Uto XLVIII - št. 3 - CENA 95 SIT trt nV soboto bo otvoritev prvega slovenskega pokritega olimpijskega bazena Boruta Petriča ne bo na slovesnost l> jpotem ' ""B*Q,n s,ftvenski center plavanja in sij Gorenjska đ& Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom ko je mesto Kranj ^ uspehi Boruta in Darjana -.ugim tudi zaslužilo, da so ravno v Kranju zaceli^^&^TL .uv^nnsti ne udeleži ^red slovesno otvoritvijo najboljši slovenski plavalec vseh časov sklenil, &»* 9. j.„o.,j. - Dolgoletne »oje kr.oj5kil, pl.vo.cev ta dova^najuspeSoejS, tog*. reVaterpolistov se vendarle uresničujejo: pred dobrimi' s""naj . ič kj ;e želel odgovoriti njfctimi dnevi so v vodo že skočili na prvih treningih, Konec r j ptedna je bilo v bazenu že prvo tekmovanje, slovesna ?*vo S SoVeč kot 15 milijonov vredne investicije pa bo v soboto, i* igajanuarja, ob 16. uri. M Že v petek popoldne bo v Glavno dejanje slovesne itiaovem bazenu dan vaterpola, otvoritve bo v soboto od io. ,0ki se bo končal s člansko uri, prireditev pa bo nepos- na "kranjska šepetanja o dogajanjih okoli novega bazena. "Pred otvoritvijo bazena nisem sicer nameraval teea pripovedovati za javnost, vendar pa sedaj vseeno - .. j_ „,> -7akai šola zanimanja zanju. K meni je prišel direktor bazena Mitja Broš. Povedal sem mu, da se na gostinstvo ne razumem, da pa bi ob ustreznem dogovoru lahko prevzel fitness center. Dogovorila sva se za najemnino, ki bi znašala okoli 1.500 DEM na mesec, naredil sem «----1__„ „^ r - UlVUlll'W «-"-' ■----- uri, prireditev pa bo nepos neKmo mea lngiavom in redno prenašala slovenski rajskipo HVSC iz Madžarske, v televizija. "Mene, mojega soboto bo dan plavanja, v brata in očeta na otvoritev zakaj nočem -nedeljo pa bo dan odprtih ne bo. To sem sklenil tik pred otvoritev. Ze v začetu - vrat. Tako bo nedelja prva novim letom, ko sem ugoto- cembra somi namreč ponn oriložnost za vse, ki se bodo vil, kako so me izigrali na dih, naj v novem tjhoteli (brezplačno!) namočiti kranjski Športni zvezi," je kranjskem bazenu vzel v novem bazenu ali pa si ga le začel po uradni tiskovni kon- najem restavracijo n titness fc/jbd blizu ogledati. 8 ferenci svojo zgodbo pripove- češ da po javnem razpisu n Hir nost, vendar pa sedaj vseeno ^decembra, na želim, da se izve.zakaj, lota (ker se je pač plavanja v Kranju r nosila imena Borut Petnč in nočem na slavnostno v začetku de SVOJ rOSUll uaii v«w mudilo) tipkal pogodbo, ki naj bi io podpisali 29. decembra. Takrat so mi na Športni zvezi povedali, da so se premisli in fitness center oddali drugemu, ki jim je ponudil več denarja za najemnino. Takšne "igre" so se mi zamerile. Ne bi bil užaljen, če bi mi kdo na licitaciji pač prevzel najem-ništvo, tako pa sem užaljen, saj sem za konec koncev za program dela centra, za stike pri nabavi aparatur (k sreči jih nisem naročil, preden je bila pogodba podpisana) porabil kar precej časa. Zato sem se tudi odločil, da ne grem na otvoritev novega bazena, prav gotovo pa ne bo tudi mojega brata in očeta," je povedal Borut Petrič. Direktor kranjske Športne zveze Iztok Krašovec pa je ob vprašanju, zakaj so prostor za fitness oddali Vojku Podvrš-čaku, povedal le to, da je bil on pač najboljši ponudnik, ki naj bi za najemnino največ plačal. • V. Stanovnik Na tisoče obiskovalcev v partizanskih Draigošah - Ob 53-letnici bitke v Draigošah se jepo poteh partizanske Jelovice podalo na tisoče pohodnikov, ki so na proslavo ob spomeniku v Draigošah krenili iz različnih smeri. Najbolj trdni so se podali na dolg pohod s Pasje ravni, v nedeljo opoldne pa so se zbrali ob spomeniku skupaj z drugimi, ki so v Draigoše prispeli z avtobusi in osebnimi avtomobili. Na Pokljuki so imeli slovenski vojaki tekmovanje v biatlonu, ki se je prvič štelo tudi za državno prvenstvo, na osrednji prireditvi pa je bil slavnostni govornik dr. Dimitrij Rupel. Z draigoško proslavo se je v Sloveniji letos začelo tudi proslavljanje ob 50-letnici boja proti fašizmu. • D. S. - Foto: Gorazd Šinik DANES DEŽELA stran 12 Boštjanu Fiirstu odvzeli pooblastila Odvzem pooblastil ima ozadje stran 13 Ev genija Korošec Z evropskega Dunaja na bohinjski Koprivnik te* df a^1 Gofenlskem vrsta velikih zimsko-športnih prireditev - Minuli konec tedna je Aran/sfca Gora spet gostila najboljše veleslalomiste sveta. Najboljši med njimi je bil tudi na 34. pokalu Vitranc Italijan Alberto Tomba, kije zmagal pred našim Mitjem Kuncem, kije rugo mesto delil z Norveianom Strandom, četrti pa je bil slovenski slalomski junak Jure ve J' Uvrst!tevu med trideseterico se je za stotinko izmuznila Andreju Miklavcu (na sliki), Kr ,pale M reprezentant iz Dorfarij zmagovalec sobotne FIS slalomske tekme v A.ranyjAci Gori za Pokal Tiskarne Slovenije, v nedeljo pa je na slalomu v Garmischu smuf 5V°7 t°sle] naiveiil uspeh, deveto mesto na tekmi svetovnega pokala. Poleg Je"°r}ev,so konec tedna na Gorenjskem tekmovali tudi skakalci, tekači in biatlonci, ki so *e pomerili na tekmi za DP na Pokljuki. Več v Stotinki. • V. Stanovnik, slika: LJeras Ji j« i o ) Maturantje \ na generalki Kranj, 10. januarja - Ta teden ' v vseh slovenskih srednjih šolah potekajo predmaturi-' tetni preizkusi. Dijaki četrtih . letnikov, ki bodo junija letos f polagali pravo maturo, naj bi rii na preizkusih preverili svoje 1 znanje. j Maturitetnim komisijam i> naj bi bil preizkus orientaci-0 ja, kako naj sestavijo vprašal-| nike za junijsko maturo, ta iai< 'j gimnazije, v strokovnih ; srednjih šolah pa so se dijaki 1 odločali različno: tisti, ki nameravajo nadaljevati šolanje, bodo opravljali maturo, tisti, ki bi radi čimprej do kruha, zaključni izpit. Sodeč po podatkih, ki smo jih pred izvedbo predmatur-itetnih preizkusov zbrali pri i ravnateljih gorenjskih srednjih šol, preizkuse opravlja V Savi zaključili javno prodajo delnic Javno prodane vse ponujene delnice Kranj, 9. januarja - V kranjski Savi so 5. januar-ja zaključili javno prodajo delnic, ki je bila v zadnjih dneh zelo velika, saj so dosegli razpisano vsoto. Še pred novoletnimi prazniki smo pisali, da je Sava javno prodala 70 do 80 odstotkov ponujenih delnic, zdaj pa se je javna prodaja iztekla in v Savi so objavili, da so dosegli razpisano vsoto. Z javno ?rodajo so tako olastninili 8,5 odstotka lastninjenju namenjenega družbenega premoženja, kar je znašalo 6,5 milijarde tolarjev. Podatki so Še neuradni, vendar že lahko rečemo, da za vse, ki so svoje certifikate zaupali Savi, to pomeni, da jim dela vrednosti certifikata ne bodo vračali in zmanjševali števila delnic. To se je namreč že dogajalo pri drugih javnih prodajah delne, ko je prišlo tudi do več kot 30-odstot-nega preseganja. • M.V. in soi, preizKusc ujjiavija 3lizu 900 dijakov. Več o tem __. preberite na stran0T»H>.Ž. slovenščine i^TnJLm Srednie ekonomske šole v Kranju dajejo še SjS5up.if- Pisneg. prefckos. ».n,. « slovenščine. - • Foto: G. Sinik mobitel jradmprodajaleć 7)6472Ji^060 noBAVA IAKOJ 486/40 že od 123,982,00 SIT I ali 7,192,00 SIT mesečno ! t». 0**1 21 10 44 Slovenija in evropska unija Enakopravni ne bomo nikoli Na posvetovanju uglednih strokovnjakov, ki poznajo mednarodne povezave, so govorili o vključevanju Slovenije v mednarodne integracijske tokove in v Evropsko unijo. tokove. Dvomi, da bi Slove- Ljubljana, 9. januarja -V centru za mednarodno sodelovanje in razvoj so pripravili okroglo mizo na temo o Sloveniji in njenem vključevanju v evropske integracije in nanjo povabili ugledne slovenske ekonomiste in strokovnjake. Vodja slovenske misije pri Evropski uniji dr. Boris Ci-zelj je med drugim opozoril, da so v Avstriji pred vstopom v Evropsko unijo natančno izračunali, kaj to pomeni za Avstrijo z narodnogospodarskega vidika. Pri nas pa smo si predstavljali, da je to nekaj samoumevnega m šele po zadnjih nesporazumih z Italijo smo se začeli resneje spraševati o prednostih inpomanjkljivostih vstopa v Evropsko unijo. Vodja naše misije pri uradu OZN v Ženevi dr. Anton Bebler pa je dejal, da bi morali govoriti predvsem o vključevanju v mednarodne integracijske nija še letos lahko sklenila asociacijski sporazum z Evropsko unijo, sploh pa v Sloveniji napačno opredeljujemo nekatere sporazume in njihovo pomembnost kot tudi Evropsko unijo, ki jo previsoko ocenjujemo. Po njegovem mnenju Slovenija, ko bo čez leta postala članica Evropske unije, ne bo nikoli njena povsem enakopravna članica, saj tedaj, ko se bo pridružila Slovenija, take unije ne bo več. Slovenija pa naj bi po Beblerjevem mnenju v njej postala tretje ali četrtorazredna članica. Prav zato bi si Slovenija morala prizadevati za čimbolj enakopravno vključevanje v vse mednarodne integracijske tokove, kot sta Efta in Cefta. Najprej pa se moramo - tako so poudarili tudi drugi udeleženci - notranje prilagoditi spremembam, predvsem pa dvigniti gospodarsko rast. Otoplitev odnosov? Vozniki iz Jugoslavije na naših cestah Ljubljana, 9. januarja - Vozniki iz tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije lahko pridejo z vozili v Slovenijo, prav tako pa se odpira nekdanja avtocesta bratstva in enotnosti. Slovenska vlada je sklenila odpraviti sklep iz maja leta 1992, koje prepovedala vstop v Slovenijo vsem vozilom, z registrskimi tablicami iz tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, Srbije in Čme gore. Opazovalci si ta sklep razlagajo kot otoplitev odnosov med Slovenijo in Jugoslavijo. Slovenska vlada naj bi zadnje čase večkrat proučevala možnost za normalizacijo odnosov z ZR Jugoslavijo, predvsem na gospodarskem področju. Višina zavarovalnine, ki jo bodo morali plačati vozniki s tega območja je enaka zavarovalnini, ki velja za vozila iz drugih evropskih držav, s katerimi Slovenija nima sklenjenega sporazuma o zeleni karti. Pripravljajo se tudi na to, da bi ponovno odprli cesto bratstva in enotnosti. Zdaj so del ceste, ki vodi preko Hrvaške in Krajine že odprli, pomembna za odprtje ceste pa je tudi slovenska odprava prepovedi za vstop vozil iz Zvezne republike Jugoslavije v Slovenijo. V beograjskih medijih menijo, da bi zdaj lahko Slovenija vsaj formalno uporabljala omenjeno cesto. Slovenci so prej že lahko potovali na Hrvaško, nedavno tega pa tudi v Republiko Srbsko krajino ali čez zahodno Slavonijo, že prej pa so lahko potovali tudi v Srbijo in Makedonijo. V podobnem položaju so tudi Makedonci, ki lahko po tej avtocesti potujejo v Srbijo in naprej na Zahod. Torej ne bi smelo biti nobenih formalnih in tehničnih zapletov - vprašanje pa je, kakšni so lahko dejanski zapleti na mejah nekdanje avtoceste bratstva in enotnosti. Obisk papeža v Sloveniji Ljubljana, 9. januarja - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je prejel pismo papeža Janeza Pavla II, ki je z zadovoljstvom sprejel predsednikovo vabilo, naj obišče Slovenijo. Papež naj bi Slovenijo obiskal maja ali junija prihodnje leto. Zakon o lokalni samoupravi je nevzdržen Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima Ireboma in lahko pomeni npr. večdrufinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". Slovenski župani že protestirajo Slovenski župani spoznavajo, da so zakonska določila o novi lokalni samoupravi nejasfl nedorečena, dvoumna. Nameravajo sprejeti teze za spremembo zakona o lokalni samoupra1 Tudi slovenska vlada je že razpravljala o nekaterih dilemah zakona. avila načelnike upravnih Ljubljana, 9. januarja - Slovenska vlada se je na svoji redni seji seznanila s problematiko prevzemanja upravnih nalog upravnih enot po 1. januarju letošnjega leta in odnosa županov oziroma predstavnikov lokalnih skupnosti do vršilcev dolžnosti načelnikov upravnih enot in njihovega prizadevanja za vzpostavitev normalnega delovanja upravnih enot. V skladu z zakonom o upravi morajo občine prepustiti upravnim enotam v uporabo prostore in sredstva, ki so jih kot družbeno premoženje doslej uporabljali občinski upravni organi. Za uporabo teh prostorov in sredstev zagotavlja vlada povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje m obratovanje. Vlada je ugotovila, da postopki prevzemanja prostorov se bodo predvidoma danes zbrali v Mariboru, kjer naj bi sprejeli tudi teze, ki jim jih bodo predlagali ljubljanski, mariborski in celjski župan. Teze bodo posredovali tudi vladni službi za lokalno samoupravo in državnemu zboru. Dr. Dimitrij Rupel, ljubljanski župan, dr. Alojz Krizman, mariborski župan in Jože Zimšek, celjski župan, so župani treh največjih slovenskih mest ali mestnih občin. Ugotovili so, da pristojnosti med župani mest m mestnimi sveti v zakonu niso dovolj jasno razmejene, nejasna pa je tudi vloga predsednikov mestnih ali občinskih svetov, ki bi ponekod že radi županske pristojnosti. Tudi občinski odbori, ki jih imenujejo občinski sveti, ne bi smeli imeti izvršilnih pristojnosti, kar jim omogoča enot, ki vodijo državno upravo in izvršujejo naloge posameznih ministrstev, a takoj se pojavlja vprašanje, kako naj se razvijajo slovenske občine in mesta, če sami župani in občinski sveti ne bodo mogli nadzorovati izdajanja gradbenih in lokacijskih ter obrtnih dovoljenj. Za ta dovoljenja so pristojne upravne enote, ki so prvostopenjski državni organi in odgovorni za izdajo vseh dovoljenj občanom. Ne nazadnje imajo v tem smislu tudi nadzorno funkcijo nad lokalno samoupravo. Komaj je zakon o lokalni samoupravi začel veljati, že naj bi doživel spremembe.Očitno je torej - in to opažajo tudi v vseh novih gorenjskih občinah, kjer so po ustanovitvenih sej ah občinskih svetov začeli spoznavati, da so pristojnosti med >l> majo in pošiljajo v nove stare občine nove zakol tako zakon o upravi, zal o lokalni samoupravi, zal o financiranju občin, veo»Dr tik pred zdajci. A če dru permanentno in trdoživo Snt« mujajo oziroma za las lo^bo vse predpisane zakon?v roke, naj bi vse te n»*'v0> zakone vsaj uskladili v 1*SJ" smislu, da bi se točno ratt kl jile vse pristojnosti, ne pa™™ mora vlada na svoji 1 izrecno sporočati, da moti'" občine prepustiti novim ' ravnim enotam vse prostf,^ in sredstva. ' ^ ( Ne upamo si niti pomis^^ da so se novim »okalflj skupnostim prav z nedot^o nimi zakonskimi določbi , namenoma odvzele dor)';^ vse pristojnosti; raje upaji^, tii in sredstev v nekaterih uprav- zakon. Župani bi po mnenju načelniki upravnih enot, žu-nih enotah po Sloveniji ne treh "največjih" slovenskih pani in občinskimi sveti ne- županov mestnih občin povsod po Sloveniji morali imeti večje pravice in pristojnosti. Niso proti temu, da je država z novim letom post- potekajo po predvideni poti, kar onemogoča normalno delovanje upravnih enot. Slovenski župani, ki se srečujejo z vrsto problemov, jasne in nedorečene - da se je spet pokazala stara praksa, ki se vleče vse od prvih razprav o novih občinah do danes. Državni organi sicer spreje- STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICf, Krščanski demokrati o SOVI Ljubljana, 6. januarja - Slovenski krščanski demokrati so v izjavi za javnost zapisali, da so kot koalicijski partner vedno opozarjali na pomembnost Slovenske obveščevalne varnostne agencije SOVA in na redni seji vlade iz vsebinskih razlogov niso nasprotovali imenovanju gospoda Draga Ferša za direktorja te agencije. Opozorili pa so, da način odločanja ni bil v skladu s koalicijsko pogodbo, ki določa, da pogodbeni strani o kadrovskih zasedbah odločata sporazumno. Slovenski krščanski demokrati pravijo: "Način odlo-čanja s pomočjo korespondenčne seje kadrovske komisije brez usklajevanja s koalicijskim partnerjem se SKD zdi ob tako pomembni funkciji neprimeren in meni, da je potrebno zavarovati integriteto Slovenske obveščevalno varnostne agencije, ki bi morala delati zgolj v interesu države in brez politične vezanosti na katerokoli stranko." Naslednica je nacionalna stranka Ljubljana, 9. januarja - Zmago Jelinčič je novinarjem pokazal razsodbo, iz katere je razvidno, da je naslednica SNS njegova stranka in ne Slovenska nacionalna desnica, ki jo vodi Sašo Lap. Slovenska nacionalna desnica je proti Slovenski nacionalni stranki vložila tožbo glede nasledstva v stranki. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je sklical novinarsko konferenco, na kateri je no- vinarjem pokazal razsodbo. Ljubljansko temeljno sodišče je ob koncu lanskega leta razsodilo, da je edini pravni naslednik Slovenska nacionalna stranka in ne Slovenska nacionalna desnica, ki jo vodi Sašo Lap. Jelinčič je med drugim dejal, da je s to razsodbo sodstvo dokazalo svojo neodvisnost. Na tej novinarski konferenci je Zmago Jelinčič predstavil tudi predlog zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerk- tudi o kandidatu za novega zunanjega ministra. O tem, kaj meni o zapletih med Liberalno demokratsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati ter o vodenju zunanje politike in kandidatu za zunanjega ministra, je javnost seznanila tudi Slovenska ljudska stranka. Meni, da ti zapleti niso več le zadeva vladne koalicije, saj ni dopustno, kot pravijo, da bi se strankarska nečimrnost kazala pri slovenski zunanji politiki. Slovenska ljudska stranka vam in drugim verskim skup- se bo do kandidata opredeli- nostim, razen sakralnih objektov. Z denacionalizacijo, ki je predvidena, bi se v Sloveniji spremenila struktura gozdov in bi tako Slovenija kot država imela najmanj gozdov v državni lasti v Evropi. Jelinčič, ki je skupaj s poslanko Slovenske nacionalne stranke Polonco Dobrajc vložil predlog zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam v državni zbor, se je vprašal, ali Slovenija ohranja elemente fevdalizma. Slovenska nacionalna stranka nasprotuje, da bi zunanje ministrstvo prevzel Peter Vencelj, saj po njenem mnenju Slovenski krščanski demokrati niso več primerni za vodenje slovenske zunanje politike. Odločali se bodo na osnovi programa Ljubljana, 9. januarja - Slovenska ljudska stranka se bo o kandidatu za zunanjega ministra odločala tedaj, ko bo vedela, kdo je. Potrpežljivo na začetku uvedbe lokalne samouprave. Na redni seji državnega zbora, ki bo 19. januarja, bodo poslanci razpravljali la, ko jim bo premier Janez Drnovšek uradno sporočil njegovo ime. Odločali se bodo na osnovi programa novega kandidata. V nobenem primeru ne nameravajo da se bodo po porodnir nove lokalne samoupfJecj stvari le postopoma urdije]( Da neposredno izvoljeni £ js venski župani ne bod0p£a reprezentativna ali protof n lana funkcija, ampak da frbžh skupaj z občinskimi s^jo lahko tudi resnično v0*>Orr svojo občino. • D.Sedej a di oje, -^>jni ot M< rosi ega podpirati kandidata, ki b'JJjj? zazvzemal za uresničevaj^ oglejske deklaracije ali }\z didata, ki bi se opredelj^* za balkansko interesno spa,!j. Stranka obenem menit _je bi se morala slovenska zuC„e j a politika opredeliti do vfjjoV< v Cečeniji in zavzeti stal»Jma da je nujen takojšnji Di ruske vojske iz Čečenije. ede asta Slovenska ljudska strfino: bo ustanovila poseben kl^ilc katerem se bodo sreč^ajpi župani, ki so bili izvoljefl'bčir njeni listi. Predsednik str^ spi Janez Podobnik je na ""lins narski konferenci tudi $ Mi da projekt nove lokalni lovi mouprave terja potrpežlj'lzir in konstruktiven pristop ftnajj dstavnikov strank, dj bodo oškodovani občani- Helsinški monitor o kršitvah Helisnški monitor v Sloveniji ugotavlja, da )ges1 največ kršitev človekovih pravic pri državlf Ca nih, ki so pripadniki drugih narodov |,Soh narodnosti. ~v i °i Ljubljana, 9. januarja - Nevladna organizacija 'goš človekove pravice, Helsinški monitor je v zadnjem Č^jsi« prejela še okoli 270 novih vlog o kršitvah človeko^ket pravic v Sloveniji. Ljudje, ki prosijo za pomoč pri organizaciji, so večinoma pripadniki narodov iz vA danje Jugoslavije, ki so zdaj slovenski državljani ali f I tudi ne, živijo pa seveda v Sloveniji. Neva Miklavčič - Predan je povedala, da najpogostejše kršitve v uradih ministrstva za notraH zadeve. Recimo: posameznikom nočejo izdati veljavi' \ osebnih dokumentov, potne liste jim zadržujejo, om mogočajo izhod iz države, njihovim v Sloveniji rojeUl otrokom nočejo izdati osebnih dokumentov. Se največji problemi pa so s stanovanji. To ■ večinoma stanovanja, ki so bila nekdaj v lasti nekda JLA. Zdaj naj bi bilo okoli 400 družin, ki jih, kljub telj da so si pridobili stanovanjsko pravico, hočejo izselj Helsinški monitor sodi, da bi te ljudi morali pustiti v J| stanovanjih, saj so se vanje zakonito vselili ali pa T poiskati nadomestno stanovanje. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: glavni urednic Volčjak, Cveto 7A ■ M Uredniška politika: neodvisni nestrankarski pomicno-inlormaiivni poiteemik s Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: He Danica Zavrl-Zlcbir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefac Ž22-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ura» \ T Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letn ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA. 95,00 SIT. časopisov in revij, Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne sto KRANJ REPORTAŽA Več tisoč ljudi v Dražgošah „ "Ponosni smo na dražgoške junake" )b 53-letnici se je v Dražgošah zbralo več tisoč ljudi. Poleg slavnostnega govornika dr. Dimitrija Rupla so bili na proslavi predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, obrambni minister Jelko Kacin, predsednik Združene liste Janez Kocjancic in zal Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič in drugi. Spominjajmo se Dražgoš, borcev, ubitih in pregnanih Drazgosanov. zal____ _ nuarja - I ^ H^LS \ \ Slavnostni govor dr. Dimitrija Ruplu Sanje dražgoške bitke so se uresničile v plebiscitu n i------;„ _ r\r nimitrii Ruvel na proslavi januarja -:e aruženje borcev in udeleže tticev NOB Škofja Loka in |0dbor za organizacijo priredi-)n*v Po stezah partizanske „otlovice sta ob 53-letnici draž-v (»ske bitke ob vrsti športnih agH kulturnih prireditvah pripravila tudi osrednjo srečanje * f proslavo ob spomeniku v 1 „ražgošah. jMmulo nedeljo se je v j,ražgosah v lepem, vendar 9 tlo mrzlem vremenu zbralo spč tisoč ljudi. Prihajali so z n.fl»ebnimi avtomobili, s števil-a imi avtobusi ali peš kot °hphodniki rekreativnih poho- Xh}--------' "-■"»-aiiriiiii UVH1I ,rti?V,ah zSolJ zasebnih rekrei ^jskih nedeljskih ' »ajVihajali so K.ezah —- a izletov, z vseh smeri, po partizanske Jelovice, pffećinoma nekdanji bore 'Udeleženci NOB, a tudi mla 11 i. Nekdanji borci ~ d°očastijo spomin M na f b%živeli. zato, da na junake čas, ki so ga sami ___ven, da c** ■**x«. sV)jo med vb opravljal Tomaž Mikolič, 29-letni podjetnik iz Ljubljane. Tržič, 9. januarja - Drugo sejo občinskega sveta Tržič so opjj v četrtek popoldan kljub poprejšnji zahtevi občinskega o posvetni materinski dom, podobne ustanove pa imajo tum nekatere cerkvene organizacije. Angela Kotnik je pr materinski dom odprla leta 1976 v Kosezah, drugega ivtw v Mostah, tretjega bi rada v Postojni. Cerkvena skupnost Družine Kristusa odrešenika je namreč tam dobila v dar staro hišo, ki jo je začela obnavljati, za dograditev pa je zmanjkalo denarja. Dobrodelno akcijo za dograditev sta sprožili mva Zeleznik, novinarka Naše žene in Jana Debeljak, novinarka Radia Kranj. Angela Kotnik, lani razglašena tudi za dobrotnico leta, že vse življenje dela dobro. Ko je v mlajših letih delala najprej kot administratorka, pozneje pa kot socialna delavka v zdravstvenem domu, se je pogosto srečevala s stisko mladih mater. Že svoje prvo stanovanje sta s sinom delila z mamicami, ki z otroki niso imele kam iti. Razumela je njihovo gorje, saj je bila tudi sama v stanovanjski stiski in si je svoje prvo stanovanje uredila kar v zdravstvenem domu. Ko je pozneje prek Karitas delala za Slovence v nemčiji, je prihranila nekaj denarja in ob vrnitvi v Slovenijo prih-! ranke namenila odprtju prvega materinskega doma. Zdaj delujeta že dva materinska domova, ki pa nista namenjena le mamicam z otroki, temveč sprejema v svoje okrilje tudi invalide, družine, ki ne morejo priti do stanovanja, in sestre iz skupnosti Družine Kristusa odrešenika. Ti ljudje domujejo pri njej, dokler ne najdejo stanovanja, kar pa je dandanes zelo težko in tako nekateri ostajajo več let. "Postali smo velika srečna družina," pravi Angela Kotnik. "V obeh domovih nas je kakih 40 ljudi, ne le mame z Angela Kotnik med svojimi V Ljubljani na dveh telefonskih številkah deluje zaupni telefon ZATE, na katerega lahko kličejo ljudje v različnih življenjskih stiskah. Prostovoljci na drugi strani žice jim prisluhnejo, jih potolažijo in svetujejo. Te dni telefon ZATE spet vabi prostovoljne sodelavce. Informativni sestanek bo v soboto, 14. januarja, ob 10. uri, v prostorih Zveze prijateljev mladine na Miklošičevi 16. Kako doživlja svoje svetovalno delo prostovoljka, ki pol leta odgovarja na klice ljudi v stiski? "Spočetka sem globoko občutila težave ljudi, ki so klicali za nasvet, vendar sem kasneje spoznala, da se me njihovi problemi osebno ne smejo tako močno dotakniti. Dognala sem, da je pomembno zlasti to, da znaš poslušati, se tudi pogovarjati, ne pa dajati nasvetov. Prostovoljci nismo strokovnjaki, zato morda k človeškim problemom pristopamo mehkeje. Zaupni telefoni, ki ljudem zagotavljajo anonimnost in jim nemara ravno to tudi razveže jezik, so zelo pomembni. Nekdo je morda ravno po telefonu prvikrat glasno izpovedal svojo stisko, kar že kaže na to, da svoj problem začenja reševati. Nekateri ljudje se nam tudi večkrat oglašajo, s telefonom ustvarjajo nekakšen zaupen stik in želijo točno določenega svetovalca. Problemi naših klicalcev so različni (na žalost je tudi veliko nasilja) in »"»rđa le niihov prvi korak... Pogosti so ^^^^^ drugi del pa je zgrajen do prve „i„?x„ iiJ: „,„^nii nrvih dveh arugi aci pa jc <.giajv... plošče. Pri gradnji prvih dveh domov so mi veliko pomagali donatorji iz Nemčije. Ti nam pomagajo tudi, da se naše številno gospodinjstvo lahko preživlja. Nekaj za življenje prispevajo tudi moji stanovalci sami, nekaj gre iz moje pokojnine, vsako leto pa mi ' v^vn v„,.„ ob cerkvenih praznikih pošlje- Kakih 40 ljudi, ne le mame z ta nekaj denarja tudi zakonca d3h • tu drugi, ki nam jih Kasper, ki sem ju spoznala v pač ° Ssocialne službe, ker Nemčiji. Vesela sem tudi pris-trrnntimajx ikam- Na sPreJem pevkov domačih dobrotnikov, »cnuino čaka mati s štirimi Tako nam denimo kruha sploh ~; tr<»Ka več kuoovati, ker nam Na pobudo novinarke kranjskega radia Jane Debeljak sta se odzvala tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in duhovnik Beno Lavrih, upravitelj draveljske cerkve sv. Roka. V nedeljo, 15. januarja, bo ob 8.30 v tej cerkvi dobrodelna maša, zbrani darovi pa bodo šli za materinski dom v Postojni. Mnoge matere, ki so obupovale, preden jim je Angela ponudila streho nad glavo, so si kasneje našle stanovanje, uredile družinske razmere in nekatere so danes tudi že babice. Mnoge, ki jim je dala zavetje, jo še danes rade obiščejo. Zakaj je Angela tako široko odprla vrata svojega doma drugim ljudem? "Kar prirojeno mi je, da rada pomagam drugim. Vedno sem se znala veseliti tuje sreče in sem bila zadovoljna, če so bili drugi ljudje srečni," pravi vedno skromna Angela, ki sicer nerada govori o svojih zaslugah. Angela Kotnik pa poleg vrat materinskih domov na široko odpira tudi svoje srce. Trem otrokom je tudi rejnica: mongoloidni deklici, slepemu dečku in deklici, ki ima invalidno mater. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Angela Kotnik je doslej pomagala že veliko materam in kar pol stotnije otrok je zraslo tudi po njeni zaslugi- Dobrotniki, ki bi želeli darovati za postojsniki materinski dom, lahko svoje prispevke nakažejo na hranilno knjižico Angele Kotnik: 50100-620-133-010312074/52 pri LB ali na njen devizni račun: 50100-620-133-012-72702-2450/20 Nova Lj. banka, d.d, Ljubljana, poslovalnica Moste. klicalcev so različni (na žalost je iuui t «... telefonski poziv je morda le njihov prvi korak... Pogosti so tudi tako imenovani tihi klici, ko klicalci ne spregovorijo. Take velikokrat spodbujam, naj govorijo, če ne prvič, naj pokličejo znova, naj najdejo pogum in nekomu zaupajo, kar jih teži. Najtežje jc pomagati tistim, ki so že docela obupali. Vendar imam zanje vselej še kanec upanja: če so namreč poklicali, še niso dokončno obupali nad seboj. Morda pozoren poslušalec na drugi strani telefonske žice koga od obupancev odvrne tudi od samomora... Naj še dodam, da me pogovori s temi ljudmi in zavest, da sem jim nemara pomagala, duhovno zelo bogatita." Prostovoljci stisk ljudi, ki se oglasijo na telefona 061/13-17-040 in 97-83, ne izdajo nikomur izven svojega kroga. Sami med seboj pa klice analizirajo in na skupnih sestankih izmenjujejo izkušnje. Zaenkrat na zaupnem telefonu dela kakih 30 prostovoljcev. Potrebujejo še več novih, saj je klicev veliko, potrebni pa so tudi zaradi pogostejše izmenjave. Želijo si zrele osebnosti z najmanj srednjo šolo in predvsem s tankim posluhom za ljudi. • D. Ž. Kranjski taborniki na snegu Kranj, 6. januarja - Taborniki iz Rodu stražnih ognjev v Kranju so izkoristili del novoletnih počitnic za zimsko bivakiranje. Sedem tabornikov je pod Cepuljami postavilo iglu in izkopalo snežno luknjo. Zaradi otoplitve vremena se je iglu močno posedel, zato so morali štirje taborniki prebiti del noči kar na prostem. Njihovi vrstniki v snežni luknji niso imeli takih težav, saj je bilo njihovo bivališče kos znatnemu dvigu temperature. • Miha Logar - Malus Ta teden predmaturitetni preizkusi Generalka za pravo maturo v juniju predmaturitetnih preizkusih preverjajo svoje znanje. r z ... _____i: »»arinta v RadovMic Kranj, 10. januarja - To je le eden od ciljev predmaturitetnih Ereizkusov, ki povsod po Sloveniji potekajo ta teden. Dijaki, i so se odločili za maturo, bodo ta teden pobliže spoznali, kaj jih v resnici čaka junija in koliko znanja od njih pričakujejo. Rezultati tokratnih* preizkusov ne bodo vplivali na ocene pri maturitenih predmetih. Preizkusi pa bodo tudi merilo republiškim maturitetnim komisjam pri sestavljanju vprašalnikov, preverili pa naj bi tudi samo tehnično izvedbo mature. tudi za druge srednje stro- zaradi gradnje v Radovljici kovne šole, končali izobraže- nemara še večjo stisko glede vanje z zaključnim izpitom, zagotovitve zahtevanih pogo-Srednja trgovska šola Kranj je v za maturante, ima za razred maturantov. 28 V Srednji kovinarski in bodočih ekonomsko komer- cestnoprometni šoli v Škofji cialnih tehnikov bo ta teden Loki opravlja predmaturitetni spoznalo, za kaj so se odločili preizkus 27 dijakov v progra-z vpisom v maturitetni pro- mu strojni tehnik. Tamkajšnja — 2«ia na ima V gorenjskih srednjih šolah, kjer bo junija približno 900 maturantov, se je generalka že začela. Včeraj so dijaki opravljali preizkus pri slovenskem jeziku, danes ga pri matematiki, do konca tedna jih bodo še pri tujem jeziku in rlvf»K • r»Tv»rl metih. sicer dvoizmenski pouk, so pritličje in prvo etažo nalašč za ta teden namenili le maturantom. Srednja mlekarska in agroživilska šola v Kranju ima le štiri maturante, kmetijskega in tri živilske tehnike, organizacijsko pa morajo pre-—<»nalfn brez- Na Srednji šoli Jesenice ta teden spoznava maturo 3» dijakov, in sicer 21 zdravstvenih tehnikov in 17 strojnih tehnikov. Za predmaturitetni preizkus so jih ta teden pre- r i r 11 _. m.« u '/i ii'^ pred dolgimi leti kot dekleti začela privezovati baletni!1 copatk? V njih sicer ni osta' !a, zamenjala jih je za sodobei1 plesni izraz, ki tako kot jazzv glasbi, ostaja nekaj posebnega, ne ravno najbolj popularnega, toda z govorico telesa* ki jo ljudje razumejo kljub vsemu. Skoraj tako mimogrede je diplomirala na slaviš; tiki, pri tem pa vseskoZ1 vedela, da je le ples listo, kj»f jo najbolj zanima. Dosedaj i" najbrž še dolgo naprej. • Le' Mencinger KROPARSKA KOLEDVA Begunje - Od nekdaj so v Kropi še posebej gojili in ohranj kolednice, prav tako v Kamni Gorici. Pesmi za božičih novoletne in trikraljevske praznike so pred leti kroparski pe^ združili v prireditev Koledvo, na kateri prepevajo ta*? kroparske kolednice, kolednice iz Kamne Gorice, pa tu^ kolednice drugih evropskih narodov. Pred časom so pesmi iz* tudi v pesmarici v priredbi Egija GaŠperšiča. Pevska priredit6,' na kateri nastopata dva pevska zbora - Moški zbor iz Krope v Moški zbor iz Podnarta, oba vodi Egi Gašperšič, sodelujeta P tudi solista Zlata in Dragiša Ognjanovič, je bila kon6 minulega tedna tudi v galeriji Avsenik. Na klavirju sta pev^ spremljali Jožica Potočnik in Tina Gašpršič. Pesmi sta z besed, povezovali Alenka Bole Vrabec in Branka Konc. • L. M., M Gorazd Šinik GOSPODARSTVO U REJ A: MARIJA VOLCJAK Prva obletnica ustanovitve Nacionalne finančne družbe NFD napolnila vseh pet skladov Skupen projekt Abanke, Gorenjske banke, Banke Celje in Dolenjske banke in zavarovalnice Adriatic je uspel ■ ■ v :fl v f r-3. ib v s-zi al \i ti Na naše vprašanje, koliko denarja je NFD porabila za reklamo, je Stanislav Valant odgovoril, da ne preveč glede na konkurenco in dodal, da je lahko uspel tisti, ki je vložil milijon mark, vendar pa vsi, ki so vbiili toliko, niso uspeli. Zavit odgovor, ni kaj. Zlatko Kavčič pa je v zvitem stili pristavil, da so stroški za propagando lani v NFD predstavljali polovico vseh stroškov. Zaenkrat ti torej lahko pomagamo s splošnim podatkov, da so družbe za upravljanje v propagandne namene porabile približno 20 milijonov mark, vseh je 23, nekatere pa seveda niso vložile veliko. Vsekakor pa je res, da je ta denar v glavnem ostal v Sloveniji, zelo malo ga je šlo v tujino, saj smo pri nas doživeli pravi razmah propagandnih agencij, zaslužili smo seveda tudi pri medijih. dodatno povečanje osnovnega kapitala z drugo izdajo delnic, upamo, da nam bo Agencija za trg vrednostnih papirjev, to odobrila, je povedal Stanislav Valant, direktor NFD. Zavedamo se pomembnosti konkurence med družbami za upravljanje, toda. med šestimi največjimi družbami oziroma skladi so kar Štirje v pretežni, neposredni ali posredni, lasti države, največja sta odškodninski in pokojninski, kar je svojevr-sten paradoks procesa privatizacije. Zato pričakujemo, da bo Agencija ukinila ali povišala sedanje omejitve glede maksimalno razpisanega osnovnega kapitala, je še dejal Valant. Na drugi dražbi bosta konkurenca in ponudba večji NFS na prvi dražbi sklada za razvoj ni sodelovala, pospešeno pa se pripravlja na drugo dražbi, na njej bo nastopila z vsemi petimi skladi, pričakujejo jo konec februarja. Oblikovanje naložbenih portfeljev skladov oziroma nakupi delnic in deležev podjetji, ki se lastninijo bo,namreč znatno zahtevnejše kot zbiranje certifikatov, so prepričani v NFD in šele v drugi fazi se bo bodo torej pokazale prave sposobnosti posameznih družb. Na drugi dražbi bo seveda prisotnih veliko več družb, kot jih je bilo na prvi, konkurenca bo torej večja. Stanislav Valant pričakuje, da bo ponovno prišla do izraza politika družb za upravljanje, ki niso pripravljene preplačevati ponujenega. Seveda pa bo na drugi dražbi tud ponudba večja, saj pričakujejo, da bodo naprodaj delnice do 120-tih podjetij. Na tiskovni konferenci pa so opozorili na probleme, s katerimi se pri tem srečujejo. Posebej so i i::----- povprečno vrednostjo certifikata ki znaša 270 tisoč tolarjev. Po zadnjih ocenah je na voljo še približno 35 odstotkov certifikatov, znatno več v velikih urbanih središčih kot po vaseh in manjših mestih, najmanj odločena pa je študentska populacija, je povedal Valant. I--- Ustanovne skupščine vseh petih skladov so že sklicane, odvile se bodo med 2. m 7. februarjem. Prvi investicijski sidad ima 7,8 milijarde tolarjev razpisanega kapitala, Štajerski sklad 6,Š milijarde tolarjev, Gorenjski sklad 5,5 milijarde tolarjev, Dolenjski sklad 4 milijarde tolarjev in Adriaticov sklad 4,5 milijarde tolarjev. omenili na pomanjkljive podatke o podjetjih, ki bi jih morale zagotoviti državne institucije. Agencija za plačilni promet bi jim namreč morala zagotavljati podatke o zaključnih računih podjetij v zadnjih štirih letih, vendar ugotavljajo, da ti podatki niso popolni, da niso na voljo vsi podatki, ki naj bi jih dobili. Drugi problem pa so nedorečenosti pri določanju izklicnih cen na akcijah in delovanje t.i. "medskladovskega" trga, ki se prepočasi konstituira. Na Gorenjskem je bil vpis v NFD izrazito dober, saj je Gorenjskemu skladu svoje certifikate zaupalo 10 odstotkov prebivalcev, precej Jeseničanov pa se je odločilo za Prvi investicijski sklad. Če je bil torej v Sloveniji vpis v NFD približno 5-odstoten, je bil na Gorenjskem več kot 5e enkrat boljši. Nedvomno je odsev zaupanja v Gorenjsko banko, ki je soustanoviteljica NFD in stoji za njenim Gorenjskim skladom. Mnogi so bili verjetno prepri čani, da certifikat vlagajo v Gorenjsko banko, saj ne poznajo dobro razlike med banko in NFD so certifikate zaupali ^^^esue^m skia- nredvsem aktivni prebivalci dom v vseh štirih bankam, ki _____:i» Kicr» c ■ ipoa Zanimiva je ugotovitev, da so skladom NFD .svoje certifikate zaupali predvsem aktivni prebivalci, manj upokojenci. Povprečna vrednost v NFD vloženega certifikata namreč znaša 256 so ustanovile NFD, se tega nedvomno zavedajo, zato bodo investicijski politiki skladov, za katerimi stoje, posvetih več pozornosti, kot so jo nemara mislih sprva. Tekstilci zahtevajo razrešitev državnega sekretarja Iva Baniča , Za koga se je ura ustavila Tekstilni sindikat je v pismu predsedniku Drnovšku zahteval razrešitev / sekretarja Baniča, zbornično Združenje tekstilne industrije pa je zaradi j Baničevega obnašanja protestiralo pri ministru Tajnikarju. Kranj, 9. januarja - Državni sekretar za industrijo v ministrstvu \J za gospodarske dejavnosti Ivo Banič je ponovno na udaru, jfi tokrat zahtevajo njegovo razrešitev tekstilci. Povod je bil sestanek v ministrstvu na temo "Tekstilna industrija v luči industrijske razvojne politike", razlog pa "njegova" industrijska Politika, ki temelji na merilu o 30 tisoč ekuiih dodane vrednosti i" J , i«.»ujne pomute , raziog pa njegova inauMnj»**» politika, ki temelji na merilu o 30 tisoč ekujih dodane vrednosti na zaposlenega, kar tekstilcem seveda napoveduje propad. Banič odvrnil, da se nekatere stvari rešijo mimo vlade, v parla . * . i «__j__. —* 4 d«! K" Sestanek strateške panožne skupine za proizvodnjo preje, tkanin in končnih tekstilnih izdelkov na temo tekstilne industrije v luči razvojne politike je bil sredi decembra, udeležilo se ga je tudi 23 direktorjev tekstilnih podjetij, kar kaže, da jih je tema izredno zanimala. V ministrstvu za gospodarske dejavnosti se je sestanka udeležil tudi državni sekretar za industrijo Ivo Banič, ki je približno pol ure porabil za uvodno razlago, nato so se začela vprašanja. Po razpravi dveh direktorjev je bilo oster predsednik tekstilnega sindikata, ki je dejal, da proračunski memorandum za letošnje leto predvideva še večje obremenitve, in da tekstilna industrija s tolikšnimi r.e ho živela. Na očitek,, da država močno podpira nekatere panoge (Železarstvo, železnico) pa je Ivo mentu, in da na takšna demagoška vprašanja sindikatov ne bo odgovarjal. Ob vprašanju, kaj bi za tekstilno industrijo pomenilo, če bi merilo sputili na 9 tisoč ekujev dodane vrednost na zaposlenega, je sekretarja Baniča poklicala tajnica in zapustil je sestanek. Direktorji so bili zaradi takšnega obnašanja sekretarja Baniča ogorčeni, sestanka je bilo hitro konec, Združenje za tekstilno industijo pri GZS pa je čez dva dni pismeno protestiralo pri ministru za gospodarske dejavnosti Maksu Tajnikarju. Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije p.i je protestno pismo poslal predsedniku vlade Janez Drnovšku in v njem zahteval razrešitev državne- ga sekretarja Iva Baniča. V pismu pravijo, da s sekretarjem Bani-čem ne morejo normalno sodelovati, očitajo mu ignorantsko obnašanje in skrajni cinizem do delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, saj trmasto vztraja, da bo ministrstvo za gospodarstvo pomagalo le perspektivnim podjetjem, tistim torej, ki dosegajo več kot 30 tisoč ekujev dodane vrednosti za zaposlenega. Slovenska tekstilna in usnjarsko predelovalna branža nimata niti enega takega podjetja, cela nemška ustvarjajo manj. Vendar državni sekretar vztraja pri takšni industrijski politiki, čeprav je še ni sprejela niti vlada niti državni zbor. Zaradi takšne industrijske politike lahko delo izgubi več kot 20 tisoč tekstilcev, v nekaj mesecih, kar pa po zatrjevanju sindikalistov sekretarju Baniču ni mar, saj bodo problem presežni'' delavcev reševali v drugih ministrstvih, nenehno zagovarja neoliberalis-tično in tudi protekcionistično gospodarsko politiko. Zato se mu zdi povsem pravilno, da kupujemo teksti! z Daljnega vzhoda in Čevlje iz Italije. Ali takšen človek lahko odloča o usodi podjetij, ki zaposlujejo 40 tisoč delavcev, se sprašujejo sindikalisti, ki so prepričani, da vlada vendar ne želi zapirat! tovarn, ki veliko izvažajo. Navsezadnje tekstilci vsak mesec v državno blagajno prispevajo približno 20 milijonov mark. Sekretar Banič je sindikatu odgovoril, da se merilo za dobra podjetja razteza od 10 do 30 tisoč ekujev in da ga industrijska politika predvideva leta 1998. Našteva kolikšne pomoči so bili pri subvencioniranju obresti, usposabljanju managerjev in prenovi podjetij v zadnjih dveh letih deležni tekstilci in usnjarji ter opozarja na študijo o tekstilni industriji. Pismo dodaja še nekaj splošnih "nasvetov" o tržnem gospodarstvu in svetovnem trgu. Najbolj zanimiv pa je konec pisma, ki ga je sekretar Banič "zasolil" z besedami, da se je nekaterim ura ustavila pred desetimi leti. boji pa se, da zaostaja tudi predsedniku sindikata Alojzu Omejcu! V tem cinizmu se je ujel v svojo past. To namreč g. Omejcu res težko očita, saj dela v tovarni, kjer že nekaj časa tiktaka evropska ura. v tovarni, ki na razvite trge proda 80 odstotkov izdelkov [a ki nc pozna posojil, zaposleni pa sorazmerno dobro zaslužijo. Državni sekretar za industrijo bi to vendar mora! vedeti. • M .V. Dogovora o politiki plač niso podaljšali Plače spet svobodne Kranj, 9. januarja - Konec lanskega leta se je iztekel dogovor o politiki plač, po katerem so za previsoke plače veljale kazni, socialni partnerji ga niso podaljšali v letošnje leto. Vlada očitno računa, da ho pri lastninjenju dovolj velik motiv oprostitev plačila davka na dobiček. Oprostitev plačila davka na dobiček, ki ga bodo podjetja uporabili za notranji odkup je namreč povezana s spoštovanjem vladne dohodkovne politike, ki predvideva, da lahko plače letos realno porastejo za največ tri odstotke. Za notranji odkup se je odločilo več kot 90 odstotkov podjetij, ki se lastninijo, predvsem delovno intenzivna podjetja pa so ga uspela pokriti s certifikati, oprostitev plačila davka na dobiček pa se seveda nanaša na pociji!tja ki bodo delnice iz notranjega odkupa plačala z gotovino. Poleg tega je bilo lani kršiteljev dogovora o politiki plač dosti, saj več kto 800 podjetij v šestih mesecih zaradi previsokih plač plačalo za 2,1 milijarde tolarjev posebnega davka, podatki o novembrskih in decembrskih vplačilih pa še niso znani. Vprašanje je torej, kakšen učinek bo na plače imela ta "zanka". • M.V. Zamenjava vodstva v tržiški Lepenki Slabo poslovanje je pokopalo direktorja Kljub prodani proizvodnji je izguba v podjetju naraščala, vse več pa je bilo težav z nelikvidnostjo. Tržič, 9. januarja - Take razmere so nadzorni svet privedle do odločitve, da je 22. decembra 1994 razrešil Petra Rezarja z direktorskega mesta. Delniška družba Lepenka je že objavila razpis za novega direktorja, do njegovega imenovanja pa je vršilec dolžnosti direktorja l 'rov Dobrin. Kot je povedal tehnični vodja tovarne, so trenutno izkoriščene vse proizvodne zmogljivosti, boljše učinke pa pričakujejo pri trženju izdelkov. Delovni načrt za leto 1994 so v tržiški Lepenki količinsko presegli, naredili pa so tudi več izdelkov kot leto poprej. Čeprav so skladišča z gotovimi izdelki prazna - blago so torej sproti prodali, pa denarja v tovarni ni. Vse več problemov so imeli v tekočem poslovanju, saj se je izguba iz meseca v mesec povečevala. Vzroke za take razmere so našli predvsem v slabem trženju svojih izdelkov, od katerih prodajajo papir in papirno konfekcijo zlasti doma, lepenko pa izvažajo v več kot 80 odstotkih celotne proizvodnje na tuje trge. "Problemi so se zaostrili tako daleč, da jc nadzorni svet 22. decembra lani razrešil Petra Rezarja z direktorske dolžnosti in se odločil za objavo razpisa za novega direktorja. Do njegovega imenovanja sem ob tehničnem vodenju tovarne zadolžen tudi za vršilca dolžnosti direktorja. Glede na ugotovitve o vzrokih za nastale težave smo se dogovorili o nujnih ukrepih, med katere sodi tudi zmanjšanje rabatov za naše izdelke in prodornejše nastopanje na trgu. Vsekakor bomo morali dosegati boljše rezultate pri trženju, da bi lahko pokrivali vhodne stroške. Med njimi je največji izdatek za energijo, ki je kljub znižanju v letu 1994 Še vedno velik. Dodatno nas je pahnil iz ravnovesja precejšen dvig cen odpadnega papirja, tako da je izguba v poslovnem letu 1994 neizbežna. V tovarni dela trenutno 107 delavcev, od teh okrog 75 v proizvodnji. Vse proizvodne zmogljivosti so izkoriščene, saj imamo dovolj naročil za ves januar. Ta mesec naj bi tako naredili okrog 1,6 milijona kosov toaletnih rol, okrog 80 ton krep papirja v zvitkih za nadaljnjo predelavo, 150 ton lepenke v obliki surovih prirezov in pol za embalažo za izvoz ter 50 do 100 ton lepenke za domači trg, celo paleto biro programa in manjše količine izdelkov iz drugih programov," je napovedal Uroš Dobrin iz tržiške Lepenke. • S. Saje Od avtopralnice do trgovin in blagovne borze Blagovno-trgovinski center v Ljubljani je eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji, kar jih spodbuja k še drznejšim odločitvam. Ljubljana, 9. januarja - V BTC-ju v Ljubljani, pa tudi v Murski Soboti, Novem mestu in na Ptuju še niso končali s širjenjem prostorov za skladišča ali trgovine. Poleg tega, da so bih poslovni dosežki lani izjemni, je treba omeniti, da merijo zelo visoko, tudi v evropskem merilu. V BTC-ju bodo v kratkem odprli še prostore blagovne borze Ljubljana (z avkcijsko hišo). V BTC prihaja tudi angleška borzno posredniška hiša, ki se zanima za delnice tega podjetja. To že samo po sebi govori o določeni stabilnosti tega podjetja. Izziv za BTC, ki se sicer širi po Sloveniji (na Gorenjskem ga v bližnji prihodnosti še ne bo), pa v letu 1995 pomeni primerjava z največjimi svetovnimi nišami, ki imajo podobno dejavnost kot BTC. Pokazatelj zdravega gospodarjenja, kot zatrjuje Jože Mermal, predsednik BTC uprave, je tudi dobra vrednost delnic, izplačane višje dividende, bruto dobiček. Zavedajo se, da morajo pripeljati še veliko odjemalcev, strank, ki pač ustvarjajo kapitalsko soodvisnost. S kranjsko Savo imajo v načrtu lepo programsko novost - na območju BTC-ja bodo dobili sodobni avtomobilski servis z avtopralnico in mini vulkanizerstvom, zgrajen bo nov gostinski objekt s posebno ponudbo, diskoteko in še kaj. Največji prihodek sicer ustvarijo z oddajanjem prostorov v najem. Lastnik BTC-ja je tudi SKB banka, slabo polovico imajo v lasti delavci, upokojenci, bivši zaposleni in ivojci Ic-tch ki lahko še dodatno odkupujejo deleže podjetja, manjši lastnik pa je tudi Sklad za razvoj. Lastninjenj« poteka že štiri icia, uspeli pa so se izogniti mnogim administrativnim zaprekam, ki so bile tako pogoste pri nekaterih podjetjih. • Š.Vidic POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: PEUGEOT 306 2.0 STi UKROČEN! LEV Pri Peugeotu so po uspešni prodaji modela 306 lansko jesen postavili na plan se četrto karoserijsko izvedbo. Po trivratnem kupeju, pet vratni kombilimuzini ter oblikovalsko posrečenem kabrioletu je zdaj tu še elegantna štirivratna limuzina narejena prav nalašč za tiste, ki bi radi svež avtomobil s klasičnim limuzinskim zadkom. In že kar po prvem pogledu na podaljšanega 306 trdim, da se je tudi tokratno preoblikovanje avtomobilske pločevine obneslo. Štirivratna limuzina, ki bo verjetno marsikoga spomnila na večji peugeot 405, še mnogim drugim pa razblinila nostalgijo za upokojenim peugeotom 309, ima, kljub temu da je za nekaj borih centimetrov daljša od petvratne komilimuzine, dovolj jasno izražen značaj, hkrati pa so oblikovalci ohranili značilne poteze, ki so zaščitni znak francoskega leva. Pri tem imam v mislih peugeotovske zadnje luči, prtljažni pokrov in zadnji odbijač, spredaj pa je tako in tako vse ostalo nespremenjeno. Eleganca zunaj, prostornost in udobje znotraj. Ta limuzina je glede na svoje mere zelo prostorna tako za voznika in sovoznika kot tudi za potnike na zadnji klopi, podatek o 480 litrih uporabnega prostora v prtljažniku pa je tudi dovolj zgovoren. Pri tem je potrebno vedeti, da bi bila odprtina za nakladanje lahko za kakšen centimeter širša, medtem ko si s podrto zadnjo klopjo tudi ne gre delati prevelikih upov. HVALIMO: elegantna oblika - prostornost - motorne zmogljivosti; GRAJAMO: slaba preglednost nazaj - trda ročica menjalnika - bočni ogledali Zadek: klasičen in eleganten. Voznikov delovni prostor je v prvi vrsti urejen, z logično razporeditvijo in preglednostjo merilnikov in stikal, ki so jih delno namestili tudi na sredinsko konzolo, ki je po novem podaljšana še v prostor med prednjima sedežema in zato z nekaj več odlagalnimi prostori. Voznika ob kar zajetnem spisku opreme (volan s servoojače-valnikom, osrednja ključavnica z daljinskim ukazovanjem, elektrika za prednja stekla in bočni ogledali, zunanji termometer, meglenke, zavorni ABS) razveseljuje tudi živahen motor. Ob gibni prostor-nini 1998 kubičnih centimetrov zmore 123 konjskih moči, kar je povsem dovolj za zelo hitro pospeševanje ali pa za zelo ugledne potovalne hitrosti. Motor se z veseljem vrti v vsem območju vrtljajev, toda zaradi zelo dobre prožnosti je prigan-janje proti rdečemu polju in povzročanje trušča, ki nastane iz sicer prijazno grgrajo-čega zvoka, je povsem odveč. Menjalnik je v dobre sozvočju z motorjem, toda za elegantno in hitro pretikanje z dvema prstoma nekoliko pretrd in občasno nenatan- S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta ■ AVTO VLEKA PREŠERNJ, _iPREŠERNJOŽE* C NON STOP 64248 LESCE y Savska m* MOBITEL0609-610-633! ii JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka vabi k sodelovanju v SPE MONTAŽNI OBJEKTI novega sodelavca za delovno mesto VODENJE RTS PROGRAMA MONTAŽNIH OBJEKTOV Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo za poklic dipl. ing. arhitekture ali dipl. ing. lesarstva ali dipl. ing. gradbeništva - da ima nad 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - da ima aktivno znanje nemškega jezika, zaželeno tudi pasivno znanje angleškega jezika Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov JELOVICA Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. MEŠETAR Na S KAD-u hitro končali Za Splošna kmetijska in avkcijska borzna družba, d.d., Ljubljafl'obl je v četrtek pripravila v Ljubljani prvi letošnji avkcijsko borzfjjj, sestanek. Na avkciji je bila ponudba skromna (kotiralo jc v*egLft sedemnajst pridelkov) in tudi povpraševanja ni bilo veliko, taflP da je bilo trgovanje hitro končano. Kislo zelje so ponujali v štiri: različnih pakiranjih; tisto, ki je bilo pakirano po kilogram, je bm tudi delno prodano. Za pomaranče kljub ugodni ceni ni bf Peugeot 306 2.0i SI; francoski lev v limuzinski izvedbi. čen, vendar pa je motorna prožnost zaslužna za sorazmerno lenarjenje s prestavno ročico. CENA do registracije: 3.067.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) Pri legi na cesti je ta avtomobil zelo zanesljiv, k čemur nedvomno pripomore tudi skoraj športno zasnovano in prepričljivo trdo podvozje, ki je zelo dobro občutno na nekoliko slabših cestah. Odličnim zavoram pri delovanju pomaga zavorni sistem ABS, ki dodatno pripomore k občutku zanesljivosti. Notranjost: temeljita, uporabna in lična. Z novim letom novo ime Kranj, 9. januarja - PTT Slovenije se je z novim letom razdelila na dva dela, s telekomunikacijami se poslej ukvarja Telekom Slovenije, p.o., v skladu z vladno uredbo je bilo tako registrirano 3. januarja na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Telekom Slovenije se ukvarja z gradnjo zmogljivosti in z opravljanjem telekomunikacijskih storitev, kar naj bi na tem področju omogočilo hitrejši in skladnejši razvoj. Podobne izkušnje imajo v večini držav razvitega sveta. Notranja organiziranost podjetja Telekom ostaja enaka kot doslej, kar pomeni, da je uprava, razdeljena na sektorje, v Ljubljani, generalni direktor je mag. Adolf Zupan. Po Sloven ji pa je še naprej devet poslovnih enot in sicer v Kranju, Celju, Kopru, Ljubljani, vlariboru, Murski Soboti, No1 i Gorici, Novem mestu in Trbovljah. ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE 3?s Kranj - Jaka Puclja 9. Planina III, te!.: 064/324-471 Z nekaj bolj umirjeno podobo in klasično družinsko zasnovo bo peugeot 306 v limuzinski karoserijski izvedbi najbrž všeč marsikateremu družinskemu očetu, še posebej pa tistim, ki si ob tem, da z avtomobilom prevažajo družino, občasno zaželijo tudi nekoliko bolj športne vožnje. Pa čeprav ima avtomobil štiri vrata in klasičen zadek. • M. Gregorič, slike Lea Jeras TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina s štirimi vrati. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1998 ccm, 90 KW/123 KM, elektronski vbrizg goriva, uravnavam katalizator. Mere: d. 4240 mm, š. 1692 mm, v. 1380 mm. Najvišja hitrost: 196 km/h (tovarna), 194 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,3/7,6/10,6 I neosvinče-nega 95 okt. bencina. Poraba na testu: 10,4 I na 100 kilometrov. zanimanja. Tudi za borzni del sestanka je bila značilna skro ponudba in slaba udeležba borznih posrednikov, ki se nt odločali za sklenitev poslov. Poglejmo še na avkcijsko tečajnico! Prvokakovostm kitaisk česen so ponujali po začetni ceni 177 tolarjev za kilovati*Ke nizozemsko čebulo po 99 tolarjev, domača jajca B kvalitete po »Ob tolarjev in jajca C kvalitete po 11,50 tolarja, domači drugo^kl] azredni krompir po 52 tolarjev za kilogram, domače kislo /cljl pakirano v 25-kilogramsko embalažo, po 84 tolarjev in zelM pakirano v 12-kilogramsko embalažo, po 93 tolarjev. Kislo zcljj- ki je bilo pakirano v embalažo po en kilogram, so prodali po lOj' tolarjev, začetna cena pa je bila 108 tolarjev rwTt Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V (stari) Škofjeloški občini je za kvadratni meter pašnikjf * prvega bonitetnega razreda treba odšteti 141 tolarjev, za pašnj drugega razreda 121 tolarjev in za pašnik tretjega razreda m tolar Pašnik četrtega razreda je po 81 tolarjev, petega po tolarjev, šestega po 40 tolarjev in sedmega po 20 tolarjev i" kvadratni meter. In kolikšne so cene gozda v (stari) radovljišl občini? Gozd prvega bonitetnega razreda stane 118 tolarjev i kvadratni meter, gozd drugega razreda 100 tolarjev in gol tretjega razreda 81 tolarjev. Četrti razred je po 55 tolarjev, p4 po 44, šesti po 29,50 in sedmi po 15 tolarjev. Poglejmo še cene I travnik! Prvi bonitetni razred - 277 tolarjev za kvadratni met« drugi 240, tretji - 203, četrti -166, peti -129, šesti -111, sedmi - i in osmi - 74. Ker se cene kmetijskih in gozdnih zemlji oblikujejo prosto, odvisno od ponudbe in povpraševanje, ieffi oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomsij vplivov, so cene, ki jih navajamo, lahko le izhodiščne ali le i "orientacijo" pri kupčevanju. Odkupne cene živine V gorenjskih klavnicah še naprej odkupujejo govejo živino p cenah, ki veljajo od novembra dalje. ocenjevalni in cena za meso (v SIT/kg) plačilni razred ml. biki, telice, prves., junci st.biki, voli 1. E2, E3 491,40 2. E1.E4, U2, U3 448,71 3. E5.U1.U4, R2.R3 427,35 4. U5, R1.R4, 02,03 363,24 5. R5, 01,04 320,51 6.05, P1.P2, P3, P4, P5 256,41 393,16 358,97 341,88 290,59 2056'12 MERKUR ------- N Vitrj krave sme 294,J dve 269, kaki _^5Krni Čad 5. A T upo 192 stoj ve\ na pra' po KERAMIČNE PLOŠČICE . Španska barvitost ali italijansko oblikovanje? Odgovor na vprašanje poiščite v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom. španska keramika ZIRCONIO italijanska keramika PASTORELI in ECO Naštete keramične ploščice so od 9. do 31. januarja za 10 % cenejše. Količine so omejene. STAVBNO MIZARSTVO m Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih masivnih vrat, stopnic, vetrolovov... Nova okna vgrajujemo v stara kvaliteta in tradicija Hraše 32 61216 Smlednik Telefon:061/627-10l S izb met kol, mo Kd bol, rer, najt \ ime vo hoj osu ki pre i zau zal in i Ob Po/ odt *ij po; ne< m gla pol i foK klU lan niš pre čut ose i ose li! pot acu sea zai i m I j Spe Dodatne informacije dobite po telefonu 064/6130, int. 236. 99fek, 10. januarja 1995 9. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME nnnKi«xnes nam vremenoslovcl napovedujejo »rznTuHi nx ,n za nekal stopinj toplejše vreme. sCgftA k V čletrtek bo še oblačno, ponovno pa ak(še bo ohladilo. tiri hilf nis1 anfKerje LUNINE SPREMEMBE god dj* elj(_ oh Ve 51 neda,io prvi krajec nastopil Si,.1?- 46-» bo po Herschlovem vrem ključu po v prihodnjih dneh lepo. vremenskem i o ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE * tudi to mimo. Namreč tekma v veles'atomu na Vrtrancu v Kranjski Gori, in ponovni uspeh našiti tortov. nakar "3 S?.»*w gotovo vsi ponosni. Prejšnjikrat smo tu stero Ti razglednico Kraniske Gore na njej pa sta bili v ospredju pokazani 49J ?V^Cikici- »W^nin5^ ki pa se jima niti sanjalo n, o \ tkak,h tekmah na smučeh. Tokrat smo prejel, zjfo ^odgovorov, videti je da so prazniki mimo, da ste s vzeli nekaj več a'gljasa, pa tudi vprašanje ni bilo prav težko Tako smo uned ^številnih dopisnic izžrebali naslednjih pet: 1. Ivanka Pristov t Kmica 3, Zg. Gorje; 2. Olga Sodja, C. rev. 15, Jesenice 3. Uroš Čadež, Hotavlje 62, Gorenja vas; 4. Ela Štefe, C. talcev 2, Kranj, 5- Alojzija Avbelj, Planina 32, Kranj. Čestitamo! Tokrat pa nas zanima, ali veste, kateri objekt je tokrat na stari razglednici s poštnim datumom 23. avgust stoji m Jekt' nekoč zelo ugleden (imel je tudi "domače" ime), i ve več i^?m 9|avnem mestu Ljubljani, le da danes na žalost ne na n»4 ' 'e to u9led- Odgovore pošljite do petka, 13. januarja, Pravilnih^'07 Goren)ski 9las. Zoisova 1, 64000 Kranj. Izmed po i 000 toiar^°r0V ^ b°m° P6* izžrebali za na9rade v vrednosti Pomagam, torej sem! Ta slogan pripada sicer Slovenski fundaciji, organizaciji prostovoljcev, ki delajo za ljudi in z ljudmi. Je pa tudi eno izmed rekel, ki bi veljalo za Romana, ki očitno kar prekipeva od idej, za spremembo od nekaterih pa jih tudi uresničuje. Blejcu Romanu Petermanu, ki se je v preteklem letu lotil stvari, že v osnovi težko zasnovanih, je uspelo uresničiti predvsem z dobro voljo in z manjšo pomočjo drugih lepo idejo. Organiziral je poletni tabor v Gorjah, vendar je to le en del njegove dejavnosti m začetek uresničevanja koristnih idej. Na vprašanje, zakaj se je lotil organizacije takega tabora, je odgovoril, da začetki za to idejo segajo malce v preteklost. Mnogi mladi dandanes nekoristno preživljajo prosti čas. Društev, v katera bi se lahko vključili, ravno ne mrgoli in to je dalo misliti tudi še ne tridesetletnemu Romanu. Zastavil si je vprašanje, kam bi se dalo vključiti vso to množico mladih, pa tudi starejših, zakaj pa ne, ki ne vedo, kam s svojim {irostim časom. Prostovoljno se je otil organizacije Tabora Gorje, v katerega so bih sicer tokrat vključeni tuji študentje, 15 jih je bilo, iz sedmih različnih držav, ki so študirali različne predmete - etnologijo, medicino, ekonomijo... Za vsakega od njih je Roman skušal vključiti stvari, v "katerih bi se našel", kot se je sam izrazil. Tako so sami poskusili delati domači sir, izdelati si lastno skodlo, obiskali so velik del Gorenjske, spoznavali so pot kulturne, naravne in tehnične dediščine. Program je bil zasnovan tudi socialno in ekološko - imeli so čistilne akcije. Kaj pa prihodnji načrti? Verjetno se bo Roman lotil še kakšne organizacije takih taborov, če mu bo le čas dopustil. Vendar se je pravkar lotil še enega zanimivega projekta. Gre za izobraževanje na področju turizma. Na podlagi Ministrsva za gospodarstvo je bil izbran za program usposabljanja za pospeševalce v turizmu. Čaka ga večmesečno učenje, ki bo potekalo na Gea collegu, dodatno pa se bo še z nekaterimi drugimi izbranimi izobraževal v tujim. Verjamemo, da si bo pri tem nabral precej izkušenj, ki jih bo lahko uporabil tudi kot pomoč domačemu turizmu. Take pomoči bi bil potreben tudi sam Bled, njegov domači kraj. Romanova prednost pa je prav gotovo v tem, da bolj ali manj pozna njegove probleme. Kaj pa bi se dalo storiti že danes, da bi se dvignila kvalitetna raven turizma, na primer na Bledu? Eden pomembnejših problemov je vsekakor promet, ki ga je treba čimprej rešiti z obvoznicami, v centru Bleda pa kar z javnim prevozom, meni Roman. Mogoče se sliši nekako utopično, a vlaki bi marsikaj rešili. Pomembna pa je predvsem ekološka usmeritev in sicer na vseh področjih. Bledu manjka center za šport, za predstave. Kmečke prireditve pa naj bi se preselile bolj na podeželje, kjer tudi pridejo bolj do izraza. Tudi množični turizem ni več v modi. Odkod pa pravzaprav Romanu izkušnje v turizmu? Dolgo časa je delal v gostinstvu in turizmu, bil je turistični vodič, vse skupaj pa se je začelo pri Aljaževi fundaciji, ki deluje z namenom celovitega ohranjanja alpske naravne in kulturne dediščine, kjer je začel sodelovati pred tremi leti. Skratka, v Romanu lahko vidimo človeka, ki ima sveže ideje, s svojim znanjem pa lahko pomagal marsikomu in marsičemu. Seveda mu je treba dati priložnost. • Š.Vidic h Slovenci radi zbiramo in izbiramo. Zbiramo značke, metulje, vžigalnike v čimvečjih količinah in čimstarejSih datumov, izbiramo pa med ljudmi. Kdo je najboljši, najlepši, najbolj pogumen, najbolj popularen, najbolj osovražen, najboljši športnik leta... Vic je v tem, da zbirateljstvo ima svoje kriterije, izbirateljst-y° po slovensko pa je bolj na hojladri. Pri konjičkarstvu enostavno ne more zmagati tisti, kl ima samo 999 razglednic pred tistim, ki jih ima tisoč. Pri živem blagu pa se nam zatakne. A kaj, ko bi se nam zataknilo le pri raznih missicah in najbolj popularni osebi leta! Obe miss in popularnež ali I Popularnica leta sta muha enodnevnica, plod čistih naključij! Če namreč izbiraš Popularnost leta, to enostavno ne gre le tako, da tefolk pokliče in bruhne v slušalko: "Jest pa glasujem za..." Ali pa ga ti Pokličeš! Kaj pa tisti, ki nimajo telefona? In so ravno v času Micarjenja v oddajo za popularnost leta na vlaku, na stranišču, pospravljajo klet ali preprosto - drnohajo na kavču? Mar oni nimajo svoje osebnosti leta? Povej ti to kreator jem oddaje osebnost leta, pa te bodo nadr-H! Narod je enodušno izbral. Porečejo in zanje je zadeva ad acta! Tako smo mahnjeni ali obsedeni s popularnostjo, da se je zazrla še tja, kamor se ne bi smela! V šport, recimo, lasno kajpak je, da so eni Športi popularni, drugi manj, tretji spet v čisti anonimnosti. Za nas - kot da nekaterih športov ni! Če pa že so, so športi čudakov in penzionerjev, ki jih, slednjih, pri nas že sistemsko ne trpimo, kaj šele, da bi občudovali kakšne njihove športne podvige. In tako oni dan preberem, da se je en gospod zelo razhudil, ker so slovenski novinarji iz- izbirali in od vsega mukotrpne- ?a izbiranja jih je že glavica olela pa so na koncu čisto kiksnili. Kdor izbira in izbira, izbirek dobi! Kaj bodo taki "levi" športi po nagrado hodili! To je ja za penzionerje pa za kakšne čudake, da mečejo tiste keglje! In ta gospod, ki se je javno Tema tedna Mi smo pa prvaki A naj zdaj mi okoli hodimo in vpijemo, da smo svetovni prvaki - sprašujejo tisti športniki, ki so v svetovnem vrhu, v domačih športnih izborih pa jih nihče še povoha ne! brali za športnike leta tiste, ki so jih pač izbrali, na kegljače na asfaltu, ki so svetovni prvaki, pa so čisto pozabili. Kegljači na asfaltu so po vseh merilih z zlato svetovno kolajno dosegli veliko več kot tisti, ki so kot slovenski športniki leta hodili po nagrado v Cankarjevem domu. Konkretno: kegljači so dosegli več kot blejski veslači, pa naj se ti slavni športni novinarji petkrat postavijo na glavo! Zdi se, kot da so slovenski športni novinarji izbirali in protestno oglasil, je potem dokazoval, da tudi kegljači na asfaltu garajo in v znoju svoje- fa čela dosegajo svetovne re-ordelNič ne bi bilo treba dokazovat! Naši športni novinarji namreč prst obliznejo, ga gor na veter porinejo in od koaer veter piha, tja gre nagrada! Saj vidite in slišite, s čim so pozimi preokupirani: s smučanjem, hokejem, skoki pa amen. Da bi oni kakšno reportažco, magari petse-kundno, namenili kakšnemu gorskemu tekaču, ki ni od muh! Kaj pa še! Tega filma ne boste videli, pa magari, če tekač zmaga v še taki svetovni eliti. Kegljači se lahko tolažijo, da jih je na novoletni sprejem povabil vsaj Kučan. Povabil je vse športnike, ki so kaj dosegli, recimo, tudi naše, gorenjske kegljače na ledu, ki so bili lani: verjeli ali ne -drugi na svetu! Srebrna kolajna na svetovnem prvenstvu! Spet en "levi" šport, aneda! Kdo pa ve, kaj ti kegljači na ledu sploh delajo! V Avstrijo in Nemčijo pojdite gledat, kaj delajo in kako so kot zimski šport popularni! In če se je v tem športu tam nekje v Nemčiji ali Avstriji dvigovala slovenska zastava, se zanesljivo ni pred prazno dvorano! In so bili ti gorenjski kegljači na ledu, ki so stali na svetovnem prvenstvu pred polno dvorano na drugi stopnički, vsi iz sebe, ko jih je na novoletni sprejem povabil sam Kučan! Kučan nas je povabil, Kučan! Ko pa jih zdaj povprašaš, zakaj na lestvici slovenskih športnikov po slavnem izboru slovenskih športnih novinarjev sploh nikjer, ne kotirajo, zamahnejo z roko in pravijo: "A naj zdaj mi okoli hodimo in vpijemo, da smo svetovni prvaki, ali kaj?" Tako je to, če izbiratelji zajadrajo v popularnost in izgubijo vsak smisel za pravo vrednost... • D.Sedej "Kolovrat domačih viž", vsako nedeljo ob 14.25 na Radiu Tržič. Pokrovitelj oddaje 8. januarja 1995: Franc Rozman - strojno pletilstvo, Smledniška 62, Kranj 64000 - Čirče, tel. 064/328-643. Poleg odgovora na nagradno vprašanje, vpišite še ime ansambla, ki ga želite slišati naslednjo nedeljo. In nagradno vprašanje: Kolikšna je teža tunike izdelane v strojnem pletilstvu Franca Rozmana? Odgovor: Ime ansambla: Moj naslov: Odgovore izključno na kuponu iz Gorenjskega glasa pošljite do petka, 13. januarja 1995, na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: za "Kolovrat domačih viž". Lep pozdrav in dobrodošli v nedeljo, 15. januarja, ob poslušanju jubilejne oddaje. Voditelj oddaje Marjan Murko J3B / PLETILSTVO X TRZISKI HIT 1. MLINAR NA MURI - Chateau 2. HAPPY NEW YEAR - Abba 3. ALL I VVANT FOR CHRISTMAS IS YOU - Mariah Carey 4. TAKE CONTROL - D. J. Bobo Ker si v oddaji Tržiški hit prizadevamo, da bi bila dostopna tudi tisim, ki doma nimajo telefonskih priključkov, in da bi v oddajo vnesli čim eč Vaših predlogov, danes izhaja prvi kupon. Stvar je popolnoma enostavna: izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga pošljite na naslov Radia Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 14. januarja. Tudi dopisnice pridejo v poštev za žrebanje nagrade, ki jo prispeva pokrovitelj. KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: ZADETEK V PETEK V Vili Bella na Srednji Beli pri Preddvoru je bilo v soboto dopoldan slovesno: skupaj s predstavniki petih sodelujočih družin v božično-novoletni seriji družinskih kvizov Zadetek v petek smo zaključili tekmovanje. Generalni pokrovitelj serije, družinsko podjetje KLAKOČAR, je v soboto z nagrado 50.000 tolarjev razveselilo Erženove iz Ševelj pri Selcah, ki so imeli pri zaključnem žrebu najbolj srečno roko in so izvlekli nagradno številko "7" (ker smo bili v soboto, 7. januarja). V zadnji lanski seriji kviza Zadetek v petek je sodelovalo pet družin: Erženovi (po domače PY Jak) iz Ševelj; Fistrovi (po domaČe Pr3 Mohorji) z Jamnika 13; Demšarjevi (po domače Pr* Jauh) iz Martinj vrha 35; Ruparjevi iz Blaieve ulice 10 v Škofji Loki in Urbančevi (po domače /V Prek) iz Goric. Vse družinske tekmovalne ekipe so v vseh petih oddajah Radia Žiri + Gorenjskega glasa popolnoma pravilno odgovorile na 10 + 1 zahtevno vprašanje v vsaki oddaji. Na sliki: "gasilska" skupinska slika predstavnikov vseh petih družin s finalnega zaključnega žreba v Vili Bella; foto: Lea Jeras Generalni sponzor božično-novoletne serije: družinsko podjetje "Klakočar" - proizvodnja tekstilnih izdelkov, trgovina "Nina", restavracija Vila Bella s Sr. Bele pri Preddvoru. šiviljstvo klakočar K V trgovini "Nina" ugodna ponudba oblačil za zimski čas - moške, ženske in otroške konfekcije, spodnjega perila, brisač, servietov, nogavic, copat ter igrač in bižuterije. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Restavracija VILA BELLA je odprta, razen ponedeljka, vsak dan od 11. do 23. ure; ribje specialitete, divjačina, brezmesne jedi, prvovrstne sladice - ponudbo pa so razširili se na dobrote kitajske kuhinje. Kakovost, pozornost in udobje v restavraciji VILA BELLA na Sr. Beli. Poslovno kosilo, priložnost za praznovanje pomembnih življenjskih dogodkov ali intimne večerje. - Trenutki v VILI BELLA vam bodo ostali v nepozabnem spominu... >rel Morda vas zanima • v Fižol - meso revnih Domovina fižola sta Srednja in Južna Amerika. V Mehiki so fižol uživali že pred devetimi tisočletji. Az-teški kralji so pobirali dajatve tudi v obliki fižola in ga tako zbrali tudi do 5.000 ton letno. Indijanci so uživali tudi svež fižol in sveže fižo-love liste. V Evropo so prinesli fižol sredi 16. stoletja, pri nas pa smo ga začeli gojiti šele v 17. stoletju. Imenovali so ga "meso revnih". Ena od legend okrog sv. Simona nam pripoveduje, da si je na smrtni postelji zaželel krožnik fižola. Zaradi lakote, ki je tedaj vladala, se je odrekel mesu in našel zanj v fižolu primerno nadomestilo. Fižol, grah in leča so bogati z ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Ljudje so se z njimi prehranjevali že v prazgodovini. Ko stročnice kalijo, vsebujejo veliko C vitamina, zato jih lahko uporabljamo tudi za preprečevanje skorbuta. V posušenih plodovih pa C vitamin skoraj popolnoma izgine. Suhe stročnice vsebujejo pektin, vlakna in ostale težko prebavljive snovi, zato jih povečini pripravljamo v obliki pirejev, raznih kaš in juh. Bolnikom z vročico ne priporočamo uživanje stročnic, saj dvigujejo temperaturo in povzročajo razkrajanje v prebavilih. Odsvetujemo jih tudi tistim, ki bolehajo na želodcu in črevesju. Stročnice napenjajo in povzročajo nastajanje nezaželenih kislin in plinov. Stročnic naj se izogibajo tudi srčni bolniki, saj nastajanje plinov škoduje delovanju Fižol tudi zdravi Čaj iz fižolovih cvetov je prastaro ljudsko zdravilo, ki ga uporabljamo proti proti-nu, ledvični koliki in ledvičnim kamnom. Na dan je priporočljivo, da popijemo 2 do 3 skodelice. Uživamo ga po požirkih, neoslajenega. Ljudsko zdravilstvo uporablja pri kroničnem revmatiz-mu, išiasu, vodenici in sladkorni bolezni čaj iz fižolovih luščin. Uživajo ga tudi pri boleznih mehurja, vnetju ledvic po davici, tifusu in škrlatinki in pri kroničnih boleznih sečnih poti. Sladkorni bolniki pa uživajo tudi juho iz fižolovih luščin. Fižol tako in drugače Fižolova juha po italijansko 15 dkg fižola, sol, pol žličke paradižnikove mezge, 4 dkg riža, 6 dkg prekajene slanine, zelen peteršilj. Fižol namočimo preko noči in ga naslednji dan pristavimo v isti vodi. Solimo ga šele h koncu kuhanja. Ko je fižol kuhan, ga polovico pretlačimo in zmešamo s preostalim celim fižolom. Dodamo paradižnikovo mezgo, opran riž, na kocke zrezano in prepraženo slanino in skuhamo do mehkega. Nazadnje primešamo sesekljan zelen peteršilj. Svinina s fižolom 20 dkg fižola, 2 žlici olja, 20 dkg sinka, 1 čebula, 1 koren, 1/2 jušne kocke, 1 žlica paradižnikove mezge, sol. Fižol čez noč namočimo in ga napol skuhamo v isti vodi. Na olju prepražimo na majhne koščke zrezano meso, nato sesekljano čebulo, narezan koren, dodamo na pol kuhan fižol z vodo vred, jušno kocko, paradižnikovo mezgo in pokrito kuhamo. H koncu kuhanja solimo. Jed lahko kuhamo v ekonom loncu. Fižolova solata 20 do 25 dkg fižola, sol, 1/2 čebule, majhna kisla kumarica, 3 žlice olja, kis; 2 paradižnika, 2 trdo kuhani jajci, žlička sesekljanega peteršilja. Prebran fižol operemo in namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi skuhamo do mehkega, nakar ga osolimo. Odcejenemu, mlačnemu fižolu dodamo drobno sesekljano čebulo, na majhne kocke zrezano kumarico, olje in kis. Fižol vsujemo v sredino steklene sklede; okrog položimo na rezine narezan paradižnik, na to še rezino jajca, paradižnikove in jajčne rezine potresemo s sesekljanim peteršiljem. Če ne ponudimo fižolove solate takoj, dodamo sesekljano čebulo šele potem, ko jo ponudimo. Pet minut za lepši videz Tudi fižol pomaga k lepoti Nega suhe in občutljive kože Pretlačimo 1 skodelico skuhanega belega fižola, dodamo sok polovice limone in 1 žličko olivnega olja. Vse skupaj dobro zmešamo in dobljeno maso nanesemo na obraz ter jo pustimo na koži približno 20 minut. Potem jo odstranimo tako, da si umijemo obraz najprej z mlačno vodo, nato pa še s hladno. Proti aknam Na akne si polagamo obloge (gazo in podobno), prepojene s prevretkom iz fižolovih luščin. Fižolove luščine kuhamo 10 do 15 minut (v 1 litru vode kuhamo 15 g luščin). Napravimo sami Slikanje na svilo Pred novim letom sta dve učiteljici žabniške šole, Alenka Rus in Alenka Jenko pripravili razstavo slikarij na svilo. Za celo stopnišče ie bilo njunih del: rute, šali, kravate, metuljčki, okrasne blazine, slike, čestitke in podobno. Vse je bilo domiselno ročno obarvano. Na žabniški šoli sem in tja pripravijo celo tečaj slikanja na svilo in otroci se z njim seznanjajo pri likovnem pouku. Slikanje na svilo je modni hit. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da je zelo enostavno. Seveda pa moraš imeti roko za risanje in predvsem smisel za barve. Barve za slikanje na svilo se dobe tudi pri nas, kakršne hočete, svila tudi. Morda bi za začetek naredili preprosto ročno poslikano zaveso. Takole naredimo: blago lahko kar z risalnimi žebljički napnemo ne velik lesen okvir, vzamemo čopič in barve in barvamo. Kdor ima rad močne barve, barva z manj razredčenimi ali celo z nerazredčenimi barvami, kdor pa ima rad nežne tone, barve razredči z vodo. Glede sušenja in fiksiranja barv se držimo navodil, ki so priložena stekleničkam ali pločevinkam z barvami. Tako obarvane svilene izdelke lahko peremo pri 30 stopinjah C. Nič ne bo šlo dol, brez skrbi. Barvate pa lahko tudi kaj drugega, tudi bombažno majico na primer, si naslikate droben cvetlični vzorček na bluzo, ki jo najraje nosite. Le pogum! SREDA, 11. JANUARJA TVS1 9.55 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 10.20 Ali ljudje lahko nehajo piti, ameriška dokumentarna oddaja 11.15 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.40 Ščepec širnega sveta: Muškat, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.05 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Alpe - Donava - Jadran 15.55 Živeti in umreti na Porter-housu, angleška nadaljevanka 16.45 Podarim dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Ljubim Dunaj, avstrijski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.50 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.05 Zgodbe iz školjke 15.35 Middlemarch, zadnji del angleške nadaije-vanke 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Velike knjige, ameriška izobraževalna nadaljevanka 19.10 Podar-im-dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Madrid: PEP v košarki (m): Real Madrid - Smelt Olimpija, prenos 21.30 Slovenci v zamejstvu 22.00 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Zadnji lov, ameriški barvni film 14.35 Polna hiša, humoristična nanizanka 15.30 Otroški program 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Klavirska umetnost na Hrvaškem 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko 23.10 Hrvaške praizvedbe 0.10 Poročila HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Majski cvetovi, ponovitev angleške nanizanke 18.25 V iskanju pustolovščine, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zakonca Fields v Franciji, angleška humoristična nanizanka 20.40 Majski cvetovi, angleška nanizanka 21.30 A Chorus of disapproval, angleški barvni film KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Rodeo 14.05 Spot tedna 15.05 Spot tedna 15.10 Na velikem platnu 15.30 Male živali 15.50 Upravljanje 16.20 šefinja, ponovitev nadaljevanke 17.50 Hitlerjev SS, ponovitev 1. dela barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill, 19. del 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Poročila 21.10 Dan-nyjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Živeti danes, ponovitev 23.20 Spot leta AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Dokumentarna oddaja 10.10 Kasandrin most, ponovitev filma 12.15 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 22.20 TVS 1 LJUBIM DUNAJ Avstrijski barvni film Ali Mohamed, iranski profesor nemščine, pride na Dut svojo sestro in sinom. Domovino zapustijo zato, ker; eni strani bojijo vojne, na drugi strani pa tudi zato, ker i nadvse želi spoznati mesto, ki ga obožuje od trenutka je prvič videl filme o ljubki cesarici Sissi. Toda Ali kfl odkrije, da je resničen Dunaj drugačen od tistega, ^y živel v njegovih predstavah. Začne se že na železf? postaji in se nato nadaljuje v hotelu... mm 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 čas v slikiA/reme 20.15 Nevarna razmerja, ameriška TV psiho-loška nadaljevanka 21.55 Zdravniki 23.25 Čas v sliki 23.30 Pogon čez drn in strn, francoska kriminalka AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.15 Moč strasti 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev, razvedrilna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Gospa kmetica, nemški tv film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Po poplavi, dokumentarna oddaja 23.20 šport 0.20 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.50 Oče gospodar, italijanski film 2.35 Videostrani/ Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 2, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Maja Dacar (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Modna revija Bled '94 20.41 Nacionalna finančna družba -ob prvi obletnici ustanovitve 20.58 EPP blok - 3 21.10 Župan z vami (v živo) 20.55 šport in rekreacija: Gorski kolesarji 22.10 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 20. oddaja 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Športni pregled - izmenjava programa z LOKA TV (2. del) 20.00 športna tekmovanja Dražgoše '95 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Dobrodelna maša 10.20 Zaupni telefon 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz odda Kovor na srednjem valuj Khz, od 16. do 19. ure. Ob 16.10 lahko prisluhnil vestilom, ob 16.30 informana Domače novice 16.45 »poji kalne minute 18.00 ček) si 18.30 BBC 18.50 Telegraf »ben ariži R ŽIRI lalai plast 5.30 Prva jutranja kronij£to" Slovenija 5.40 Napoved ffaJč' ma - servisne informacij«*ern Noč ima svojo moč 7.00 Wudi in dogodki 7.30 Minute ^'opc odnozabavno glasbo 8.3^>rec hajte z nami 10.00 Se2zm informacije 11.00 Kulturni y ki 13.30 Morda še niste [° 1 14.30 Brezplačni mali #Cen 15.00 Dogodki danes yel,° 15.30 RA Slovenija I6.3«glji kajčkovi starši 16.50 Spokoi utrinki 17.00 Glasbenoltiri poldne: zabavno glasben^ozir vica 5+5 in klepet ob »gibč 19.00 Odpoved programa gred RRGL "čer ei r KRIM: 100,2 MHz - Svetin; 99,5 MHz - LJUBLJANA: pan; MHz proj 5.00 Jutranji program 'dalji Tanja Fajon 5.15 Novic - Uroš Novak 2.00 Satelit | radio triglaj -~~ —t 64270 Jesenice, Ćufarjev VV STEREO 96 MHz R --J KINO CENTER amer. akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18. in 2j, STORŽIČ amer. kom. SAM Z OČETOM ob 16., 18. in 2°.\ ŽELEZAR amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MlSl^ MOSKVI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. Ua KRALJ ob 18. uri, slov. film OKO ZA OKO ob 20. uri T% BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. ČUDEŽ NA 34 ULlC 20. uri De me kil ne na ba sej up let ra, toi bU Bo A i A f riloga Gorenjskega glasa o blejski, bohinjski in radovljiški občini (1) ^aja Vrtačnik, dobitnica Linhartove plakete Učenci kot živi modeli molekul e zelo ie, i, ,3U '~r»y v riacnucoi jO^ocme Radouljica, . 0 04ntona Tomaža Linharta q V radovljiški osnovni šoli so giJri pouku organske kemije :e tonazarjali zgradbo različnih 5 Spojin s krogličnimi modeli ali čejo si pomagali s plastelinom. Z raf »bema pripomočkoma so bili iriži in težave. Kroglice so zginjale v žepih ali so bile kot lalašč za balinanje in' kroglic . ~~F»n an su one Koi lalašč za balinanje in igranje, iz vlastelinskih kroglic so namesto metana nastajali tudi psički, j jajčki, mucki in vesoljčki, ob cjjelem je bilo precej plastelina O^.udi na tleh, na steklih, na 3 Z*:opatih... Maja Vrtačnik je B.3°)red tremi leti pri pouku S^emije prišla na zamisel, da bi '^'"ia modele uporabila kar JJ dfcence. "Človekovo telo je - -»Io primerno za ponazoritev ,,»nctavitev 6.30igljikovega atoma, saj ima štiri u5encev takšna preosi Okončine ki lahko predstavijo J dbe enostavnih organsiun »noStiri ogljikove proste elektrone ertfoziroma štiri vezi. Z malo b 'gibčnosti lahko vsak učenec "a predstavlja tetraedrično zgradbo molekule metana. Dva učenca lahko predstavita model molekule etana, etena in §A£tina, trije model molekul pro-lA'.pana, propena, propina, ciklo-propana, ciklopropena - in take i -dalje. c J" • ----o Tajskem. Tam je doživele izjemen odziv. Med 176 posterji, ki so prikazovali različne metode, so se udeleženci konference (okoli 650 je bilo vseh skupaj) največ ustavljali ob njenem, ki je prikazoval žive molekularne modele, ga fotografirali in se navduševali nad idejo, še zlasti pa nad razumljivostjo in praktičnostjo. Glavno presenečenje je šele sledilo. Čeprav na tovrstnih konferencah ni navada, da bi na zaključnem večeru predstavljali novosti in dosežke, so tokrat naredili izje- a atoma. mo in profesorico poprosili, da je s pomočjo tajskih študentov predstavila "žive molekularne modele". Čakajoč na recenzijo "Žive modele" je potlej predstavila še na evropski konferenci o kemijskem izobraževanju v Pisi v Italiji, na regijskih aktivih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev kemije in na posvetu v Portorožu, kjer so učitelji kemije ocenili, da njena metoda vnaša življenje v sicer precej suhoparni pouk kemije. Poleg plakatov in posterjev je v sodelovanju z zavodom za šolstvo in s podjetjem Videofon z Blejske Dobrave posnela dve videokaseti, krajšo, 12-minutno, in daljšo, 20- spojin olajša razumevanje zgradbe, način vezave in razporeditev atomov v prostoru. Učenci pri nastajanju "živih modelov" aktivno sodelujejo, jih primerjajo s krogličnimi in skeletnimi modeli, se zabavajo in hkrati tudi veliko naučijo. Izjemen odziv v Bangkoku Profesorica Maja Vrtačnik niti slutila ni, da bodo njeni "živi molekularni modeli" j.rjCpostopno oV^h6^' °ezena ali vzbudili tolikšno pozornost ''cM metana h„ ^Ir-T^J0 molekule doma in v tujini. Svojo inova- Niti v sanjah učiteljica Ko sta Tevžin Aleš intervju vala profesorico Majo Vrtačnik za šolski časopis, sta jo tudi vprašala, kako In kdaj se je odločila za učiteljski poklic. "Nikoli nisem vedela, kaj naj bi bila, tudi po končani gimnaziji ne. In nikdar, niti v sanjah, nisem načrtovala, da bi bila učiteljica," jima je povedala. "Učiti sem začela po naključju. Na Bledu so potrebovali nekoga za nadomeščanje. Tako sem prišla v šolo in zdaj sem v tem poklicu ie vrsto let. Z otroki delam zelo rada, ne maram pa stvari, ki sodijo zraven. V razredu uživam, ne pa tudi v pisanji in v gneči na hodnikih." minutno. Čeprav ju je dr. Edvard K ob al ocenil kot inovativni učni pripomoček, že leto in pol ležita v predalih, ker pristojne službe še niso pripravile recenzije. O učni inovaciji "živi modeli" je izšel obširen članek v zborniku z mednarodne konference v Bangkoku in v zborniku s posvetovanja v Pisi, v italijanski reviji, zdaj pripravlja članek še za kanadsko strokovno revijo. Povabili so jo tudi na tretjo konferenco o kemijskem .„ tako ,ire^~:jw' S t0 metodo lahko en f^stavno prikažemo povezo ,po£anJe ogljikovih atomov ■ sjaPrvk* ali razvejane verige ieooroce, nastanek elektrone iw£e', nastan{* elektronske-eSJnL°t ka v m°lekuli bezena ali ^Postopno oksidacijo molekule ]eJ$*?-ana ^° bikovega dioksi ^mV" VOde'" Dravi Maia Vrtač-asj'i»»k ln poudarja, da večini Karte (različnih političnih) barv so pomešane in razdeljene. V glavnih vlogah nastopajo župani in svetniki, v stranskih volivcih, režija je v rokah vodstev političnih strank, vplivnih mož, priše-petovalcev ter bolj ali manj razpoznavnih lobijev. Velika igra v novih obči kem občinskem svetu kar devet svetnikov, vplivni sta tudi Radovljica in Lesce, medtem ko begunjski konec nima v svetu niti enega predstavnika. In kako je v novi občini Bohinj? Strah pred bohinjskobistriškim centralizmom, na katerega so v tični prostor, postavljala "svoje" ljudi na pomembnejša občinska funkcionarska mesta in uresničevala svoj program, medtem ko je opoziciji ob takšnem "glasovalnem stroju" ponujena vloga opazovalca, nepotrebnega sopotnika. Del opozicije je ob tem že javno povedal, da ------ i—„ „„ cijo je najprej predstavila na državnem tekmovanju iz kemije in dobila priznanje, ki jo nah Bled, Bohinj in Radovi- ,a vas Smm^ima m sprejema ;„ je le zagrozd. da ILf mea*l,RiCifstne9a PodJetJa Krar\j so decembra na cesti Rl kilaJileaom m Bohinjem začeli posodabljati 1,2 IJs nekat -i? 9. cestni odsek Mačkovec, ki se na nais;inu^-.mest*h že nevarno poseda in velja za enega ■ bod« J.?fl Gorenjskem. Če se ne bo kaj zapletlo, W sezon2 n * končali do začetka poletne turistične uprav Pos°dobitev ceste bo financirala republiška • «. *-ortuh7f«kem nroračunu za lansko »ezone. Posodobitev ceste bo financirala r™»»" "Proua za ceste, v republiškem proračunu za lansKo 20 le*o pa je po besedah (nekdanjega) predsednika 20 r«dov\jiškega izvršnega sveta Jožeta Resmana zago-A Jovljenih 65 milijonov tolarjev. Cesto bodo, gledano z jl( £le/ske smeri, nekoliko pomaknili v desno in pred uohinjsko Belo delno zravnali ovinek. • C. L. prve prizore že videli, je to premalo, da bi lahko sodili, ali bo igra komedija, burleska ali žaloigra, komu so zaupane najbolj karakterne vloge, kdo zna najbolje hoditi po (političnem) odru... Številno, razmišljujoče in kritično občinstvo bo spremljalo vsak njihov korak na odru, vsak prizor in vsako dejanje. Če bo zadovoljno, bo zaploskalo, sicer bodo na oder letela jajca, bananini olupki in še kaj. Ponekod so očitno mešali le politične karte in bolj malo pazili na to, da bi bila v svetu zastopana vsa območja občine. Nova občina Bled obsega območje petih nekdanjih krajevnih skupnosti, vendar kar dve med njimi (Bohinjska Bistrica in Ribno) nimata v občinskem svetu niti enega svojega predstavnika. V teh krajih se že sprašujejejo, ali bodo z bolj ali manj obložene občinske mizice občasno dobivali samo drobtinice, bo županu, ki je tudi Blejc, uspelo zagotoviti enakomeren razvoj občine. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v novi občini Radovljica. Lipniška dolina oz. desni breg Save ima v 26-člans- Velika igra se je začela svetnikov (od šestnajstih) je doma iz Bohinjske Bistrice, dva sta z območja Ribčevega laza in Ukanca, medtem ko ima zgornja dolina (Stara Fužina, Srednja vas in Ko-privnik-Gorjuše) v svetu le tri predstavnike. Prve seje občinskih svetov so že pokazale, kdo bos kom vlekel oz. kakšna bodo pri glasovanju (odločanju) politična zavezništva. V občini Radovljica so desne stranke oz. stranke slovenske pomladi (SDSS, SKD in SLS) oblikovale koalicijo, ki bo s štirinajstimi glasovi očitno zlahka "obvladovala" poli- dvetretjinska večina svetnikov. Se torej v novi občini Radovljica že obeta prva politična kriza? Če namreč statut ne bo v treh mesecih izglasovan, občina ne bo mogla zakonito poslovati. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na prvi seji občinskega sveta nove občine Bohinj. Zmagovite (desne) stranke so pokazale vse svoje razvite "mišice" in so od devetih funkcij (predsednik, podpredsednik in začasni tajnik sveta, predsednika in člani dveh komisij) le eno prepustile opoziciji, medtem ko so vse ostale "poba- izobraževanju v Lublin na Poljskem septembra letos, vendar za zdaj še ne ve, ali se je bo udeležila, saj je to povezano tudi s stroški. Občinsko priznanje, ki ga je profesorica Maja Vrtačnik prejela ob občinskem prazniku, je dokaz, da tudi doma, v šoli in v občini, cenijo njeno inovativnost. Priznanja je bila vesela, še bolj se razveseli, ko sliši, da se njeni Živi molekularni modeli "prijemljejo" tudi na drugih šolah. • C. Zaplotnik sale" same. Izid glasovanja je bil vsakokrat 9:7 v korist desnih. Še najmanj (strankarskih) zapletov je bilo na prvi seji občinskega sveta nove občine Bohinj, kjer so za predsednico komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali LDS-ovko, za predsednika komisije za pripravo statuta občine in poslovnika sveta pa SDSS-ovca. In na Bledu se zaradi takšne strankarske razdelitve funkcij svet še ni podrl! Če je že razumljivo je, da želijo zmagovite stranke in strankarske koalicije "vnov-čiti" volilno zmago z večjim vplivom v novi občini, pa je precej težje razumeti, da nočejo prepustiti opoziciji niti (naj) manjšega dela "pogače" . Porazdelitev funkcij in vpliva namreč pomeni tudi porazdelitev odgovornosti za razmere v občini. Zmagovita stran bo to lahko kmalu spoznala, če ne prej pa na naslednjih lokalnih volitvah, ko se bodo volivci spraševali, kdo je za kaj kriv in odgovoren. Sicer pa: razkazovanje "mišic" in politične moči je bilo značilno tudi za začetek delovanja (stare) radovljiške občinske skupščine, a se je potlej precej uneslo. Upamo, da bo tako tudi v občinskih svetih novih občin in da bodo preveč napihnjeni "balončki" kmalu popokali Veliko jih bo verjetno počilo že takrat, ko bo političnih tem konec in bodo v ospredje stopili komunalni in drugi občinski problemi. • C. Zaplotnik Radovljica v Mohorjevem koledarju Velik del Mohorjevega koledarja 1995 je posvečen Radovljici in njenim obletnicam: 200-letnici smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnici mesta Radovljica in 700-letnici Župnije svetega Petra. V koledarju so prispevki o zgodovini (prajžupnije Radovljica in o razvoju Radovljice, o Antonu Tomažu Linhartu kot zgodovinarju in o njegovi Zupanovi Micki, o pomembnejših Radovljiča-nih, osnovnem Šolstvu, duhovnem utripu župnije Radovljica in Mariborskih šolskih sestrah v Radovljici, o zgodbah s panjskih končnic, knjižnici Antona Tomaža Linharta, Alpskem letalskem centru Lesce in Plavalnem klubu Radovljica, ki sta ponos radovljiškega športa... Zanimivi so prispevki o Triglavskem narodnem parku, o poti kulturne dediščine ter o geografskem in geološkem pregledu Radovljice, veliko pa je v koledarju tudi lepih barvnih slik o Radovljici in njeni okolici. Kdaj most čez Savo v Globokem Delegat krajevne skupnosti Mošnje je še pred koncem mandata zastavil v radovljiški občinski skupščini delegatsko vprašanje, kako je z izgradnjo mostu čez reko Savo v Globokem in čez potok ZgoŠa in kako s sanacijo potoka Zgoša. Most v Globokem, ki povezuje naselja z območja več krajevnih skupnosti, je že dlje Časa neuporaben za prevoz z motornimi vozili, smrtno nevaren pa postaja že tudi za pešce. Prehod Čez ZgoŠo uporabljajo predvsem kmetje, ki imajo obdelovalne površine na desni strani potoka. Prosilci v vrsti za denar Radovljiški izvršni svet je tudi decembra, ko mu je že "gorelo pod nogami", vtzrajno sejal" in med drugim obravnaval tudi številne prošnje za finančno pomoč. Ob tem, da je organizacijski enoti Zdravstveni dom Radovljica namenil devet milijonov tolarjev za nakup reševalnega vozila, za popravilo kanalizacije v zdravstvenem domu Bled in za rešitev problematike dežurne službe v Bohinju, je Pihalnemu orkestru Lesce odobril 400 tisoč tolarjev za nabavo novih oblek, leski osnovni šoli 80 tisoč tolarjev za organizacijo Miklavževega večera, gasilskemu društvu Radovljica 150 tisoč tolarjev za obnovo gasilskega doma in škofjeloški borčevski organizaciji deset tisoč tolarjev za izvedbo prireditve Po stezah Partizanske Jelovice, rošnjo kluba Ultrasport Radovljica za pomoč pri nakupu vozila je zavrnil, nekatere prosilce (Gorenjsko zdravniško društvo, društvo Skilex Slovenija in Nogometni klub Lesce) pa je napotil na nove občine. Boštjanu Furstu odvzeli pooblastila Odvzem pooblastil ima ozadje Z iPi-ii'M=via!BJ za prostor in za vpliv pri prostorskem odločanju, strah, da bi se Bled prostorsko osamosvo Radovljica - Ker imajo občine največ pristojnosti prav pri prostorskem urejanju, je razumljivo, da je to področje vedno tudi kadrovsko zelo "vroče". Vsaj za nekdanjo občino Radovljica to velja! Po Andreju Golčmanu in Janezu Urbancu se je "stolček" zamajal tudi diplomiranu arhitektu Boštjanu Furstu, ki je 1. junija 1993 postal pomočnik direktorja občinskega zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, potlej pa muje izvršni svet dal pooblastila še za vodenje zavoda. Čeprav bi Filrstu ob koncu lanskega leta avtomatično prenehala veljati pooblastila za vodenje zavoda, mu jih je izvršni svet preklical na predzadnji seji, manj kot dva tedna pred koncem mandata. Pooblastila naj bi mu odvzeli zaradi prekoračitev pooblastil, prepletanja občinske službe z zasebnim projektiranjem in kritičnih pripomb na delo. Zanimivo je, da je Furstovi razrešitvi med drugim nasprotoval tudi predsednik izvršnega sveta. * Ali je neposredni povod za odvzem pooblastil obrtna cona Gorje? "Izvršni svet je bil glede obrtne cone seznanjen z vsemi postopki in dejavnostmi zavoda. Še posebej sem se o tem posvetoval s predsednikom izvršnega sveta in članom izvršnega sveta za področje drobnega gospodarstva. Predsednik je bil celo dvakrat v Gorjah, kjer je domačim obrtnikom in podjetnikom, ki se zanimajo za ureditev prostorov v obrtni coni, dal vso podporo, med drugim tudi zato, ker delajo v utesnjenih prostorih in nimajo možnosti za razširitev dejavnosti in za odpiranje novih delovnih mest." "Nič nisem zamolčal" * Očitajo vam, da ste j>ri obrtni coni Gorje zamolčali mnenje republiškega zavoda za prostorsko planiranje. Po mnenju tega zavoda je predlagana cona sporna ze zato, ker posega na prvo območje kmetijskih zemljišč in ker razvrednoti izjemno kakovostno kulturno krajino. "Čeprav bo vsa dejavnost v obrtni coni ekološko neškodljiva, smo bili zaradi bližine Bleda bolj papeški od papeža in smo različne ustanove in organe zaprosili za strokovna mnenja in študije. Ko je občinska skupščina že dopolnila družbeni plan občine z obrtno cono Gorje, smo pred sprejemanjem zazidalnega načrta za cono zaprosili za mnenje o načrtu tudi Zavod RS za prostorsko planiranje pri ministrstvu za okolje in prostor. Vse pripombe, ki smo jih sprejeli od zavoda, so se nanašale na srednjeročni plan, ne pa na zazidalni načrt. To je bil tudi razlog, da sem poslancem na novembrski seji dejal, da na osnutek zazidalnega načrta ni pripomb in da ga lahko sprejmejo tudi kot predlog. Mnenje zavoda, ki so ga videli tudi nekateri člani izvršnega sveta, tudi sicer nima prave "teže", saj temelji na napačni predpostavki, da cona posega na prvo območje kmetijskih zemljišč." "Ponovil sem le predlog delegata" * Izvršni svet je za novembrsko sejo skupščine predlagal, da bi zbori odločali le o osnutku zazidalnega načrta za obrtno cono Gorje, vi pa naj bi (vsaj tako vam očitajo) zaobšli predlog vlade, prekoračili pooblastila in predlagali skupščini sprejetje predloga. "Delegat krajevne skupnosti Gorje je na seji že sam predlagal, da bi zazidalni načrt obravnavali najprej kot osnutek in potlej, če ne bo pripomb, še kot predlog. Ker je član izvršnega sveta, odgovoren za prostorsko urejanje, sejo zapustil še pred obravnavanjem zazidalnega načrta, sem zazidalni načrt moral razlagati jaz, pri tem pa sem le ponovil prejšnji predlog delegata iz Gorij. Delegati so odločili in sprejeli osnutek in odlok zazidalnega načrta, ki je bil decembra že objavljen v uradnem listu. Kot mi je znano, se doslej še nihče ni pritožil." "Projektiral sem z dovoljenjem" * Očitajo vam tudi prepletanje občinske službe z zasebnim projektiranjem. "Ko sem šel na občino v službo, sem tudi postavil pogoj, da lahko še naP| ustvarjalno delam, projekt1 am, "rišem"...To sem dela' dovoljenjem in sem o vs< obveščal tudi svoje nad' jene. Če je bila v začetku moja dejavnost še celo za* lena, je kmalu postala mo' ča." * Nekako nerazumljivoj da so vas "degradirali" 1 pred koncem mandata. ' nima predčasni odvzem f° blastil drugo ozadje? "V ozadju je verjetno bo); prostor in za vpliv pri o$ čanju o prostoru. Po nov* ima vsaka občina možnost,1 sama oblikuje svoj zavod prostorsko načrtovanje gospodarsko infrastruktu' Nekaterim verjetno to 1 ugaja in želijo, da bi bil naprej en zavod, prek kat' ega bi skušali vplivati na 11 prostorske zadeve na obm( ju celotne stare občine. ' sem v zadnjem času večl" javno povedal, da sem p*1 temu in da mora Bled in1' svoj zavod oz. da bi zafJ skupnih turističnih značilni lahko imeli en zavod za B'1 in za Bohinj, Radovljica pi imela spet svojega. Ker Bled prostorsko zelo obč" jiv, sem tudi predlagal, da pri prostorskih odloči^ sodelovali s pristojnim trstvom." • C. Zaplotnik Štirinajst let neznosnega življenja na robu smetišča Smrad, muhe, podgane in kače Uda Potočnik: "Ce bo Komunala 13. a res prenehala voziti smeti na deponijo, se bom veselila, kot le malokda Černivec - Muričevi zahtevajo za vsako leto neznosnega življenja ob deponiji dva tisoč mark odškodnine, skupno torej 28 tisoč mark. Izvršni svet jim je na eni zadnjih svojih sej že odobril pet tisoč mark, enak znesek naj bi primaknilo še javno podjetje Komunala Radovljica. "Ko smo kupovali hišo, nismo vedeli, da bo tu občinsko smetišče. 1980. leta so prvič pripeljali smeti. Tedaj so nam vsi, na občini in v Komunali, obljubljali, da je smetišče le začasno, za vsega tri leta. "Začasnost" se je močno zavlekla, kmalu bo minilo štirinajst let, pa še vedno semkaj vozijo smeti. Če jih bodo 13. januarja res prenehali, se bomo v naši družini veselili kot le malokdaj v življenju. Samo obljubam ne verjamem več, verjela bom šele potlej, ko se bo to tudi dejansko zgodilo," pravi Hilda Potočnik in poudarja, da je življenje na robu smetišča neznosno, nemogoče... "Včasih je takšen smrad, da si ne upamo odpreti oken in da tedaj celo vnučka negoduje, češ - kako smrdi. Zelenjava in sadno drevje je od prahu, ki se dviga v sušnih dneh, skoraj črno. Huda nadloga so muhe, tu je raj za miši, podgane in vrane, veliko je kač, ena med njimi je pičila in pokončala tudi našega kozla Bambija. Posledica takšnega neznosnega življenja že nekaj časa občutimo, v družini se vrstijo bolezni, glavoboli..." V krajevni skupnosti Brezje vedo, da Muričevi živijo v zelo težkih razmerah v bližini smetišča, zato so tudi podprli njihovo zahtevo za izplačilo pravične odškodnine. "Odškodnino sta mi obljubila tudi oba dosedanja direktorja Komunale," je v pismo predsedniku izvršnega sveta Jožetu Resmanu oktobra lani zapisal Jonus Murič in poudaril, da se bo med prvimi pridružil uresničitvi sklepov krajevne skupnosti Brezje in zbora krajanov, da se deponija v letu 1995 zapre, če ne drugače, tudi fizično. Na morebitno razširitev deponije, kot predlagajo nekateri, ne pristaja pod nobenim pogojem. Želi, da Komunala oz. občina deponijo tudi dejansko zapre, opravi sanacijo, kot jo predvideva načrt, in da čimprej izbere novo lokacijo, ki bo primernejša od sedanje. Muričevi so že prejeli del zahtevane odškodnine (to je prvi denar, ki so jim ga sicer že večkrat obljubili), vendar se le s tem ne bodo zadovol- jili. "Samo za pips se& štirinajstih letih gotovo ^ deset tisoč mark," je poV^ la Hilda in poudarila, d«1 razmere na smetišču ptf| boljše, odkar je direktol Komunale mag. Berna' Podlipnik. Hilda je od v$» začetka v popoldanskih večernih urah odpirala I po smetišča občanom, I pripeljali smeti, pred meseci se je, kot pravi s?* v Komunali tudi zaposlil*, polovični delovni čas. J svojem delu je v štirina« letih doživela marsikaj,^ to, da jim je nekdo stf* smeti kar na pot in m moral mož zjutraj najpV "skidati", da je sploh I odšel na delo. • CZ. »■•' -b*"**" mmm* Hiša na robu smetišča AVTOHIŠA MAGISTER pooblaščeni trgovec in serviser za vozila Volksvvagen - Audi AVTOSALON VW - AUDI telefon: 064/715-015 RADOVLJICA Kranjska c. 2 Sprejemamo naročila in vplačila za vozila VW POLO in AUDI A4 Možnost testne vožnje VW Polo Novo v januarju - testno vozilo A4 Novi Polo Majhen, pa vendar tako velik- Audi A4 Novi Audi za nove čase. i i la! idi ;u tal Z evropskega Dunaja na bohinjski Koprivnik "Ko sva z možem prišla na KP_-T. __. ft,„irni ivgenija Korošec; ki je opravljala številne funkci podjetjih in diplomaciji. * Govorica vas izdaja, da Po rodu niste Gorenjka. Od kod izvirate? "Doma sem s Ptuja, odtod sem se zaradi staršev preselila na Primorsko. Tam sem spoznala Cir»rf>nipo e\//-\if»rto mrvJp m ;V ,d e tO" ) ! iil a« m< J K ifli( ar* •v, » iiiuuisivu. lam sem s^u/.-iala Gorenjca, svojega moža Koroščevega Janeza. Enajst let sem bila samostojna svetovalka za turizem v republiškem sekretariatu za gospodarstvo, dve leti direktorica blejskih hotelov, povezanih v hotelsko turistično podjetje, šest let na Dunaju direktorica jugoslovanske g; it da predstavništva za turizem. Čeprav bi se iz Avstrije lahko vrnila nazaj v službo na Bled, sem se raje predčasno upokojila in z možem odšla na kmetijo, ki jo je podedoval na Koprivniku." * Kako se spominjate dunajskega obdobja? "Na ta čas me vežejo lem spomini, tako zelo lepi, da moram tudi zdaj, ko sem v pokoju, vsaj enkrat na leto oditi na Dunaj. Dunaj je evropska prestolnica, predvsem pomembna prestolnica glasbe, Dunajčani od vseh Avstrijcev najbolj odprti, prijazni in simpatični. Delo V predstavništvu je bilo zanimivo že zato, ker sem spoznala, kaj je konkurenca. Samo na Dunaju se je za avstrijske gOSte nnton----1 <-«' J* sov takšnega položaja ni priznal." Misijonarsko delo * Z Dunaja ste odšli naravnost na Koprivnik. Ali ni bil to hud prehod? "To je bil v začetku zame pravi šok, a ker sem prilagodljiv človek, sem se zelo hitro vživela v nove razmere. Z možem sva sklenila, da morava narediti kaj dobrega za Koprivnik in Gorjuše, predvsem pa preprečiti, da bi se mladi odseljevali v dolino ali kam drugam. Mož se je lotil komunalne infra "j je za avstnjsne goste potegovalo 24 državnih Predstavništev, med njimi tudi jugoslovansko. Čeprav smo opravljali tudi diplomatske posle, nam tedanji zvezni zunanji minister Lazar Moj- o~ J. ----- ---- strukture, jaz za pravo misijonarsko delo med ljudmi, za ozaveščanje, da je tu zelo lepo. Ko so ljudje spoznali, da jim nočem nič slabega, so se odprli, me sprejeli za svojo. V kraju smo pripravili različne prireditve, ustanovili športno, pevsko in turistično društvo, oživili nekatere stare običaje, organizirali plesne tečaje in tečaj aerobike... Ko smo "prebudili" življenje, smo začeli razmišljati o tem, kako izboljšati dohodek ljudi. Ker so kmetije premajhne, da bi lahko živele samo od kmetijstva, smo začeli spodbujati dopolnilne dejavnosti: prodajo pridelkov na kmetiji, kmetije odprtih vrat in prodajo "prek mize" ter urejanje turističnih sob in apartmajev. Deset kmetij s Koprivnika in z Gorjuš se je že vključilo v prodajo kmetijskih pridelkov na domu, na različnih prire- 0 * ditvah, v trgovinah bohinjske kmetijsko gozdarske zadruge v Ljubljani, ena kmetija je postala "kmetija odprtih vrat", dve se na to še pripravljata. Na območju krajevne skupnosti je v apartmajih in turističnih sobah tudi že okoli 40 ležišč. Še letos bomo obnovili planini Za Javornikom in na Gorelj-ku in ju, upoštevaje zakon o Triglavskem narodnem parku vključili tudi v turistično ponudbo. Pastirska stanova na planinah bomo uredili Adriatic še bolj vaš I Adriatic zavarovalna družba d .d. vsaj toliko, da bo maierica lahko manjši skupini planincev postregla s kislim mlekom ali s čim drugim, ponudila komu tudi prenočišče... Krajevna skupnost se je lani vključila tudi v projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Projekt je pokazal, da smo že doslej pravilno delali in da smo na pravi poti. Dobro je tudi to, da so strokovnjaki CRPOV-a povabili k sodelovanju vse krajane. Ljudje so se lepo odzvali (dvakrat jih je prišlo po štirideset) in povedali svoje mnenje." * Ali mladi še odhajajo, zapuščajo domačije? "Odseljevanje se je zausta- vilo. Imamo sedem mladih družin, ki so si tu zgradile hišo. V kraju že razmišljamo o tem, da bi spet odprli osnovno šolo." * Občinski skupščini je z novim letom potekel mandat. Kako se jo spominjate: v dobrem, v slabem...? "Mislim, da je radovljiška skupščina v minulem mandatu še kar dobro delala. Večjih izpadov ni bilo, nekaj srbor-itežev pa se vedno najde. Strankarska nasprotja so se kazala predvsem na začetku, medtem ko so se potlej precej obrusila. Občina je v tem času precej naredila in tudi krajevne skupnosti so se dobro razvijale." Politični razkol * Na Gorenjskem ni bilo veliko žensk, ki bi se upale potegovati za županjo ene od novih občin. Vi ste si v Bohinju to upali. "Za kandidaturo sem se odločila po temeljitem premisleku. Ker imam nekaj znanja in izkušenj, sem ocenila, da bi lahko naredila kaj koristnega za Bohinj. Čeprav v predvolilni kampanji nisem hodila od hiše do hiše in prepričevala ljudi niti ne lepila svojih plakatov na javna mesta, sem kljub temu dobila kar precej glasov." * Ste tudi članica občinskega sveta nove občine Bohinj. Prva seja je že bila. Kakšni so obeti? "V stari radovljiški občini se stankarska nasprotja niso pokazala tako izrazito kot v Bohinju, kjer smo se na prvi seji občinskega sveta "razklali" na dva tabora, na leve in na desne. Desni imajo sicer večino (devet mest), vendar ne tolikšno, da bi opozicijo (sedem svetnikov) lahko povsem ignorirali. Če si bodo "nagraoili" prav vse funkcije, bodo prevzeli tudi vso odgovornost za razmere v občini. Upam, da bodo tudi najbolj "zagreti" kmalu spoznali, da tako ne bomo prišli daleč." • C. Zaplotnik Moreni sta naravni spomenik Radovljiška občinska skupščina je na svoji zadnji seji z odlokom razglasila Še redki ohranjeni ledeniš-ki moreni Oblo gorico in Volčji hrib v Radovljici za naravni spomenik. Z odlokom naj bi ohranili njune geomorfološke posebnosti m ekosisteme, ju zavarovali pred škodljivimi posegi in zaščitili gozd. Ker območje ni zazidljivo, bo odlok omejeval lastnike le pri gospodarjenju z gozdovi. \4 X. Star pregovor pravi, da se z novim letom vse spet začne *nova. Tudi v radovljiški poslovalnici Adriatic - zavarovalniška družba, d.d., so s 1. januarjem začeli na novo, Pravzaprav na novi lokaciji, saj smo sicer že stari znanci. Kar v?^a družina smo, vsi tisti ki smo izbrali med različnimi vrstami kakovostnih Adriaticovih premoženjskih in osebnih zavarovanj: avtomobilskim, požarnim, »trojelomnim, gradD®"'m' montažnim, vlomnim, zavarovanjem splošne civilne odgovornosti, zavarovanjem zalog za fizične poškodbe, z^aro-vanjem stekla in računalnikov ter nezgodnim, i«vijenjskim in fontnim zavarovanjem... In, da bi bili Vam, drage^i^frike »n državljani, še bližji, še bolj dostopni, soi sevaši Adnaticov. župniki preselili v nove, večje in prijetnejše prostore na Gorenjski cesti 25, v samem centru Radovljice, kjer bodo za vas opravili kompletno zavarovalniško stontev. Pričakujejo vas vsak dan od 8. do 15. ure, v sredah do 17. ure, ker pa je vaš čas dragocen, se lahko oglasite tudi po telefonu ali telefaksu (064) 714-363. Oglasite se, veseli vas bodo. Na Koprivniku in na Gorjušah Deset kmetij prodaja domače izdelke Koprivnik - Razmere se spreminjajo. Če so kmetije s Koprivnika in z Gorjuš nekdaj prodajale kot tržni presežek le mleko, živino in les, zdaj deset kmetij ponuja trgu tudi del tega, kar so doslej pridelovale in izdelovale le za lastne potrebe. Gre za zdravo hrano, pridelano v okolju, kjer sta voda in zrak še čista in kjer tudi zemlja še ni zastrupljena s prevelikimi količinami umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Zaščitni znak domačih izdelkov je Triglavski narodni park, geslo "narava, kultura, tradicija", prodaja legalna in pod nadzorom. Darila za mladoporočence Ker so občinski upravi za notranje zadeve decembra lani že začele pohajati jedkanice (delo umetnika Batiste), s katerimi obdarujejo mladoporočence ob sklepanju zakonskih zvez, je zaprosila izvršni svet, da jim zagotovi denar za nakup dodatnih 30 jedkanic in 30 knjig Bled, ta naš Bled, avtorja Boža Benedika. Izvršni svet je denar odobril in tako zagotovil "nemoteno sklepanje za konskih zvez v prvih me secih leta 1995", to je v času, ko se bodo nove občine ukvarjale pre dvsem same s sabo. Strah pred naraslo Savo Kmet Franc Pogačnik iz Otoč je v času javne razprave o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Krope opozoril na potrebo po zaščiti otoške brežine reke Save, nasproti načrtovane novogradnje rekreacijsko turističnega centra na Posavcu. Ugotavlja, da se je reka Sava glede na zadnjo mapno kopijo umaknila proti OtoČam za približno tri metre, tako da zdaj formalno teče po njivi, medtem ko je na posavski strani nastalo zemljišče, ki ga je občina kot javno dobro prodala. Ker so strugo na posavski strani dobro utrdili s skalami in ker novozgrajeni nasip Savi jemlje prostor, je po mnenju kmeta Pogačnika treba zaščititi strugo tudi z otoške strani, sicer bo prva večja voda odnesla najboljšo zemljo v Otočah, takoj zatem pa bo Pri Mihovih na Koprivniku prodajajo domače žganje, razne vrste zeliščnega kisa, pozimi kislo zelje in občasno sveže krvavice, razna domača peciva in sezonsko zelenjavo. Pri Jeklarju na Koprivniku so že uredili "kmetijo odprtih vrat", ki poleg ostalega ponuja izdelke iz kozjega mleka, žganje, zeliščno žganje, žolco in krvavice. Pri Boštet na Gorjušah prodajajo zaseko, klobase, skuto in žganje, pri Andrejevih domače ozke in široke rezance, krompir, skuto, česen in piškote, pri Žaleharju domač kruh. ovčjo volno in nogavice iz ovčje volne, pecivo in medico, pri Gregorc zdravilne čaje in začimbe, pri Tesu specialna peciva in domačo čokolado, pri Kocjan skuto, sirove štruklje za zamrzovanje, žganje, sezonsko zelenjavo, zaseko, pozimi občasno krvavice in pečenice. Pri Skminc na Gorjušah in pri Galet na Koprivniku sc pripravljajo na odprtje "kmetije odprtih vrat", že zdaj pa prodajajo skuto, zaseko in šc nekatere druge domače pridelke in izdelke Kmetije s Koprivnika in z Gorjuš prodajajo domače izdelke doma na kmetijah, v trgovinah bohinjske zadruge v Ljubljani, ponujale pa so jih že tudi na različnih prireditvah in celo v ljubljanskem VvTOju. • CZ. ogroziia še železnico. "Naša kmetija bo ostala še brez ene njive, tako kot se je to že zgodilo pred tremi leti, ko nam je le nekaj sto metrov višje Sava odnesla polje," je v zahtevek za zaščito otoške brežine zapisal kmet. Ob takšnih in podobnih zahtevah in pomislekih sta zakonca Jovanovič iz Podnarta naslovila na (staro) Občino Radovljica pismo, v katerem sta med drugim zapisala, da so strokovna izhodišča vodnogospodarskega inštituta ustrezna podlaga za odpravo dvomov o ogroženosti desnega brega Save in da sta tudi sicer pripravljena odpraviti na desnem bregu vso škodo, ki bi nastala zaradi vodnogospodarske ureditve, potrebne za izgradnjo rekreacijsko turističnega centra. Je morda tudi ta pripravljenost vplivala na to, da so zbori občinske skupščine sprejeli dopolnjeni odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Krope?! GORENJSKI GLAS • 14. STRAN DEŽELA, PISMA Xorek> 10. Juulirja 199i KAJLE IN KLAMFE K Lovcu na pivo! Blejski občinski svet je "zgodovinsko obdobje" začel dobro, brez posebnih zapletov in strankarskih razprtij. Ko je končal prvo sejo, so skoraj vsi člani ne glede na "politične barve" odšli na pivo v hotel Lovec, kamor tudi sicer rad hodi igrat karte novi blejski župan Vinko Gole. Če sodimo po tem, kar se je dogajalo na prvi seji radovljiškega sveta, ni pričakovati, da bi lahko tudi svetniki iz nove občine Radovljica odšli skupaj na pivo v isto gostilno. Ce pa ie bodo odšli, bodo verjetno nekateri pili temno pivo, drugi pa svetlo. Že zato, da bodo tudi v gostilni dokazovali, da vsi ne mislijo (in pijejo) enako! "Pričakujem lojalnost!*4 Nekateri novoizvoljeni župani, svetniki in ostali funkcionarji iz novih občin Bohinj, Radovljica in Bled so se kmalu po izvolitvi "obrnili" tudi na novinarje in jih vljudno zaprosili za pošteno in korektno poročanje. No, eden med njimi, ki ima v politiki že več kot štiriletne izkušnje, je izvolitev očitno razumel drugače in je lokalnemu novinarčku uglednega gorenjskega časopisa dejal, da od njega pričakuje lojalnost. Novinarček, ki ni bil nikoli v nobeni stranki in tudi zdaj ni, je občinskemu funkcionarju le odvrnil, da lojalnost lahko zahteva le od svojih "podanikov" v stranki, od občanov že malo težje, še težje pa od novinarjev Zgodovinske slike Ko so se novoizvoljeni občinski svetniki Bleda in Radovljice zbrali na prvi seji, so se ob tem "zgodovinskem dogodku" tudi slikali. Radovljiški svet je ovekovečil na filmski trak znani radovljiški fotograf, Blejce pa kar svetnik, sicer upokojeni fotograf. Slik še nismo videli, volivci pa že sprašujejo zanje. Menda zato, da jih bodo spravili, in da bodo vedeli, koga na naslednjih volitvah ne bodo volili. Ali pač?! krogu), sodeloval na strankarskih shodih, poskrbel za "zloženko"... Vse zaman! V drugem krogu ga je premagal Vladimir Černe, kolega iz nekdanjega Demosovega poslanskega kluba, sicer tudi predsednik občinske skupščine, ki je v predvolilno kampanjo vložil manj energije in denarja kot njegov Županski tekmec. Prezelj se je moral zadovoljiti s funkcijo predsednika občinskega sveta, na (neuspelo) kandidaturo za župana pa ga še spominjajo plakati (slike), ki "visijo" na raznih koncih Radovljice. Posnetek je s podvoza magistralne ceste pri Radovljici. Vse zaman Radovljiški županski kandidat Zvone Prezelj (SDSS) je vložil veliko energije v predvolilno kampanjo. Hodil je od hiše do hiše in se predstavljal volivcem, se jim pisno zahvaljeval (po prvem PRODAJNI SALON FORD FRLIC C. na Lipce 6 64248 Lesce Tel./fax 064/718-566 Cesta na Lipce 6 64248 Lesce Tel./fax 064/718-440 delovni čas: delovni čas: od 9. do 13. in od 15. do 18. ure od 8. do 12. in od 13. do 16.30 ure sobota od 9. do 12. ure NUDIMO VSA VOZILA IZ PROGRAMA FORD ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ FIESTA ESCORT MONDEO SCORPIO TRANZIT Vsakega kupca novega vozila obdarimo! * PRODAJA STARO ZA NOVO + KREDIT, LEASING + AVTOPLAŠČI MICHELIN + AKUMULATORJI BAREN + PRTLJAŽNIKI + AVTOKOZM ETIKA FORD SERVIS + ORIGINALNI REZERVNI DELI + AVTOKLEPARSTVO + AVTOLIČARSTVO PREJELI SMO ] Odgovor na prispevke g. Dežmana in g. Stuška Verjetno bi morali z odgovorom na oba petkova komentarja svetnikov LDS in ZLSD počakati do naslednjega petka, saj je možno, da bo temu zaporedju sledil še komentar SNS. Oba pisca to stranko samodejno že prištevata v svojo koalicijo. Po glasovanju na prvi seji občinskega sveta pa sta se svetnika SNS tako tudi obnašala. Pa vendarle, v teh razmišljanjih je toliko sprenevedanja in tolmačenja demokracije skozi njihova očala, da je potreben takojšen odgovor. Značilni in že velikokrat videni cinično posmehljivi ton, ki ga v LDS najboljše interpretira prejšnji delegat sedaj pa svetnik, g. J. Delman, je pač sestavni del njihove politike. V to se ne spuščamo. Stranka pač zdravi svoje komplekse na tak način. Komplekse pa ima že od uvajanja strankarskega življenja v Sloveniji, posebej pa od vojne za samostojno državo naprej. Veseli bi bili, ko bi LDS tudi takrat kazala svoje mišice. V teh dneh po končanih lokalnih volitvah je bilo v različnih medijih nekajkrat uporabljena primerjava o kazanju moči in mišic, ter se ta športni žargon prenaša tudi v občinski svet. Tudi prav. Čaka nas veliko dela in upamo, da bodo vsi vzdržali. Razkazovanje mišic pa bi vseeno pripisal njim samim. Veličastno so io razkazovali, s konjskega hrbta dol. Za galopom LDS pa se v glavnem dviga umazan prah afer, korupcij in kriminala. Primere poznamo, zato jih ni potrebno naštevati. Vsi državljani upamo, da bo bilanca v tem letu za nas ugodnejša. Zato prosimo njihove člane, svetnike ali poslance v DZ naj nam ne vonujajo svojega pogleda na delovanje demokracije. Vsi bomo potegnili "takratko". V SDSS se zavedamo, da bomo morali z dobrim delom opravičiti zaupanje volivcev. Na to smo se pripravili in verjamemo, da bo naš program v tem mandatu prepoznaven. Pričakujemo, da bodo tudi ostale stranke k temu dodale svoj delež, zato se jim ni potrebno sklicevati na odrinjenost od dela. Podobno strategijo so uporabili že pred prvimi demokratičnimi volitvami. Njihova volilna kampanja je bila osredotočena na sklicevanje o revanšizmu, kadrovskih čistkah, jemanje pokojnin in podobno. Kolikor vemo, se nič od tega ni zgodilo. Pa vseeno, ponovno se jim zdi potrebno (nikoli ne škodi), da opozarjajo, da je demokracija nekaj več kot delitev na pozicijo in opozicijo. Spoštovani g. Stušek, ni nas potrebno opozarjati na temelje demokracije in kako deluje parlamentarizem. Vedno znova ga potrjujete v državnem zboru. Na najlepši način se trdnost koalicije, ki jo v glavnem tvorita LDS in ZLSD izkazuje v parlamet-nu. So se vaši poslanci zavedali načel demokracije, ko so glasovali o priznanju poslanske imunitete, pa bi jo morali odvzeti, saj je posredi kriminalno dejanje. Kaj si poslanci mislijo o stanovanjski aferi oz. o kreditih R + 3 %? Nenazadnje je stoodstotna strankarska disciplina iz vlade izrinila J. Janšo. Ker pa je g. Stušek zelo blizu vladi, saj je državni sekretar, to zelo dobro pozna in ravno zato ni primerno, da o demokraciji predava prav on. Kot zadnji partijski sekretar občine Radovljice pač za demokracijo ni nič storil oz. je soodgovoren, da je taka, kot je. Opozicijske stranke naj ne skrbi preveč, kako bo deloval občinski svet. Nerealno je pričakovati, da bo 26-članski svet deloval popolnoma apolitično. Še vedno smo dokaj velika občina. To se ne dogaja niti v državah s stoletno strankarsko tradicijo. Prav vsi smo bili izvoljeni na strankarskih listah. Formiranje koalicij je nekaj popolnoma naravnega in s tem prevzemamo tudi odgovornost. Mi se je zavedamo. Na sodelovanje smo vedno pripravljeni, seveda če bo ponujeno iskreno. V tem trenutku se ponujene roke drži preveč podtikanj in skrivanj za prispodobe, da bi jo lahko mirno stisnili. Svetniki SDSS v občinskem svetu RADOVUICA Za praznike ostala brez vode Oglašam se na oglas gospe Pogačnikove iz Preddvora dne 30. decembra 94, in sicer: "Za praznike ostala brez vode". Kako je gospa Pogačnikova ostala brez vode prav za praznike, ko pa imam uradni dokument od odvetnika Damjana Pavlina iz Kranja z dne 6. oktobra 1994, in sicer "Pišem vam po pooblastilu gospe POGAČ AR MARIJE iz Preddvora 30. Vljudno prosim, da dovolite napeljavo vodovoda po parceli št. 388/3 k.o. Breg ob Preddvoru, ker je moja stranka že 9 mesecev brez vode". Na pismo se nisem odzval, ker to ni moja parcelna številka, ampak od stanovanjske zadruge, od katere pa ima baje uradno dovoljenje. Odzval se nisem še zato, ker sem vedel, da ima ona v zvezi z vodo že vse rešeno. Obrazložitev: Poleti je gospa Pogačnikova obvestila Vodovodno zadrugo Preddvor, da nima dobrega vodnega pritiska, da je verjetno nekaj pokvarjeno. Zaradi suše in večje porabe prav dobrega pritiska ni imel ves Preddvor, ker ima vsa vas en rezervoar in je po vsej vasi ena napeljava s stranskimi priključki. VZP je takoj stopila v akcijo. Poklicali so pomoč iz Kranja in on je ugotovil, da je poškodba nekje med kulturnim domom in Pogačniko-vo. VZP je dne 26. septembra 1994 odkopala vodovodno cev med domom do Pogačni-kovega vrta, ker po njenem vrtu še kakih 15 m ona ni dovolila. Kljub temu je VZP napako našla in lepo zamenjala novo cev. Tako je bila Pogačnikova brez vode samo 1 uro. Gospo so prosili, naj preizkusi pretok vode. Kmalu zatem je odgovorila, da take gnojnice ona že ne bo pila, češ da je zastrupljena. Naslednji dan je VZP poklicala sanitarnega inšpektorja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Gorenjske gospoda Andreja Slat-narja, naj vzame vzorec iz Pogačnikove pipe. Žal mu ona ni dovolila. Vzorec je vzel pri sosedu, ki je priključen na isto cev. Jeseni, ko je inkasant VZP pobiral vodar-ino, mu je dovolila prečitati vodni števec. Nekaj porabe je bilo. Ko pa je hotel preizkusiti pritisk vode, mu ni dovolila odpreti pipe. Tudi VZP je dobila dve pismi od odvetnika, a ko smo mu drugič osebno obrazložili, je prenehal pošiljati pisma. Vsi smo mislili, da je končno vse urejeno. Ko pa je zapadel prvi sneg in zbrisal sledove, pa se je pojavil tak oglas v časopisu, kot je bil. Zakaj ni novinarka v njeni kuhinji odprla pipe, zakaj st ni pozanimala pri VZP, zakaj ni vprašala sosedov, zakaj jt napisala tako izjavo samo l ene strani? Da so ti podatki točni, jamči sosed in odbor Vodovodne zadruge Preddvor. sosed (naslov v uredništvu) Vodovodna zadruga Preddvor Poslovanje Alpetoura v Tržiču Hčerka ima mesečno vozovnico za relacijo Tržič * Škofja Loka. Ko sem 30-decembra 1994 ob 10. uri prišla v tržiško Alpetourovo poslovalnico, z namenom, do kupim mesečno vozovnico zo januar 1995, sem naletela nt zaklenjena vrata, z obvestilom, da je poslovalnica zaradi bolezni zaprta od 28. decembra 1994 do 3. januarja 199% Za vse informacije naj bi st stranke obračale na avtobusno postajo Kranj. Ker se s 3<\ januarjem 1995 že začni pouk in je potrebna novt mesečna vozovnica, sem st po novo mesečno vozovnico seveda morala odpeljati dO Kranja. Povsem razumel da delavka v poslovalnic lahko zboli, toda, kje sO odgovorni v Alpetouru, di ne zagotovijo nadomestila Da je poslovalnica cel tedet enostavno zaprta, je više* malomarnosti in nesolidne^ poslovanja. Pri tem naj ortit' nim, da sta v poslovalnic očitno zaposleni dve delavk Sta obe zboleli, ali pa sta $ dopustu? Kakorkoli te, Alp? tour bi za tržiško poslovaU', co na vsak način mot*. priskrbeti nadomestilo, vS0\ za nekaj ur dnevno. To pa še ni vse. Hčerka imOi kot že rečeno, mesečno v0l zpvnico za relacijo Tržit Škofja Loka - Tržič, M pomeni, da bi lahko sedla vsak Alpetourov avtobus, vozi na omenjeni relacij1 Pred gimnazijo v Škofji Lo$ vsak dan čakajo avtobusi, * vozijo v različne smeri, taW na Jesenice, v Bohinj ali c$ samo do Kranja, vsi f seveda tudi do Kranja. HČf ka mora namreč z eni"1 avtobusom do Kranja in st nato presesti v drug avtob^ za relacijo Kranj - Duplje' Tržič. In medtem, ko šofrt drugih avtobusov nikoli f komplicirajo, če se otroci' njimi peljejo do Kranja (tu? če so nabito polni), pa * skoraj vedno zatakne P1 C bohinjčanu. Šofer (ali spff, V vodnik) avtobusa za relacv ! Škofja Loka - Kranj - Bohf r namreč otrok ne spusti i avtobus, čeprav je napol f* I zen. Tako bohinjski avto$. odpelje napol prazen izp^\ 1 gimnazije, otroci pa se 0 V gnetejo v kranjskem avto$ * su, ki je že tako vedno p$ {! Ker bohinjčan odpelje okrf 'l 13.30 ure, drugi avtobusi t § okrog 13.45 ure, seveda otm j zamudijo zvezo iz Kranja f ti Tržič ob 13.55 uri. In to J 2 zaradi samovolje nekega •>' P ferja lai sprevodnika. Pri t* 2 naj omenim, da niti pog<*s j* pritožbe staršev v tržiški Ž £ slovalnici do sedaj niso ro$ uspeha. Zadnji tak dogo$ | se je pripetil v četrtek, r | decembra 94, ko so bile c& že tako ali tako slabe /tfj * avtobusi že tako vozili ^ d časa. Zaradi samovolje *j j' hinjskega avtobusa (oz- $°>, a ja ali sprevodnika), ki otf* j spet ni spustil v svoj avtov* s je hči prišla domov vsa P \ mražena šele po 16. /k 1 namesto ob 14.30 uri. Um, da se bo še kdo C prizadetih staršev strinja i v mano, da je taka samov°l g voznika res čez vse mere. -j Nevenka ČETRTEK, 12. JANUARJA o. tri m zo no ti-idi ■n-)5. si ts- 3' n* vo si cc do rfi, id so di ti it ■Id i\ s0\ TVS 1 10.20 Potepuh in nočna lučka 10.30 Balet Glazunova, baletna pravljica 10.45 Velike knjige, ameriška nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.45 Hedda Gabler, ponovitev švedske drame 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večni sanjač, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.30 HTV 1 NORA ZABAVA Ameriški barvni film; igrajo: James Coco, Raquel Wehh, Perry King, Wfany Bolling in drugi; Scenarist in pisec James Morrison se zdravi v bolnišnici in se kratkočasi ob obujanju spominov na Hollywood v času nemega filma. Pripoveduje o dogodkih s konca dvajsetih, spominja se zvezd neniega filma, njihovih vzponov in padcev, naporov in tudi krvavih obračunov. TVS 2 13.00 Euronevvs 15.15 Kinoteka: Ciklus filmov Katherine Hepburn: pat in Mike, ameriški film (čb) 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.10 Podarim - dobim 19.20 Tok, tok, oddaja za mladostnike 20.05 Moški, ženske 21.05 Umetniški večer: Ivo Svetina: Nisem in ne bom, nimam in ne bom imel 21.45 Mahabharata, angleška nadaljevanka 22.45 Akcent 23.45 Evropski pokal v slalomu fc). posnetek z Rogle angleški vojni film 23.50 Čas v sliki 23.55 Upor v podzemlju, ameriška kriminalka 1.35 Demp-sey in Makepeace 2.20 Videos-trani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 14.50 Lju^e iz St. Benedikta 16.30 Moč strasti 17.15 Okritje Zemlje 18.00 Mi 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.05 Kuharski mojstri 21.10 Zgodbe iz Avstrije 21.55 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.35 Med zakonom in dolžnostjo 23.20 Sporna vprašanja 0.20 Stopnice v preteklost, grško-ameriška melodrama da vas čaka. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegram TVS 1 10.35 Rakuni, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.45 Dingo Inura, angleška poljudnoznanstvena oddaja 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.05 Film tedna: Ljubim Dunaj, ponovitev francoskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 2. oddaja: Tablice in zapestnica 17.25 Zgodbe iz Škotske, 2. oddaja: O duhovih 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka; Odrešitev, ameriški film 23.55 TVS 1 ODREŠITEV Ameriški barvni film; igrajo: Buri Revnolds, Jon Voight, Nes Beattv, Ronny Cox, James Dickey Film sledi prigodam štirih moških, ki se odpravijo na oddih v divjino. V kanujih drsijo po divji reki in se nenehno bojujejo za naravo, ki jim svojimi pastmi streže po življenju. Na poti srečujejo tudi druge ljudi, kipa so največkrat faloti, ki sredi divjine iščejo načine, kako bi obogateli. Ker se bojijo za svoje življenje, si tudi naši Štirje prijatelji postanejo sovražniki. Počasi spoznavajo, da resnično zlo ne prihaja iz divje narave, marveč njih samih. AVSTRIJA 2 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Nadaljevanka 16.30 Moč strasti 17.15 Odkritje zemlje 18.00 Mi 18.25 Made in Austria 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulurni dnevnik 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.10 Zgodbe iz Avstrije 21.55 Novo v kinu 22.00 čas v sliki 22.35 Med zakonom in dolžnostjo 23.20 Kontroverze 0.20 Koraki, ameriško-grški film 1.45 1000 mojstrovin R JESENICE nO) xy t A Ki ,jfi t ev i* st e' i i HTV 1 J.45 TV koledar 7.55 Poročila o-OO Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Empara-triz, nadaljevanka 12.50 Velika dežela, ameriški barvni film 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17-10 Turistični magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Čas v sliki/ vreme 20.10 Kviskoteka 21.30 Kulturna krajina 22.30 TV razstava 22.35 Slika na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Nora zabava, ameriški barvni film 1.00 Poročila TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Razstava Lov v Namibiji (Afrika) v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem 20.35 Stres naš vsakdanji (ponovitev oddaje) 21.35 EPP blok - 3 21.40 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 -glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja RŽIR1 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3 + AS 8.30 Oddaja za upokojence 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno-verske zgodovine 19.00 Odpoved programa TVS 2 13.00 Evronews 15.50 Razjarni-kovi v prometu, TV nadaljevanka 16.15 Nor na reklame: Podoba, 12. oddaja 16.40 Osmi dan 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej mel 20.05 Oueen, ameriška nadaljevanka 20.50 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanke 21.45 (Ne)znani oder 22.45 Koncert Filharmonije TELE-TV KRANJ 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf HTV 1 R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Majski iftocV1, Ponovitev nanizanke R?« . D°kumentarni film 19.15 R KRANJ Risanka 1973uT7'dnevnik 19.55 j^osarka " evroliga: Limoges -^D°na, prenos 21.35 Jeeves in 5o°?Ate.r' an9leška nadaljevanka rf-30 Majski cvetovi, angleška nanizanka 23.25 Hr TOP 20 KANAL A 7.00 'mZZ Video strani 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč sve- 0» t i* » t* i i 4 \\ S ¥ ti t 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Kdo bo koga - kontakt 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga - odgovori 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 INXS - greatest hits 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer -poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba -Marko Plahuta 2.00 Satelit 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Tom in Jerrv 10.15 Svet narave, dokumentarna serija 11.20 Jezikovni leksikon 11.35 Narnijske kronike, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Sinovi Katie Elder, ameriški film 14.50 Polna hiša 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Družinski magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi, dokumentarna oddaja 21.10 Dobri ljudje 22.40 S sliko na sliko 23.20 La Venusa a Lulu, francoski film 0.50 Poročila ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Petkov tedenski pregled, 46. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Film: Odred pravice (T. predvajanje) 21.40 EPP blok 21.45 Sopotja: Čudež ljubezni, gost: Zvone Modrej (v živo) 22.45 Potovanja: Zimbabve 23.05 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countn/ glasba 8.30 Od tu in tam 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 13.30 Nasveti za graditelje 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce... 17.00 Turistično popoldne 19.00 Odpoved programa TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Dražgoše '95 - ponovitev oddaje 20.50 Brez komentarja HTV 2 16.20 Portret Nikšea Bareze 17.10 Majski cvetovi, serijski film 18.00 Turbo limateh show 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Veličastni Amber-sovi, ameriški film R KRANJ «obe, ponovitev ameriške nadal levanke 14.15 Spot tedna 16.3t sPot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Album show 17.45 Video igralnica 18.15 Benny Hill 19.00 Poročila 19.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.25 Hitlerjev SS, angleški barvni film 23.00 Kino, kino, kino 0.00 Spot tedna 0.05 Na velikem platnu AVSTRIJA 1 9-00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 Nevarna razmerja, ponovitev ameriškega filma 11.55 Raji živali 12.15 Med življenjem m smrtjo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Sport R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo tudi oddajo Pokličite nas, nagra- TRŽIČ KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.15 Magnetoskop 13.50 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.35 Pred poroto 17.05 Hitlerjev SS -Podoba zla, ponovitev 18.45 Tv bazar 19.00 Poročila 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 1. del ameriške nanizanke 21.10 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Dekle v zraku, francoska drama 23.15 Album show, glasbena oddaja 0.00 CMT 1.00 Erotični film 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Natašo Bešter R TRŽIČ R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obveš ča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.30 S Petrolom na pot 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Maribora No1 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rock-oteka 1.00 Camera obscura -Zlato Kreč 2.00 Star sat radio RADIO ŽIRI, FM STEREO, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO 9fYTČ v-"*s v - rr-15 Komisar Rex, serija 21.10 ^harski mojstri 21.05 Pogledi 0d strani 21.20 Orlovo gnezdo. CENTER amer. akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18. in 20. uri cTni^ amer kom SAM Z OČETOM ob 16., 18. in 20. uri IePSIr amer kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MISIJA V MOSW obRS in 2k uri BLED amer. kom. SAM Z OČETOM ob ?CTur?ŠKOFJA LOKA slov. ris. OKO ZA OKO ob 20. ur, ŽELEZNIKI amer. ris. LEVJI KRALJ ob 18. in 20. uri AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Dežela in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.25 Tujčeva senca 11.55 Živalski raj 12.20 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Ordinacija Bullovvbogen 14.50 Pogledi vstran 15.00 Lutke 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Fičifaji 16.30 Kremenčko-vi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Pogledi vstran 21.20 Vohuni umirajo samo, angleški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Upor v podzemlju, ameriški film 1.35 Dempsev in Makepeace 2.25 1000 mojstrovin radio GLAS ljubljane 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 14.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca. KINO znam brati, berem ŠKOFJA LOKA amer. ris. LEVJI KRALJ ob 18. uri. slov. film OKO ZA OKO ob 20. uri BLED amer. kom. SAM Z OČETOM bo 18 uri RADOVLJICA amer. kom. SAM Z OČETOM ob 20. un TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 17.30 in 20. uri TRALALA PLAC Simonov pop ročk Petindvajsetletni Štajer'c Simon Golob je svojo glasbeno pot začel pred kakimi desetimi leti s skupino Bioritem, katere največji uspeh je bila skladbica O, mala, pogosto predvajana tudi na štajerskih radijskih postajah. Leta '91 se je odločil za samostojno pot in s finančno pomočjo staršev izdal svojo prvo kaseto "Moja vrtnica". Njegova popularnost ga je pred dvema letoma pripeljala tudi v oddajo Poglej in zadeni, kjer je bil s skladbo "Moj bel galeb" med najboljšimi v "Zvezdnem prahu". Pred kratkim je pri Helidonu izšla njegova druga kaseta, ki nosi preprost naslov "Simon". Medtem ko ie aranžmaje za vseh deset skladbic napisal Simon sam, pa mu je pri dveh besedilih v angleščini pomagala Metka Karba Jauk. Glasba na kaseti je prijetna za uho, najbližje pop rocku. To, da se Simon z glasbo zares ukvarja z vso dušo pa se najbolj vidi pri njegovih besedilih, ki govonjo o ljubezni, prijateljstvu, miru, mladosti... Za naslovno skladbo Hej, mala hej pa je posnet tudi videospot. Nagradna tralala uganka Kakšen inštrument igra Simon, poleg tega, da ima seveda zelo lep glas? Dopisnice pričakujemo, do petka, ops...l3. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa seveda: Pripis "za Tralala plac" pa tudi ne bo odveč. Nagrada je znana Simonova zadnja kaseta seveda. REKLI SO Se splača, se ne splača, se •to Franc Fink, Srednja gostinska sola: "Ne, zdajle ne špricam (ob 11. uri), ker imam popoldne šolo. Spricanje se splača v določenih primerih, posebno takrat, ko prfoksi hočejo kaj nenajavljeno spraševat'. Sicer ne špricam veliko, no, letos sem parkrat manjkal urico, dve. Včasih grem kar domov, včasih pa grem v "kafič" kaj spit', tam počakam sošolce in gremo skupaj domov." Barbara Tavčar, Srednja ekonomska šola: "Mislim, da ima zadeva dve strani. Če dežurni ne pove, da manjkaš, te pač ne morejo dobiti, če pa si sam dežurni in te zalotijo, da nisi povedal, pa imaš lahko posledice. Meni se je to že zgodilo in sem jih fajn slišala, ko sem "reševala" sošolce. Drugač pa mislim, da nima smisla špri-cat'." Robert B e r a n e k, Srednja elektro in strojna šola: "Po moje ni dobro špricat' šole, ker imaš po-te m probleme... tudi z razrednikom. Mi imamo dost' .... hudega razrednika. Prejšnja leta sem kdaj pa kdaj špncal, letos pa še nisem. Pri nas kontrolke sicer najavijo, spraševanja pa ne... no ja..." Tanja Marko, Srednja ekonomska šola: "So prevelike posledice, če špri-caš. Pa še vse moraš prepisovat' potem. Mogoče je dobro, kadar te ne dobijo, sam pa se recimo rešiš kakšne slabe ocene. Ampak... ne vem no, jaz letos še nisem šprica-la..." • Igor K., foto: Johnnv LITERARARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Barbara Tome, Rok Drinovec, Ben Laussegger, Alenka Kešpert, Andreja Okorn, Domen Ručigaj, Lea Klobučar, Monika Zorč, Marina Vladič, Eva Valant, Darja Zupančič, Gregor Pogačnik, Jaka Črnivec, Polona Kovač, Aleš Traven, Petra Svoljšak, Ajda Cuznar in učenci 3. ter 4. razreda OŠ Dražgoše. NAGRAJENA PESEM Zima Zima danes ni več taka, mraz pred vrati več ne čaka, ni na oknu več ledenih rož, sanke vrgli smo v koš. Zdaj imamo umeten led, nič zato, saj drsamo že spet, v krogu na drsalkah se lovimo, potlej v topli sobi mi zaspimo. Ptički tega so veseli, so prekmalu hvalo zimi peli, mraz pritisnil bo aprila, nam snega natrosil do kosila. Topla sapa do večera nam bo vsega vzela. • Domen Ručigaj, 5. d r. OŠ Franceta Prešerna, Kranj Smo otroci varni pred nasiljem? Otroci danes nismo več varni pred nasiljem. Nasilje nas obdaja z vseh strani, v šoli, na ulici, doma in tako tudi sami postajamo nasilnej-ši in pozabljamo na lepe, prisrčne otroške igre in radosti. Svet postaja vse bolj nasilen. Vojne, mamila, kriminal, vse to vpliva tudi na otroke, ki več ur na dan sedijo pred televizorjem ali računalnikom in mirno gledajo streljanje, pomore, pretepe in vojne. Tudi v šoli nam z nasiljem ni prizaneseno. Starejši učenci izsiljujejo in terorizirajo mlajše, učitelji pritiskajo na nas s spraševanjem, kontrolnimi vajami, ocenami, in ko pridemo domov in se malo sprostimo, starši, ki utrujeni pridejo iz službe in si hočejo odpočiti, zahtevajo mir. Tudi razdori družin, ločitve, prizadenejo otroke, ki se potem največkrat prepustijo ulici in njenemu nasil- ju. Mnogi starši, ki jim v poslu ne gre dobro ali so razdraženi, svojo jezo zlivajo na nemočne otroke in jih pretepajo ali spolno zlorabljajo. Včasih jih izkoriščajo za delo ali za prosjačenje na ulici. Odrasli, ki mislijo samo na denar in zaslužek, ugrabljajo otroke in zanje zahtevajo odkupnino. V vseh vojnah, ki danes divjajo v svetu, najbolj strpijo otroci. Umirajo od lakote in žeje za peščico slavohlepnih ljudi in njihovo otroštvo v zakloniščih in v izgnanstvu, brez igre, smeha, družine in šole, je dokaj bedno. Otroci nismo varni pred nasiljem. Vpijemo po ljubezni, razumevanju. Sami se nasilja ne moremo obvarovati. Zato nam morajo pomagati odrasli, za lepše otroštvo nas in naših otrok. • Miha Kadunc, 8. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Z mamo sva si v laseh Stara sem štirinajst let. Imam problem, ki mi gre vse bolj na živce. Z mamico se ne razumeva. Hoče, da vse delam po njenem, jaz pa imam tudi že nekaj svoje pameti in je vedno ne ubogam. Takrat me zmerja s pubertetnico, v jezi mi reče tudi še kaj gršega, kadar do konca popeni, pa me celo oklofuta ali zlasa. Kujat se grem v sobo in kdaj tudi po ves teden ne govorim z njo. Ne morem drugače -mamico včasih prav sovražim. Vem, da ne bi smela, trudim se, da bi bila bolj potrpežljiva, tiha, takrat pa me ona izziva, dokler se spet grdo ne skregava, je nekaj narobe z njo ali z menoj? Kaj naj storim, da bi mamico razumeli? • Tanja se z Miha, 11 let: "Draga štirinajstletnica! Če hočeš, da bo mama nehala težiti, upoštevaj enega od teh dveh nasvetov: 1. mamo naderi vsakič, ko bo težila in zanesljivo bo prenehala, presenečena nad tvojo predrznostjo, 2. vsakokrat, ko te bo izzivala, jo ignoriraj, ko pa ji boš ti ponevedoma namenila kako krepko besedo in bo ponorela, jo poskušaj pomiriti. Ta način je seveda težji in traja dalj časa, vendar je vsekakor bolj kulturen kot prvi." Sergeja, 12 let: "Tudi jaz imam podobne probleme. Edina razlika je, da mene mamica ne zlasa in ne klofuta/pač pa se le dostikrat skregava. Kujanje je tudi moja navada, a se potolažim; včasih me celo mami potolaži. Tebi, Tanja, pa svetujem, da mamici poveš, da si stara že dovolj za lastne odločitve in da pretirava. Vztrajno se trudi za odkrit pogovor z njo, pa še očeta povabita zraven." Marjeta, 18 let: "Najbrž sta obe precej nepotrpežljivi. Mama zato, ker ti odraščaš, ti pa zato, ker misliš, da si najpametnejša dečva na svetu. Pri štirinajstih smo bili vsi prepričani, da se svet vrti samo okoli nas in smo se tako tudi obnašali (na koncu smo izpadli totalni tepci!). Mame pa prav gotovo ne sovražiš, ampak si samo jezna. Škuliraj se in potrpi še nekaj časa! Sicer pa bi lahko kaj rekel tudi tvoj oče!" Klemen, 21 let: "Kot prvo, bodi vesela, da ti mama reče pubertetnica, kar je za tvoja leta že skrajni čas. Kaj bi bilo, če bi vedno ubogala mamo in bi vsaki njeni želji ugodila. Gotovo bi se ostali spraševali, kaj je narobe s teboj in te opravljali z mamino hčerkico. Pa tudi to ni nič narobe, če se za dalj časa zapreš v sobo. Tako vsaj malo manj hodiš v Kuhinjo jest, kar je idealna priložnost za shujsevalno kuro. Torej ne misli, da je kaj narobe s teboj in raje uživaj v puberteti." Če vas karkoli teži in bi nam svoje probleme radi zaupali, dobili nasvet porotnikov, pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 (Za mladinsko poroto). NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Na fotografiji je seveda osnovna šola Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Ne vem, ali so vas polenile počitnice, ali lastne šole res ne poznate, ali pa je nagrada (majica Gorenjskega glasa) tako zelo neprivlačna? Tako malo odgovorov kot zdaj namreč še nikoli ni bilo. Kdo dobi majico, pa boste slišali v današnjem Vrtiljaku na kranjskem radiu. Vrtiljakova uganka Naslednji torek bo Romanin gost v radijskem studiu zelo znan Slovenec z zabavnoglasbene scene. Vabimo vas, da sodelujete pri ugibanju, kateri. Uganka gre takole: Verjetno je hud, če mu rečemo šnicelj, ker se piše Tomaž............... MOJ NASLOV: Izrežite okvirček, ga izpolnite in pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1, do naslednjega torka. Izžrebanca čaka simpatična nagrada. Či(!, b na> ečem sebuj i Že ' Po, irazi 'Znač 'dsto} Um j thko tistop 'dstof. trank ok o '■okle, ipoln *Ziror, ipoln odbf 'itve i To *ogoc PC LO! Kranj SčeH •»eno Obi ►podn det p »redil »jeni »redit >esed Na )odje Ico juder 3ank< jttspos Pel, s Za d Kavč ^No Jorei »ankc ledve Zbiratelji! Na današnjem Vrtiljaku bo gostja zbirateljica Blaža Klemenčič iz Bukovščice, ki med drugim zbira tudi medalje in pokale. Več o svojih zbirkah in veliki ljubezni, plezanju, bo povedala sama. Mi pa za vse zbiratelje, ki ste se nam oglasili, že kujemo izletniški načrt. Gremo 27. januarja. Kakšen bo urnik, vas bomo pravočasno obvestili. iz FILMSKA NAGRADNA UGANKA Specialist SHARON SVLVESTER STONE STALLONE Macaulav Culkin je seveda blestel v obeh filmih Sam doma, nekateri ste dodali tudi še tretji, četrti, celo peti naslov. Dopisnic je bilo tokrat ogromno, brezplačne kino vstopnice pa je žreb namenil Andreju Klemenčiču iz Škofje Loke, Frankovo nas. 66, Blažu Oštreku iz Kranja, Trg Rivoli 4, Špeli Štular iz Tržiča, Purgarjeva 1, in Jerneju Lahu iz Kranja, Kuratova 31. Čestitamo. V kranjskem kinu že vrtijo eksplozivni triler Specialist. V njem sta prvič skupaj zaigrali dve med najbolj "vročimi" zvezdami današnjega časa: Svlvester Stal-lone in Shar-on Stone. Zgodba: v vse tesnejšem krogu umazanih iger in spletkarjenja se strokovnjak za eksplozive in mamljiva lepotica spopadeta $ triom neizprosnih nasprotnikov: z vplivnim kubansko ' ameriškim mafijskim šefom, njegovim arogantnim sinom # izdajalskim najetim morilcem. V miamijski soparni vročini se vname napet boj, poln obsedenega maščevanja in pokvarjeneg3 izigravanja, v katerem preživijo le najiznajdljivejši. Nagradno vprašanje: naštejte pet naslovov filmov, v katerih je igral slavni Sly. Odgovore pošljite do konca tedna fl* Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. A\ P( Pro got, Pori terj; ali dolj avk< Pr<* avk( avk( sPec Potr Kuj Potr Pra> Avk fizič ki Koti; hih terjat I lOOi SIT Obr, kjer ta Av] >5 -orek, 10. januarja 1995 ZAŠČITA POTROŠNIKOV SKESNINA prejeli in mogoče celo ie začeli uporabljati, pa tudi prodajalec bo moral svojo obveznost izpolniti potem, če smo mi ie plačali. Odstopnina se od are najbolj razlikuje po tem, da vsak od pogodbenikov lahko odstopi od pogodb e proti plačilu odstopnine, aro pa lahko zahteva samo nekriva stranka. Pri ari je tudi določeno, da v primeru, ko pride do ne-možnosti izpolnitve pogodbe po krivdi stranke, ki je aro dala (npr. kupec), znesek izgubi, v kolikor pa nemoi-nost zakrivi stran, ki je aro prejela (npr. prodajalec) pa mora vrniti dvojni znesek. Tega pri odstopnim ni. Pravna pisarna ZPS Jure M ar kič Članica naše zveze B. T. je b nakupu avtomobila prese-ečeno ugotovila, da pogodba sabuje tudi določila o skesni-\ Že večkrat je slišala za aro t pogodbene penale, za ta iraz pa še ne. Danes skesnino označujemo predvsem kot Vstopnino. Gre za spora-Um pogodbenih strank, da ihko ena ali vsaka stranka odstopi od pogodbe, če plača 'dstopnino. Vendar pa lahko tranka, če ni posebej določen ok od pogodbe odstopi le, hkler se ne izteče rok za ipolnitev njene obveznosti, Viroma dokler ne začne sam \ipolnjevati obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpol-itve od druge stranke. To npr. pomeni, da od pogodbe ne moremo odstopi-•» potem ko smo izdelek Loška banka fcanj, 9. januarja - V P^N^Ji^^e!wM »čeli urejati poslovalnico Nove Ljubljanske banke, ki p •nenom "Loška banka" odprta spomladi. ^ ^ . Območna obrtna zbornica Škofja lakaje Kas {podnjem trgu prevzela od občine v^J^«, flet pa v najem. Na n eno PObod° .^^„K al\a spadala bo k kdila Nova Ljubljanska banka d.d., ^u.b^"^0PGedrih. Z »jeni podružnic vJ Medvodah, ki jo vod anko £'eQ ih tteditvenimi deli so začeli konec lanskega letau po Ucor *sedah bodo Loško banko odprh marca oziroma apu Na začetku bo namenjena P"dv^G^ podjetnikom, postopoma pa^odo šmh poslov^ POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Novo leto je za nami in čas je za pregled uspešnosti ali neuspešnosti naših naložb v vrednostne papirje v letu 1994. Za preteklo leto velja splošna ugotovitev, da je bilo donosno in uspešno. Če primerjamo naložbe v vrednostne papirje in pri tem upoštevamo tečaj na začetku in na koncu leta, potem so bili lani nedvomno najbolj veseli lastniki delnic Salusa. Primerjava enotnega tečaja na začetku in na koncu leta je pokazala, da je ta delnica lastnikom prinesla kar 204-odstotni donos. Delnice Salusa so bile namenjene predvsem investitorjem z zelo močnimi živci. Cene te delnice so med letom zelo nihale. Zelo donosna je bila tudi naložba v delnice Mladinske knjige založbe. Delnica Grada je res dosegla 100-odstotni donos, vendar je bila njena likvidnost zelo slaba. Sledijo delnice z letnim donosom nad 40 odstotkov, to sa NI K A in SKB banka, delnica KB Triglav s 33-odstotnim donosom, Rogaška z 18-odstotnim donosom ter delnice, ki so dosegle manj kot 10-odstotni donos. Med poraženci se je prav na vrhu znašla delnica UBK Banke. Padec tečaja te delnice je bil posledica sklepa UBK Banke o brezplačni razdelitvi dodatnih prednostnih delnic obstoječim lastnikom delnic ter predvsem dejstvo, da ni šlo za običajno razdelitev delnic, saj nova dodatna ni bila povsem enaka stari. Tako je realno prinesla v letošnjem letu največjo izgubo delnica Probanke. V izkazano donosnost posamezne delnice smo vključili tudi izplačane dividende, seveda z odštetim davkom na dividende. • R. S. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MAHI^I/HODAINI 1 SAKUFNVffO»MN1 \ NAKlPSI/KOMNj MENJALNICA 1 DEM ! 1 ATS 100 III- ZMAGOVALCI NA DELNIŠKEM TRGU V LETU 1994 290,00% 200.00% 190,00% 1 204,30% A BANKA (Kranj, TrSć) AVAL Bled, Kranjska gora BANKA CREDIT ANST ALT d.d. L| C0PIA Kranj EROS (Stari Mayr), Kranj GE0SS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HIDA-trtnlca Ljubljana IURIKA Jesenice INVEST Skorja Loka LEMA Kranj MIKELStražliče PBS d.d. (na vseh poštah! SHP-Siov. hran. in pos, Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kran| SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURrST Jesenice ŠUM Kreni TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka l'ALON Zg. Bitnje TENTOURS Domžale UBK d.d. Škofja Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik 100,00% 0,00% 158,00% 100,00% 80.00 81,20 81,00 81.35 81,30 81,30 79.65 81,20 81.20 80,70 81,22 81,20 81,25 79.50 81.40 80,80 81.00 79,65 80,70 81,30 81,30 81.30 81,00 80,90 81,25 81.10 81,90 81,60 81,80 81,70 81,45 81,50 81,95 81.75 81.60 81,70 81,52 81,60 81,75 81,50 81,59 81,80 81.75 81.80 81,50 81,60 81,60 81,70 81,90 81,45 81,49 11.22 11,50 11,30 11,53 11,48 11.52 11,10 11,50 11,49 11.30 11.51 11,45 11,42 10,90 11,50 10,90 11,25 11,10 11.30 11.52 11,49 11,49 11,45 11.35 11,50 11,50 11.63 11,60 11.70 11,60 11.58 11.57 11.65 11,65 11,60 11,55 11,57 11,58 11.58 11,55 11.58 11,65 11,55 11,55 11,57 11.58 11.58 11,65 11,62 11,57 11,57 7,56 7,70 7,60 7,70 7.70 7,65 7.48 7.60 7,67 7,60 7.65 7.70 7.65 7,22 7.70 7,52 7,60 7,48 7.60 7,65 7.70 7,70 7,50 7.65 7.65 7.65 7,98 7,80 8,00 7,85 7,85 7.78 8.03 7,85 7,85 7.85 7,89 7,85 7,88 7,74 7,79 7,90 7.90 7,85 7,78 7,85 7,85 7.80 7.92 7,80 7,80 ZAPRTO 42,50% 42,00% 33 rw | j j8'06^ 9.00% 7,14% 5,70% POVPREČNI TEČAJ 80,92 81.66 11.37 11.60 7.62 7,86 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11.50 tolarjev. Podatka a tačalnlco nam sporočajo menjalnice, M si pridržujajo pravico dnevnih sprelfmb mSnS!I**v*£« ponudbo injo^eun^p^ oziroma aprila letos. ,vouW k° namenjena predvsem obrtnikom in Pco bodo"1' postoPoma Pa D°do širili poslovanje. Posloval-Judem do ,0preme'i za sodobno bančno poslovanje, ki je 3ankorn»t no 24 ur na dan' Postaviu nameravajo tudi Wsposab»ia !,azmišliaJ° tudi o šefih. V Medvodah se že ,et> sam! do a' ki bo delala v Loški banki, zaposlenih bo 'a direktorim¥ini' ki so zaPos,eni v Novi Ljubljanski banki. •"nt" *« bil že izbran domačin Janez PORAŽENCI NA DELNIŠKEM TRGU V LETU 1994 UBK...(opo»bi» PROBAN KA uomacini k, so Zaposieni v — ---- Kavčič °rja Loške banke jC bil ŽC domačin Janez .Nova Ljubljanska banka se potemtakem širi tudi na Jorenjsko, ki jo je izgubila z osamosvojitvijo Gorenjske lankp v„_u_i—_J_ i„ i r.an banki, sai bodo temiaKem sni mui »« 5 osamosvojitvijo Gorenjske anke. Vsekakor ne bodo ostali le pri Loški banki, saj bodo tedvomno skušali "priti" tudi v Kranj. • M.V. 0.00S 1 -6.00% | 10.00% • ■1V0O% ».00% w.oo% -30,00% t 34,00% -M.00% -4S.0O% -1,94% -13.70% -48,87% Večje zaupanje Hermesa Kranj, 9. januarja - Nemška zavarovalna agencija Hermes je izboljšala oceno tveganosti Slovenije in Nove Ljubljanske banke. Hermes je ob pregledu kreditnih limitov za posamezne tuje banke -kreditojemalke ponovno potrdil, da bo zavaroval kredite, ki jih bo za potrebe slovenskega gospodarstva najemala Nova Ljubljanska banka, d.d. Tej banki Hermes izjemoma ni postavil formalne omejitve skupnega letnega zneska, ki sicer velja za vse ostale slovenske banke. Zaupanje Hermesa v največjo slovensko banko se kaže tudi v tem, da ji odobrava posamezna zavarovanja kreditnih poslov do višine 20 milijonov mark brez posebnega postopka. Hermes od julija lani v razvrstitvi t.i. državnih rizikov uvršča Slovenijo visoko v drugo rizično skupino, teh skupin pa je pet. Le Češka in Slovenija sta se uspeli prebiti tako visoko, takšna uvrstitev pa pomeni tudi za tretjino nižje zavarovalne premije. AVKCIJSKA Jt\hiša razpisuje 8. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 26.1.1995 ob 12. uri v novih prostorih na naslovu: Avk-cijska hiša Ljubljana, Šmartinska 152 (pri BTC) P°GOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCIJ1 SS*** in nakup terjatev z doseženim diseontom za 8otovinsko niači o Prodajalci so pravne osebe, ki P°nudiJO vPodpačen odstop ustrezno dokumentirane ^Pf9_(prejemPplačila v treh dneh). Kupe, so pravne ^fizične osebe ki želijo kupiti terjatev do določenega l?n,ka « gotovinsko plačilo, po ceni, doseženi na avkc>H (plačilo v treh dneh). podajalci terjatev predložijo (najkasneje do 16.1.1995): *v£cijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) ^kcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) specifikacijo terjatve potrjeno s strani dolžnika P°trdilo o plačilu kotizacije KuPCl teilatev nrpHloJiirL i Delnice Leka na borzi junija Kranj, 9. januarja - Z delnicami Leka bo moč trgovati na borzi, vendar šele junija, ko bodo zavarovane pred morebitnimi večjimi posegi tujih podjetij. Lek je pred kratkim umaknil vlogo za kotacijo privatizacijskih delnic na borzi, saj vlada še ni poskrbela za mehanizme, ki bi jih zavarovali pred morebitnimi prevzemi tujcev. Če do junija tega ne bo napravila, bo Lek na spomladanski skupščini delničarjev sam poskrbel za ustrezna varovala, saj bodo do majske skupščine pripravili ustrezne spremembe statuta. V Leku namreč zagotavljajo, da so zahtevek za kotacijo umaknili največ za šest mesecev, zanikali pa so govorice, da bo trgovanje z njihovimi delnicami steklo že zdaj. ?> MERKUR GRADBINKA Zanova ulica 3, Kranj telefon: 064 331-835 Cisterne za Kurilno Olje Posebno ugodna ponudba cistern iz pločevine ITPP Ribnica 1500 2000 2500 3000 38.990,00 SIT 48.148,00 SIT 56.990,00 SIT 60.911,00 SIT EEK Videm 1400 I 1900 I 2850 I 36.156,00 SIT 41.263,00 SIT 56.718,00 SIT Našteti izdelki so' z Merkurjevo kartico zaupanja še cenejši, lahko pa jih kupite tudi na tri ali štiri čeke ali na potrošniško posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev._________ depo s in ;c P? ih Kunci » • r " •~riei.ii.iiu .j« Pobilo natfVxPredl°ŽiJ° : pravne Pu lu kotizaciJe ^vkci«L°L tr' akceptne naloge ali čeke faičn ki j0eri°Sebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, 1 nameravajo kupiti polne r»r» v m^jVyP°nudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili h^!^8-000^ SIT plačate na ŽR 50100-601-202302, Avkcijsko terjatJU^ana' m osmo avkcijo. Provizija Avkcijske hiše po prodani lifinntv? akciji znaša 1% nominalne vrednosti terjatve nad Sfr*Q00 SIT, 2% od terjatve med 500.000,00 do 999.999,00 * 3% od terjatve do 499.999,00 SIT. kjer CC 20 Pr°dajo terjatev lahko dobite na novem naslovu, 'nforrnam ^° ^u^° R°tih posredoval tudi vse dodame Avkcijska hiša Ljubljana, d .0.0., Šmartinska 152 k_ tel 061185 52 50 (n.c) in 185 52 70 POZOR! Od 10. januarja neverjetna razprodaja zalog v Grimščah pri Bledu. Vabljeni na nakup kostimov, sakojev, hlač, puloverjev. Posebno presenečenje vsakemu desetemu kupcu za nakup nad 10.000,00 SIT. Trgovina bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure. Vabi vas Trgovina GR1MŠČE. HESTO, d.o.o. Dorfarje 49, 64209 Žabnica tel.: 064/634-330 Zaposlimo takoj: - ŠIVILJO za šivanje perila - zaželena praksa - DELAVCA za delo na stroju za izdelavo krede - zaželen vzdrževalec strojev in naprav 1 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK najve rr d rs S* VA! Bodo razlike še večje? Že tedaj, ko je bilo na Gorenjskem vsega pet občin, je vsaka vodila svojo kmetijsko politiko. Razlike so se navzven kazale predvsem v programih pospeševanja: ene so denarno spodbujale pitanje živine, druge so, denimo, sofinancirale prevoz mleka do zbiralnic tudi s hribovskih in gorskih kmetij, tretje so dajale poudarek predvsem urejanju zemljišč... Razlike so bile (in so še) tudi med mlekarnami: kranjska že nekaj časa izplačuje večjim pridelovalcem mleka tudi dodatek za koncentracijo prireje in odkupa mleka, medtem ko ga škofjeloška ne. V praksi se to kaže tako, da "velik" kmet iz Zabnice dobi za mleko več kot njegov enako "velik" sosed s Sv. Duha. Ko je četvero gorenjskih občin (izjema je Tržič) "razpadlo" na več manjših, so se tudi kmetje začeli spraševati, ali bodo odslej razlike še večje. Bodo, na primer, na območju stare škofjeloške občine nastale štiri različne "kmetijske politike", na območju stare radovljiške občine tri...? Bo Radovljica finančno spodbujala eno, Bled drugo in Bohinj tretje? Če so razlike, ki izhajajo iz posebnosti, upravičene, pa ostale povzročajo pri kmetih predvsem nejevoljo. • C.Z. Delno plačilo večjih stroškov odkupa mleka Državna pomoč hribovskemu kmetijstvu Škofja Loka - Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka jc na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uveljavila zahtevek za delno plačilo večjih stroškov odkupa mleka s kmetij v hribovskem in gorskem območju. Iz državnega proračuna je za ta namen dobila 1,2 milijona tolarjev, ki jih bo na podlagi meril zadružnega odbora za mleko, razdelila med vse hribovske in gorske kmetije, ki oddajajo mleko. Osnova za razdelitev bodo lani oddane količine mleka. • C.Z. Kmečke žene Na krajši dopust v Dobrno Škofja Loka - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba organizira od petka, 3. februarja, do nedelje, 5. februarja, tridnevni dopust v zdravilišču Dobrna. Cena "vikend paketa" je 9.000 tolarjev. Prijave z vplačilom 1.000 tolarjev (za prevoz) sprejemajo v tajništvu kmetijsko gozdarske zadruge v Žireh in v kmetijski svetovalni službi Škofja Loka. Zadnji rok za prijave je 20. januar. Podoben izlet za kmečke žene iz Selške doline in z območja kmetijske zadruge Cerklje pripravljajo od 3. do 5. februarja v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo tudi aktivi kmečkih žena iz Selške doline in iz Cerkelj. Prijave sprejema Milena Črv, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti (tel. 64-315, zvečer), do zasedbe avtobusa oz. najkasneje do 19. januarja, do takrat pa je tudi treba vplačati akontacijo 1.000 tolarjev v kmetijskih trgovinah na ČeŠnjici in Bukovici ter na blagajnah HKS Cerklje in Šenčur. • CZ. Vrnjeno premoženje odstopili lesni zadrugi Škofja Loka - V zadnji lanski Številki smo zapisali, da je Lesna zadruga za Selško dolino na podlagi zakona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah že dobila nazaj Alplesovo proizvodno halo s sušilnicami, del zadružnega doma na Cešnjici in sodarsko skladišče na Rudnem. V Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka pojasnjujejo, da je postopek potekal takole: škofjeloška zadruga je z odločbo o denacionalizaciji, ki je postala pravnomočna junija lani, dobila vrnjeno zadružno premoženje, in sicer del zadružnega doma na Češnjici, sodarsko skladišče na Rudnem in polovico proizvodne hale Masiva z opremo v Železnikih. Po sporazumu med Alplesom, ki je bil po zakonu o denacionalizaciji zavezanec za vrnitev premoženja, ter Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka in Lesno zadrugo za Selško dolino je škofjeloška zadruga to premoženje brezplačno odstopila lesni zadrugi. • C. Z. Gorenjski razlaščenci pripravljajo shod Ultimativni pogoji in roki Cerklje - Gorenjski kmetje, ki zaman čakajo na vrnitev podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov, se že pripravljajo na shod, na katerem bodo pristojnim zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih postopkov "postavili ultimativne pogoje in roke, ki jih bodo kasneje poenotili z razlaščenimi iz ostale Slovenije". Shod bo 2. februarja (od desetih dopoldne) v zadružnem domu v Cerkljah. Na shod bodo povabili tudi predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, vabilu pa bodo predložili še stališča, s katerimi Gorenjci izražajo podporo razlaščenim iz severovzhodne Slovenije. Kmetijski razlaščenci z Gorenjske pričakujejo od predsednika vlade, da se jim bo opravičil za izjemno počasno izvajanje zakona o denacionalizaciji. Preseneča jih, da so ljudje, ki so sami obremenjeni z nelegitimno privatizacijo po Markoviču sploh dobili upanje za spremembo zakona o denacionalizaciji. Nerazumljivo je, pravijo razlaščenci, da si predsednik vlade ne upa pred parlament z zahtevo, da država prevzame jamstvo za obveznosti Slovenskega odškodninskega : klada. Ker so denacionalizacijski postopki zapleteni, bi pc mnenju Gorenjcev morali v vladi imenovati ministra, ki bi se ukvarjal samo z izvajanjem zakona o denacionalizaciji. • C.Z. Strankarsko srečanje kmetov v Cerkljah Kmečka zveza nasprotuje kontingentom^ Marjan Podobnik: "Kmetijsko ministrstvo je pokleknilo pred strankarskimi interesi." favd Cerklje - Podružnice Slovenske ljudske stranke Cerklje, Sorsko polje, Naklo, Šenčur in Jezersko so v nedeljo pripravile v zadružnem domu v Cerkljah srečanje, na katerem so člani in simpatizerji stranki največ razpravljali o razmerah v kmetijstvu, še zlasti o denacionalizaciji in o tem, kako bo vključevanje Slovenije v evropske integracije vplivalo na kmetijstvo. politiko vlade in z razmerami v kmetijstvu," je dejal njen predsednik dr. Franc Zagožen in poudaril, da v Predsednik stranke Marjan Podobnik je dejal, da se vključevanje Slovenije v GATT in v Evropsko skupnost prikazuje preveč enostransko, le kot pozitivno dejanje ali kot prednost, in da vlada doslej še ni pripravila celovite analize o tem, kakšne so prednosti in slabosti vključevanja, kaj to pomeni za kmetijstvo in tudi za ostale gospodarske pa noge. "Kmetijsko ministrstvo doslej ni pokazalo niti delček odločnosti, ki bi bila potrebna, da bi se v slovenski družbi okrepilo zavedanje o pomenu kmetijstva za pridelavo hrane in za poseljenost. Ministrstvo je pokleknilo pred strankarskimi interesi," je dejal Marjan Podobnik in poudaril, da se bodo v parlamentu še "kregali". "In še bolj se bomo, če bo treba, da bodo tisti, ki so se ob lastninjenju okoristili, kazensko in materialno odgovarjali." Slovenija še ni "zrela" za Evropsko skupnost "Slovenska kmečka zveza ni zadovoljna s kmetijsko sedanji vladni koaliciji določata politiko predvsem liberalna demokracija in združena lista, medtem ko je SKD v podrejeni vlogi. Na vprašanje Milana Petcrnelja, ki je vodil pogovore z gosti, ali kmečka zveza podpira uvedbo mlečnih kontingentov, je dr. Zagožen dejal, da jih ne. "Kontingente so lahko uvedli v državah, kjer prireja mleka že ustreza njihovim naravnim možnostim. V Sloveniji smo še daleč od tega. Če nočemo ohraniti obdelano in poseljeno deželo, moramo pridelati in prodati vsaj še enkrat toliko mleka, kot ga sedaj. Vključitev Slovenije v Evropsko skupnost bi trenutno podvojila zaslužke kmetom, vendar bi hkrati kmetijstvu omejila razvoj, ker bi mu glede na zatečene količine predpisala kvote. Ob tem, da slovensko kmetijstvo še ni izkoristilo vseh naravnih možnosti, bi bile te količine (kontingenti) nizke in tudi pogubne za 40 odstotkov kmetijstva oz. za polovico podeželja," je dejal dr. Zagožen in poudaril, da Slovenija še ni "zrela" za vstop v Evropsko skupnost. Tajnik Slovenske kmečke zveze, kmet Ciril Smerkolj je dejal, da je za slovenskega kmeta velika škoda, ker parlamentu doslej še ni uspelo sprejeti zakona o kmetijs-ko-gozdarski zbornici. Premalo zemljišč za nadomestilo Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marija Lukačič je povedala, da je na osnovi "lastninskih" zakonov prešlo v upravljanje sklada okoli 350 tisoč hektarjev gozdov in 210 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V skladu ocenjujejo, da jim bo po končani denacic nalizaciji ostalo za gospodaf jenje in za nadomestil zemljišča 130 tisoč hektat^v , je v gozdov in 60 tisoč hcfc v * tarjev kmetijskih zemljiških Doslej so nekdanjim lastni1 Vele kom vrnili 65 tisoč hektarje'i|-.e i gozdov in 43 tisoč hektarp kmetijskih zemljišč, od tcjjjranjsl v kranjski občini okoli 5.O0Lra s hektarjev gozdov in 1.7$kmai. hektarjev kmetijskih zeiwganiz jišč, v tržiški 751 hektarjefvo ve gozdov in 34 hektarjev km«11 v I tijskih zemljišč, v škofjeloŠ^ivlj 1.660 hektarjev gozdov i'mv*b 273 hektarjev kmetijski.u^. zemljišč in v radovljišl*! A" občini 1.165 hektarjev goCj.0* dov in 293 hektarjev kmCJJJ ? tijskih zemljišč. Če bi »taji skladu ostalo po denacioitf lizaciji res samo toliko zerivSevec jišč, kot kažejo oceU*1 ekr (60.000 ha), potem bo^jo. I potrebe razlaščencev po f^rnh0* domestnih zemljiščih veliku a' večje od ponudbe. j nav Večina gozdov »slabi je že vrnjenih Se Andrej Tavčar sekretar *^ira gospodarstvo v (stari) Ob^m ()( ni Kranj je dejal, da so dosKranjs! vrnili nekdanjim lastnikovi anc že večino gozdov, medt$*mase ko je pri vračanju kmetijskimi zemljišč zastoj, za katerePmp ni kriv upravni organ. 6^aJ-za "sistemske pomanjklj' j* p* vosti", ki se kažejo pr£Ka. P Komisijo so že imenovali Cerkljanski župan Franc Čebulj je dejal, da so v občini že imenovali komisijo za kmetijstvo. Menil je, da bo tudi v novi občini treba nadaljevati s sofinanciranjem kmetijstva. Pogubno za gorenjsko kmetijstvo "Vključitev Slovenije v GATT in v Evropsko skupnost bo gorenjsko kmetijstvo uničilo,'* je dejal kranjski župan Vitomir Gros in poudaril, da kmetje s pridelovanjem hrane v gorenjskih razmerah ne bodo mogli zdržati konkurence, še posebej, Če se bo tej konkurenci v prihodnosti pridružile tudi Estonija, Rusija,.. dvsem pri denacionalizacij^ w arondiranih zemljišč v KŽJLjj3 s' ju. Čeprav je lastnik tejrsicea zemljišč postal sklad, je tur'Proi KŽK stranka v postopku re Košir in Mitja Kune sta še dolgo po tekmi stiskala dlani številnim navijačem ^anjska Gora, 6. januarja - Potem ko se je morala Kranjska sredi decembra zaradi pomanjkanja snega odpovedati zimama svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu, je ^•ganizatorjem 34 Pokala Vitranc vendarle uspelo pridobiti jervo veleslalomsko" preizkušnjo v letošnjem letu. In ker je bilo te neu v Kranjski Gori še veliko domačih in tujih turistov, ki so ,§Krezivljali "podaljšane" novoletne počitnice, se je pod Vitran-pm zbralo ogromno gledalcev, ki so želeli pozdraviti najboljše IciPucarje sveU n,:^^«! so bili kot ponavadi Italijani. Lna m Albertovih navijačic je prek ograje, ki je novinarje m Ojkmovalce ločila od "razgretih" navijačev, potiskala dese to-eftki bankovec in beležko, da bi se je vendarle kdo usmili! in _ .. . . ... ____it t__Tnkrot na men flflSIl Šli* Albertovih "»ovalce loč ne*, bankovec n Mio izprosil podpis od "velikega" Tombe. Tokrat pa niso dosti nf talijanskih zaostajali tudi naši navijači. rfll Seveda smo imeli oboji več .flOt dovolj razlogov za dobro , vreščali ob omembi imena ii^.mba, so v Kranjsko Goro Ašli opremljeni z raznovrstni-i navijaškimi rekviziti, žal pa t slabše "oblekli" svoje avto-obile in kot navadno "poz-lili" na kulturo vožnje in j /irkiranja. Tako je pred dru-D[«n odločilnim tekom med s^ranjsko Goro in vznožjem ojutanca nastal vi prometni #amasek, Se dolgo po tekmi pa ;#nogi z avtomobili in avtobusi ePmo mogli ne naprej in ne 3t&zaj. Velika prometna zmešn-cl)iva Pa je tudi edina temnejša )TeCka petkove tekme, ki je bila ci?er izvrstno organizirana, hva-\f pa so jo tako tekmovalci kot ^fedstavniki mednarodne smu- Kot je povedal vodja tiskovnega središča Jole Resman, je bilo za kranjskogorsko tekmo akreditiranih 230 novinarjev, ki so poročali na vse konce sveta. Največ je bilo slovenskih in italijanskih poročevalcev. zveze in tuji novinarji-tulL"Proga je bila odlično pri: Jl*avljena, sam pa sem bolj flvesivno vozil na prvi kot na afJ^gi progi. Vesel sem uspeha 5^ pričakujem nove zmage," je .$1° končani tekmi v tiskovnem v hotelu Kompas v pripovedoval rav"edišcu jjjl^njsk, uuu j ifslradani italijanski Šampion, je takoj "lotil" sendviča s to< K kil BHB st^di*?0 Tomba je nepremagljiv nAriln0Vem ,e*- V Kranjski °fCf P^tradanušelitalijins-^^ruačem, zasluženi send-1 /isknv« Je ,ahko Privoščii šele v nppa,sem Sredilču v hote,u pršutom: "Niso sicer špageti, toda vseeno dobro!" je dejal nasmejani Tomba. Seveda smo bili poleg Italijanov, ki so bučno slavili novo zmago svojega junaka Alberta, najbolj zadovoljni domačini, saj je Mitja Kune skupaj z Norvežanom Strandom Nilsnom na tekmi delil drugo mesto, odličen četrti pa je bil tudi Moj-strančan Jure Košir. "Danes sem res užival v tekmi. Hvala vsem, ki so prišli, da so nas spodbujali, hvala organizatorjem, ki so dobro pripravili progo Zadovoljen sem s svojo vožnjo in uvrstitvijo, pa tudi z rezultatom naše ekipe," je po tekmi navdušeno pripovedoval Jure Košir. Tvdi Mitja Kune se ni trudil skriti smeha in navdušenja nad svojim letos najboljšim rezultatom. "Končno se mi je odprlo in upam, da se bo dobra forma nadaljevala tudi na naslednjih tekmah," je bil zadovoljen reprezentant iz Črne na Koroškem. Tudi vodja naše reprezentance Tomaž Cerkovnik se je veselil uspeha pred domačim občinstvom: "Fantje so na treningih dosegali dobre rezultate in vesel sem, da so se Črnjan Mitja Kune je imel v Kranjski Gori le malo manj navijačev kot sloviti Tomba. Nasmejan se je podpisoval vsem, ki so lahko prišli do njega. je bila proga izredno težka, kar pa ne pomeni, da ie bila slabo pripravljena. Tekmovalci s štartno števiko nad štirideset so se težko uvrščali med najboljših trideset, meni pa je s štartno številko 61 le za stotinko sekunde ušla uvrstitev v finalno vožnjo. Zato ne morem biti zadovoljen, saj sem novo leto 1995 začel tako kot sezono, z nesrečnim enaintridesetim mestom. Upam pa, da je bilo to zadnjič," je po petkovi tekmi dejal Andrej Miklavc, ki pa je že v soboto na slalomu FIS v Kranjski Gori dokazal, da je letos v dobri formi, ki jo je še potrdil z nedeljskim devetim mestom na slalomu Garmisch -Partenkirchnu. Tudi mladi reprezentant Jernej Koblar z Jesenic po petkovi tekmi ni bil zadovoljen: "Letos je moj cilj, da se v vseh nastopih uvrščam v trideseterico. Žal mi to doma, zaradi padca ni uspelo. Ne smem pa biti razočaran, saj bo še precej priložnosti. V torek bom šel na tekmo svetovnega pokala v superveleslalomu v Flachau in upam, da bom že tam v trideseterici." • V. Stanovnik, slike: LJeras SMfflCffRSKI SKOKI—I" 1 1 l'll1 J DVOJNA ZMAGA KRANJČANOV Sebenje, 7. januarja - SK Tržič je v Scbenjah na 18-metrski skakalnici organziral tekmovanje za pokal Cockte za dečke do 11 let. Nastopilo je 64 skakalcev iz 12 slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli mladi Kranjčani, ki so osvojili prvo in drugo mesto. Rezultati: 1. Anže Brankovič 235,4 T 19 in 19 M, 2. Matic Zelnik (oba Triglav Teling) 221,9 T 18 in 17,5 M, 3. Jan Tomazin (Tržič) 220,2 T 18,5 in 18,5 M, 4. Jure Kumer (Alpina Žiri) 219,7 T 18,5 in 18,5 M. TRIGLAV TELING NAJBOLJŠI Račna pri Grosuplju, 8. januarja - Kranjski skakalci so ponovili uspeh izpred desetih dni, ko so na domačem terenu bili prepričljivo najboljši. Organizator SSK Račna je organiziral tekmovanje na 50-metrski skakalnici za pokal Cockte za dečke do 15 let. Nastopilo je 81 skakalcev iz 14 klubov. Ponovno je zmaga pripadla Primožu Delavcu, ki je zmagal prepričljivo. Rezultati: 1. Primož Delavec (Triglav Teling) 220,8 T 49,5 in 49 M, 2. Samo Lazar (Ilirija center) 209,2 T 46,5 in 48,5 M, 3. Klemen Jakopin (Triglav Teling) 203.0 T 47,5 in 47 M. V pokalu Cockte po petih tekmovanjih premočno vodi Triglav Teling z 1217 točkami, 2. Tržič 666 točk in 3. Ilirija Center z 525 točkami. V absolutnem pokalu ravno tako vodi Triglav Teling z 1401 točko, 2. Tržič 909 točk, 3. Ilirija Center 719 točk. JAKA GROSAR TRETJI Chaux Neuve (Francija), 7. januarja - Naši mladi skakalci do 18 let so dosegli imeniten uspeh na drugi tekmi alpskega pokala v Franciji. V konkurenci 68 skakalcev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice in Slovenije sta dva slovenska skakalca stala na zmagovalnih stopničkah. Tržičan Jaka Grosar je izenačil decembrsko uvrstitev Romana Perka iz Planice, Ljubljančan Jure Radelj pa je osvojil drugo mesto in dosegel nov rekord skakalnice. Med dobitnike točk alpskega Rokala sta se vpisala še Robi Kopušar iz Ljubna in Tržičan latija Stegnar. V Kraniski Gori je bil v petek tudi Elanov dan, saj so imeli na Lgemm^stu svojega smučarja Mitja Kunca, peti je bil Avstrijec iSTsTgeber, petnajsti pa je bil Ole Christian Furuseih, k. si 5^ter*eSePoglJd.l .U^l s Primožem Finžgarjem. MEDNARODNI USPEH BOGATAJA IN KOPAČA Planica, 7. in 8. januarja - V Planici sta bili konec tedna dve tekmovanji za interkontinentalni pokal v smučarskih skokih v soboto na 90-metrski skakalnci, v nedeljo pa na Bloudkovi stari velikanki. Nastopili so skakalci iz 11 držav. Oba dneva sta slavila nemška tekmovalca, dobro pa so se odrezali tudi naši, posebej v soboto, ko je član Alpine iz Žirov Marko Bogataj dosegel imenitno šesto mesto, njegovo uvrstitev pa je dopolnil Primož Kopač, v soboto deseti in nedeljo deveti, ravno tako član Alpine iz Žirov. izkazali ravno na domačem tekmovališču. Hvala vsem, ki so nas prišli spodbujat!" Kljub prazniku in številnim nasmejanim obrazom, pa vsem sreča v petek ni stala ob strani. Škofjeloškemu reprezentantu Andreju Miklavcu je uvrstitev med trideseterico "ušla" zaradi ene same stotinke zaostanka za Kanadčanom Thomasom Grandijem. "Lahko rečem, da A SNOVALEC SAM PLAČAL ŠTARTNIM) Kranisif8/^01*' JanuarJa ■ V soboto in nedeljo sta bila v lldeležba • slaloma za Pokal Tiskarne Slovenija. Boljša rePrc?f> » 6 ^a na sobotni tekmi, ko je zmagal slovenski t«* Anderss 1 lz.DorfariJ Andrej Miklavc, drugi je bil Šved |wf tnoral *t°n' tret^ Pa ^v'car P- Accola. Zmagovalec pa si je V nfdapnmo namesto kluba (SK Alpetourjplačati kar sam. v Garm' SO naJD°lJSi slalomisti sveta nastopili na slalomu priložn SCU (Jure Košir ie bil Peti> AndreJ Miklavc deveti), Z^naeai -l pa SO v KranJski Gori dobili m,adi smučarji. fcocerT• Je* k"10' Jerman (SK Radovljicajprcd Italijanom "° »n Alešem Pibrom (SK Bled). • M. Gmajnar Najboljši na petkovem pokalu Vitranc so si razdelili nagradni sklad 40.000 tisoč švicarskih frankov. Največ je dobil zmagovalec. Albertu Tomba, 18.000, Mitja Kune in Strand Nilson sta si razdelila nagrado za drugo in tretje mesto (skupaj 15.000), četrtouvrščeni Jure Košir je svojo nagrado, 4.000 Švicarjev pokloni! za skupino mladih bosanskih smučarjev, ki so sodelovali v akciji "Zaustavite vojno v BIH", 3.000 pa je dobil petouvrščeni Avstrijec Salzberger. USPEH MLADIH SLOVENSKIH SMUČARJEV V Radstadtu v Avstriji sta bili 5. 1. in 6. 1. tekmi v veleslalomu in slalomu za mladince v izvedbi britanske smučarske zveze. V obeh tekmah je zmagal mladi Radovlji-čan Jernej Reberšak. V veleslalomu se je med deseterico uvrstilo še sedem slovenskih smučarjev, medtem ko v slalomu le dva. • M. G. TRIGLAV RAZRED ZASE Kranj, 8. januarja - Novi pokriti olimpijski bazen je minuli vikend gostil sedem ekip kadetov Slovenije, ki so se med seboj borili za letošnji pokal. Med ekipami Micom Kopra, Probanka Lcasing Mariborom, Neptunom Celjem, Kamnikom, Ljubljano, Kranjem 90 in Triglavom so prav največ pokazali slednji, ki so visoko premagovali nasprotnike in osvojili maksimalno število točk. Na Pokalnem tekmovanju se jc videlo, da se v Kranju dobro dela, in da ima trener Triglava Rado Čerraelj dobro ekipo v letniku 1978, ki že tvori prvo ekipo in bo njihov čas prišel čez leto ali dve. Tudi druga kranjska ekipa Kranj 90 ni dosti zaostajala za Triglavom, čeravno je prav z njim izgubila kar 29:0, vendar je dejstvo, da so se predali že pred skokom v vodo. Tretje mesto so po zmagi nad P. L. Mariborom osvojili vaterpolisti Micom Kopra, na peto mesto pa so se uvrstili vaterpolisti Ljubljane, ki so se vključili v tekmovanje po zaslugi staršev, ki ne nameravajo pustiti tega lepega športa po zapletih v jesenskem obdobju, ko je ta klub nastopil na Evropskem pokalu brez dovoljenja zveze. Končni vrstni red: 1. TRIGLAV 215:6 12,2. KRANJ 90 87:47 10, 3. MICOM KOPER 53:68 7, 4. P. L. MARIBOR 45:79 6, 5. LJUBLJANA 47:66 5, 6. NEPTUN 32:92 1,7. KAMNIK 18:123 1. Najboljši igralec pokala je bil Klemen Štromajer (Triglav), najboljši vratar Uroš Ćimžar (Triglav), srečanja pa so vodili sodniki: Pičulin st., Rakovec, Stariha, T. Balderman, B. Balderman, Podvršček, Pičulin ml., Radonjič, Polšak, Trop-pan, Homovec, Margeta, Peranovič, Košir (Kranj), Golob (Kamnik) in Čeklič (Koper). Postave ekip: Triglav: Čimžar, Šifrer, Gantar, Košir, Nastran, Ramovš, Nastran, Stružnik, Galič, Bukovac, Klan-čar, Puškar, Štromajer, Likozar, Kern; Kranj 90: Koželj, Poljak, Pikec, Palevič, Potočnik, Farčnik, Pečjak, Horvat, Ivanovič, Podvršček, Ninič. • J. Marinček K@iflRK uspehi kot do sedaj nast" nadaljevanju letošnje Ob državnem prvenst"1 lahko z zadovoljstvom ^ da se je izkazalo, da j* zelo močna, da se nikoli1 vnaprej, kdo bo zmagal, mladi postali enakovred"1 meci izkušenejšim teK cem." • V. Stanovnik, sli* Jeras Tomaž Globočnik, biatlonec iz Tržiča MANJKA ŠE NATANČNOST PRI STRELJANJU Dvaindvajsetletni Tomai Globočnik iz Tržiča, ki se je po lanski sezoni odločil, da tekaškim smučem doda še puško, je letos ie nekajkrat uspešno nastopil tudi na tekmah svetovnega pokala v biatlonu. Za res vrhunske rezultate pa bo potrebno še precej izboljšati streljanje. Kljub temu so se ti dobri rezultati že posrečili? "Nisem pričakoval, da bom že takoj v svetovnem pokalu dosegel osmo mesto. Sem pa s to uvrstitvijo potrdil samemu sebi, da lahko, če seveda za svoje zmogljivosti najboljše ustrelim, dosežem tudi dosti dobro uvrstitev. Glede teka seveda ni problema, Še več poudarka pa bo treba dati streljanju." Kaj pa načrti? "Sedaj, ko je za nami državno prvenstvo, ostanemo tukaj na Pokljuki še do 14. januarja, potem pa se selimo v Oberhof in od tam kar naprej v Ruhpolding na naslednji svetovni pokal. Takrat bodo že določili ekipo za nastop na svetovnem pokalu. Nato nas čakaia še dva svetovna pokala v Skandinaviji." Kako pa se počutiš med biatlonci? "Moram reči, da je to res dobra ekipa. Fantje, ki imajo nekateri že kar precej izkušenj, mi radi pomagajo z odgovori na vsako vprašanje in tako se v ekipi res dobro počutim." • V. Stanovnik, slika: L. Jeras So se tvoja pričakovanja, ko si šel iz tekaškega tabora k biatloncem, uresničila? "Po lanski sezoni v teku, zlasti razočaranju zaradi neudeležbe na olimpiadi, sem se odločil za prestop v biatlonske vrste. K tej odločitvi je veliko prispeval tudi trener, kajti že zadnjo sezono pri tekačih sem treniral pri Vladimirju Kor-olkeviču, ki je sedaj moj trener. Vedel pa sem, da bom imel največ težav pri streljanju in to se kaže tudi sedaj. Andreja Grašič, biatlonka iz Križ RADA BI TUDI NA STOPNIČK Naša edina članska reprezentantka med biatlonkami, j čanka Andreja Grašič, je po uspešni lanski sezoni, tudih le dosegla nekaj imenitnih uvrstitev. Kot nekdanji tekao6 ji več teiav kot tek povzroča streljanje. boljšo uvrstitev zaprav'' preveč zgrešenimi stre^ slabše sem streljala na " tekmi, ko sem po i*\ mnogo preveč zgrešenih' lov pristala šele na dvaifl^ setem mestu." , Te dni ste veliko ttf tukaj doma na Pokljuki-"Ja res smo dobro izk<^ zadnjih deset dni decem'' te dni po novem letu, & pa nam še trening d" slednje tekme svetovneg' kala, prihodnji konec te* Oberhofu. Tudi dr^ prvenstvo je bilo zarfle dober trening, čeprav s*-že pošteno želela tekm? od 20. decembra nismo tekmovanj. Hotela sem t kusiti, v kakšni tekaškif. sem in moram reči, da zadovoljna, saj mi gre kot decembra." . Streljanje jc še vedno šibkejša točka. ( "Te dni smo ogromfl? irali streljanje in rnisljP' sem prav zato na tekrrU 1 nekaj težav. Vendar misij! bo šlo naprej bolje. Še * ostaja moja želja, da uvrščala med najboljš^, tindvajset, zelo rada f| prišla tudi vsaj enk^ stopničke. Če bo Š'( streljanju, to ni nem"*, • V. Stanovnik, slika: 1* --^ Že lani, prvo leto med biatlonci, si dosegla nekaj dobrih uvrstitev. Letos gre še bolje. "Ja, pred letošnjo sezono sem načrtovala, da se bom na tekmah svetovnega pokala uvrščala med najboljših petindvajset, se pravi, uvrščanje za točke. Že na prvi tekmi sem s štirinajstim mestom presenetila sama sebe. Še bolje mi je šlo na drugi tekmi, ko sem bila sedma. Lahko pa rečem, da sem bila prav na tej tekmi najbolj razočarana, saj mi je le nekaj sekund "zmanjkalo" do prvih stopničk, do tretjega mesta. Tudi na tretji tekmi s sedemnajstim mestom nisem bila razočarana, žal pa sem si ODPRTO PRVENSTVO SLOVENSKE VOl Pokljuka, 7. januarja - V soboto je bilo na Pokljuki 24. ^ prvenstvo slovenske vojske v patruljnem teku. V kali stalne sestave (moški) je zmagala ekipa 1. specialne Moriš pred ekipo 310. UC Kranj in Jagerregimenta 7.1*1 Med ekipami vojakov na služenju vojaškega roka 1? najboljši UC Kranj, ki je slavil pred 1/32. GBR Boj?« Bela, tretja pa je bila ekipa 106. častne čete Ljubljana- *j imenovani kategoriji drugih državnih organov je slavil*/ ŠE MNZ Ljubljana, pred UNZ Kranj in UNZ LjubU'-streljanuju pa je bila najboljša ekipa UNZ Ljubljana- zmagala pred UNZ Novo mesto in UNZ Kranj. Edina y tekmovanju je bila ekipa 3. PSS* ekipa, kije nastopila ne • V.S. (i •ol a gl> i* >flf efl1 let lo* ie lil« itf ,ri| P ti ja: al j i ia) «\ st« , « i'! dri HAL®, HAL®, GORENJSKI GLAS ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Nova vozila za gorske reševalce Radovljica, 9. januarja - Sredi lanskega leta podpisan Porazum med Planinsko zvezo Slovenije in njeno Komisijo za Gorsko reševalno službo ter minis-»stvom za obrambo Republike Slovenije o oskrbi vsch 17 postaj GRS s terenskimi vozili že daje vidne rezultate. Potem ko so lani izročili avta gorskim eševalcem iz Mojstrane in Bohinja, so na petkov PP^lPsti v Radovljici predali ključe vozil za postaje yKs Tolmin, Bovec, Celje in Prevalje. Letos bodo P°leg štirih gorenjskih postaj na vrsti za nova vozila tudi Mariborčani, prihodnje leto pa še druge postaje. Iako bodo postopno uresničili načrt za enakovrstno opremljenost Gorske reševalne službe, kar bo še izboljšalo njeno pripravljenost ob nesrečah, je med drugim ocenil obrambni minister Jelko Kacin. Vozila nissan terrano II bodo s kompletno opremljenostjo v veliko pomoč pri hitrejšem reševanju ponesrečenih v gorah, je ocenil načelnik GRS Danilo Škerbinek. Samo lani so imele njihove postaje 120 reševanj, v katerih so pomagale 140 ponesrečencem, žal pa so v dolino pripeljali tudi 13 mrtvih oseb. * Besedilo in slika: S. Saje AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET PUROLI, d o. o. Tekstilna proizvodnja in trgovina Polica 19, NAKLO AVTO ŠOLA ZŠAM Škofja Loka, tel.: 631-729 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 16. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 16.1. ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 18.1., MADŽARSKA - LENTI, 19.1., MUENCHEN, 23. 1. Rozman, tel.: 064/712-247, 715-249 OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO! Zelo ugodne cene za vse izdelke iz lastne proizvodnje, kot so termovelur, brezrokavniki, bunde, smučarske hlače, trenirke, ž. bluze, jakne... Možnost plačila na več čekov, odlog plačila ter 5 % popust na gotovino. Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 064/47-499 Avtošola ZŠAM škofja Loka obvešča kandidate, da se začne tečaj CPP za A in B kategorijo v četrtek, 12.1., ob 16. uri. I PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM "Super" dežurna ambulanta M. *~---- Znani pregovor pravi: Kdor čaka, dočaka. Vendar, če čakaš y reševalno vozilo oziroma prevoz s pregleda v bolnišnici do a°ma, *m .„/,/» An tnkšneva nrevoza tudi ne se kaj lahko zgodi, da takšnega prevoza tudi ne "Očakaš. Takšen je epilog, ki nam ga je v pismu opisal naš «J«teer Jlf. j*. iz Kranja, ki je nazadnje očeta, kljub nalogu, da Je treba_________/.„/,• m w*ČB\,n1nim vnrilom v ležečem i s< 1 i* ih1 i/ J lc kdaj bodo prišli ponj, kot sem izvedel v bolnišnici) tr*nut°LIa' J čez časPokličem dr. Mohorja (ki je bil tisti P°JQsn!i odsoten)> ker da ona pristojna za dodatna *ePra mi Je vse8a dovolj. Šel sem po očeta in ga, Pria*i> *}eP°kretnega težko, z osebnim avtomobilom sam r*'Jal domov. (fkran*čem se' koliko časa bi oie Se čakalna usmiljenje bolnjf . 5uPer dežurne reševalne volje" na hodniku jeseniške prezatniCe za Prev°Z domov. Razumem težave zaradi bi bii t}ost^> pomanjkanja reševalnih vozil. Ne vem pa, če preVo?a,cient zdravnik, ali bi moral tudi toliko časa čakati na bo |f f *°/ navaden občan... Zanima pa me tudi, v čigav žep oprax,iPr'nranek (na podlagi naloga), ker sem prevoz očeta v" s«m?« (naslov v uredništvu) io' GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS • Od petka do danes so na AMZS na cestah opravili 10 vlek in 8 pomoči. GASILCI • Tokrat gasilci na Gorenjskem k sreči niso imeli veliko dela. Kranjski so prepeljali karambolirano vozilo s tujo registracijo na carino, jeseniški so imeli gasilsko stražo na veleslalomu v Podkorenu in v gledališču Tone Čufar, gasili pa so tudi travnik na Javorniku in dimnik na C. Železarjev 31. Enkrat so z rešilnim vozilom v Splošno bolnišnico Jesenice prepeljali poš-kodvanca z železarne. Škofjeloški gasilci so čistili kanalizacijo na kidričevi cesti. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju se od petka do danes rodilo 10 deklic in S dečkov. Tokrat so, kar se tiče teže, fantki in punčke zamenjali vloge, saj je bil tokrat najlažji fantek z 2.200 grami, najtežja pa deklica, ki je ob porodu tehtala 4.1S0 gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodilo 7 otrok, od tega 6 deklic in 1 deček. Rekordne teže sta postavili deklici, najtežja s 4.180 grami in najlažja s 3.080 grami. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli tudi tokrat največ dela kirurgi, ki so od petka do danes poskrbeli kar za 187 bolnikov. Na internem oddelku so zdravili 49 bolnikov, na pediatriji 14 in na ginekologiji 15 bolnic. GLASOV KAŽIPOT If Obvestila MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime in transportni trak, prodam. 0 328-238_M4 trgovina zn usTVflRjniNć KRANJ GLAVNI TRG 17 VHOD S TOMŠIČ€V€ P°oblašče^p7oda^alna: MARABU M EFA EBERHARO FABER Glasa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi I Materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... I barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) % Vls°kokakovostne šolske potrebščine ^Jjjsala, čopiči, otroške barve, plastelini... Ugodno in poceni prodarn GLASBENI STOLP Simmens, RAČUNALNIK Commodore 64 s črnobelim prenosnim televizorjem in kasetnikom. 0 55-023 349 Prodam CAMCORDER 8 mm Yaschica in glasbeni stolp Toschiba. 0 725-652 434 Prodam PISALNI STROJ Optima in KUEPPERSBUSCH štedilnik. 0 327-195_444 Prodam SATELITSKO ANTENO, rabljeno za 200 DEM. 0 78-606 4so Prodam diesel AGREGAT moči 60 kW. 0 731-261_«1 Prodm novo PEČ STANDARD SE UNI 25 TVT. 0 82-772_454 Prodam malo rabljeno TRAJN02AR-' ~»EĆ. 0 738-919 469 Krvodajalska akcija Jesenice - Območna organizacija RKS Jesenice obvešča, da bo krvodajalska akcija v četrtek, 12., in v petek, 13. januarja, od 7. do 13. ure, in sicer v Splošni bolnišnici Jesenice. »»»»Itltltltltltltltlt Luna in bridge Jesenice - Srednja zdravstvena šola in gimnazija Ljubljana vabita na astronomski in bridge tabor na Golico - pred Jesenicami pri Fencu. Tabor poteka od 9. do 13. januarja, če pa jih boste obiskali, vas bodo popeljali na Luno in med oddaljene zvezde ter razložili skrivnosti logične igre bridgea. »»»It Kuharski tečaj Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira kuharski tečaj, ki se bo začel jutri, v sredo, ob 11. uri v klubski sobi društva. Potopisno predavanje Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Bojan Gorenc predstavil popotovanje po Indiji. Gledališče m Prodam ekcenter ŠTANCO 6 t. stiskalnica. 0 324-457 M1 Prodam ŠIVALNI STROJ. 232 730- 371 ZAMRZOVALNO SKRINJO 120 litrov, prodam. 0 736-379 374 Prodam MERILEC TLAKA za 6.000 SIT. Hraše 12 a, Lesce, 0 733-427 386_ Prodam ročno MIZARSKO STISKALNICO za furniranje. 0 66-033 393 Ugodno prodam barvno TELEVIZIJO Color Ei, 63 ekran. 0 212-403 403 Prodam vgradni ŠTEDILNIK (3+1) Iskra Corona, rabljen. 0 725-652414 EeSoPEČ. 0 738-919 Prodam novo TOYOSET peč na petrolej z dvojnim izgorevanjem. 0218-155 m Prodam 6 KW termoakumulaci|sko PEČ, ugodno. 0216-011_607 Termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW in termoakumulacijsko peč 3 KW, poceni prodam. 0421-727. 421-734 836_ Prodam SUŠILNI STROJ Gorenje za 35000 SIT. 064-236_686 Stroj za pletenje vrtnih mrež, prodam. 064-236 856 Prodam nov MIZARSKI PONK, cena 450 DEM. 044-121_seo PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0632- 595 26116 Prireditve Ponovitve komedije Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 19.30 uprizorili komedijo Kadar mačke ni doma - za konto in izven. Jutri, v sredo, ob 19.30 bo predstava za abonma rdeči, konto in izven. »»»»»»»»»»»»» Ta pršparan jur Jesenice - V gledališču Toneta Čufarja bodo danes, v torek, ob 20. uri uprizorili predstavo Seana O. Casevja Ta pršparan jur v režiji Matije Milčinskega. Igrajo Tatjana Košir, Janez Kristan in Rado Mužan. Predstave bodo ponavljati vsak dan do sobote, 14. januarja. Predstave so izjemoma v preddverju gledališča - za abonma in izven Večer spiritualne Indije Kamnik - Danes, v torek, bo v dvorani kamniške knjižnice Večer spiritualne Indije. Prireditev klju-čuje koncert, predavanje, diapro- Skcijo in vegetarijansko pokušino. ►»»»»»»»»»»»» Koncert v Besnici Turistično društvo Besnica bo v soboto, 14. januarja, ob 19.30 priredilo v gasilskem domu v Besnici koncert narodnozabavne-ga ansambla Obzorje iz Železnikov. Obeta se večer dobre glasbe, morja in umetniške besede z ansamblom, ki že 14 let nastopa po Sloveniji in v tujini. Predprodaja vstopnic v trgovini Živila v Zg. Besnici. »»»»»»»»»»»»» Razstave D Grafični listi Jesenice • V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, ob 18. uri odprli razstavo grafičnih listov Marije Starič Jenko iz Ljubljane. Na otvoritvi bodo v kulturnem programu sodelovali učenci Glasbene šole Jesenice. »»»»»»»»»»»»» Razstava akvarelov Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 13. januarja, ob 18. uri odprli razstavo akvarelov slikarja Seada čerkeza. V otvoritvenem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Vrsto let vas nismo mogli povabiti v goste V 50B0T0f 7. JANUARJA 95, SMO ODPRLI PRENOVLJENI PENZION KANU F* §* ID i TE IN SREČALI BOSTE STAREGA PRIJATELJA I GLASBILA KLAVIRKA MELODIJA, 80 basov, nova, ohišje, prodam. 0 710-786378 GR. MATERIAL Prodam litoželezno kad 70 x 150 in tuš kad 75 x 90. 0 312-322 299 Prodam 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA, 15 % ceneje. 0 736-746 364 Ugodno prodam več OKEN in balkonskih VRAT z roletami in brez, malo rabljeno. 0 241-271 423 foto bobnar IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing fizike uspešno instruira za vse stopnje MATEMATIKO, FIZIKO in KEMIJO. O 217-817_93 Diplomiran inžinir računalništva instruira MATEMATIKO. 0 211-627 352__ Instruiram MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. 0 50-726 Igor 378_____ Instruiram KEMIJO za osnovne in srednje šole. 0 327-195 446 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, preko 9000 besed. 0631-009 mobitel • mm. BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 IZGUBLJENO Najditelj AVTO TABLICE KR 12-30G, naj pokliče. Nagrada. 0 324-802 449 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Kupim enosobno STANOVANJE, relacija Jesenice - Breznica. 0 802-707 od 12. do 18. ure 429 Kupim starinsko POHIŠTVO, slike, ure, porcelan in ostalo. 0 718-188 STRUŽNICO TES-3 ali podobno, lahko v okvari, kupim. 0 720-196 376 Kupim BIKCA simentalca. 0 46-340 Kupim LATE za kozolce, dolge 5.50 m. Kuhar 0 58-502 4S3 Kupim rabljene cevi fi 12 mm, za dimnik (za peč na olje). 045-532 503 Kupim 12" dvobrazdni PLUG. 078-749_542 Kupim staro mesoreznico 3 mm z kolesom. 0733-697, Begunje 23 554 LOKALI Najamem prostor za trgovski lokal 30 m2, relacija Isospan - Radovljica. 0 84-593 359 Oddam LOKAL za neživilsko dejavnost, s potrebnimi papirji, za nedoločen čas v Tržiču. 0 56-110 420 PONUDBA TEDNA: v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nad. obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost, možnost delitve v dve enoti (razni biroji, agencije ipd.). K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353_620 PONUDBA TEDNA: najem 50 m2 pisarniških prostorov v predmestju Kranja z večjim parkirnim prostorom. K 3 KERN KRANJ, Komenskega 7, 0221-353 521 Odajamo PISARNIŠKE PROSTORE različnih kvadratur od 9 - 73 m2, cena m2/17 DEM z ogrevanjem -center Kranja. FRAST.D.O.O., Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651. od 10. do 14. ure 829 Na Gorenjskem NAJAMEMO gostinski in trgovski lokal, lahko v obratovanju. APRON 331-292 584 GOSTIŠČE - Na atraktivni točki, 800 m n. v., asfaltirana cesta, popolnoma opremljeno in obnovljeno, 80 sedišč, 6 sob, 22 ležišč - takoj oddamo v najem! Ponudbe pod šifro: GOTOVINA V KRANJU in okolici ODDAMO manjše in večje pisarniške prostore, V Šenčurju 400 m2 za obrt ali skladišče. APRON, 331-292, 331- 366 868 V starem delu Kranja najamemo manjši poslovni prostor. Oddamo več poslovnih prostorov primernih za pisarne ali mirno obrt. V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2. B.A.V.d.0.0.. Koroška c. 5, Tržič, 052-233 568 KOLESA BT letnik 1987, lepo ohranjen, registriran, prodam. 0 312-273 412 NAJDENO Pred približno 14. dnevi se je v Šorlijevem naselju, Zoisova 44, Kranj, zatekel mlad črn KUŽA (poljski španjel) z rjavo usnjeno ovratnico. Lastnik ali ljubitelj naj se javi na 0 217-367 417 Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO D d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur Tel. :064/41-240. fax:41-360 OBVESTILA MUNCHEN - PREVOZI za manjše skupine do 7 oseb. Inf. in prijave 0 82-104 166 Grosisti, trgovci! Kvalitetne moške, svilene KRAVATE. Smo prvi uvozniki. 0 311-078 po 17. uri 196 Sprejemam naročila za žgano apno. Hafner. 0 621-062 377 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 0 611-078 440 Skupinski izleti 8 oseb v Italijo, Palmanova - Portogruaro. 0 49-442 OBLAČILA Prodam siv ženski BALONAR, št. 38, cena 150 DEM. 0 217-994 489 Prodam nove ženske PLANINSKE ČEVLJE št. 39-40. 0 323-916 493 OTR. OPREMA Ugodno prodam kombiniran italjans-ki voziček, skoraj nov Peg s pokrivalom. 0214-531 581 SATELITSKI sistemi" Amstrad " TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARAMCIJA, OBROKI _ * #Ww Z MONTAŽO SAMO * SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.IX>KA. (JOlJK.ŠlC 125 TEL: 064 633-425 OSTALO RAZGLEDNICE, tuje naprodaj po 20 SIT/kom. 0 731-516 sao Prodam BLAGAJNO primerno za trgovino, Erb-bitron. 0 620-316 372 Prodam KRAJNIKE za plot. Brane, Dovje 10, Mojstrana 3so Prodam SMREKOVE PLOHE 65 cm. Brane, Dovje 10, Mojstrana 381 Prodam masivno VRTNO GARNITURO z naslonjalom. 0 422-170 385 Prodam novo sedečo KOPALNO KAD, dimenzije 120 x 40 cm. 0 312-415 390 Prodam 16 eolski GUMI VOZ primeren za traktor ali vprego. Janša, Podhom 49, Zg. Gorje 402 Prodam C 64 (400 iger, moduli, knjige), poceni. 0 47-462 Robi 455 Ugodno prodam PUŠKO češko bokarco. 0 59-004 492 PRIDELKI Prodam drobni KROMPIR. Debeljak, Podbrezje 107, Duplje 418 Prodam FIŽOL. Sp. Brnik 37, Cerklje POSESTI PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem in vrtom 1000 m2 v Virmafah pri Škofji Loki. K 3, Ko-menskega 7, 0221-353_517 PONUDBA TEDNA enonadstropno podkleteno HIŠO s parcelo 780 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0221-353_ ms PONUDBA TEDNA prodamo po-slovno-stanovanjsko hišo v centru Tržiča za 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 519 PONUDBA TEDNA najem hiše v Škofji Loki. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7^0221-353_523 PONUDBA TEDNA gradbena parcela 2000 m2 v bližini Podnarta z lokacijsko dokumentacijo in plačano spremembo namembnosti, prodamo po 20 DEM/m2 možen nakup tudi polovice. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 524 Kupimo zazidljivo PARCELO v izmeri 1000 m2 na območju Britofa, Brnika ali Šenčurja. PRODAJAMO starejše hiše na območju Kranja, hiše so raznih velikosti, za znanega kupca iščemo starejšo hišo za nadomestno gradnjo v Šenčurju. FRA3T, d.o.o., Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651, od 10. do 14. ure 528 Zazidljivo parcelo na Štajerskem zamenjam za garsonjero z doplačilom. 077-815 _558 Na Gorenjskem KUPIMO zazidljive parcele, novejšo manjšo hišo, hiše potrebne adaptacije in vikende. APRON 331-292_566 V LESCAH prodamo objekt do I. plošče, nad Tržičem do III. faze, v Stražišču do podaljšane III. faze, v Kranju 300 m2, z večjo parcelo in druge. APRON, 331-292 567 Prodam vrstno hišo, podaljšana III. faza. 066-076, zvečer 540 Kupimo več vikendov in hiš na Gorenjskem. Prodamo nedokončano hišo na izredno lepi lokaciji, več zazidljivih parcel in manjši vikend v Podljubelju. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. 052-233 569 PRIREDITVE URŠKA več kot plesna šola, vabi začetnike in dobre plesalce. 0 41- 581 319 Plesna šola URŠKA v Kranju, Škofji Loki in Radovljici, vpisuje nove plesalce. 0 41-581 320 TRIO - DUO vas zabava na ohcetih, lokalih, po želji vsak dan. 0 731-015 PLES, v soboto 14. januarja 1995, dvorana KS Stražišče. Vabi vas MOJA MOJA. 448 RAZNO PRODAM Prodam SEJALNICO za koruzo in kupim starejšo kiper prikolico. 0 57- 721_ 367 Prodam ženske DRSALKE št. 36-37 in dve TERMO PEČI, poceni. 0 84- 623 396 Prodam MOTORKO 112 Dolmar in žrebetovo MESO. 0 697-082 441 Prodam SUHA BREZOVA DRVA. 0421-507 544 Ugodno prodam suhe hrastove in bukove drva. 0681-065, zvečer 552 STAN. OPREMA Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO s štedilnikom in pomivalnim koritom. 0 323-202 353 Prodam SEDEŽNO GARNITURO malo rabljeno, cena ugodna. 0 78-736_ 473 Prodam kuhinjsko garnituro, jedilno mizo (ovalno) + 6 stolov. O 331-429 ŠPORT Več parov SMUČI od 185 do 210 cm prodam. 0 633-320 369 Prodam dve vikend SMUČARSKI VOZOVNICI - Mariborko Pohorje - 25 % ceneje. 0 401-129 395 Prodam nove SMUČI in vso dodatno opremo. Guzelj, 0 620-637 452 Prodam SMUČI ELAN RC velikost 160 cm, brez okovja. 0 43-018 488 STORITVE Kovinske zaščitne in okrasne MREŽE za okna, izdeljujemo. 0 82-104_170 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0 211-140 203 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. 0 332-053, 0609/624-731 209 Nudim prevoze do 500 kg. 0 324-634 345 Izdelujem pocinkane smetnjake. Dostava. 0 324-457 354 00852-17-266-7901 00852-17-266-791 tT 00852-17-266-792 00852-17-266-793 I 00852-17-266-704 POKLICI ME 00852- i 7 - 26 6- 7S 5] 00852-17-266-796 »00852-17-266-797 00852-17-266-798 I P0852-17-266-7PC Vsa slikopleskarska dela, 15 % popust od konkurenčne cene. 0 59-109 426 Rolete, žaluzije, lamelne, plise zavese, naročila 0 213-218 427 Servisiranje in montaža oljnih gor-ilcev, avtomatika, meritve "ESA". 0 327-319_430 Popravilo in montaža TV ANTEN (A kanal, MMTV). 0 215-146, 57-420 443 Grafično oblikovanje, stavljenje besedil, vizitk, štampiljk, knjig in letakov. 0 325-273 480 RTV servis Sinko. Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 331-199_48M Vodim poslovne knjige za samostojne podjetnike in obrtnike. 0 691-991 Jana 491 SERVIS električnega orodja, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospo-dinjskih aparatov. ELEKTORMEHANIKA, Pivka 20. Naklo. 0 47-490 501 POPRAVILA VODOVODNIH INSTALACIJ kot tudi nove instalacije in razno čiščenje bojlerjev, odtokov itd., vam naredimo solidno in kvalitetno. 0218-427 511 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, Jenkole, 0326-426 534 Pletem po naročilu in prodajam volnene nogavice. 0712-064 541 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 27355 Popravljam PRALNE STROJE. 0714-465 28458 TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 5. stopnje) • za študente (od 1. do S. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) STANOVANJA Železniki, prodamo 1 - sobno konfortno STANOVANJE, prepis mogoč takoj. 0 066/56-203 334 90 m2 STANOVANJA in poslovni prostor v škofji Loki prodam ali zamenjam za hišo. 0 620-070 357 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju - 53 m2. 0 215-232 383 V Škofji Loki prodam enosobno STANOVANJE. 0 632-978 391 5 km od Kranja v najem GARSON-JERA. 0 47-534 ob 22. uri 397 Nujno iščem GARSONJERO ali enosobno stanovanje na Gorenjs-kem. 0 323-834_408 Oddam SOBO v Tržiču. 0 56-110 419_ GARSONJERO v Kranju lahko neopremljeno, vzamem v najem. 0 241-046 433 Na Planini II prodamo dve garsonjeri, 25.20 in 21.40 m2 za 31.000 oz. 27.000 DEM. POSING, 0 061/126-23-14, 061/126-23-29 OD 9. do 18. ure 464 Na Planini III prodamo enoinpolsob-no stanovanje, 53 m2, komfortno, za 60.000 DEM. POSING, 0 061/126-23-14, 061/126-23-29, od 9. do 18. ure 465 Na Planini II oddamo dvosobno stanovanje, opremljeno, CK, tel., za 500 DEM mes. s polletnim predplačilom. POSING, 061/126-23-14, 061/ 126-23-29, od 9. do 18. ure 466 Na Planini II prodamo dvosobno stanovanj, komfortno, za 75.000 DEM. POSING, d.o.o. 0 061/126-23-14, 061/126-23-29, od 9. do 18. ure 467 Oddam SOBO. 326-831 Slovenska družina najame STANOVANJE, lahko neopremljeno. 047' 246 5* Dve skromni sobi oddam. 0801' 024, Žirovnica_ jev. Gospa Metka Rebolj sicer (še) ni naŠ^j^^ naročnica, ker pa je sama povedala, da # nikoli nikjer ni dobila nobene nagrade, srnO-— prepričani, da se bo na Gorenjski glti kmalu naročila. Da ji prinašamo srečo, fT^K * sedaj vendar že jasno! Družini Rebo\\mJl čestitamo in upamo, da se kmalu spd slišimo. • L. Čolnar, K. Stroj Žrtev prometne nesreče in njen boj za odškodnino Lidija toži zavarovalnico j Lidija Grošelj iz Drage pri Škofji Loki, študentka ekonomije, že devet prenaša boleče posledice prometne nesreče. Štiri operacije, napovedana pel Draga, 9. januarja - Ali je bil 13. aprila 1985. leta petek, v koledarju nismo preverjali, zagotovo pa je bil za takrat še ne desetletno Lidijo Grošelj iz Drage nesrečen dan. Ko sta z mlajšo sestrico Kati kolesarili od Gosteč proti domu, ju je z avtom zbil 21-letni voznik iz bližnje vasi, ki zaradi prehitre vožnje in neizkušenosti avtomobila ni uspel obvladati. Sestrici je odbilo s ceste na travnik, "pognojen" z ostanki iz loške komunalne čistilne naprave. Kati ni bilo hudega, medtem ko se je Lidija Grošelj šele po dveh urah zbudila iz nezavesti v Kliničnem centru. Zdravniki so ugotovili odprt zlom desne goleni, zlom leve goleni, pretres možganov in raztrganino na desni strani zadnjice. Po operaciji, ko so jo zdravili tudi zaradi zastrupitve (verjetno od blata s čistilne naprave) je Lidija dva meseca ostala na vozičku, nakar je tipaje stopila na noge ob pomoči bergel. Ko so zdravniki po več mesecih presodili, da so se ji kosti zadovoljivo zarasle, je spet legla na operacijsko mizo, da so ji odstranili ploščico. "V tistem času sva s sestro morali na sodišče, kjer so sodili vozniku. Spoznali so ga za krivega. Prej se je večkrat oglasil pri nas, obžaloval svojo neprevidnost, od tedaj naprej pa zame nima več besede, čeprav se srečava. To me posebno boli. Od njega ne zahtevam ničesar, le kakšno prijazno besedo," pravi Lidija Grošelj. Leta 1986. ji ie zavarovalnica Triglav izplačala takrat-nih 450.000 dinarjev odškodnine, ki sta ji jih mati in babica hranili za polnoletnost. Denarja ni bilo veliko. Po nasvetu ljubljanskega odvetnika Mira Cerarja pa si je pustila odprto pot; odškodnina ni upoštevala duševnih bolečin in zmanjšanih življenjskih aktivnosti, saj se posledic poškodb takrat ni dalo predvideti. Kljub operaciji Lidijina desna golen namreč ni bila v redu. Noga ji je klecala, 1991. leta, prav med vojno za samostojno Slovenijo, so jo v Kliničnem centru že tretjič operirali. S svežo rano je morala z drugimi bolniki vred iz četrtega nadstropja po stopnicah v zaklonišče, zaradi česar, kot sama domneva, se ji je golen kar dva meseca gnojila. Zdravnik jo je spustil domov, češ da bo zanjo poskrbela mati narava. Pozdravila jo je babica z domačimi zdravili: arniko, šentjanževko in Končevim mazilom. Vsa leta po nesreči so se ji pogosto pojavljale tudi hude bolečine v glavi; čeprav je bila v osnovni šoli vsa leta odlična, je imela težave z zbranostjo in učenjem. "Po tretji operaciji sem šla spet v tožbo proti zavarovalnici zaradi prestanih duševnih bolečin in zmanjšanih življenjskih aktivnosti," nadaljuje pripoved Lidija Grošelj. Naslednje leto sem imela četrto operacijo. Odstranili so mi ploščico in vijake na spodnji polovici golenice. Tudi po tej operaciji so ostale bolečine. Noga me na pritisk boli, občasno oteka, skratka, ni tako kot bi mor- alo biti. Omejena sem fizičnih aktivnostih (h4 šport, delo), težko najdf prave čevlje, ne nazadf brazgotine tudi niso 1*4 Zdravniki mi napoveduj! vsaj še en kirurški po*' Otepam se ga, dokler ner"?nJ> nujen. Na sodišču v Šk^^vi Loki se primer vleče *Jusp četrto leto. Skušali so *tr«Ča dopovedati, da je tožba *»0ruii tarana, vendar ni res. ZaM^edi vam odškodnino. Znesekfe'adi morda sliši velik (100-fedste mark), vendar sem po loč d krivdi preveč pretrpela rizad« morda še veliko bom. Vrtedkr sanje, kakšne bodo posleotaogij v starejših letih." „~ 1 i Lidijin spis je z uveljavij°e. k jo nove pravosodne zakojf "lnj daje romal na okro* ~ni sodišče v Kranj, saj odš^ . 1 ninski zahtevek presega r111 milijone tolarjev. Torej i morala na sklep še Č^T Čeprav je mlada, neizki# c čeprav nima denarja za \ gega odvetnika (odškodfl' "»