290. številka.
Trst, v ponedeljek dne 22. decembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST" krhaj a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne.
Naročnina znaša:
ta celo leto........24 kron
ca pol leta........12
ca četrt leta........ 6 „
ca en me«ec ........ 2 kroni
Naročnino ie plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene narr^nine se oprava ae ozira.
Po tohakarnali v Trstu »e prodajajo posamezne itevilke po 6 ftotink (3 nvČ.>; liven Truta pa j.o 8 rtotink (4 nvć >
Telefon fitr. 870.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Z« več kratno naročilo s primernim popustom Poslana. o*mrtni«'e in javne zahvale domači oglasi iul., -e računajo po pogodbi.
Glasilo političnega društva ,?EdinostiC za Primorsko.
V edinosti je moč.
Vsi dopisi naj ?»e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne -»prejemajo. Kokopihi ^e ue vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravni^tvo. Naročnino in ogla*« je plačevati loco Trat.
Urednlžtvo in tlakama se nahajata v ulici Carintia vtv. 12. UpravnlStvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo .'», II. nadsir.
ladajatelj in odgovorni urednik Frkn Godni k.
Naša občinska uprava.
Govor h vet. dr. Otok. Rybar a v sobotni proračunski razpravi V irzasKern me*tuem svetil.
Slavni magistrat ee je v »vojem poročilu, spremljajočem občinski proračun za prihodnje leto, -»kliceval na $ 84 mestnega štituts, (ta dokaže pravilno oOjavljeoje proračuna.
Moram pa konstatirati, da se slavni magistrat ni držal določil tega statuta, ki zahtevajo, da se mora proračun za prihodnje leto predložiti mestnemu svetu vsaj tri mesece pred koncem leta. A to se ni dogodilo. V drugi vrsti pa moram grajati to, da se ni še predložil zaključni račun za preteklo leto, kakor tudi zahteva £ 84 mestnega itatuta, tako, da se moramo haviti s proračunom za prihodnje leto predno je odobren zaključni račuo za 1. 1901.
S tem nam je zel<5 otežavljeno pretreso-vanje proračuna in jaz protestiram proti takemu nepravilnemu postopanju.
Svet. Zanetti je izrazil svoje zadoščenje, da se je dosegel prebitek, jaz to zadoščenje ne morem žojin deliti, kajti prebitka ni.
Predloženi proračun je pravo mojstersko delo in jez ol»ču injem spretnost, b katero je slavni magistrat znal izkazati okoli 33 tisoč kron prebitka tam, kjer se v resn-ci nahajamo pred štiri milijone velikem primanjkljajem.
Tul-aj pa moram takoj konstatirati, da sedaj ne obstoji več niti dozdeven prebitek, ker se je v eni zadnjih sej dovolilo 55 tisoč kron za nove iztoke brojen?kega vodovoda, kateri znesek že presega prebitek.
Da se je dosegel prebitek, moral se je magistrat posluževati načina računanja, kateremu se da mnogo oporekati.
Predvsem nam je on mesto jedoega, predlož 1 dva proračuna in sicer jednega pod naslovom »proračun«, ki izkaeuje 33.000 kron prebitka in potem druzega pod naslovom »preventivo*, kjer je našt* to mnogo novih del, ki so. kakor pravi mestni magistrat, jako nujna in se morajo na vsak način izvršiti še v prihodnjem letu. Za izvrš tev teh dei pa ni več denarja, ker se je žalilx>g uporabil že ves denar (24 milijonov op. ur.) dobljen vsled posojila od 1. 1899.
Ta drugi proračun zahteva uad 1.200.000 kron stroškov, ki niso pokriti, ii česar sledi torej ravno tako velik primanjkljaj.
Prvi proračun j a se je, kakor v mino-losti, tudi letos razdelil na dva dela: redni in izredni.
V izdelovanju izrednega tlela pa je magistrat postopal na povsem drugi način,
O [) L I rt T E K	s
Smrti žrtvovani.
Črtica iz angležko-burske vojske.
F.-lovei. 1 Leopold M o d 1 c ml.
Nej restnna tuča krogel je padala dalje, svinec je žvižgal po zraku ter bil ob kamenje z r8zdevajo«"*> silo, trkal ob pečine, kakor da prosi vstopa. Povsodi je razširjal smrt, dolb.l, zarival se v zemljo, razširjal zareze, že narejene od krogelj, delal nove, trgal vse — še zdrave in ranjene.
Van Rath je sprevidel končno, kako malo pomenja dobro ali gorjć enega človeka, ko je videl teči kri v potokih in divjati vse hude strasti. Odtrgal se je za trenotek od tega, kar ga je obdajalo, dvign l pogled k nebu, kakor da čaka odgovora od gori. No, on ni ničesar vpraševal. Videlo se je tudi, da bi bilo nepotrebno stavljati vprašanja, ker zdelo se je, da nebo ne daje odgovora. Za smejal se je. Britek smeh je bil to. Z enim pogledom je hitro obkrožil vso okolico, ki se
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost" v Trstu.
nego lani, ker med izredne dohodke za leto 1902 je bila postavljena samo svota 900.000 kron, kakor prispevek za gradnjo nor šuice, vsled česar je izkazoval ta izredni del proračuna \eiik primanjkljaj, katerega se je pokrilo b posojilom iz 1. 1899. Posojilo se torej ni smatralo izrednim dohodkom. Tudi leta 1900 se ni stavilo v proračun za 1. 1901 posojila iz 1. 1899, temveč le neki državni prispevek za istrsko cesto.
In to je prav, kajti poe-ojilo se v finančno-tehničnem zmislu ne smatra za dohodek, temveč kakor pokritje deficita.
Letos pa slavni magistrat izkazuje kakor izreden dohodek ravno tisto posojilo iz leta 1899 in doseže na ta način seveda prebitek. Ako bi ne l>ilo na tak način postopalo tudi 1. 1901 bi se isti proračun ne bil sklenil s primanjkljajem, marveč s prebitkom kakih 9 milijonov kron.
In finančni odsek, ki je lani odobril isti način sestavljanja proračuna, odobruje sedaj meni nič, tebi nič tudi ta novi in popolnoma zgrešeni način, da tako. kakor pravi tudi poroč.lo, dokaže, kake zasluge si je pridobila liberalna mestna uprava za tržaško prebivalstvo.
V	resnici pa mi nimamo nikakega iz rednega dohodka in veled tega znaša primanjkljaj v izrednem delu proračuna skoraj 3 m lijone kron, v čegar pokiitje bi še le morali dovoliti, da se porabi ostanek posojila iz L 1899.
Prištejte te 3 milijone k svoti 1,200.000 kron za jako nujna, že sedaj predvidjena dela, pa dobite resničen primanjkljaj 4 milijonov kron.
V	izrednem delu nahajamo zraven tega še v postavkah II a b (opombe) dolgove, o katerih ne vemo, v kake svrhe so se najeli. Nadalie vidimo, da se je porabilo okoli 2,34)0.0000 kron in ne vemo v kbtere namene.
Vidimo in vemo nadalje, da v kratkem, od onih 24 milijonov posojila ne ostane več nič, in /endar se za koristi okolice ni storilo skoraj še nič, ali pa prav malo.
Vsled tega je naravno, da moramo tudi ob tej priliki ponavljati pritožbe, katere smo že tolikokrat predložiti mestnemu svetu.
Ze več let se zastopniki okolice pritožujejo, da se zanemarjajo ue le moralni, temveč tudi materijalni interesi okolice.
Ko se jo šlo za najem 24,000.0*K) kron posojila, se je okoličanom zatrjevalo, da se bo skrbelo tudi za njih potrebe. Sedaj pa vidimo kaj se je storilo Onih 24 milijonov je skoraj že popolnomo porabljenih, a okolica je od tega videla zelo malo.
Pregledal sem seznam onih del, ki so se izvršila z denarjem tega posojila in videl, da se je za okolico porabilo komaj 3 do 400 00H kron. Zavrnilo se me bo, da se je !». V.iilo tudi nadaljnjih 1<M).000 kron za tri otroške vrtce v okolici. Ali ravno to je najbolj žalostno, da se v raznarodovalne namene tro«i tako velike svote, medtem ko se zane marjajo .najvitalnejši interesi okolice in medtem, ko se po vsej okolici gradijo prave palače za otroške vrtce, torej za šole, ki občina ni niti primorana vzdrževati, odrekajo se okoličanom najnujnejše potrebne ljudske šole, kakor v Gropadi, Rjcolu in Sv. M. Magdaleni spodnji.
Kako naj se pa kvalificira postopanje nasproti domtčim delavcem in sicer brez razlike narodnosti ? Povsod se domačini zapostavljajo za tujimi podaniki.
Zatrjuje se mi, da je v mestni plinarni in v upravi javnega snaženja cgromno število regnicolov. Potrebno bi bilo sestaviti v tem obziru posebno sfatistiko, da bi se videlo, če in v kaki meri zanemarja občina svoje dolžnosti do domačih delavcev.
Nh lastne oči sem videl, da na novi istrski cesti delajo le R- manjoli, Kalabreži in drugi uhramontanci in sicer zato, ker je podjetje v rokah laških podanikov.
V očigled takim razmeram nasprotovali moramo vsakemu zvšanju mestnih doklad.
Moram pa dodati, da bi mi načelno ne bili proti eventuvelnemu povišanju, ker nam je predobro znano, naj pa slavni finančni odsek reče, kar hoče, da občina se svojim* dosedanjimi dohodki ne bo mogla izvršiti na meravanih del.
Ako se je v tekočem letu potrosilo 7 milijonov več, nego je proračunjeno, se bo moralo seda;, ko je porabljeno posojilo, ali najeti nov dolg, ali povišati občinske do klade; morda ce!<5 oboje, ali pa slednjič opustiti nameravana dela.
To je jasno, kakor beli dan in mi imamo tudi dovolj poguma, da to povemo svojim volilcerr.
Prisiljeni pa smo nasprotovati vsakemu predlogu za povišanje, tako d<»lgo, dokler se ne bo pravično postopalo tudi nasproti okol ci.
Vprašanje izseljevanja.
j.
Vsakega rodoljuba mora boleti v srce, ko mora malone sleherni dan citati, kako nam ljubljanski listi javljajo lakonično : danes se je odpeljalo s tega in tega kolodvora to-
liko in toliko ljudij,*ki so na potu v Ameriko. Dejstvo kontinu tete v izseljevanju našega naroda v prekomorske kraje, je znak žalostnih gospodarskih odnošajev v domovine.
Kako naj si tolmačimo to dejstvo? Pojasnilo je jako pripre sto in jednostavno. Mari je v našem narodu nrav nestalnosti ? Mari je v lem narodu nagon pci menjavanju bivališča? Mari ga vodi hlepenje po pustolovstvih, po vedno novih življeDskih razmerah ? Je li v našem narodu res tisti beduinski duh, tisti nagon po vednern klatarenju po širnem svetu? Ne. Naš narod je strogo konservativen. V tem konservatizmu svojem se krčevito drži starih od prednikov podedovanih običajev. Jedna glavn:h potez v njegovem duševnem življenju, v njegovem čutBtvovanju je — do-motožje. Mislimi si staro mamico ali sivolasega očeta, ki je šel v obiske k svojemu sinu, živečemu v mestu v blagostanju. Ta sin more in želi imeti pri sebi svojega očeta, svojo mam co. V sinovski ljubezni in hvaležnosti bi hotel, da mu roditelja večer svojega življenja preživita v vsaj relativni udobnosti : brez boja za kruh, brez viharjev, ki so spojeni z življenjem človeka, dokler ga vežejo dolžnosti do sebe in svojcev: brez skrbi za svojo in drugih ekzistenco. Rodbina sinova naj bi jima bila pied viharji varno pristanišče, v katerem naj se po tolikih barbah z življenja neprijazn mi elementi, zasidra ladija njiju, ki sta ga porodila, ki sta ga hranila, ki sta ga v*7gojila in ki sta žrtvovala, kolikor sta le mogla, da sta mu preskrbela ekzistenco , da sta iz njega naredila — moža.
Stara sta zaslužila, da se odpoč'jeta, da v miru preživita večer svojega življenja. In bi lahko. Sin je tu, hvaležen sin, ki je pripravljen povrniti roditeljima svojima vsaj obresti od kapitala, potrošenega zanj, od tiste svote ljubezni, skrbi, vzgoje in žrtev. Prosi ju, vabi ju, naj se preselita k njemir. Zastonj ! Ne pravimo, da ni izjem, ali pravilo je to, da taki roditelji le skrajno neradi zapuščajo svojo rojstno vas. Vstrajajo par dni, par tednov, morda tudi kak mesec, ali potem jih vleče z magično silo zopet tja v hišo očetov, med sovaščane, v stare, sicer skromne, ali vendar toli priljubljene odnršaje. Vračata se zopet v svojo rojstno vas, ds-si ve3ta, da ju tamkaj čaka siromaštvo, pomanjkanje vveh tistih udobntsti, ki so jima na razpolago pri sinu v mestu.
Id narod, ki je tako konservativen, s tako ljubeznijo do svoje rojstne grude, ki je se svojim srcem kakor priklenjen na odnošaje in ljudi, v katerih in med katerimi je vzra-
je raztezala pred njm. Večerno solnce je po-zlatevaio vrhunce goia na zahodu, ravnina pred njim je bila v žaru, dočim je bil del doiine na vzhodu v senci, kakor da beži pred te m o to.
Vse si je bilo podobno. Ves svet na okolo se je zdel sedaj dober, vabeč in svitel Van Rath je vzdihnil in rekel glasno: »Laž, vse laž, sama laž !«
Pogledal je zopet pred-se v dolino. — Ljudje, ustvarjeni za to, da bi b 1 največ na svetu, se ponižujejo do stremljenja, ki jih dela najslabše. Zopet je utaknil patrono v puško, nastavil, sprožil in mrmral !
»Laž . . . vse sama laž !«
Topovi so za minuto časa podvojili ogenj; besneči so obljuvali svinec. Potem *o pola goma skoro utihnili. Ponehali so streljanjem, da ne bi škodovali svojcem. Pešci so odstre lili zadnjo »salvo«. Zaorili so »hura-klici«. pretresajoči zrak iz sedemsto hropečih grl, in pešci so se zapodili navzgor proti kopji. Na skok je bil zapričet, krvavo delo se je bližalo svojemu koncu.
Čim je sovražni ogenj ponehal, dvignili so ee branilci kopje iz svojih neprijetnih položajev. Sedaj je prišel čas za maščevanje. Dve tri minute so imeli Časa. Ta kratki čas je trebalo porabiti kolikor mogoče ; sedaj so torej njihove puške začele pokati brez prenehanja. Peinajstorica raztrganih, krvavečih mož, hropečimi prsi in divjih pogledov so se zbrali na najvišem mestu kopje ; nekoliko manje tež&o ranjenih je klečalo na kolenih, ki so streljali kolikor hitro so le mogli !
Angležki vojaki po se malo brigali za; ta odpor Burov. Vznemirjeni so bili, v gla- j vah se jim je vrtelo, drveli so naprej, neprestano kričeči »hurra !«, pazeči le ca to, da č:m prej pridejo naprej... naprej... naprej ! Njihovo življenje je bilo odvisno od brzine njihovih nog... Tam in tam je padel mož... še eden... dva... trije. In tako dalje. Naprej, brzo, brzo ! Streljali so mej naskokom, ali dobro meriti niso mogli ; torej : nt prej, hitreje, hitreje!
Boj je pri ki pel do tiste sile, ko se clo veški razum umika poživinjenosti in pohlepju
po krvi, ko so otrpnili vsi čuti, ko srd po-dvoja moči, ko narašča nagon za oškodovanje, za ubojstvo, ko ti streljajo bliski, ko usta govore besede brez vsacega pomena.
Rjavo oblečeni pešci so prispeli tikom pod kopjo; jeli 80 lezti navzgor. Pogledi so bili polni ognja, žugajoči srdito, iz zadrgne-nih goltancev je hrupelo. . . prav kakor gori na kopji. Puške so pokale od spodaj tja gori, in od gori doli. Pali bo štirje Buri, Angležev pa se je zgrudilo dvakrat, trikrat toliko.
»Podajte se, neumneži !« je kričal polkovnik, ki se je radi svojega človeškega čutetvovanja pokazal skoro nesposobnega za vojaški poklic. »Podajte se!«
Van Rath mu je poslal v odgovor krogljo iz puške in polkovnik se je zgrudil.
Tako so streljali na petnajst korakov daljave eden drugemu v obraz. Napadalci so dospeli na ravnico kopje in bo se od treh strani vrgli na devetero še živih, s krvjo oškropljenih Burov, ki bo bili s hrbti obrnjeni proti počinam in so tako neustrašeno pričakovali smrt.	(Pride še.)
štel : Lakov ni red da bi brez veljavnega raz-loga, le tja v en daa, le zbog muhavosti ali vrtoglavosti, ali v lahkoživju, lahkim srcem zapuščal ne le svojo rojstno vas, ampak ves tisti teratorij, kjer žive ljudje, ki so mu sorodni po krvi, po jeziku, po običajih in po vsem čutstvovanju, ki torej umejo ie le govor njegovega jezika, ampak glas njegove duše ?!
Takov narod, ki kakor svetinje hrani stare tradicije in ki z vso silo, Če tudi ne hrupne, pa toliko bolj intenzivne ljubezni ljubi rojstno grudo, naj bi rad odhajal celo preko' morja, v daljnje tuje kraje, od kjer v veliki večini slučsjev ni povrnitve ! In če je, je zopet v premnogih Blučajih — prežalostna !
Ne, naš narod se ne izseljuje rad. Ja izjem, ne tajimo, ali pravilo je vendar to, da ne zapušča rad svoje zemlje. In jo vendar — in da jo, to je žalostna resnica! Tu mora biti torej neka viša sila, vis maior, ki ga žene, da z ženo in deco odhaja v daljnji tuji svet, v povsem nove nepoznane jim razmere, da ubira dolgo |>ot — v temo ! O je, Hagu t>odi potoženo, je taka sila in to je okolnost, da domovina ne nudi več vsem svojim sinovom ekzistenčnih pogojev, j i m ne nudi sredstev za življenje. NVzprosna gospodarska in socjalna kriza je, ki žene naše ljudi v širni daljni svet, po sicer banalnem, ali le preresničnem reku : s trebuhom za kruhom !
Ali to ni fatalno le za one, ki se morajo izseljevati, ampak izseljevanje deluje
in
videli, kako vojna uprava izborno opravlja njihove posle. Će kdo, bi imel baron Krieg hammer pravico do nemške hvaležnosti. Ali ne ! Danes, ko je moral stopiti z minister-Bkega odra doli, ko ne more več ne škodo vati in ne koristiti, danes ni ravnanje v »Neue Freie	ž nji m niti za nijaaeo
bolje, nego je ono v »Reichs\v.ibrc. Taka je nemška hvaležnost ! Krieghammer ne more več koristi in ne škoditi. Grehe takega moža se že more grajati brez vsake nevarnosti. Ne stane nič in človek se kaže v lepi luči.
Iz ogrske zbornice. Odprava vinske klavzule ! Slednjič nam je vendarle enkrat tudi iz ogrske zbornice dofli vest, katere se moremo od srca veseliti. Minister-ski predsednik Szfcll je namreč v sobotni seji zbornice na tozadevno interpelacij » izjavil v popolnoma konkretni obliki in brez onih neskončnih fraz, zav janj in ogibanj, katere smo sicer navajeni poslušati, kadar c jah na Balkanu bo morala torej urejevati smer naši avstrijski ministri odgovarjajo na inter- vsej svoji vnanji politiki. Cim tesneje bo monar-pelacije: popolnoma jasno in odkrito je to- hija v svojem glavnem interesu pridružena rej ogrski rainisier-ki predsednik izjavil, da Rusiji in čim manje povspeševanja tega inte-se dne 1 januarja prihodnjega leta resa bo mogla pričakovati od Nemčije, tem odpove vinska klauzala in to z bolj se bo morala črta nje evropske politike ozirom na žalostno stanje domačih vinorejcev. ' oddaljevati od nemške črte. A v isti meri. Odpoved da sporoči minister za vnanje stvari kakor bo imelo delo nsšj monarhije za var-grof G>lucho\vski, italijanski vladi.	stvo svojih interesov na Balkanu svoje težišče
Sze'1 je nadalje sporočil, da pogodbena v Rusji, se bo manjšalo opravičenje aje do pogajanja pričnejo kljubu temu, da ni mo- sedanje vnanje politike, to je zveze z Nemčijo, goče vzdržati več vinske klauzule.	katera zveza je naperjena — naj ae govori,
Kar se tiče na godbe 11 h pogajanj z našo kar hoče — proti isti Rusiji, e katero iščemo državno polovico, izjavil je Szell. da se soglasja v svojem življenskem vprašanju ! !
ne blažili in svarili le balkanske narode preprečali izbruhe, in tako preprečali vsako nevarno navskrižje med vlastmi, ampak da bosti tudi direktno in pozitivno delovali na take spremembe in preosnove, ki pomirijo narode in dovedejo do takega stanja, da bodo interesi obeh vlasti — politični in gospodarski — čim bolje zavarovani.
Ćim je potovanju grofa Lombsdorlli ta namen — in da je, za to govori izlasti dejstvo, da pojde popred informirat se na lice mesta, v Beligrad in Sredec —, potem more res njegov obisk na Dunaju postati zgodovinske važno-ti, kajti spopolnjenje dogovora med Avstro Ogrsko in Rustjo v gori označenem zmislu ne bo moglo ostati brez upliva na splošno evropsko konstelacijo, na razmerje med vlastmi. Glavne svoje interese, politične in gospodarske, more naša monarhija iskati za bodočnost le na Balkanu. Po potrebah in aspira-
u sod no tudi na odo< šjje v isti domovini, ker ©g-ska vlada ne bo pogajala z vlado, ki se Ako je naša monarhija glede na Balkan v
nahaja v krizi in da ne mara nadaljevati	soglasju z Rusijo — kakov pomen more sploh
nagodbe s tako vlado, ki eventuelno vse pre	imeti še zanjo zveza z Nemčijo ia — dosledno
brne in zavzame bistveno popolnoma dru-	— trozveza!!
gačno stališče.	Zato je opravičena sodba, da more pri-
V opozorjenje. Kdor pazno sledi po-	hod grofa LambsdoilVi na Dunaj postati zgo-
litičnim aogodfcom in pisavi raznih listov, je	dovinske važnoBti — spomenik na križ potu,
sinovom, zakrivili, bodi po neumevanju svoje gotovo opazil često, da *e slavofobni listi	ki bo govoril, da je monarhija Avstro-Ogrska
radi sklicujejo na izjave v ruskem glasilu	krenila na druga pota v svoji vnanji politiki,
kneza Meščerakega, v »Graždaninu«. Ta 1 st	(5e bo dosežen ta, potovanju ruskega ministra
hodi vedno svoja neslovanska pota in čim	pripisovani namen, bodo mogli narodi naše
važneji je povoJ, tem glasneji je. Tako je	monarhije blagoslovljati dan, ko je grof
tudi sedaj, ob potovanju grofa LambsdoitVd,	Lambsdoi i? Bt< pil na dunajska tla.
se po naraščanju pomanjkanja delavnih rok gospodarska kriza poojstruje !
V žolč bi morali pomakati pero, ako bi morali pisati sodbo o onih poklicanih činite-Ijih, ki so zakrivili v prvi vriti, da naša domovina ne more dajati kruha vsem svojim
bodi
naloge, bodi po kažnjivi |brezbrižnosti, po zločinski zlohotnosti!
I ra je enajr-ta. Izseljevanje postaja zj naš narod gospodarska in socijalna kalami teta. Tu ni zgubljati časa. Vsaj oni rojaki,
naši ljudje, ki se čutijo poklicane, da vodijo Proli b porazu mljenju Rusije z Avstro Ogersko	Grof Lambsdoi IV se oglasi najprej v Be-
narod, da čuvajo njegove interese, da mu gradijo bodočnost, bi morali enkrat začeti resno Lavi t: se s tem vprašanjem, posvečati mu vse svoje sile ter klicati one druge faktorje na vršenje dolžnosti, one, !*i so v svoji brezbrižnosti ali direktni nedobrohotnosti do naroda, ki biva ua tem našem ozemlju, zakrivili, da je gospodarsko življenje na tem ozemlju sterilno, ker niso hoteli, da bi se oplojene in razvijaTe kali gosjHjdarskega razvoja, kakoršnjih ima v sebi nfcša zemlja — izlasti še, ako up< števamo tudi ugodnost nje geografije lege — vsaj v toliki meri, da bi mogla preživljati svoje sinove !
Je
da ruski minisUr za vnanje stvari pride na Dunaj, je bila kakor vzrok temu potovanju navedena okolnost, da grof LambBdorff oi imel še prilike, da bi se bil predstavil našemu cesarju in da hoče sedaj izvršiti ta čin dolžne in običajne kurtuazije. Kraj tega
vzroka, ki se je navajal, je slutil vendar vodovje struge brez
vsakdo, da bo to potovanje velike politične zaupanja, radostno presenetila vest, da pri
važnosti.	baJa Prvi mini8ter carjev in voditelj vnanje
.	.	- ,	politike v Srbijo, kar si srbska javnost po
Danes pa je	uverjen ves politički svet,	r	.	.
, . . .	. ,	. 1	vsei pravici more tolmačiti
da utegne biti to	potovanje celo zgodoviuske	,	^ ..
važnosti — spomemk na križpotju, ki bo nasiti vez', KI SLI JI« »pieu ouiuuuuai «.
k isti veri. Pomen tega obiska cenijo v Srbiji in se čutijo pcetšSene tembolj, ker je to prvikrat, da voditelj vnanje
v pomirjenje, da
vsa nerodnost <ficvjelnih mož ne more poru -
, .	,	... šiti vez', ki sti jih spleli sorodnost krvi in
znaojai svetu, da je avstro-ogarska monarhija
ozirom na dogodke na Balkanu krenila na l,rTai*n(Jst
Poetični pregled
:V Trstu. decembra 1902.
Sprememba v vojnem minister-»tvu. Čudno. Delokrog vojnega ministra je tak, da je se najmanje prizadet od borb med «trankami. In vend*r je bilo le malo ministrov v konstitucijonelni dobi, katerim bi bib ob njih odstopu skazovali toliko — ne-simpatij, .<akor jih sipljejo sedaj na odsto-pivšega vojnega ministra, barona Krieg-haznmerja.
»Reichswehr«, ki je nekaka zaščitnica vojske, mu očita: da je bil nesposoben, trmoglav, avtokratski, da je vse storil, Tesar ne bi bil smel storiti, a ničesar, kar bi bil moral storiti, da ni poznal E iakega prava, ^ruga pota, da je zapustila stari tako izvo-ker edino pravo mu je bilo — njegova volja. žeai kolovoz, po katerem monarhija ne le da
M Slovani tudi ne jočemo za njim. ni prihajala do nobenega cilja, do vspeha, Njegova avtokratska in g< spodovalna nrav marveč se je, tudi če se je zaletela nekoliko, se je kazala sosebno v trmi, s katero je dajal navadno vračala tja, kjer je začela hoditi, uprizarjati tiste nesrečne tukaj-afere na kon-	Avstro Ogrska je sicer že leta 1*97.
trolnih shodih. Prav po nepotrebnem je in sklenila z Rusijo dogovor glede na dogodke stitucijo vojne kazal v luči germamzatorične na Bilkanu. Ali slej ko prej je veljal prin-tendence, vsled česar ni le maogo oseb prišlo cip, da vse, kar se ima zgoditi bodi za vpli-v nesrečo, ampak so bili tudi zadeti celi na- vanje na balkanske narode, bodi v pritisk na rodi v svojem ponosu, narodi, do katerih se fatalistično in zavratno turško vlado, — ki mora vendar obračati vojna uprava, ako vedno obeta vlastim, a nikdar ne izvršuje hoče imeti — vojakov in denarja! Pa tudi ničesar — se mora zgoditi le v sporazumljenju drug h raznih afer je brez potrebe izzval ba- aignatarnih vlasti, kakor je bilo določeno na run Krieghammer v svoji nestrpnosti.	herolinskem kongresu po rusko turšai vojni.
Ali ču Ino, res čudno in značilno. Baron Tako posezanje drugih vlasti je provzročalo, Krieghammer je bil pravi kos iz inventarja da je bilo delovanje avstro-grško ruskega germanizatoričnega zistema, ki je vedno v sp jrazumljeDja Da homalije na Balkanu le čdsti in slavi tudi dandanes še.	dilatorično, zavlačevalno, in le na škodo
Nemški armadni jezik je branil z neiz- Avstro-Ogrske in Rusije, ki sta jedina glavna prosno trmo tuli tam, kjer ne le ni potre- interesirauca na Balkanu. Potovanju grofa ben, ampak, kjer tudi ne more služit i namenu, Limbsdortii na Dunaj se pripisuje namen, kakor ravno na kontrolnih shodih. Nemci da bi se sporazumljenje med Avstro Ogrsko vseh barv so si zadovoljno meli roke, ko so in Rusijo spopolnilo tako, da bi ti dve vlasti
in za zvezo prve — s Turčijo. Turki da eo lemgradu. I a sicer dospe tjakaj v sredo, dne Rusiji jedini zanesljivi prijatelji in zavezniki. 25. t. m. Ruski odposlanec v Belemgradu Slovanski bratje da so jedini Oarikov je že službeno obvestil srbsko vlado sovražniki Rusije, ker da sovražijo 0 prihodu ruskega ministra in je rečeno v Ruse in nočejo slušati njihovih svetov. Gr fa tem uradnem obvestilu, da isti prihaja s po-Ignatjeva — s katerim bo bili ozko spojeni sebno nalogo od carja kralju Aleksandru, dogodki pred in po osvob Jevalni vojni — ime-	VTest o prihodu ruskega ministra je vz-
nuje »Graždaninc »nesrečnega veterana vztečne budila po vsej Srbiji radostno presenečenje, politike«.	Ni čudo. Narod srbski teži neprestano tja.
Da bodo čitatelji umeli to vedenje kam<»r ga vlečejo tradicije krvi in vere: v »Graždanina«, naj izvedo, da ta list krmijo oficijelni Srbiji pa so se par let dogojale tudi iz — Berolina.	stvari, ki niBo bile ravno v soglasju s temi
Toliko v opozorjenje čitateljev za slu tradicijami. In ne dolgo temu, ko je v trpko čaje, da bo tudi kakov »Piccolo« s slastjo presenečenje naroda od palo potovanje kra-citiral kake izreke tega 1 sta.	Ijeve dvojice na Rusko, zdelo se je kakor
Grof Lambsdorff na potovanju Ko <*a	oficijelni srbski krogi nasproti Ru-
nedavno temu presenetilo svet poročilo, siji inavgarirati politiko kljubovanja. Saj so
slavofobni listi kar že z rokami ploskali od samega veselja. Kadar pa se ti kr< gi vesele na srbski politiki, potem ta politika gotovo ni po duši in srcu srbskega naroda. Ni čuda torej, pravimo, da je v hipu, ko se je zdelo, da hoče oficijelna politika Srbije zapluti v
obrežja narodovega
politike kake velevlasti prihaja sam v Beligrad v stvari, ki se tiče Srbije. Velikanska politična važnost potovanja grofi Lambsdortl i se kaže tudi v tem, da pride isti v Bsligrad direktno iz Livadije, kjer je imel dogovore s carjem.
Tržaške vesti.
Imenovanje. Gospod dr. Janko Bab-n i k, tajnik v ministerstvu za pravosodje, je imenovan sekoijskim svetnikom.
Prvi doktor elektrotehnike v A v strijl. Goap. inženjer Gino Dompieri, sin bivšega župana tržaškega, je te dni na nemški elektrotehniki v Brnu položil izpit in postal tako doktor elektrotehnike. Ta je prvi tak slučaj v Avstriji.
Mestni svet imel je v soboto svojo XIX. javno sejo, v kateri se je vršila generalna razprava o občinskem proračunu za prihodnje leto. Prvi je čital svoj >govor« svet. Z a n e t t i. Izjavil je, da soglaša s po-
višanjem najemninskega krajcarja, a to povišanje naj bi nastopilo še le pri najemninah od 1500 kron naprej. Predlagal je, naj magistrat to vprašanje v novič preštudira. — Drugi je govoril svet. dr. R v b a r, čegar go\or prinašamo na uvodnem mestu.
Proti izvajanjem svet. dr. R v b a f polemizirala sta svet. B e n u s s i in dr. V e-n e z i a n.
Svet. Benussi je hotel dokazati, da po svet. dr. Rvbara konstatirani primanjkljaj ni primanjkljaj, marveč, da se je drugače računalo, nego druga lets. (To pojasnilo pa bi si bil Benusai prav lahko prihranil, ker je dr. Rvbar še jaBneje, nego on, pojasnil razliko računanja letošnjega leta od drugih let. Op. ur.) Trdil je tudi, da so stroški za otroške vrtce v okolici tudi na korist okoličanom. (Čudno res, da hoče mestna laška gospoda bolje poznati koriBti okoličanov, nego oke-ličan«ki svetovalci sami in prišteva to med
koristi okoličanov, kar okoličani sami sma-
/
trajo za svojo škodo. Op. ur.)
Kir Be tiče mestne plinarne, konstatiral je Benussi, da se tam nahajajo delavci laške in slovenske narodnosti, ni pa hotel oporekati trditvi dr. Rvbara, da se tam nahajajo v ogromnem številu italijanski podaniki.
Svet. dr. V e n e z i a n je imel dolg govor, v katerem pa se je bavil z vsem prej, nego s števikami v proračunu. Hotel je dokazati, da sedanja liberalna večina zelo skrbi za potrebe revnejših slojev in da socijalisti nimajo prav, da jo napadajo ; tudi da primanjkljaj ni primanjkljaj, hotel je dokazati. Trdil je, da se mesto širi in da je treba večjih stroškov, vsled česar so potrebne nove doklade ali pa nova posojila. (Pozabil pa je povedati, da se razmerno višajo tudi dohodki mesta, čim bolj se isto razširja. < >p. ured.) Slednjič ee je izjavil 7.1 pomnožitev najemninskega krajcarja, predlagal pa je, naj bi se magistratu naložilo, naj preštudira drugačni način povišanja, od onega, ki je predložen.
Svet. V e n t u r a jc govoril v prilog predlogom magistrata.
Svet. dr. R v b a r zavračal je izvajanja Benussija in VVneziana tako-le :
Ne morem pustiti brez odgovora neke opazke gg. predgovornikov.
Svet. Venezian je v začetku svojega govora rekel, da hoče meni odgovarjati in zlasti namenom, ki so me vodili pri mojem govoru.
Konštatiram pa, da je svet. Venezian meni le jako malo odgovoril in da je veči del svojega govora posvetil obrani lastne stranke proti napadom s strani socijalistov, konservativcev in drugih.
Konštatiram, tla se mi do seduj nismo še identificirali niti s socijalisti, niti s konservativci in sploh z nol eno drugo stranko v Trstu, in vsled tega opazke dr. Veneziana ne zadenejo nas in ne morejo biti proti nam upravljene.
Mjni je prav za prav le očital, da sem konstatiral deficit.
Jaz pa povdarjam, da sem prišel do te konstatacije na podlagi vaših proračunov iz 1. 1901. Jaz sem se za svoje dedukcije po-služil le teh proračunov in aparatov fiaančnega odseka, mislim torej, da se nisem poslužil nepoštenega orožja.
Kar se tiče naposled nsš^ga stališča nasproti predlaganemu zvišanju občinskih do-klad, ponavljam še enkrat, da bomo mi glasovali za 1a <0 zvišanje, kadar se izkaže pravica tudi okolici.
Jaz mislim, da se več od nas ne more zahtevati.
Ko je slednjič še svet. dr. Spadoni v imenu zdravstvenega odaeka izjavil, tla se bo moglo z zgradbo norišnice začeti že v prihodnjem letu, bila je radi pozae ure sej« zaključena in bo razprava nadaljevala v nocojšnji seji.
Kaz veljav ljenje starih golic za poštne nakaznice in poštne spremnice povzet-'niiui nakaznicami. Vsled naredbe c. kr. trgovin-kega miaisterstva od 1-. julja t. 1. št. 29444 so se v notranjem :n inozemskem poštnem prometu uvedle nove spremenjene golice za poštne nakaznice in povzetne poštne nakaznice, katere so že delema v prometu.
C. kr. trgovinsko ministerstvo je z naredbo od 4. novembra t. 1. št. 55882 odredilo, da se imajo stare golice za poštne nakaznice in poštne spremnice s povzetnimi poštnimi nakaznicami s 31. decembrom t. 1., umakniti iz notranjega in inozemskega prometa, ter da se ima, počenši od 1. januvarja
1903., »Ulje rabiti iakljuSno le »ove poštne vrednotni«*e naveden.h vret.
Stare golice navedenih prstnih vrednct-mc izmenjajo stranke lahko z novimi na vseh e. kr. poštnih uradih v dobi od 1. do 14. jsDtivarja t. I.
Na>e mestno iropodaiMro. V teku malo časa »e je sedaj te v drugo razpoSila velika cev vodovoda rtrojniee in sicer prav na istem mestu, na Greti. Vodovod sicer ne spada d rektno pod mestna upravo, ker je društvo omenjenega vodovoda zasebno, ali, ako pomirimo, d* večina mestnih svetovalcev tržaških zapoveduje tudi v vodovodnem društvu, že lahko rečemo, da so ti gospodje vsaj dele m* krivi na polaganju pretankih cevi pri novem vodovodu, kar zakrivlja pogoste nepr.like.
Mestno gospodarstvo je pa direktno odgovorno na zap ranju zasebnih vodnjakov. — Odkar je lil dovršen stari vodovod Brojni«*. so po calogu magistrata zaprli, lahko reč*m<\ vse zasebne vodnjake — radi nezdrave vode !
Redek je bil gospodar, ki je ubranil zapretje svojega vodnjaka in to le s pomočjo velikanskih trakov in sitnosti. Pokojni naš veljak Ivan Šabec je m*.ral trikrat poklicati driavno zdravstveno komisijo, da je mogel na zadnje obdržati odprt 6\*oj vodnjak, obstoječi še danes v hiši št. 4. ulica Cecilia. Kakor ta je mural voditi boj takozvani »Panificio Triestino« v ul. S. Marco. Tudi tu je trebalo raznih komisij in tožeb, kar je vse stalo truda in denarja. Kedcr pa ni imel na raz»K)lago denarja, je moral podleči in si dati
—	napeljati slabo Brojnico, mesto da ti nadalje pil dobro domačo vodo !
Ta boj, naperjen le v to, da se prodaja eim več brojensbe vode, je izhajal iz odbora Brojen ške družbe — vodil ga je pa tržaški mestni magistrat.
Na vrtu naše Ciril- Mttodijeve št le pri sv. J a kob* i se nahaja star dober vodnjak z naj bo jš<» vodo.
V tem vodnjaku so zajemali do pred malo ča?a tisoče škafiv vode za ves sv. -la-kobski okraj in je bil ta vodnjak pravi dar božji sv. Jakobčan«m v času, ko je v mestnem vodovodu zmanjkovalo vode.
Pred kik m mesecem dni je dal mestni magistrat napraviti nov mal vodnjak Brojenje in sicer na istrski cesti v neposredni bližini naše š »le. — Takoj n% to je mestna zdravstvena komisija — zaprla omenjeni vodnjak na vrtu slovenske šole, ker da je voda v istem pokvarjena ! — Koliko proklinjanja je bilo te dni, ko ljudstvo ni imelo vode radi omenjene ved vodne nezgode ! Vse je vrelo na vrt kier pa 'e mesto vode na«lo tablico z napisom, ki privi, da ta voda ni za človeško poral>o !
Strop se je udri v sobite zvečer v h'ši št. 131» v Žtvljah. 21 letna Antonija Frausin, ki je stala na mestu, katero se je udrlo, zdrsnila je v luknjo, kjer je ostala stisnjena in bila grozno ranjena, tako, da jej je bilo videti čreva. Prenesli so jo v bolnišnico.
Najdeni ntopljenee. Kake tri milje od svetilnika našli so ribiči včeraj zjutraj mitvo truplo kakih 'JO—'J-t let starega in a-deniča, ki je in »ral po sodbi zdravnika, kateri ga je pozneje pregledal, umreti pred kakimi 24 rrami. Utopljenca je videlo več oseb. A ga ni nihče poznal. Truplo bo prepevali v mrtvaAaico k sv. Justu.
Draftbe premičnin. V torek dnt 23. dec. ob ld. uri predpoludne »e bodo vsi« aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča z.- <• vilne stvar: vršil« sledeče dr«*b* prem emu : v ul. Šalita al Promotorio št. 7, hišna oprava; pri sv. M. M. spodnji štev. 115, konj; v Skednju št. 204, kamen; v ulici della ( i-serma št. 11, hišna oprava; v ulici Molin Piccolo št. •"», h >na oprava ; v ulici delle Poste št. 4. knjige, 4 zaboji črnila, papir *a pisati in razno: v ul ei Boechetto štev. 30, pavce; * Rocolu št. 664, hišna oprava ; v ulici Ac<j le št. i*, dvokolna priprava; v ul. della Pieta štev. 2, vozi, konji in razno.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob T. uri zjutraj 3.1 ob 2. uri popoludne v 7 C. — Tlabomer ob 7. uri zjutraj 764.8
—	Danes plima ob 5 06 predp. in ob 5.19 pop.: eseka —.— predpoludne in ob H»43 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iredente ni! Goriški mestni svet je bil sklenil svoječasno, da v mestni hiši vzida spominsko plo-5o poko|n. Karlu Favet-
tiju. Kdo je bil Favett\ s čem se je proslavil i-! BI je velik irredentist: bežal je v Ital'jo kakor veleizdajalec in bil potem po-m.loščen, da se je mogel vrniti v Gcrico. To »o njegeve glavne zasluge pred očmi s'g-oorov. I^sški listi poročajo sioer sedaj da je vlada unič la dotični sklep mestnega sveta goriškega, ali sklep je bil storjen v dokaz, da irredente ni !
X i>rzno izzivanje. Iz Ajdovščine poročajo »Soči«, da je vodstvo vipavske železnice razjM šiljalo te dni neke samo-nemške pole s prošnjo za milodare za prir^jenje In žičnega drevesca otrokom žele-niških us'užbeneev. Prositi in ob enem narodno izzivati — to je res že skrajno. Tem predrzneje, ako prihaja od železnice, ki je pod upravo države.
Vesti iz Kranjske-
*	Bralno društvo v Kr>koin izvolilo
je na sve jem občnem zboru dne 7. t. m. v odbor naslednje pp. gospode: predsednik dr. Fran Pompe, podpredsednik Jo«*ip Z navec, blagajnik Vinko Žener, tajnik Avgust K03, odbornik K. Humek.
*	Novi vojni minister — Ljubljančan. Novi vojni minister pl. Pietreieh je rodom L'ubljančan. Rod 1 se je v Ljubljani leta 1841.
»umljiva odredba. SjoroSili smo že, da je dežtlni šolski svet kranjuki izdal odredbo, s katero je učenoera ljudskih šol vskratil božične počitnice in se ima pouk zopet pričeti dan po prazniku sv. Št t- ta na. V Ljubljani pa je mestni šolski svet — v kar ima pravico — določil, da v mestnih šolah ta dan ne bo še j>oiika.
Ker pa za srednje šole veljajo stare počitnice, bodo morali muli učenci zapuščati dom, dočim b »do stareji dalje uživali božično veselje.
*	Najstarejši župan umrl. V Le-
skovcu pri Viš »jigori je v starosti 65 let umrl ondotni župan Andrej Dremelj. Po letih županovanja je bil Dremelj najstarejši krarij°ki žnpsn, morda celo najstarejši v vsfj Avstriji. Dremelj je bil namreč na 1 36 ltt n *pretrg< ma župan.
rim se delodajalcem nalaga dolžnost, da plačujejo za svoje uslužbence bolniške pristojbine.
Razne vesti.
Demonstracija proti cesarski pesmi. —
Madjarske novine pišejo, da so povodom prihoda kornega zapovednika iz Kose v Lošo-nec mladenči demonstrirali proti pesmi »B g obvari !« Ko je vojna glasba zasvirala cesarsko pesem, je mlad<na s snežnimi kepami obmetavala godce. Uvedena je preiskava.
Z loterijo gremo nazaj. Po izkazih, katere je izdalo 3uanćno miuisteratvo (1 zv., IV. letnik) državni dohodki pri loteriji nazadujejo. Leta 1000 je vsak avstrijski državljan povprečno znstavil 1 Iv st. V 11 j kronovinah se je v tem letu stavilo dokaj manj, nego v letu 1897. Koliko neki zastavljajo naše kranjske mamce? Na Kranjskem je v letu 1897 zastavil vsak 1 K 18 1 st.., v letu 194M) pa samo itfi st. — Potemtakem se na Krsnjsk»-m še zrreraj pltičuje tega nespametnega davka 500 000 K. Naj manj stavijo Bukovinci — po 20 st. — ; najvtč — po 4 K 72 r-t. — na Nižje Avstrijskem ; Kranjsko zavzema v tej vrsti sedmo mesto.
Po »Slovencu«. Loterijske številke, izžrebane dne 20.
decembra :
Gradec	8 75 11 23 49
Dunaj	53 64 26 £9 57
možno dosoči tega, potem je verjetno, da so Roose\velt, raje nesjo da bi pri>Io do skrajnega izreče pripravljenim vsprejeti nalogo razsodnika, da bo izogneno prelivanju krvi, razdevanjtt in oškodovanju velikih trgovskih interesov.
CA RACAŠ 21. (B) Predsednik Castro je vsprejel predlog zveznih vlasti, da bo predsednik Zjedinjenih držav fungiral kakor razsodnik.
XXXXKXttKXJCX*KK«tt
Vesti iz Štajerske.
—	Priseljevanje 111 odseljevanje na
Majarskem. Iz <>',. zvezka publikacije »Od sterreichi«ehe stat -tik je p >9neti. da se opaži seljenje iz ju*no z<iruž®ma slovenske južne ^tajer^ke v me«ta -redrije in Zgornje Stajer->ke. Avtonomna mesta na spodnje nStajarsk« m s pretežno nemškim prebivalstvom (Celje, Maribor, Ptuj) imajo med 23911 prebivalcev ^•»-15«'» takih, ki imajo domovinsko pravico v okrajih s pretežno sloven-kim občevalnim jezik. m. V polit š*ih okrajih Srednje in Zgornje Stajirske je znašalo število onih, ki bivajo v teh okrajih a imajo drugod dom »vinsko pravico, 220>23. Od teh pa jih je 54,038 torej 25°/0 takih, ki so došli, iz s'ovensk h (krajev, dočiro j h je od 48.42> tujcev, živečih v političndi okrajih s preU/ no slovenskim občevalnim jezikom, došlo iz nemških okrajev le 690O.
—	L mesten predlea: je stavil v gra-škem obč. svetu obč. svetnik g^p. Jenko. Predlagal je, da morajo obč. svetniki, ki prepozno pr h^jajo v seje, plačati za zamudo globo v ubožno blagajno.
Vesti iz Koroške.
-r Baron Mae Nevin, okrajni glavar v Celovcu, je že davno po-ta', sicer ne slaven, pač pa mnogo imenovan m< ž radi svojega nasprotstva do koroških Slovencev. Ta je mož tudi originalen v tem svojem nasprotovanju. Mari ni orginslno to, ako mož, dobivši nalog, naj poizveduje o potrebi in ko r stnosti sirotišnice v Trgu, ustanovljene po katoliškem duhovniku, hodi poizvedovati k — luteran^kemu pa*torju ! To je gotovo originalno. Ali pa bi bil bolj umesten kak drugi, nekoliko krepkeje zvoneč izraz?! Po poizvedovanju o potrebi take si rotišnice pri nemškem luteranskem pastorju bi se oil moral dogoditi eudtž, ako bi bilo mnenje Mac Nevna ugodno zavodu. Ta čudež pe se je zgodil tako malo, da oblasti niti niso odposlale dalje prošnje na cesarja. Vzlic rečeni originalni ideji gospoda Mac Nevina je a ri t šnica vendar dobila od cesarja .">000 K podpore !
~r Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon ki>riš&tga deželnega zbor», s kate-
Brzojav n* poručit*
Not I vojni minister.
DUNAJ 21. (B) Njeg. veli«, cesar je zaprisegel predpoludne novoimenovanega vojnega ministra.
Pogajanja med Avstrijo in Odrsko.
DUNAJ 21. (B ) l)«nes pred polu ine je bila konferenca, katere so se udeležili cgraki in avstrijski minUter-pre l-ednik in istotako oba finančna ministra. K01 ferecea je trajala od 9. ure in tričetrt do 2. ure popoludne. Popoludne je Szell koLlVriral z gr^t »m Go-luchcwskim in je bil jHitem vsprejet od ce sarja. Pozneje so zopet konterirali zgoraj navedeni ministri. G »vuri se, da bo trebalo še enega sestanka, da pride do popolne jasaosli.
Nagla smrt.
DUNAJ 21. (B.) Glasom brzojavke, doale iz Pariza, je umrl tamkaj nagle smrti komornik in c. in kr. kapetan linijske ladije Constantin pl. G o-t z.
Proti posledicam slabe letine.
PF1KOGUAD 21. (B.) »Prav teljstven; veEtmk« prinaša podro'mo pun čilo o odredbah ruske vlade za odj-ravijanje posledic slabe letine ter za pre-krMjenje prebivalstva v 10 gubernijah eviO[tske Rui-ije in nekate rib krajev Sibirije. I> »sedaj je bilo izdan h v te namene 6 6(53 000 rubljev. V zaključku izniža por« čilo nado.Jila je po izdanih rdred-bah preskrldjenje prebivalstva zagotovljeno in da bo možno za spomlad nabaviti potrebnih semen.
Led na Donavi
BUDIMPEŠTA 21. (B.) Led na Do na\ i se je začrl premikati.
Cesarska rodbina.
PETROGRAD 21. (B.) Carska dvojica se je z otroci ukrcala v Livadiji na krov jahte »Standart<, ki odpluje jutri v Sevasto-pol in na morjp.
Cesar Fran Josip papežu.
RIM 21. (B) Avstro-ogr*ki poslanik Szecsen je izročil o polu Irie papežu v slovesni avd jenci statuetof ki je dar ce-arja Frana Josipa p< vodom cesarjeve^a jubileja.
Cesar Fran Josip.
DUNAJ 22 (B) Cesar o lp ,tuje jutri v Walla«re, kjer ostaue čez b »žične praznike. Dne 26. t. m. se povrne na Dunaj.
Hod potres.
PETROGRAD 21. (B) Potresi v okrožju Andishan zlasti pri VM-i Asak', trajajo dalje. Do sedaj so našli 197 zasutih, li izkopovanja se nadaljujejo.
Akelja proti Venezueli.
LONDON 21. (B) R4nteijeva pisarua javlja iz \\~aschingk-na dne 20. t. m. : Predsednik Rouseurflt ne želi nikakor, da bi na stopil kakor razsodnik. Prigovarja se, da bi bil v t*j lastnosti	enem sodn k, sodišče
in policiia ter da bi ga te/ila mo-alna obveza da bi izvršil svojo lastno ( bsodb'. Vrhu tega bi mu razsodba naklom'a sov raž t vo ene ali <lrtige stranke. Zato bi bilo b >lje, da se spor predloži razsodišču v Haagu. Ce bi pa ne bilo
U X X X X X X K X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solfcan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej ^tnton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva priinorslte dežele.
Solidnost zajamčena, fcajti les ae oau5i v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
W Album poblltev brezplačen.
X X X X X X X X X X X X X K X X n.
X
XXKXKXXXXXXXXXXX
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
Jogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
MT zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
Naznanilo.
Spodaj podpisani naznanjam, da bom prodajal izgotovljene obleke pri )<>mjatir* pod Ricmanji dne 24. t. m. od jutra do večera. S spoštovanjem
Josip Zulijan, krojač Ricmanje.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Quai št. 1 a (v lastni liisi).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena o t dunajskega bančnega društva in bavarske hipot^karne m menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok bre* zdravniškega og'eda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v Vojake zavarovani znesek proti ma'emu oihicku preti pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št.
7. Telefon 469.

£9
©
^Aleksander Levi Minzi |
_ .....
ra
<0
a
Pr»» la iijTejJ» tofurna poklftve ▼teb *T»».
•J T R S T
TOVARNA:
VI« Tm«,
vogai
VI« Ualtun
zaloqk
*«>
Sf &
&
(šolsko poslopja) i In Via Rlbargt «t. 2*
■ Piazza Rasaiit It 2 eJJ
I (Šolsko poslopi«)
O*
Titlafon it. 670. -HOM-
Velik icbo< Upecarl), trc«J la tilk. Is Trimje urtčb« tudi po poiebalb Uičrtih
(S C«n« biti konkarenot.
& ILDITEOTIIJ CIIU iliTUU 11 FfilllO ®
^ ________________a
(9	a
Predmeti postavio se na pa. oorod ali Železnico ranKO
Mala oznanila.
Pod lo rubriko prinašamo oznanila po Dajnigjik) C nah. Za enkratno int»ercijo w plača po 2 s»tot. sa beoedo: za Takratno inercijo pa se cena primerno sai£a. <>ela*i za v*e leto za enkrat na teden »tanejo
po 20 K. ter ne plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava tift stot.
V Trstu.
Vnlosn likerjev v sodnih in bo*ellkah.
Perhauc Jakob
▼in n bntel k. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
Antnn ^nrli p"^0^* "v°j° kavarro
n,,lUM	11 »Commercio« kjer je ?ha-
jaliiče Slovencev. Na razpolago no vs»i *)<renski io rnnofi drugi časniki.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
t ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podrnSnica
„^illa citta 5i £ondra"
klica Fcile itc\e it. 9. (Hiuceij#\» hiša)
-
Velika salona izgotovljenih oblek za mo^ke in defke. Velik izl*>r oblek zh moike	gl<i 6.50
«io 24, za dečke od gld 4 do 12. suknene jope
▼	velikem izl»oru od gld d«> ti. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od a^traliariit od gld. 5 — 14, ravno take podrite a kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gl«J 1H — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.ftO — 4.f*>. tinejie od gld 5 — Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2Jt0 — H h velo k i za mo.^ke in dečke po najmiiih cenah. Hlače od moleAkina (dodjeva koža sa delavce izgotovljeiie v last>ii predilnici na roko
▼	Korminu.
vrtane motne *raj.e z« leavee gld. 1.30. Ve lika zaloga fcaovij za n«o?kc vbltke na meter ali to.di za naročbe na obleke, ki *e izgotovT Z največjo Wn<»tj6 t pH'<'»jw j.< tiel e v 24 urah. V podruz,.1^ v ulici P(«te Lucve rprejeaiajoizdelovanj* obleki po meri ter se >e j ofčt.BO \d<>M\& \eake vrsteoblffc r/irtih rif»i i«al iti n**r»b d o*ke in dečke.
Najstarejsa slovenska tovarna in* /alo^a pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporu/-« •>M>jim cenjenm rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi r\»tli. mIj tfi^no jM'litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi iijiročbe za vrakovrstne izdelke j»o načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnog naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se topio prijn>rooa svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim !
»ooeeeoocoeo©****
^ Prodaj alnica ur
J. JCaslinger
zaprisežen izvedenec in urar <*. kr. pri v. južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vs< h vr«r. Popravo se izvr-e v katerisikoli množini n k a te resi bodi vrste, kakor krononcetri itd. z vso natančnostjo in točnost j > na jnm-dvo.
HFG Brezkonkurenčne cene.
3van Scmulic lip
Obuvala!
T . p. p - . , ,.v v Pri Pepetu Kraševcu V I rSTU, riazza beiveoere (nova nisa) zraven cerkve sv. Petra iPiazzaRosario pod ljud ;olo
Bogata zalosa raznovrstnih oblival za
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu	gospode, go»Pe m otroke.
in okoliri kakor tudi po deželi, svojo
sflr bogato zalogo pohištva.
A >aIo«i ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in Iielega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. avstr Lloyda'
Postne naročbe se izvr»e takoj. Po*iljatve -»o po-t-, nine proste.
Prevzema vaako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon-: turenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič če vi j. mojster.
Zalag-atelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in j c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr.
J>OOCOCOCCCCOCOCXXXXXXXXX#OOOOOCO#OOOOOOCOOOOOOCOOCXXXXXXXXXXXX}C#
--------o
proDajatnlea,
ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v najem, — Ponudbe je poslati na lastnika Simona Bratož v Št. Vidu nad Vipavo.
Friderik Steindler
ulica Aquedott<> Št. 2. (zraven evetlji-
čaija G. i-iherdol). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnavanje. stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice za dojenje otrok. galoAI tovarne ,.l»o-ston Ruber*.
Sprejemajo se poprave.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
gostilno
v ul. Belvedere št. 23 B.
Točil bom izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nrč., istrski refošk po 36 nvč.9 helo vipavsko po 40 nve.
Kuhinja t>o vedno preskrbljena z dobrimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
Fra 11 \ a letić.
Spoštovane siov&nske pspUme
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-Jtietodijevo
Prodaj alnica, obuval Julija Itomauelli
Corso št. S.
IMF" 0 priliki praznikov.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe
^rn«, rntrleška po gld, 3.20, rumena,	?rua a i ,Iimeu_ angleška po gld. 3.50.
r gld 3.50.	_ nizki čev^i, lakir.nl a i beli i»<> gld.
S|M'i*ijaitteta olittval za deeke.	1.90.
Bogat izbor ga loš za moške- ženske 111 otroke.
•N
Ka/prodaja !
Po nečuveno nizki <*eni so dol»i za samo
2 grl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa 17.
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer:
i lira od niklja, Anker iviih nt. (na željo tudi
posrt br.) z lepo tazr-?ljanim pokrovom točno,
QC000CXXX33O0O0OO00000O0»CC0CCCC0C0CCCCCCCC0Ct;CCC0CCCCCC»| ;,re>Da	U u»m jamstvom in Akatlnoo.
1 krast a ff Min ali nikljaHta r kropna verižica
Velika prodaja za Božič in no*o leto.	I	s prive-om. Tarizki sistem.
— 1 goldm igla. za kravate* z invtir. briljanti. 1 par gumbov za tnanšeto, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajee in ^ oviatnike.
i 1 |ar uhanov iz pristnega srebra, uradne ?T ' punci r.
^ 1 Min prstan s krasnim kamenon. 5 1 žapno ogledalo v etviju.
H.	Vseli 14 krasnih in vrednostnih pred-
C. metov z uro Anker-Remont, vred pošilja le s za 2 gld- 95 nč. S povzetjem ali po naprej ^ poslantm denarju, tvrdka
Za Miči in novLletiia darila!
Došel je velikanski izbor
prtov za obedovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapetov vseh vrst
po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bomba-
ževin tvrdke
Peter Klansich
fiazza nuova (ex Gadola} št. 1.
M.
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradom 17. - K rakovo
Neodgovsrjajore sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled ćesar nima kupec nikakega rizika* Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-r, cenosti brezplačno in franko.
^ Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
^ Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen ^ ! žepni album slo razgled ii'cnmi inesta Krakovo.
Velika prodaja za Božič in novo leto.
T
Rudolf Aleks. Varbinek 'M
zaloga glasovirjev
usijboljših tu- in iiiozemskili tovarn
= Borzni trg št. 2 II. nadstropje =====
(nasproti sladčičarne Urbanis). KazpoNojrvanj<% meiij:na. prodaja proti takojsneimi plarilu, kakor
tudi 11a obroka. Konkurenčne cene.
Jakob Ko smerIj
T R S T
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
utr T K G 0 V I X A ^b
/estvin Iu kolonijalnoga blaga, delikatesa in bonserv. izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam =e p. n. občinstvu in sem a^judanejši
Jakob K os meri j.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje
cikorijo.
Gustav Bonazza
v Trstu. P i a/za Barrieni veet-liia,
(vogal Androoa deli' Dimo). Velika zaloga ]Hdiist\a, ogledal, okvir
je v in tapecarij. — Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo raz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
Najkoristnejša božična darila!
Originalni Singerjevi	Šivalni	Stroji	so najpopolnejši v konstrukciji in izvrrenju.
Originalni Singerjevi	Šivalni	stroji	n> neobhodno potrebni za domačo rabo in obrt.
Originalni Singerjevi	Šivalni	Stroji	so najbolj razš;rjeni v tovaru žkem prometu.
Originalni Singerjevi šivalni	stroji	so nedosezni v šivanju in trpe/.no3t;.
Originalni Singerjevi Šivalni stroji so najprllčnejši za moderno umeteljno vezenje. Brezplačni pončnl tečaji v vseh domačih Šivalnih delih kakor tudi v modelnem umeteljntun vezenji.
Zalo?a svile za pletenje v velikem barvi nem izboru. Elektromotori za posamične šivalne
Pariz 1900 ..Grand Prix 4 Najveće odlikovanje
stroje za domaeo rabo.
Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev
TRST — Corso, Palazzo Salem — PRST