JESENSKA OPAZOVANJA V NARAVI V bližini doma ŽERJAV (Grus grus) Žerjavi so impresivne sive ptice, ki le redko koga pustijo rav- nodušnega. Še pred dvema desetletjema je bil pri nas redek, danes pa nas navdušuje z množično selitvijo. Nekaj nasvetov za zanesljivejše opazovanje: čeprav lahko prve žerjave opazu- jemo že septembra, jim namenite največ pozornosti v drugi polovici novembra oz. ko temperature prvič padejo skoraj do ledišča. Takrat vam bo najbolj prišlo prav poznavanje oglaša- nja, ki je zelo značilno in glasno. Različno velike jate v obliki klina lahko opazujemo po večjem delu Slovenije, največ v po- poldanskih in večernih urah. Če bi jih radi videli na tleh, pa vam priporočam obisk katerega izmed plitvo poplavljenih mokrišč, npr. Cerkniškega jezera. besedilo in foto: Dejan Bordjan ŠOPASTA ČELADICA (Mycena stipata) Majhna rjavo obarvana goba, ki jo prepoznamo po značilnem nitroz- nem vonju (po kloru oz. dušikovih spojinah). Pojavlja se v značil- nih šopih na mehkem in močno trohnečem lesu iglavcev, predvsem na boru in smreki. Klobučki so 1–3 cm široki, običajno koničasti ali zvonasti, mokri so spolzki, na njihovi površini pa je opazen nežen poprh. Lističi na spodnji strani klobuka in na površini katerih naj- demo razmnoževalne strukture glive – trose, so sivo do temno sivo obarvani, njihov rob je svetlejši. Bet je visok 2–7 cm in širok 1–2 mm, krhek, cilindričen, v dnišču je značilen bel vlaknat opredek. Okus je neprijeten. Šopasto razrasli klobučki se pojavljajo v pozno poletnem in jesenskem času. Vrsta je splošno razširjena, v Sloveniji se pojavlja raztreseno v večjem delu države in jo lahko opazimo povsod, kjer je na voljo dovolj odmrle lesne biomase iglavcev. besedilo in foto: Luka Šparl Na terenu NAVADNI BRIN (Juniperus communis) Pravijo, da ga po dolenjskih gmajnah tepejo s palicami, da sklatijo z njega temno modre, s poprhom posute »jagode«, osnovo za brinjevec. Na suhih gmajnah, na pustih, suhih tleh in sončnih legah je navadnega brina obilo, no, pa saj ga naj- demo skoraj povsod po naši deželi. Dvodomen, kot je, nepoznavalcem včasih dela težave, ko zaman iščejo modre kroglice, brinove omesenele storžke, moške rastline jih pač nimajo. Zato pa se na ženskih rastlinah zreli storžki družijo z zelenimi, ki bodo na voljo v prihodnjem letu. Pticam in nam v rabo, njemu pa za podmladek. Vsi poznamo pokončne, vednozelene grme z bodečimi iglicami; ponavadi so po tri nameščene v vretencu. Na spodnji strani jih krasi belkasta poroga, zato ob vetru, ki maje grm, ves grm deluje sivkasto, skoraj srebrno. Mnogotera je njegova raba, za začimbo, a v te namene previdno z njim, ima mo- čan okus in, če ga je preveč, draži ledvice. Najdemo ga v velikonočnih butaricah, z njim ob odhodu pokropimo pokojniku, tudi krušno peč, preden damo vanje hlebce kruha, z metlico iz njegovih vejic lepo pometemo. Ko ga najdemo, si le utrgajmo nekaj modrih brinovih jagod in jih, posamič raje, da okus ne bo pre- močan, prežvečimo. Menda imajo nekajkrat več sladkorja kot sladkorna pesa. besedilo: Metka Škornik, foto: Alenka Mihorič Svet ptic 03, september 2023 38 Za terenske sladokusce GAMS (Rupicapra rupicapra) Gams je najbolj značilna žival alpskega sveta. V poletnih mesecih se zadržuje v odprtih skalnatih predelih nad gozdno mejo, pozimi pa tudi v gozdovih. V hu- dih zimah pride čisto do dolin. Poleti so gamsi aktivni zjutraj in zvečer, pozimi pa je ritem aktivnosti porazdeljen prek ce- lega dneva. So družabne živali, le stari kozli so samotarji. Ti se tropom samic približajo le v času paritvenega obdob- ja – prska, ki traja med drugo polovico oktobra in decembrom. V tem obdobju samci zaradi bojev s tekmeci in parjenja izgubijo celo do tretjino telesne teže. Naravna sovražnika odraslih živali sta volk in ris, mladiče pa lahko odnese tudi planinski orel. Veliko živali pogine tudi zaradi padcev prek sten, plazov in bo- lezni. besedilo: Tanja Menegalija, foto: arhiv JZ TNP BELOGLAVI STRNAD (Emberiza leucocephalos) Beloglavi strnad je sestrska vrsta pri nas pogostega rumenega strna- da (E. citrinella), ki gnezdi vzhodno od Urala vzdolž pasu tajge vse do otoka Sahalin. V zelo majhnem številu vsako leto prezimuje v južni Evropi, predvsem v nižinah severne Italije, drugod pa velja za redkost in v večini evropskih držav ni opažen vsako leto. Pri nas je bil v zadnjih desetih letih zabeležen zgolj dvakrat. Največje možnosti za srečanje z njim imamo v hladnem delu leta, ko velja pozornost nameniti jatam rumenih strnadov. Samca beloglavega strnada bomo prepoznali po rdečkastorjavi nadočesni progi ter grlu, ki ju ločuje bela lisa s črno ob- robo. Ta poteka pod očesom, se proti licu razširi in daje ptici zelo zna- čilen videz. Samice so videti kot »sprani« rumeni strnadi brez rumenih odtenkov ter s poudarjenimi opečnatimi toni. Nekaterih se na terenu ne da zanesljivo določiti, pojavljajo pa se tudi križanci med vrstama. besedilo: Mitja Denac, foto: Blaž Blažič VELIKI PRODNIK (Calidris canutus) Veliki prodnik je največji med prodniki. Nekoliko večji je od podobnega spremenljivega prodnika (Calidris alpina). Ima čokato, dokaj okroglo telo in razmeroma kratek, ra- ven kljun. V gnezditveni sezoni je po večjem delu tele- sa obarvan rjasto-oranžno, kar ga v takem perju naredi nezamenljivega. A tako obarvanega ga v južni Evropi le redko opazimo, saj vrsta gnezdi na Arktiki. Osebki na selitvi in prezimovanju so pretežno sive barve. Vrsto bomo od drugih podobnih pobrežnikov lahko ločili po drugih znakih, denimo po barvi nog, ki so zeleno-sive. Veliki prodnik velja za enega manj pogostih pobrežnikov pri nas. Po večjem delu Evrope se pojavlja le na selitvi in prezimovanju, ko obiskuje obalna močvirja s plitvinami, večji del populacije prezimuje na obalah severne Evro- pe. V obalnih mokriščih severnega Jadrana (predvsem v bližnji Italiji) se vrsta v manjšem številu redno pojavlja na selitvi in prezimovanju. Posamezni osebki ali manjše jate na selitvi vsako leto obiščejo tudi Slovenijo. Največ mož- nosti srečanja s to vrsto bomo imeli v pozno poletnem in jesenskem času v Sečoveljskih solinah, Škocjanskem zatoku ter na Ptujskem in Ormoškem jezeru. besedilo: Domen Stanič, foto: Alen Ploj Svet ptic 03, september 2023 39