zresek 17 Din. Pomaranče Jaffa, rudeče italijanske, sveža zaloga. Smokve za žganjekuho! Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa 48. 6461-33 Sena več vagonov, sladkega, vezanega, prodam. Oddam tudi v malo prodajo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6480-33 Dopisi Vsaka beseda 2 din; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din Mlad restavrater želi znanja z dobro gospodinjo. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod »Čedna prošlost«. 6478-24 Predno odpotujete kupite si kovčeg, torbice, aktovke, listnice, denarnice itd. pri IV. KRA VOS MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 Breip/ačen pouk * /granju: £A G *SL lahtevajte &retp/ačen cen/k! M!ML* HEROLD Isojio/frormr* g/o i/ HARIBORšt loi POMLADNE NOVOSTI vseh oblačil, sport Kamgarn, obleke, pumparice, perilo L t. d najceneje P R E S K E R. Sv Petra c. 14 Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam INSERIRAJTE V „JUTRU"! Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Državna razredna loterija Kakor je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile skoro vse velike srečke vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt ohranila v veljavi tudi za nastopajoče 36. kolo srečk. Srečke I. razreda 36. kola so gotove in dane v prodajo 15. marca t. L v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: L razred 13* in 14- aprila 1938. L II. razred 10. in 11. maja 1938. L III. razred 9* in 10. junija 1938. L IV. razred 7- in 8. julija 1938. L V. razred od 11. do zaključno 22. avgusta v Beogradu in od 26. avgusta do zaključno 7* septembra t. L v Skoplju. Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela srečka din 200.—; polovica srečke din 100.—, četrtina srečke din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša: din 64.991.000 8 po V tem kolu je 8 premij in to: po din 2,000.000.—, 1,000.000, 500.000.—, 1 po 400.000.— in 2 po 300.000.—. Polec teh premij je še ogromno število dobitkov po din 200.000.—, 100.000.—, 80.000?—? 60.000.—, 50.000.—, 40.000.-, 35.000—, 30.000.-, 25.000—, 20.000—, 15.000—, 12.000—, 10.000—, itd. V najsrečnejšem primeru v možni združitvi Premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno srečko din 3 200.000' Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližnja navodila z loterijskim načrtom ln splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak posameznik, poleg osebne koristi ki ga lahko zadene, obenem pomore narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno v prej omenjene pom. svrhe. KUPUJTE SREČKE V GLAVNI KOLEKTURI DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ürejnje Davorin Ravljen« Izdaja sa lunaordj »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova uL 14* Tel« 35-10« Strogo poslovanje eran. — Za tnseratnl del je odgovoren Atoji Novak. — Val t Ljubljani