Slovenski dom i ta afebonamente postal* Poitalna platana ▼ gotovlnL Cena Ur 0.50 _SLO VEN8KI DOM' Izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Javornik. Izdajatelj: Int.,T. Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Joto Krt vsi v Ljubljani. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Kopitarjeva..S. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina Mirko ramarič. za tujino 20 Ur. V Ljubljani 16. avgusta 1943 - Leto Vlil. - St. 185 Bollettino di guerra 1177 NU0VI SVILUPPI DELLA BATTAGLIA DIFENSIVA SUL FRONTE SICILIAN0 Una petroliera da 10.000 ton affondata, 26 velivoli distrutti Comando »upremo. Bollettino N. 1177) Bulle nuove po.lzlonl del fronte slollla-ne le truppe Italo-germanlche reslstono te-naeemente sostenendo 1’nrto nemlco. In eombattlmentl nel elelo della battag-lla. eontro un gruppo avversarlo uumerlca-raente anperlore. 1 no.trl eaoclatorl abbat-tevano sel »Spltflre«. altrl clnque velivoli vealvano distrutti dalla caccla germanlca. Formazlonl dl aereosllurantl Itallanl eolpl-vano nel golf o dl Palermo un plrosoaro dl medlo tonnellagglo ed al largo dl BlserU una petroliera di oltre 10.111 tonn. ehc, centrata, esplodeva. Aerel avversarl hanno sganclato que.ta notte bombe an Milano determlnando 11 erollo dl nnmerost fabbrlcatl e moltl tneen-dl. Tre bombardlerl sono stati abbattutl dalle batterle della dlfesa ed uno dalla cac-cla nottnrna. In azlonl dl spenonamento, effettuato sa localltA della provlncla dl Catanzaro, II nemlco perdeva un apparecchlo. Due nostrl bere! non sono rlentratl alla base dalle operazlonl degll uIMml dne gtornl. Nella deeorsa aettlmana nostre unlti navali e motozattere, operantl nello stretto dl Mešalna, dlstruggevano 11 aeroplanl dl vario ttpo. Generale A m b r o s 1 o. L'aereosiIurante che ha oolato a plcco Ia petroliera di oni al bollettino odlerno era pllotato dal capltano Fagglonl Carlo da Carrara e dal tenente Buggorl Loopoldo da Bchio (Vicenza). Nov razvoj obrambnega boja na Siciliji Vojno poročilo štev. 1177 — Zagrizen odpor osnih čet se nadaljnje 10.000 tonska petrolejska ladja potopljena — 26 letal uničenih i Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo 1177: Na novih postojankah sicilskega bojišča se ltall jansko-nemške čete zagrizeno upirajo, vzdržujoč nasprotnikov naval. Naši lovci so nad bojiščem v bojlb z nasprotnikovo, po številu močnejšo skupino, zbili ( letal vrste »Spltflre«, drugih 5 pa so uničili nemški lovci. Oddolkl Italijanskih torpednih letal bo v Palermskem zalivu zadeli parnik srednje mere, pred B 1 z e r t o pa več kakor 1I.ŠH tonsko petrolejsko ladjo, ki se je po zadetju razletela. Nasprotnikova letala so ponoči metala bombe na Milan ter povzročila podrtje številnih poslopij In mnogo požarov. Obrambne baterije so zbile 3 bombnike, enega pa nočni lovci. Ko je nasprotnik obmetaval z zažlgal-nlml bombami kraje v provinci Catan-z s 'r o , je Izgubil 1 BtroJ. Z nastopov v zadnjih dveh dneh se 2 naši letali nista vrnili v oporišče. Pretekli teden so naše pomorske edlnlce ter motorni splavi, ki nastopajo v M e s -slnskl ožini, uničili 11 letal različnih vrst. General Amhroslo. Torpedno letalo, ki je na mestu potopilo petrolejsko ladjo, omenjeno v današnjem vojnem poročilu, sta vozila stotnik Faggionl Carlo lz Carrare ter poročnik Ru-geri Leopolodo lz Schla. Pripomba k vojnemu poročilu št. 1177: Vojna poročila zadnjih dni so Javljala o nadaljnjem razvoju obrambne bitke, ki Posebno nemško vojno poročilo 2 rušilca ter za 170.000 ton ladij potopljenih blizu Gibraltarja Hitlerjev glavni stan, 16. avg. Nemške vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Oddelek nemških torpednih letal, ki mo poveljuje major Kltlmper. je 13. avgusta zvečer nepričakovano napadel velik ladijski sprevod, ki jo plul po Sredozemskem Rim — nevojaško mesto Rim, lš. avgusta, s. Agencija Stefan) poroča: Italijanska vlada je te 31. Julija po posredovanju sv. Stolice sporočila sklep, ds razglaša Rim za nevojaško mesto ln je čakala obvestila o pogojih, pod katerimi bi ta razglasitev mogla biti sprejeta. Ker se letalski napadi na Rim, središče katoliškega sveta, nadaljujejo, je Italijanska vlada Sklenila, da brez odlašanja Rim razglasi javno ln uradno za nevojaško mesto 4n Izda potrebne ukrepe, kakor Jih določa mednarodno pravo. Manifestacije za papeža v Rimu Vatikan, 16. avgusta, s. Tudi včeraj dopoldne se jo zbrala na trgu Sv. Petra velika množica, ki se je prej udeležila slovesnosti v baziliki. Znova in znova je na vea glas klicala po papežu. Pij XII. se J® v spremstvu kardinala državnega tajnika Ma-glloneja, mons. Arboria Mella S. Elia in mons. Calleria, tajnega komornika, prikazal ob 11.45 na velikem balkonu nad glavnim vbodom v svetišče. Sv. Oče je množloo blagoslovi], potem se Je umaknil. Ker množica ni nehala vzklikati, se je ob 11.50 znova prikazal. Spet jo je blagoslovil ter spregovoril nekaj besedi kot prošnjo Bogu, naj bi na vse razlil svojo duhovno ln tvarno milost. Zatem se je umaknil v zasebno stanovanje, ki leži v. tretjem nadstropju palače. Nato se Je Pij XII. spet prikazal prt oknu ter še enkrat blagoslovil ljudstvo, ki se Je gnetlo na trgu. morju vzhodno od Gibraltarja. Pri napadu, ki Je bll Izveden s skrajno odločnostjo, so nemške posadke namerile svoja torpoda na 33 nasprotnikovih ladij. Takoj sta se potopila 2 rušilca ter 4 veliki ln do vrha naloženi parniki, med njimi 1 petrolejska ladja. Drugih 8 trgovskih ladij Je bilo zadetih ln so se ustavile z ognjem na krovu. Ker Je legla noč ln ker Je topništvo silovito streljalo, ni bilo mogoče takoj dognati, kaj je z drugimi torpediranimi ladjami. Vspkakor pa so ogledniki ugotovili, da se je na mestu potopilo vsaj za 170.000 ton nasprotnikovega konvoja ali pa bilo tako poškodovanega. da je treba računati na Izgubo teh ladij. 7 nemških letal se ni vrnilo v oporišče. Jo prestajajo Italijanske In nemške čete na sicilskem bojišču. Pod nasprotnikovim pritiskom, ki Je bil zlasti močan na središču, kjer Je letalstvo noč ln dan tolklo branilce ter tako nepretrgoma podpiralo nastop oklepnih vozli, Je padel Randazzo ln bojno črte Je bilo treba znova pomakniti nazaj. ker Je zaradi tega grozila obkolitev postojank na Etni ln po gorski verigi Caronle. Toda bitka še ni končana. Z zagrizenostjo, ki bo ostala za zgled In katero so nasprotniki sami večkrat priznali, so.se branilci umaknili na drugo postojanke, kjer dajejo novega posla napadalcu4 osporavajoč mu b hudimi boji ozemlje. I Berlin, 16. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija daje sliko o vojaškem položaju na Siciliji ln piše, da so italijanske ln nemške čete nudile zagrizen odpor vsem nasprotnikovim poskusom za vdor v obrambne črte, za razbitje branllsklh oddelkov na več skupin ter za obkolitev ln uničenje teh čet. Nastop Po izpraznitvi Randazza še vedno za- na Siciliji se je Angležem ln Amerlkan-pirajo pot proti Messlnl Italijanski ln cem izkazal kot zelo težaven, zakaj zdaj nemški oddelki, ki sc opirajo na gorovje, ugotovljeno, da Je nasprotnika veljal ležeče na skrajnem severozahodnem kon- številnih Izgub. Spodleteli poskus za lz-cu otoka ter zastavljajo pohod sedmi krcanje vzdolž severne obale ter spod-ameriški ln osmi angleški armadi, ki Je leteU nastopl ^ obkolitev, ki Jih Je njun cilj Messlnska ožina. Montgomery Izvedel jugovzhodno od Et- Hudl boj teh zadnjih dni so oavetlje- ne> eo generala Elsenhowerja očitno privali novi primeri hrabrosti ter taktične prBV[U do tega, da Je razpoložljive četo sposobnosti in potrdili, da so Italijanske | rtLzdelll na tri skupine, da bi tako ena- ln nemške četo sposobnejše v manevriranju. Branilci so krčevito drže skrajnih jugozahodnih obronkov Pelorltansklh gora ln po 37. dneh nepretrgane bitke, ki so Jo bili z vedno obnavljajočimi se oddelki, še vedno držo v šahu nasprotnika ln mu kar so da otežujejo pot, kt drži v Messlno. ko močno pritiskal na krili ter na sredino Italijansko nemških čet. Ta načrt Je razviden Iz obsežnih premikov nasprotnikovih čet po visokih dolinah v gorovju Nebroll ter po gorskem skladu Etne. Najsrdilejši boji pri Bjelgorodu in zahodno od Orla 2Va jugu krajevni boji — Hude sovjetske izgube pri Ltadoškem jezeru Zavezniške izgube na Siciliji Hitlerjev glavni stan, 15. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske Je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Z lužnega odseka vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnih bojih. Borbe na področju Jugozahodno od Bjelgorodu se nadaljujejo a nezmanjšano silovitostjo. Povsod, kjer so sovjetske čete napadle, ao bile krvavo zavrnjene. Na posameznih mestih so naše čete frešle v protinapade ln razbile prodirajoče apadalne sovražnikove oddelke, podprte z močnimi letalskimi oddelki. Na bojnem področju zahodno od Orla ln na *boJlšču jušno ln jugozahodno od Vjasme so se tudi včeraj Izjalovili številni sovjetski sunki v hudih bojih ln z visokimi Izgubami za sovražnika. Tud| južno od Ladoškega Jezera so bili brezuspešni vsi včerajšnji ha-padl boljševlkov. Sovjetska vojska je Izgubila včeraj 8« letal in 171 oklepnikov. Izmed teh 117 samo na območju enega, severozahodno od Jarčeva delujočega armadnega zbora. Na S 1 o 111 j | ]e utrpel sovražnik pri močnih sunkih v severnem odseku bojišča občntne Izgube. Nemški lovle na podmornice je potopil na Sredozemskem morju sovražnikovo podmornico. - Nad severnim državnim ozemljem so bila v pretekli noči samo posamezna nasprotnikova nadlegovalna letala. Novo letafsko razdejanje v Milanu Milan, 16. avgusta, a. Angleško letalstvo je še enkrat poneslo razdejanje na Milan ter se z divjaškim in neusmiljenim besom zaganjalo zlasti v pomembne umetnine, spomenike, palačo ln civilne stanovanjske hiše. Al prizaneslo niti človekoljubnim ln dobrodelnim ustanovam ter zavodom, kakor na primer zavodu za ponovno vzgojo tistih, ki jih je prizadela vojna na trgu Glovannl delle Bande nere. Napadi ki je posobno poškodoval jugozahodni del mesta, je imel no vojaško, temveč docela ustrahovalne oilje kakor vodno, ker Je premišljeno hotel zadeti vse prebivalstvo v njegovem imetju ln v njegovih najglobljih in najdražjih čustvih. Nasprotnikovi letalo! so posejali svoj morilski tovor, tako da so leteli od skrajnih meja predelov: Porta Tlelnese, Porta Genova, Porta Magenta in Semplone proti središču mesta, tako da sta desno krilo kraljeve palače ter velika palača južnega stebrišča na stolniškem Irgu postali plen ognja, hudo pa so bile zadete tudi številno ceste v središču mesta. Kaj hočejo izsiliti Sovjeti od zaveznikov Razlage romunskih listov o vzrokih, zakaj ni sovjetskih zastopnikov na posvetih v Kanadi Bukarešta, 16. avg. e. Sestanek v Ouebe-®n, odsotnost Stalina ln zagonetni o”dnošajl med demokracijami ln Sovjeti so predmet razlag in razprav romunskega tiska. »Ou-rentul* pravi, da se zdi, da Ima sestanek v Ouebecu svoj večji pomen zaradi negativnega izida kakor pa zaradi pozitivnega upanja. Stalin je pokazal svoj prezir do buriuazlje a tem. da je ostal doma: toda dejstvo, da so Anglosasl povedali, da bodo na tem sestanku politična vprašanja važnejša od vojaških. Pove, da Stalin ni hotel, da bi komunistična revolucij, mogla verovati v možnost sporazuma med Sovjeti ln kapitalističnimi državami glede boljševlza-clje sveta. Očitno bi Roosevelt ln Churchill rada zajezila sovjetski vpliv v Evropi, pa ne najdeta sredstev, s katerimi bi prisilila Stalina, ki vodi dosledno politiko revolucionarne ekspanzije toliko bolj trmasto, kolikor bolj mu potek vojne utrjuje vero. da je postal veliki dirigent v orkestru svetovnega pololaja. »Vlatsa« poudarja jedkost, e katero Moskva zavrača pristop k sporazumu za organizl-ranzs miru ter pravi, da so zanikanja, ki jih Je razširila sovjet, ^genclja »Tass«, napetost med zavezniki Se poostrila. Po drugi strani pa uradne izjave sovjetskih zastopnikov, da bo treba za mirovno mizo pravice razdeliti po ključu žrtev, ki jih je sleherni prispeval za skupno stvar, dokazujejo, da se hoče Moskva povzpeti nad svojo zaveznike. Tega stališča sicer nihče ne more osporavatl, toda vsa svetovna zgodovina ne pozna tolikšnega zapravljanja človeških življenj, kakor so sl a« privoščili Sovjeti, in prav g tem,hoče Stalin Izpeljati evojo vojno, da bi potem sklenil mir, kakor ga hoče on- »Timpul« piše, da hoče Stalin s tem svojim nastopanjem od zaveznikov očitno dobiti tisto, kar mu oni skušajo izpodbiti. Končno nastopa proti tistim, ki se Jim zdi verjetno, da se bodo Anglosasl uspešno uprli Stalinovim načrtom za boljševizacljo Evrope. List »Porunca Vreml«, pravi: »Tisti siromaki. ki še zmerom mislijo na to nemož-nost, se morajo prepričati, da se Rusija in Stalin nista dala zmesti po anglosaški diplomaciji in anglosaški vojski, čeprav pojeta pesom o svobodi, ne bosta sposobni ugnati Sovjetske Rusije v kozji rog. Anglija in Združene države lahko postanejo nasprotniki boljševizma, toda velika vojska, kakor je ruska, si ne bo belil, glave s takimi pesniškimi ih ideološkimi nastopi.« Pogreb dr. De Cecca Jutri popoldne ob 17 bo pogreb pokojnega dr. De Cecca, tiskovnega odposlanca pri Visokem komisariatu, ln sicer lz kapelice sv, Nikolaja na pokopališče. Na pobudo sovjetskih oblasti eo v Telavlvu organizirali posebno ru-eko-Judoveko razstavo pod geslom: »Sovjetska Rusija ]n izraelsko Uud-stvd v vojni.« Razstava kaže rusko propagando za sovjetsko gospodarstvo ter komunistično kulturo. V ospredju slike o tem zločinskem in strahotnem uničevalnem delu kaže, da so bile bolj ali manj zadete: znamenita bazilika sv. Ambroža, cerkev sv. Sebastiana, grad Sforzov, kjer je sedež starodavnih umetniških zbirk, občinski muzeji, poslopje državnega arhiva, pobolJSevalnioa, katoliško vseučilišče Srca Jezusovega, oratorljska cerkev lurške Marije, poslopje občinskega prehranjevalnega urada, zavod sester Presvo-toga Srca, cerkev sv. Satira, ki Jo je zidal Bramante, palača Lanzone Visconti iz 14. stoletja, plemiške palače na Corso Magenta, gledališči Dal Vermo Jn Eden. To je bežen in splošen pregled v prvih urah brž po napadu, a že dovolj priča o tein, kolikšna je nepopravljiva škoda, ki je bila še enkrat s prekrutlmi ranami prizadet, milanskemu mestu. Berlin, 14. avgusta, s. O sedanjih nastopih na odseku pri Bjelgorodu poroča mednarodna obveščevalna agenoija, da se pro-mikalna bitka na tej važni točki vzhodnega bojišča nadaljuje z nespremenjeno srditostjo. Tudi včeraj je sovjetsko poveljstvo zbralo oklepna sredstva na tesnem prostoru, da bi za vsako ceno prebilo nemške črte. Potem ko jim je uspel pritisk na razvrstitev nemške bojne črte, so bili sovražniki postopno odbiti s protinapadi skupine nemških oklepnikov. Ponovni boljševiški poskusi za osvojitev izgubljenih postojank a uporabo rezerv, so se popolnoma izjalovili po hudih borbah, v katerih je sovražnik imel najhujšo Izgube. Tudi jugozahodno od Bjelgorodu je bilo s strnjenim napadom nemških oklepnikov osvojeno znatno ozemlje in je bila uničena skupina sovjetskih sil. Za predstavo srditosti in obsega bitke na vsem odseku pri Bjelgorodu zadošča poročilo, da je bilo izmed 282 oklepnikov, ki so jih boljševikl včeraj izgubili na vsem vzhodnem bojišču, uničenih 157 na tem operacijskem področju. V zadnjih 48 urah sta dva nemška armadna zbora uničila 289 sovražnih oklepnikov. Glede človeških izgub, ki eo jih boljševikl utrpeli nn odseku prt Bjelgorodu, ugotavlja mednarodna obveščevalna agencija, da je sovražnik v euem mesecu izgubil 800—900 tisoč mož. To je izguba. ki nikakor ne opruvlčujo zavzetja ozemlja, ki se 7ga Je sovražnik polastil. Opazilo se je zlasti v zadnjih tednih, da mora sovjetsko poveljstvo uvrščati v zde-setkovane divizije novince raznih lotnikov, ki so površno izvežbani, in da so bili po- I talija — temeljit nauk za zaveznike Bukarešta, 16. avg. t. Temeljit nauk so dobili Angleži in Amerikancl is razvoja dogodkov v Italiji, piše v svojem članku list »Seara«, kajti odpor na Siciliji je dal Ba-dogliu čas, da se je utrdil in spravil življenje v notranjosti državo v običajen tek. Odpor je dalje Italijanom dal priložnost, da so spoznali pravo angleške in ameriške namene z Italijo in to je imelo za posledico, da so je znova utrdila volja, katero podpirajo tudi ljudje, ki jih je prejšnji režim po tiskal daleč stran od javnih poslov. Končno je ta odpor povedal Angležem in Amerl kancem, kako velike so težkoče, ki so zvezane z vdorno vojno. PRAVI CILJI DIVJAŠKIH LETALSKIH HAPAD0V HA ITALIJO FIrenze, 16. avg. s. List »La Nazione« Je objavil uvodnik pod naslovom: »Bvoboda in omika« ln pravi, da je divjaški ln zverinski način zadnjih bombnih napadov na italijanska mesta Italijanskemu ljudstvu jasno razodel, kakšen je sovražnik, s katerim imamo opravka. Angleži in Amerikancl so so pokazali v podobi, ki Je resnično njihova: To sta naroda, ki sta na nižji kulturni stopnji kakor mi, zaverovana v svojo silo in surovost, naroda, ki Ju razburja vsaka ovira in vsak odpor in sta zato pripravljena, da porabita sleherno sredstvo, da streta, kar so jima postavi po robu. Toda anglosaška surovost ni sama sebi namen, pač pa ima praktičen cilj: sovražnikov cilj jo, prisiliti italjansk narod, k je stresel s sebe fašistični režim, da bi se odrekel tudi vladi maršala Badoglia in se potem vrgel brez orožja in golorok v naročje svojih nasprotnikov. Po drug strani Pa bi Anglosasl radi z obupnimi napori rešili italijansko vpraša- nje, kajti vkljub vsem našim porazom In vodenju vojne, bi je bilo popolno nasprotje tistega, kar bi moralo biti, nesporno drži, da po treh letih bojev niso dosegli svojega cilja. Dejstvo, da je Italijansko ljudstvo odpihnilo vse sledove neviečnega fašističnega režima, ki jo bil docela tuj narodni duši, in da je nastopila vlada čestitih ln pogumnih' mož, kateri uživajo podporo vsega naroda in so se svoje naloge lotili zavestno ln odločno, da bi vzllc največjlm težavam rešili čast ln nesmrten obstoj Italije, jih Je do dna dušo zmedlo. Zmeden Anglosas Je človek, ki vidi, kako se njegovi računi podirajo. Ve pa tudi, da se s surovimi bombardiranji računi ne Izravnavajo, pač pa odpirajo novi računi za bodočnost. Čeprav bodo porušena evropska mesta, končuje list, toda svoboda ln čast evropskih narodov bosta ostali, kajti tudi med ruševinami bo ostala omika in se razvijala, kajti brez svobode ni omike. AMERIŠKI POMISLEKI IN BOJAZNI ZARADI SEDANJEGA ZAVEZNIŠKEGA VOJSKOVANJA Buenos Aires, 16. avgusta, s. Iz New-Yorka poročajo, da so se mod zavezniki poostrile težkoče zaradi sovjetskega stališča, ki Je politično docela nasprotno stališču Angležev ln Amerikauoev. Tl pa ei tudi sami med seboj niso edini. Vojaško delajo Sovjeti Itak popolnoma samostojno. Oglašajo se napadi na Rooseveltovo vojno vodstvo, kajti večina ameriškega javnega mnenja ae zanima najprej za Tiho morje ln za Azijo. Tednik »Time« zatrjuje, da se v Amerik! utrjuje prepričanje, da je vojna na Tihem morju veliko nujnejša kakor pa v Evropi. S tem mnenjem, ki temelji na vojaških, zemljepisnih in gospodarskih razlogih, pristavlja tednik, strinjajo tudi spontani vojaški ln pomorski voditelji, ki natanko vedo, da je Japonska veliko Jačja, kakor sl zraven pa sovraži Sovjetsko Rusijo ln se Jo boji. Te razloge ln čustva Je nedavno senator Chandler povedal takole: 1. Japonska bo postala nepremagljiva, če ji bomo pustili časa, da bo utrdila svoje osvojitve; 2. Cangkajškova Kitajska bo morala takoj opustiti boj. ako ne bo dobila zadosti pomoči; .3. lahko se zgodi, da se bomo proti Japonski nekega dne morali boriti sami; 4. Sovjetska Rusija brez dvoma ne bo vrnila pomoči, ki jo je prejela; 5. Velika Britanija pa bo vse preveč zaposlena s stvarmi, ki jo v prvi vrsti zanimajo; 6. vzllo temu, da ima v Indiji dva milijona svojih vojakov, se Veliki Britaniji pa Amerikancl mislijo. Potem so tu tudi ni posrečilo pognati 60.000 Japoncev iz Bur-čustveni razlogi: veliko Amerikancev Se me, kar je zgovoren dokaz za njeno po- vedno goji nezaupanje do Velike Britanije, manjkljivo vojaško moč v Tihem oooanu. slani v borbo tudi taki, ki so Imeli poškodovane oklepe. Dočim so bilo na odseku kubanskega predinostja, na odseku pri Miu-su ln srednjem Doncu včeraj samo borbe krajevnega značaja, so je boj razvnel zopet po nekaj dneh odmora soverozapadno od Orla. Tudi lu Je skušal sovražnik z ogromnimi skupinami oklepnikov prebiti nemško črte, pa je bil dokončno odbit s hudimi izgubami. Živahne borbe so se razvile tudi na odseku od Kirova do Jarčeva. Med temi borbami sta bili dve brigadi sovjetskih tankov, ki sta prodrli v sprednje postojanke branilcev, odbiti s protinapadom. Južno od Ladoškega jezera so sovjetske čete obnovile napade proti nemški razvrstitvi, ki se štiri vzhodno in severno od Leningrada, ob podpori topništva In skupin bojnih letal. Vsi sovražni napadi so bili odbiti s protinapadi ln v borbah z bajoneti. NASPROTJE MED ZAVEZNIKI stopilo v usodno obdobje Stockholm, 16. avg. s. Sovjetska objava, ki zanikuje sleherno sovjetsko udeležbo na sestanku v Gucbecu, je povzročila precejšnjo zmedo v Londonu, kjer obsojajo britansko in ameriško vlado, zakaj nista poprej podali primerne izjave, s katero bi pregnati vse nesporazume, nanašajoče se na ta sestanek. Vzdržuje se mnenje, da je bil moskovski korak skrajno zgrešen, kor ni dosegel drugega, kakor potrdil splošno razširjeno mnenje, da so bili Sovjeti nalašč izključeni od angloameriških razgovorov. V Londonu pravijo, da je Stalin — lu sicer od Churchillovega obiska v Moskvi dalje — »stalno« povabljen, nnj se udeležuje zavezniških sestankov. Ako sam ni hotel izkoristiti tega povabila, pa tega zahodni zavezniki niso krivi. Nujnost sestanka vseh treh zaveznikov, ki bi odstranil vse očitne in trdovratne vzroke nesporazuma, poudarja ves britanski tisk, ki pravi, da bi do takšnega sestanka že zdavnaj moralo priti. Llsbona, 16. avg. s. Nadaljuje so živahno razpravljanje o medzavezuiškem sporu, ki kaže, da je stopil v usodno obdobje. Ruzni listi, med njimi »New York Times«, so predvčerajšnjim objavili vznemirljiv članek o nasprotjih med Anglosasi ln Rusi, kajti ta nasprotja potrjujejo težaven položaj ln kriče po takojšnji rešitvi. Angleži ln Amerikancl se boje, da se iz skrivnostnega vedenja Sovjetske Rusije utegne poroditi huda grožnja za načrte glede bodoče ureditve sveta, kakor tudi za načrte glede utrditve, varnosti in politične ter gospodarske nadvlade Anglosasov. Skladnost v vodstvu vojne cilj zavezniških posvetov v Kanadi Llsbona, 16. avg. s. Po poročilih Iz Que-beca je glavni cilj posvetov mod Churchillom In Rooseveltom ta, da bi spravila v sklad vojno vodstvo Angležev in Amerikancev z vojnim votjptvom Rusov. V pretres bodo vzeli tudi sovjetsko zahtevo po odprtju drugega bojišča. Čeprav se Stalin ne udeležuje tega sestanka, vendar se zdi. da se Anglosasi na vso moč trudijo, da bi odstranili spor z boljševtško Rusijo. Vesti 16. avgusta Prt letalskem napadu na Bonn so sovražnikovi bombniki namerno zmetali ves tovor rušilnih ln zažlgalnth bomb na mestno središče, pravi mednarodna poročevalska agencija. Zadeti so bllt samo stanovanjski predeli, kjer ni bilo nobenih vojaških naprav. Uničili so zavetišče sv. Jožefa, veliko bolnišnico, vseučlllščno kliniko ter 2 šoli. V Tokiu uradno zanikajo, da bi bile Japonske postojanke pri Mundi padlo v ameriške roke. Poudarjajo! da japonska posadka odbija ameriške napade navzlic nasprotnikovi letalski premoči. V Vatikanu so se začele poletne počitnice, ki bodo trajale do polovico oktobra. Sv. oče tudi letos no bo zapustil Vatikana. V Castel Randolfu bodo vzeli pod streho nekaj skupin rodovnlc, katerih samostani so bili po letalskih napadih porušeni. Angleške oblasti so obvestile Iraško vlado, da bodo tretjo žetev zaplenili za potrebe zavezniške vojske. List »Star« poroča, da bo železniški promet v Južni Afriki od'12. avgusta naprej močno omejen, ker primanjkuje premoga. Ann A " »SLOVENSKI DOM«, dae 16. avgusta 1943. Štev. 185. Q Sp m 1 g§1 D 11 H Žužemberk, nov dokaz za prave namene in cilje slovenskega komunizma 23. Presenečeni drvar pa ji je zagotavljal, naj svojo željo samo izreče In izpolnil ji jo bo, sevoda, če bo le mogel. Gozdna vila pa ga je srčno zaprosila: »Ce si res tako dober, da nam hočeš pomagati, potem stori tole: kadar podereš smreko, potem s svojo sekiro drvarico vsekaj v vsak nov Stor eno rez podolgem, drugo rez počez, da bo nastal drvarski križ. I)o takšnega - Štora nima moči no zeleni hostiiik, ne divji loveol Na, tak Stor se bomo me vile brezskrbno povzpele, in divji lov bo zdivjal mimo nas, kot bi nas niti ne bilo!« Mladi drvar pa je rad ustregel villni prošnji. Takoj jo Sel k posekanim smrekam in v vsak Stor vsekal državrski križec. 24. Tako je drvar izvoljenki opisal svoje srečanje z gradiSko vilo ter njun razgovor. »Er.av storil, da si jim v Store zasekal- drvarske križe«, da so bodo ubranile lovca!« ga je kravarica zadovoljno potrepljala po ramenu, »To pa So ni vse!« »Ali bi res rad, da bi pri priči skO' prnela od same radovednosti? Govori žel« »Ne vem, če bi ti, ali nel« jo je dražil. »Nu: gradiSke vile mi bodo pomagale postaviti kočol Potem se bova lahko vzela; jaz tebe, če te čem, ti mene, če me čeS! — Ce pa nočeš, pa sl kar ročno poiSči drugega, morda hostnika ali zelenca, najboljši bi pa Se bil gradiščanski zakladnik!« Ljubljana Koledar Ponedeljek, 1«. velikega srpana: Marijin oče Joahlm; Bok, spoznavaleo; Serena, sve ta žena. Tudi naši najmlajši so se strnili okrog Marije Ljubljana, lfi. avgusta. V stolnici je bila včeraj popoldne lepa slovesnost. Skrbne mamice so pripeljale pred Marijino podobo svoje otročičke, da bi jih posvetili Mariji. Od treh do Šestih so se zbirali v stolnici Marijini najljubSi — otročički, katerim je spregovoril in jih blago slovil g. Skof. Tisoči nedolžnih oči se je ozi- j| ralo na milostno podobo ter se s svojimi |1 mamicami darovalo najboljši Zavetnici. Bi- l| la je to ena najlepših in najbolj ganljivih pobožnosti v Ljubljani, obenem pa zroalo i globokega zaupanja naših mater v Marijo, 11 ki je včeraj s svojin plaSčem objela poleg naše Šolske mladine tudi naše najmlajSe. Nepozabni bodo vtisi s te pobožnosti, h kateri bo dobre mamice pripeljala svoje jokajoče malčke v vozičkih. Ljubljana, 5. avgusta. Na pisalni mizi leže pred menoj obširna poročila o groznih dneh. ki jih je pretekli tedon doživelo mirno in delavno ljudstvo v žužemberSkem okraju, zlasti v Žužemberku in v okoliSkih vaseh ter na Selih-Sumberku. Iz več krajev smo jih dobili, pa so skoraj vsa enaka — vsa pregrozna. Ce bi sam no bil videl ožganih razvalin nekdaj tako lepih naSih domačij, ki jih je upepelila zločinska komunistična roka, sam ne bi bil videl tolike revščine, bi ne mogel verjeti, da je vse to storil — človek. Bazvaline njihovih domačij in ruševine, požgane ln poruSene ljudsko šole, novega Zdravstvenega doma, poškodovana cerkev v Žužemberku bodo sicer pričalo o najgroz-nejSih dneh v zgodovini teh krajev, toda Se več bo ostalo skritega v trpečih dušah. Zakaj so komunistične tolpe napadle Žužemberk? Komunisti so hoteli spet pokazati »svetu«, da kljub vsem spremembam v vodstvu in razglašanju novega programa vztrajajo pri svojih načrtih: za vsako ceno, četudi za ceno ljudske krvi, hočemo priti do cilja. Iz podzemeljskih rovov nad Toplo Be-brijo v kočevskih gozdovih, kjer se skrivajo partijski voditelji s svojimi »elitnimi in Izbranimi« zločinskimi najzvestejšimi pomožnimi rdečimi hlapci, se komunistično vodstvo v strahu pred ogorčenim ljudstvom ni moglo znajti drugače, kakor da jim je po svojih terenoih objavljalo na raznih lističih »nov« program, novo »vodstvo« itd. Vendar poSten kmečki in delaven človek, ki je že lani občutil težo komunistične »svobode, pravice in enakosti«, se ni dal več varati. Zato je bilo zanj odločeno maščevanje, najtrSe maščevanje ... Komunistični veljaki so zapodili iz podzemeljskih rovov svoje pajdaše na »osvobo dilni« boj. Nekdanjim preobjedenim kolo vodjem je že pojenjal kup od revnega ljudstva naropanega blaga. Komunistične tolpe so se spet zbrale, njim so so Se pri družili komunistični pritepenci Iz onkraj Gorjancev tor Sli na »osvobodilno« delo.. »Bopali bomo, kradli, morili.. vse bomo pobili. Žužemberk, ta veliki kraj, bodo zasedle naše »brigade« in ves svet bo str-mel... Potem se bomo z naropanim bla goin vrnili v podzemeljske luknje in čakali ..., v Ljubljani pa bodo govorili naših zmagah ter nam pomagali naprej ...« Bilo je v soboto, 24. julija, zvečer Štiri komunistične tolpe so se približe vale Žužemberku Iz raznih strani. Njihov namen je bil, kakor »o sami izjavljali: Zu-žombork izravnati z zemljo, farno cerkev In župniSče pa s »farji« vred in njihovimi »prevrniti v dolino«. Napad se je pričel okrog 10 zvečer ln je trajal vso noč. Ponoči so prišli trg in se nastanili po hišah. V gostilni Pehani so vso noč Igrali na harmo niko, pili ln plesali, medtem ko so plameni prvih zažganih poslopij razsvetljevali noč ln so tržani ▼ smrtnem strahu hiteli re-Sevat in so se skrivali po kleteh. Prvi večer je komunistična kroga ubila Novaka Ivan* iz Žužemberka, zglednega domačega fanta. V nedeljo čez dan je bilo nekoliko mir nejše. Nad trg in nad kraje, kjer so bile zbrane komunistične tolpe, je priletelo le talo in bombardiralo komunistična krdela. Po lastnih izjavah so komunisti imeli že pri prvem napadu v Boboto mnogo mrtvih V nedeljo je padel tudi četni vodnik Gubčeve brigade Stanko, pozneje pa že pod-komlsar skupine v TomSlčevl brigadi. V nedeljo zvečer se je napad z vso silo ponovil. Ljudje, ki so sl hoteli rešiti vsaj življenje, so se zabarikadirali v sodnijo in so kljub silnemu ognju vztrajali pod zidovjem in pod stropi, ki so se podirali nad njihovimi glavami. Na župnijsko cerkev so streljali V ponedeljek zjutraj so komunistične tolpe dobile povelje, da so umaknejo za 2 km iz Žužemberka. Ljudje so se v tem I času umaknili iz gorečih hiš v varnejše ' farno poslopje. Zvečer je bil že napad na to hišo. Komunisti so streljali z Golega vrha kar naravnost na župnijsko cerkev ln razdejali cerkveni prag in močno poškodovali pročelje. Nove žrtve Od ponedeljka na torek se je položaj še poslubšal. Bdeče tolpe so divjale, ropale in požigale, ljudstvo pa se je skrivalo pred njihovimi kroglami. Padli so štirje vrli žužemberški fantje: Nahtigal Ignacij iz Vrhovega, Gliha Frane iz Žužemberka, Mr-var Edi iz Šmihela ln Skebe Tone iz Do-šeče vasi. Požig šole in novega Zdravstvenega doma V našem listu objavljeni uradni podatki o komunističnih požigih Številnih Sol in kulturnih spomenikov ter prosvetnih domov, zgrajenih s prihranki žuljevih kmečkih in delavskih rok, ki so nam gradile vse to iz ljubezni do rodne grude in njenih sinov, so mnoge presenetile. Soj vendar to ni mogoče. Saj se komunisti vendar bore za kulturo, kakor trdijo Kidrič, Vidmar in Kocbek. Komunisti pa so svoji propagandi spet sami zamašili usta. Tokrat tako temeljito, da se še sedaj niso znašli. Komunisti so izrekli najstrožjo obsodbo nad vsemi kulturnimi delavci v Ljubljani, rekoč: >OF stoji na stališču popolnega kulturnega molka. To ne velja samo za glasbenike, temveč tudi za ostale produktivne in reproduktivne umetniške oblikovalce, za univerzo in Akademijo znanosti in umetnosti.« Da ostane OF zvesta načelu o kulturnem molku, je začela s požigi Šol, privatnih ustanov in cerkva. Požig lepe žužemberške šole in novega Zdravstvenega doma je nov kulturni zločin slovenskega komunizma. Solo in društveni dom so komunisti zažgali v torek zjutraj, ko »o podminirali tudi sodnijo in so sedne hiše. Pripomniti moramo, da je bila šola popolnoma prazna in ni bila zasedena od nikakršne posadke ne zdaj ne kdaj prej.* V šoli je stanoval samo upravitelj z družino, kateri je tudi vse zgorelo. Smrt 5 ljudi V torek je padel še Urbančič Stanko iz Za-fare. Vest o njegovi smrti je hudo zadela žu* žemberške fante, ki so izgubili dobrega prijatelja in tovariša. Požar, ki se je čez dan še bolj razširil po trgu, je zajel blok hiš ob trški cerkvi z vsemi pripadajočimi poslopji. Zgorela je nadalje hiša posestnika Mrvarja Antona, po do mače Zajčeva v Žužemberku, domačija Mrvarja p. d. Zajčeva na Cviblu, gospodarsko poslopjo Stupice Jožefa v Žužemberku, Vsa župnijska %o-■podarska poslopjo, živino pa «o odpeljale tolpe s seboj. Popolnoma je *M »gorelo posestnikom« Šercerjema v Zafari. tretjemu kmetu pa gospodarsko poslopje. V središču trga pa skoraj ni hiše, ki ne bi bila več ali manj razdejana Na ta dan so padle še * žrtve: Mrvar Anton, zadela ga jo kap, ko se mu je goreča hiša rušila nad glavo, dalje posestnik in konjač Sadar iz Stranske vasi; zadela ga je mina. Komunistična krogla je zadela tudi Stavsovega Jožeta z Vinkovega vrha, hlapca v župnišču, in Picka Viktorja. Vojaška posadka je junaško vztrajala z ljudstvom Majhna italijanska vojaška posadka je kljub premoči komunističnih tolp junaško vztrajala v tuiemberku ter dajala s svojim trdnim odporom hude udarce pobesnelim roparjem, katerim je bilo glavno, da so ropali obubolano prebivalstvo ter se maščevali nad ljudstvom, ki je proti njim. Kakor smo le omenili, so nastopila tudi letala in vestno zasledovala zbiranja roparskih tolp po okoliških vaseh ter jih p rega-njala v gozdove. v torek so prišle majnni posadki in ljudstvu na pomoč močnejše oborožene sile ter umikajočim izgube. Beg komunističnih tolp iz Žužemberka Komunisti so v zmedi in v strahu pobegnili na vse strani. V torek zveeor *o spet skušali napadati, toda napad ni uspel in sprijazniti so se morali z mislijo, da bodo morali zapustiti Žužemberk, ne da bi ga osrečili z osvobojenjem in republiko. V sredo popoldne so ostanki rdečih tolp v onemoglem srdu spustili v zrak Še ostanke sod-nijskega poslopja, potem pa zbežali kakor povsod, kjer so svoj osvobodilni program z ognjem in krvjo uveljavljali nad slovenskim ljudstvom. Napadi na Sela-Šumberk in okoliške vasi Po »akciji« v Žužemberku so se rdeče tolpe umaknile proti Selom-šumberku. Tu so doživele presenečenje in so morale umakniti s krvavimi izgubami. Po tem neuspehu so se posamezne roparske skupine razpršile po dolini in v vaseh: Rdeči Kal, Sad, Trnovica, Podboršt in Zagorica, njihove straže pa so obiskale naselja Velike in Malo Pece. Pokojnico, Bič, Pristavico, Dobravico in Škofije. Te vasi so komunisti popolnoma Izropali. Umaknili so se iz njih šele 1. avgusta. Na Orlakih, kjer so sc zadržali komunistični tolovaji, jo padel zadet od granate Kastelic Janez. Rdeče tolpe so doživelo na vsem tem pohodu krvave izgube. Številke o komunističnih izgubah Znani so podatki o izgubah, ki so jih zadale komunističnim tolpam italijanske vojaške sile, ko so prišle na pomoč napadenim krajem. Po teh podatkih je bUo na predelu pri tuiemberku in Dobrniču S4. julija in naslednje dni ugotovljen-> mrtvih 310 komunistov, ranjenih pa nekaj sto. Italijanske oborolene silo so imele 26 mrtvih in 54 ranjenih, V bojih na predelu Sela-Šumberk 31. julija in naslednje dni so komunisti imeli ugotovljenih mrtvih 107, ranjenih kakih sto. Izgube ital. vojske: 10 mrtvih, 23 ranjenih. Zločini jih preganjajo kot pse Komunistična »osvobodilna« ofenziva na Žužemberk je propadla. Zapustila je le krvave sledove in dejanja, ki jih sama obsojajo ter jih bodo tudi postavila pred ljudsko sodbo. Strah pred ogorčenim ljudstvom in njegovo sodbo bega komunistične ostanke, da so se umaknili proti Dobrniču in Brezovi rebri ter v kočevske gozdove, kjer si bodo morali enkrat za vselej izbrati prostor v podzemskih rovih. Tudi tjakaj že sega roka pravice, da naše ljudstvo reši največjih sovražnikov in uničevalcev. Kidrič, duhovni vodja vseh komunističnih tolp pri nas, že čuti to. Zato je napisal za zadnjo Številko komunističnega glasilčka tele besede: »Prišel bo Čas, ki bo od vsakogar neizprosno terjal odgovor.« Da, >prišel bo čas, ki bo od vsakogar neizprosno terjal odgovor«. Tudi tisti Ljubljančani, ki so zbirali prispevke in dajali »narodni« davek za pobijanje slovenskih življenj: za vse to bodo dajali neizprosen odgovor. Jože Rus v zadnji številki komunističnega glasi’a takole zaključuje svoje misli: »Nič ne bo moglo streti borbenosti zavednih slovenskih sinov.« To so komunistične tolpe že mnogokrat čutile in to nam je poroštvo, da ni zaman ves trud in napor kmečkih fantov, ki so skle-niH, rajši umreti kakor pustiti, da bi jim zavladali komunistični tolovaji in požigalci naših vasi ter naselij. Ljudstvo žalostno hodi med razvalinami svojih domov in s solzami v očeh moli na svežih grobovih svojih najboljših sinov ter ne more razumeti, da se še najde Slovenec in kristjan, ki simpatizira s komunistično drhaljo ali jo podpira. Razvaline in grobovi, ki jih je na naših tleh pustil komunizem, so krvava obtožba pred domačini in pred vsem svetom. Nagrade za babiško pomoč zavarovankam ZSZ Med Sindikatom babio in Zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani je stopil v veljavo dogovor, po katerem bodo v bodoče nagrade za babiško pomoč zavarovankam ZSZ: pomoč pri porodu, vltevSi obiske mod nosečnostjo in otroško posteljo ter pomoč zdravniku: za nameščence lir 210, za dolavce lir 105; b) priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki oziroma odpravnl operaciji: za nameščence lir 70, za delavce lir 68.40. To nagrade so enake za mostne in podeželske občine in se pr.av tako ne razlikujejo glede na število otrok porodnice. Požar na Verdu in Sinji gorici V petek ob 3. popoldne so se v tovarni Lenarčičeve lesne industrijo neobičajno oglasile na Verdu pri Vrhniki sirene. Bil je lep in sončen dan, zato so bili skoro vsi ljudje na dolu na njivah. Sireno so opozorile ljudi, da gori nekje na Verdu. Domačini so takoj hiteli, da ugotove, če li morda ne gori pri njih. Hitoll pa so tudi, da pomagajo gasiti. V začetku bo domne-yq.ll, da gori Lenarčičeva lesna Industrija. Ognjeni zublji so med tem fiasoin' že zajeli 6 okenski kozolec, last. Ooglarjeve družine na Verdu. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zgodilo pa se jo to v čnsu, ko ni bilo Ceglar-jevih doma. Požar je uničil kozolec do tal. Skoda presega 50.000 lir. Zgorelo je nad 5000 kg sona, nekaj vreč ajdo in orodja. Lenarčičevi delavci, ki so bili blizu kraja požara, so takoj hiteli gasit in njim gre tudi zahvala, da so rešili vozove in stroje, ker bi bila škoda sicer še večja. V Sinji gorici so otroci pri Igranju zanetili ogej pod kozolcem, last Butolovcga posestnika. Tu se je ogenj razširil tudi na gospodarsko poslopje ln ga upepelil. Skoda je velika, ker je zgorelo vse žito v, vrečah, sono in gospodarsko orodje. Oba posestnika sta hudo prizadeta, ter je zavarovalnina majhna. Delni lunin mrk Letos imamo dva lunina mrka, ki sta delna in vidna tudi v naših Krajih. Prvi delni lunin mrk Je bil 20. februarja, drugi včeraj na Marijin praznik zvečer. Včerajšnji'lunin mrlcje po astronomskih, jrsc čunih nastopil te ob 18.58 ln ,|o trajal tja )n ml lahko hlinimo, da smo obtožili i, ko mi je zarjovel na uho tisto vpra-l* 2)0{ina prav tega ubogega mladeniča, ali ™„.je, sklonil nadme. Vidim nad sabo pa jahko gremo cei0 tak0 dale«, da BH»»“ njegov divji, surovi obraz, čutim njegov # p0 smrdljivi dih, ki zavdaja po vodki in po I Je iohaJui. Outim tudi. kako težko diha l ■na tobaku. Čutim tudi, kako težko od jeze, ki ga popada. Nazadnje se mi posreči, da s koncem glasu spravim iz sebe besede: »Lao Cenk sem, Kitajec. Kurjač...< Možakar me še vedno drži za lase in mi vleče glavo nazaj. Gleda mi v oci dolgo, meni se zdi, da celo ^večnost. Nazadnje zamomlja »Ti rumeni psi so vsi enaki in po- pa lannu gremo celo ---- povemo, da njegova žena prav dobro ve, kdo Je storil zločin. Ce on namreč začne spoznavati, da je ves njegov načrt padel v vodo ln da odslej zanj ni nobenega upanja več, da 1)1 mogel nadaljevati * Izkopavanji, se utegne zgoditi, da bo vse priznal. Bllss je velik samoljubncž ln če mu enkrat odbijemo rogove, bo morda povedal vse po pravici In bo celo ponosen na svojo preve-janost. Priznati pa moraš, da je njegovo Spričo katere mi ledeni kri v žilah. (J prlznanje etnna stvar, na podlagi katere bi Nazadnifi zamomlja: („1,1,0 dali rablju v roke.« »Gospod načelnik, ali mar ne M smeli * 1 uuibiiii it • • ti a »1x0 dobni drug drugemu kakor jajce jajcu. I prjjej| |„ zapreti tega podleža že na pod-Vrag naj si pomaga pranjih!« ^ ,aff, 6tcvli„ih dokazov, kl jih Je on sam 10 ■ - «,ha11 In t Ar«t, n v n r n £ w I Potem izpusti lase. Zdi se mi, da je nekam v zadregi. Čez trenutek si odpne bluzo m potegne nekaj belega. Fotografija jel jodti,e...« Njegove oči večkrat švignejo od slike na moj obraz, pa spet nazaj. Zmajuje z ’ ’ glavo kolne, se praska za ušesi. Potem S* asrasu t pripravil proti seblt« Je Jezno vprašal Ueath. »Imamo v rokah zaponko s skarabejem, odkrili smo krvave stopinje, prstne gospod narednik,« Je dejal Markham, kl se nl inogcl več vzdržati. »Proti vsem tem navldeznostlm se Je bil zamrmra med zobmi »Pa vendar... Pa vendar...« Ta trenutek se mi zdi, da mii^bo srce zastalo v prsih. bomo dosegli drugega ko to, da bomo uničili nedolžnega človeka, gospa Bllssova pa (Dalje.) i b0 “<»rečn«u« (Dalje.)