ŽELEZAR TEDNIK - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SŽ ŽELEZARNE JESENICE JESENICE, DNE 9. OKTOBRA 1980 ŠTEVILKA: 40 • LETO: XXIX Naš kovinar, svobodno glasilo delavcev KID, je kot predhodnik Železarja začel izhajati 26. januarja 1937. Železar izhaja od 1. decembra 1951 kot mesečna revija, od 15. aprila 1959 kot štirinajstdnevnik in od 1. januarja 1962 kot tednik. Glasilo je ob 25-letnici predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glavni in odgovorni urednik Joža Vari — Naslov: Uredništvo Železarja, SŽ — Železarna Jesenice. Številke internih telefonov: urednik 483, administracija 484 in 726. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/1-72. JEKLARNA 2 - PREIZKUSNI KAMEN ZA STOPNJO RAZVITOSTI SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI V petek, 3. oktobra 1980 sta našo Železarno obiskala predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner ter predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič s podpredsednikoma Martinom Mlinarjem in Vladom Klemenčičem ter sekretarjem komiteja za energetiko Mar­ kom Vraničarjem. Razgovor, ki naj bi pokazal na trenutni gospodarski položaj Žele­ zarne ter njegove srednjeročne in dolgoročne usmeritve, smo že nekaj (asa načrtovali, toda zaradi velikih obveznosti obeh predsednikov je pri­ šlo rlo njegove ureničitve šele v pe­ tek V uvodu smo goste seznanili z naj­ nujnejšimi pogoji poslovanja in pro­ izvodnje ter politično oceno v Žele­ zarni, hkrati pa nakazali nujnost iz­ gradnje jeklarne 2 (gosti so si pred razgovorom ogledali hladno valjar- no na Beli ter jeklarno in plavž). Po­ datke je Igor Uršič dopolnil še za SOZD Slovenske železarne ter opo­ zoril, da so se naše prvotne želje po novih investicijah že bistveno skrči­ le in se gibljejo v dokaj realnih me­ jah. Problem se kaže v tem, da je do­ bršen del naše akumulacije že anga­ žirane z obveznostmi v samouprav­ nih interesnih skupnostih, nerazvi­ tih in z anuitetami, zato bomo za realizacijo naših najnujnejših po­ treb rabili precejšnja kreditna sred­ stva. Slovenske železarne trenutno sicer nimajo likvidnostnih proble­ mov, (ker v zadnjem obdobju nismo veliko investirali), vendar pa ugo­ tavljamo, da temeljne banke niso sposobne spremljati naših programi­ ranih projektov, zato. je poudaril Igor Uršič. bo potrebno znotraj teh sistemov najti možnosti za financi­ ranje investicij. Seveda je bila na petkovem razgo­ voru naša pozornost namenjena iz­ gradnji jeklarne 2. zato smo še po­ sebej spremljali mnenja, ki jih imajo naši gostje o tem velikem projektu in možnostih za njegovo dokončanje že v prihodnjem petletnem obdobju. Predsednik izvršnega sveta je izra­ zil zadovoljstvo, da smo trenutne (Nadaljevanje na 3. strani) POTRJEN ZAZIDALNI NAČRT ZA JEKLARNO 2 Na ločenih sejah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice 29. septembra, oziroma 1. oktobra so med drugim imeli na dnevnem redu tudi predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za jeklarno t jeseniške železarne. Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupno­ sti sta odlok potrdila enoglasno, zbor združenega dela pa z večino gla­ sov, le nekaj delegatov je glasovalo proti. Kot je znano je bilo v strokovnih tirnih železarne Jesenice obravnava­ nih več variant za lokacijo nove Midljenje, da je uporaba odpadnih materialov kot sekundarnih su­ rovin nepotrebno breme, ki samo terja viške energije, je vse manj utemeljeno ob tem, ko so naravne surovine čedalje težje dostopne in dosegajo visoke cene. Tudi pri nas vedno bolj spoznavamo, da si bodočega industrijskega razvoja ne moremo več predstavljati, ne da bi vračali nazaj v proizvodne procese ali drugače koristno uporabljali odpadne materiale, ki smo jih doslej brezskrbno odlagali na nasip ali pa kar v Savo in njene pritoke, tako da je nastajala poleg ekonomske tudi ekološka škoda. V Sloveniji smo kot prvi v Jugo- ranje, razstrupljan je. kompostiranje slaviji leta 1978 sprejeli zakon o ali sežiganje ter formiranje ustrez- ravnanju z odpadki, ki nas zavezuje (Nadaljevanje na 2. strani) da v okviru tehničnih in ekonomskih možnosti postopno vpeljujemo tako tehnologijo, reprodukcijske materi­ ale in embalažo, proizvodna sred­ stva in organizacijo dela. da ome­ jujemo in preprečujemo nastajanje odpadkov, skrbimo z ponovno upo­ rabo odpadkov, nekoristne pa odla­ gamo neškodljivo za okolje. Ta zakon predvideva še vrsto izvršilnih predpisov, ki urejujejo med drugim zbiranje in predelavo odpadkov, gradnjo naprav za sorti- elektrojeklarne 2. zelo natančno in podrobno pa pet. Po zelo obsežnih in vsestranskih razpravah pa je prevla­ dala opredelitev za lokacijo na Bel- škem polju, ki zagotavlja največjo racionalnost in ekonomičnost iz­ gradnje in nemoteno obratovanje, oziroma kompleksno in dolgoročno rešitev načrtovane naložbe. Nobena od preostalih dveh variant, ki sta prišli v ožji izbor, to je na nasipu Že­ lezarne in na mestu sedanje jeklarne in plavža, tega ne omogočata. Pri tem moramo pripomniti, da je po ve­ ljavnem odloku o urbanističnem programu občine Jesenice območje Belško polje II namensko določeno za lokacijo industrijskih obratov že­ lezarne Jesenice. Zazidalni načrt za novo jeklarno 2 na Belškem polju je bil letos pomla- (Nadaljevanje na 2. strani) V SEPTEMBRU BOLJŠI PROIZVODNI REZULTATI Po prvih podatkih, ki pa Se niso dokončni in ki jih zbira sektor za ekonomiko smo v mesecu septembru v vseh TOZD Železarne sku­ paj dosegli 110.094,4 ton skupne proizvodnje ali 99,1 % planirane. Grodlja je bilo v preteklem mesecu iz­ delanega, pri obratovanju enega plavža, 8.211,4 tone ali 109,5 % planiranega za en plavi. Jeklarji pa so sku­ paj na SM in električnih pečeh izdelali 34.283 ton su­ rovega jekla ali 90,7 % na­ črtovanega. Po nepopolnih podatkih smo v preteklem mesecu skupaj prodali 31.509,9 tone blaga ali 100,5 % načrtova­ nega. Širšo informacijo z na­ tančnimi podatki po te­ meljnih organizacijah zdru­ ženega dela s komentarjem bomo objavili v prihodnji Številki glasila. ZNAČILNOSTI IN PROBLEMI, KI JIH JE POTREBNO REŠITI PRED PRIČETKOM IZGRADNJE JEKLARNE 2 Zastarel tehnološki postopek proizvodnje jekla v SM pečeh žele­ zarne Jesenice že več let ne omogoča izdelave zadostnih količin kvali­ tetnih in plemenitih jekel za potrebe metalurške predelave v železarni Jesenice. Ob tem so delovni pogoji tako slabi, da je za proizvodnjo je­ kla v tej jeklarni vse težje pridobiti nove delavce, ki bi bili pripravljeni dalj časa združevati delo za to proizvodnjo in si na ta način pridobiti strokovno usposobljenost, kar je tudi eden izmed po­ gojev za proizvodnjo kvalitetnih jekel. Grupa strokovnjakov iz Železarne je ob sodelovanju drugih institucij s področja metalurgije, kovinske pre­ delave in financ v letu 1979 izdelala Železarna Jesenice je zato že v te­ kočem srednjeročnem obdobju na­ črtovala zamenjavo SM postopka z El postopkom proizvodnje jekla. Ne­ realizirani družbeni dogovori in te­ koče investicije v železarni Jesenice so potisnili pričetek izgradnje elek- tro jeklarne v naslednje srednjeroč­ no obdobje. ' investicijski program jeklarna 2. ki ga stalno dopolnjuje glede na zatečene spremembe v pogledu stro­ škov, novih tehnoloških dosežkov Nadaljevanje na 8. strani KAKO IZPOLNJUJEMO DOGOVORJENA STALIŠČA V zvezi z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije v letu 1980, so bila na seji obeh zborov skupščine regionalne skupnosti zdravstvenga varstva sprejeta določena stališča, ki naj bi začela veljati z mesecem majem. Eno izmed teh stališč je tudi, da moramo koristiti zdravstvene usluge predvsem v zdravstvenih organizacijah v regiji, seveda pa s tem ni rečeno, da uporabniki ne morejo koristiti zdravstvenih storitev, kadar je to potrebno, izven regije. V osmih mesecih letošnjega leta je bilo na Gorenjskem za zdravstveno varstvo porabljeno skupno 698 mili­ jonov 238.142,00 din. od tega v zdravstvenih delovnih organizacijah Trenutno razpolagamo s podatki o obravnavanem koristenju zdrav­ stvenih uslug izven regije od 1. ja­ nuarja 1980 do 31. avgusta 1980. Ti podatki pa niso prav nič zadovoljivi, ker kažejo, da se sprejetih stališč držijo predvsem v jeseniški občinski zdravstveni skupnosti. V celoti pa je stanje naslednje: Odločno moramo krepiti razredno usmerjenost kadrovske po­ litike in se zavzemati za njeno dolgoročno načrtovanje. Enotnost ciljev in meril in demokratičnost pri uresničevanju kadrovske po­ litike omogočata vsestransko usposabljanje in družbeno angažira­ nje delovnih ljudi kot svobodnih in odgovornih osebnosti. Zato so izjemno pomembne delovne, strokovne, idejnopolitične in moralne vrline ljudi in njihova trdna opredeljenost za socialistično samo­ upravljanje. To se zlasti nanaša na tiste, ki jih volimo na odgovorna, vodilna mesta. Obenem moramo z javnimi in demokra­ tičnimi družbenimi dogovori nosilcev kadrovske politike — pri tem ima posebno vlogo socialistična zveza — onemogočati težnje po monopolizaciji, privatizaciji in kopičenju družbenih funkcij. Tovariš Tito na XI kongresu ZKJ Sodelavca pri ASEA električni peči (Foto I. Kučina) regije 503.417.623.00 ali 72.10 V V jeseniški občini odpade na zdrav- (Nadaljevanje na 3. strani) VSAK NAJ NAREDI TISTO KAR MORA IN MORE Ob gornjem naslovu moramo resnici na ljubo že takoj na za­ četku poudariti, da imamo v naših temeljnih organizacijah zdru­ ženega dela in delovnih skupnostih velik del delavcev, ki odgovor­ no opravljajo zaupane naloge in opravila in ki v primerjavi s tistimi, ki tega ne opravljajo, nedvomno prejemajo premajhne osebne dohodke, ker smo pač še nedodelani v pogledu delitve osebnih do­ hodkov po delu in rezultatih dela. Prav gotovo pa imamo tudi del delavcev, ki ne naredijo tistega kar bi morali in ki nemalokrat tudi neupravičeno prejemajo take ali drugačne osebne dohodke v primerjavi z dobrimi delavci in zelo pogosto imajo prav taki ne­ vestni delavci največ pripomb na višino osebnih dohodkov. Ne da bi navajali konkretne temeljne organizacije ali delovne skupnosti, kje je več ali manj primerov neodgovornega odnosa do dela in opravil in družbenih sredstev nasploh, moramo priznati, da so taki delavci bolj ali manj prisotni v vseh sredinah pa tudi na vseh nivojih. S tem bi se morali konkretno in odgovorno spoprijeti samo­ upravni organi, ker jim taki primeri ne bi smeli ostati nezapaženi. Poleg delavcev, ki neodgovorno in nevestno opravljajo zaupane naloge, se srečujemo tudi s pogostimi pojavi, ko delavci zapuščajo svoja delovna mesta in se potikajo po drugih obratih ali celo izven ograje Železarne. Srečujemo jih na cesti, v trgovinah, gostiščih, da. celo doma in drugje. Pa ne samo delavce iz delovnih skupnosti, kar radi poudarjamo, tudi delavce iz proizvodnih in drugih TOZD sreču­ jemo zunaj in to nemalokrat tiste, ki so odgovorni za organizacijo in potek proizvodnje. Ob takih in podobnih negativnih pojavih pa se kaže neodgovor­ nost tudi v pogledu toleriranja neodgovornega dela. izmikanja delu, slabega ravnanja z delovnimi napravami, surovinami, energijo in podobno. Dejstvo je, da število izrečenih disciplinskih ukrepov narašča, vendar pa bi to morala biti le skrajna pot za reševanje teh vprašanj. Kajti pri vseh takih in podobnih negativnih pojavih bi težko rekli, da gre za zavestno ravnanje, čeprav v nekaterih pri­ merih tudi gre. Mnogo več je verjetno še primerov podzavestnega ravnanja zaradi ne dovolj razvite razredne in samoupravljalske zavesti, zaradi še močno prisotne mezdne miselnosti in podobno. Najbrž je odveč poudarjati, da teh zadnjih vzrokov ni moč odpravljati z disciplinskimi sankcijami, temveč z živo besedo, s prepričevanjem in dokazovanjem, z boljšim idejnopolitičoim in vzgojnim delovanjem in z lastnim zgledom. Se preveč radi se za odpravljanje raznih slabosti zatekamo k sprejemanju zelo for­ malnih sklepov: »potrebno je izboljšati delovno in tehnološko disciplino«, »potrebno je varčevati na vseh področjih* in podobno, ne da bi te stabilizacijske zahteve tudi utemeljili kot neposredni interes vseh delavcev in predpogoj individualne in skupne socialne varnosti, kot pogoj za stabilizacijo celotnega našega gospodarstva in naših odnosov in s tem krepitve moči naše neuvrščene, socialistične samoupravne Jugoslavije. Žal takim negativnim pojavom botruje in v mnogih primerih celo pospešuje še neizdelan sistem delitve osebnega dohodka po delu in rezultatih dela. Danes med pridnim in lenim, vestnim in malomarnim ključavničarjem, instalaterjem, strugarjem, valjav- cem, elektrikarjem, livarjem .... strojepisko, ekonomistom, inže­ nirjem .... v višini osebnega dohodka ni bistvenih razlik ali pa so zelo nepomembne, nestimulativne. Pa ne samo to, delavci še niso dejansko postali gospodarji pogojev in rezultatov svojega dela. še vedno o mnogih zelo bistvenih zadevah v njihovem imenu odločajo drugi. To pa so temeljni pogoji za spreminjanje miselnosti in odnosov. V tem pogledu je v TOZD in delovnih skupnostih in v Železarni kot celoti odločno premalo naredila sindikalna organizacija, katere ustavna naloga je, da se bori »za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava...«. V tem pogledu se čuti prevelika neodgovornost vseh socialističnih in demokratičnih ustvarjalnih sil z zvezo komunistov na čelu v vseh sredinah naše železarne. Če bi vsakdo naredil tisto kar mora in more, potem bi nas stabilizacijski ukrepi mnogo manj prizadeli in mnogo hitreje bi uresničili postavljeni cilj: stabilizacijo našega celotnega gospodar­ stva KAKO RAVNAMO Z ODPADNIMI MATERIALI KAKO RAVNAMO Z ODPADNIMI MATERIALI (Nadaljevanje s I. strani) nih odlagališč. Tako je bil letos izdan pravilnik o ravnanju z odpad­ nimi olji. da bomo z organiziranim zhiranjero odpadnih olj in drugih naftnih derivatov bodisi za ponovno rafinacijo ali pa za kontroliran sežig preprečili neprimerno uporabo ali razlivanje, ki med drugim zlasti ogrožajo kvaliteto površinskih in talnih voda. Ob tem naj poudarimo, da je pri nas že lansko leto delavski svet Železarne potrdil interno na­ vodilo za zbiranje in koriščenje odpadnih olj. vendar zbiranje od­ padnih olj na mazutni postaji na Beli očitno 5e ni dobro organizirano, saj bi se moralo pri letni porabi okrog 800 ton olj v Železarni zbrati vsaj 250 ton izrabljenih (ostalo so nepovratna olja. ki se porabljajo kot zaščitni premazi ali v oljnih emul­ zijah). V letih 1978 in 1979 pa se je zbralo le od 45 ton do 130 ton odpadnih olj. Odpadna motorna olja se seveda zbirajo ločeno in vračajo Petrolu v rafinacijo. Posebej zbi­ ramo tudi oljne gošče in odpadne masti v sodovih. ki bodo transporti- rani na sežig v sežigno napravo za odpadke, ki bo začela obratovati v Kranju. Glede ostalih odpadnih materi­ alov, ki se pojavljajo v posameznih fazah naše proizvodnje, je njihova nadaljna obravnava ustrezno vpe­ ljana le za tiste vrste, katerih uporaba oz. reciklaža je očitno eko­ nomsko utemeljena. Medtem, ko so v bolj razvitih deželah že dohro or­ ganizirali ponovno uporabo odpad­ nih materialov, smo pri nas odme­ tavali milijone ton odpadkov, tudi jeklenih, ki jih ob usmeritvi SOZD Slovenske železarne na proizvodnjo elektro-jekla. potrebujemo vedno več. Da postopoma ukinjamo staro prakso, je zgleden primer v letu 1977 uvedena predelava talilniških od­ padkov, ki v nasipu Železarne odkriva dobesedno dnevni kop nase osnovne surovine — železa. Ker je še vrsta nerešenih vprašanj pri zbiranju in uporahi ali deponi­ ranju običajnih odpadkov (kovin­ skih, lesenih, plastike, smeti ipd.) kot posebnih vrst odpadkov (odpad­ ne oljne gošče, jedke tekočine in odplake, mulji. odpadni plini in po­ sebni odpadki trdne konzistenee — npr. zelena galica. železovi oksidi ipd.), smo začeli v Železarni bolj sistematsko akcijo za ureditev te problematike. S tem namenom je oddelek za varstvo pri delu in var­ stvo okolja že lani v pregledu iz­ vorov in količin določenih vrst odpadnih materialov podal osnovne smernice in določila glede ponovne uporabe ali ustreznejšega neškodlji­ vega odlaganja. Za organizirano ravnanje z od­ padki nam mora biti osnovno vodilo to. da je smotrnejše zbiranje in sortiranje odpadnih materialov že na njihovem izvoru, kot pa kasnejše prehiranje in predelava s pomočjo drage opreme. Zato smo se v Železarni osredoto­ čili na to. da se po posameznih TOZD in delovnih skupnostih bolje opredelijo in uredijo zbirališča za določene odpadne materiale. S tem namenom smo v Železarni letos na­ bavili dodatno število kontejnerjev, tako da jih je v primerjavi z lanskim letom za 55 1 več in sicer jih je raz­ meščenih 163 po celotnem območju Železarne. Ocenjujemo pa. da bi bilo pri sedanji proizvodnji potrebno za selektivno zbiranje in sprotno od­ stranjevanje odpadnih materialov potrebnih okrog 180 kontejnerjev. Pri tem pa niso šteti namenski zbi­ ralniki za posebne odpadke kot so npr.: odpadne oljne gošče ipd. Ob kontrolnem pregledu zbirališč odpadnih materialov v Železarni v septembru smo ugotovili, da mar­ sikje še nimajo postavljenih ustrez­ nih zbiralnikov za odpadna olja. zlasti pa niso urejeni in redno vzdrževani kontejnerji, v katere po­ gosto ne sortirano odlagajo še upo­ rabne odpadke z neuporabnimi. Temu je deloma krivo tudi to. da je kljub pozivu TOZD Transport, ki skrbi za reden odvoz odpadnih ma­ terialov na določena mesta, da naj bodo kontejnerji ustrezno označeni o njihovi namembnosti, manj kot 10 1 le-teh ustrezno urejenih. Tako se še vedno dogaja, da se na nasip na Beli ali drugam odlaga koristne odpadne materiale, ki ob­ enem tudi posredno ali neposredno onesnažujejo Savo. Dolžnost nas vseh je. da prepreči­ mo nadaljne negospodarno ravnanje z odpadnimi materiali in s tem tudi varujemo naše že močno ogroženo širše življenjsko okolje pred pi^ko- mernim onesnaženjem. Vodja odseka za ekologijo dela in varstvo okolja Dragica Bezlaj PORTRET SODELAVCA POTRJEN ZAZIDALNI NAČRT ZA JEKLARNO 2 (Nadaljevanje s 1. strani) di mesec dni javno razgrnjen v kra­ jevni skupnosti Javornik-Koroška Bela. v prostorih skupščine občine in v Delavskem domu na Jesenicah. V obdobju skoraj pol leta je bilo v kra­ jevni skupnosti Javornik-Koroška Bela več javnih razprav, samouprav­ ni organi krajevne skupnosti pa so v razpravah postavilitudi več vprašanj in pogojev, na kar so jim dali odgo­ vore ustrezni organi oziroma pristoj­ ne službe (o vsem tem smo v našem glasilu zelo obsežno poročali). Ne­ dvomno so vse te razprave in zelo obsežne informacije ugodno vpliva­ le, da je zazidalni načrt za jeklarno 2 na Belškem polju potrdila tudi skup­ ščina krajevne skupnosti Javornik- Koroška Bela. S tem je krajevna skupnost tudi dokazala, da je njen pogled uprt v daljnoročnejši razvoj jeseniške občine, katere temeljna ek­ sistenca je odvisna ravno od jeseni­ ške železarne. Taka odločitev skup­ ščine krajevne skupnosti pa je prav gotovo imela tudi zelo pozitiven vpliv na tako enotno odločitev vseh treh zborov skuščine občine Jeseni­ ce. Tako kot v krajevni skupnosti, so tudi delegati na sejah vseh treh zborov skupščine občine poudarjali, da bo potrebno z vso odgovornostjo kmetijsko zemljišče na Belškem polju, uporabljeno za gradnjo je- klarne 2, nadomestiti z usposobitvijo in izboljšanjem ostalih zemljišč, ozi­ roma površin, kot tudi z drugimi agrotehničnimi ukrepi. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da Železarna mora zagotoviti kar se da najboljše ekološke rešitve z gradnjo nove elek- trojeklarne. V družbenopolitičnem zboru, v katerem so delegati enoglasno po­ trdili zazidalni načrt jeklarne 2 na Belškem polju, pa so ob tem sprejeli še sklep, da je potrebno z vso politič­ no odgovornostjo sprejeti in obrav­ navati tudi vsa vprašanja in dileme, ki so se pojavljale v dosedanjih raz­ pravah in nanje dati argumentirane odgovore in maksimalno poskrbeti, da se vse sprejete obveze tudi odgo­ vorno uresničijo. Pri tem so pred­ vsem izhajali iz ustavne opredelitve funkcije občine, ki mora skrbeti za usklajevanje gospodarskega in druž­ benega razvoja ter za neposredno in učinkovito zadovoljevanje skupnih potreb. Omenimo naj še, da so poleg zelo obsežne, kritične pa tudi odgovorne javne razprave, ki je potekala skoraj pol leta. soglasje k zazidalnemu na­ črtu morala dati: Elektrogorenjska, TOZD Elektro Žirovnica, Vodovod Jesenice. Kovinar Jesenice, vojna pošta 2050 Ljubljana, oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Jesenice, republiška skupnost za ce­ ste in Železniško gospodarstvo Ljub­ ljana, poleg mnenj sanitarne inšpek­ cije in požarnovarnostne inšpekcije skupščine občine in vodnogospodar­ skih smernic Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Zazidalni načrt na Belškem polju obsega naslednje objekte: halo skla­ dišča legur in dodatkov, halo vložka, halo elektropeči, halo silosov, livno halo. dve hali za konti liv, halo ter­ mične obdelave in halo adjustaže. Poleg proizvodnih hal pa program vključuje še gradnjo razdelilne transformatorske postaje, kemične­ ga laboratorija, vzdrževalnih delav­ nic, objekta za procesni računalnik, čistilnih naprav za vodo in zrak. gradnjo energetskih medijev, grad­ njo cestnih povezav s parkirnim prostorom, vratarski objekt, objekt garderob s sanitarijami, prostore za prvo pomoč, družbeno prehrano in upravne prostore ter gradnjo zaklo­ nišč. Zazidalni nači. vkjučuje tudi ustrezne površine za skladišča ter rezervat za razširitev elektrojeklar- ne. Potrjeno zazidalno območje ob­ sega 27,50 ha, k temu pa je za potre­ be industrije možno priključiti še rezervat na vzhodni strani v izmeri 17.50 ha. V interesu popolne informacije moramo omeniti, da soglasja k zazi­ dalnemu načrtu za elektrojeklarno 2 na Belškem polju ni dala občinska kmetijsko zemljiška skupnost, ki ho­ če radikalno očuvati vse kmetijske, površine. Temu ni moč kaj oporeka­ ti, vendar so pri potrditvi lokacije upoštevali prostorske danosti, pred­ vsem v ozki jeseniški dolini, ob isto­ časni obvezi investitorja in vseh ostalih dejavnikov, da se zaradi gradnje izpadla kmetijska proizvod­ nja nadomesti z usposobitvijo in izboljšanjem preostalih površin in z drugimi agrotehničnimi ukrepi. Ra­ zen tega pa so bili pri odločitvi za gradnjo jeklarne 2 na Belškem polju upoštevani posebni, skupni in sploš­ ni interesi tako glede nadaljnega razvoja Železarne, kot maksimal­ nega ohranjanja kmetijskih površin, pri čemer pa so bile poudarjene tudi prednosti, ki zagotavljajo večjo produktivnost, rast narodnega do­ hodka in celovito socialno varstvo delovnih ljudi in občanov v jeseniški občini. Sodelavca v kovačnici (Foto I. Kučina) ŽELEZAR. Železarski globus SOVJETSKA ZVEZA Pet največjih japonskih železar­ skih družb — Nippon Steel. Nippon Kokan. Sumitomo Metal Industries. Kawasaki Steel in Kobe Steel — je sprejelo predlog predstavništva Sovjetske zveze o petletni pogodbi za dobavo cevi in pločevine. Na osnovi te pogodbe ho Sovjetska zveza kupila v obdobju od leta 1981 do 1985 vsako leto milijon ton cevi in 360.000 ton ladijske pločevine. Med cevmi bo okoli 75 ri takšnih z velikim premerom za naftovode in plinovode. Za cene in finančne pogoje se bodo dogovarjali vsako leto sproti. Cevi spadajo med glavne izvozne izdelke japonskih železarn, saj izvažajo, na primer, okoli 80 r< proizvodnje hrezšivnih cevi. JAPONSKA Japonska železarska družba Ka­ wasaki Steel. CO. je pričela graditi poskusno napravo, ki bo omogočila predelavo navadnega premoga v pri­ mernega za koksiranje. Naprava bo pričela obratovati v začetku prihod­ njega leta, dnevno bo predelala osem ton in je rezultat raziskav, ki so trajale šest let. Pri tem postopku premog najprej osušijo, zmeljejo v prah in zmešajo s posebnim topilom. Nato dodajajo v mešanico vodik, ki omogoča izločanje pepela in še nekaterih drugih primesi. Na ta način predelani premog omogoča iz­ delavo normalnega metalurškega koksa. FRANC JUSTIN dela v TOZD Valjam« debele pločevine že 30 let Delal je na vseh delovnih mestih na progi. Sprva je bil pripravnik rezervnih delov. Ko so leta 1952 zaceli delati na dve izmeni je postal valjavec Deset let je bil vodilni valjavec na progi, sedaj pa je tu že šesto leto delovodja. »Ko sem bil sredi leta 1949 sprejet v Železarno, sem najprej delal na prometu. Takrat je vsak novospre- jeti delavec nekaj časa delal na pro­ metu, od tu pa so nas po potrebi pošiljali v druge obrate. Potem sem bil dve leti zidar v livni jami v mar- tinami. Pol leta po otvoritvi valjar- ne debele pločevine sem pričel delati tu. Delo na progi me je vedno zani­ malo, tako da sedaj po tridesetih letih lahko rečem, da res dobro poznam vse težave in zastoje do katerih pri obratovanju pride in potem lahko tudi poskrbim, da jih čimprej odpravimo.« tako sva začela pogovor. Slabe, ki jih dobijo iz valjarne bluming-štekel, tu najprej segrevajo. Zato imajo na voljo dve peči. potis­ no in krožno, pri kateri se dno med segrevanjem vrti. Razžarjen slab dajo potem na progo, kjer gre najprej skozi napravo za odbrizg okujine. Tu s pomočjo vodnega curka pod pritiskom 90 atmosfer odstranijo okujino. Tako očiščeno ploščo zvaljajo na zaželjeno dimen­ zijo po programu valjanja, ki je za vsak slab v naprej pripravljen. Slabi, ki jih tu uporabljajo kot vložek tehtajo okoli 500 do 4.000 kg. Zva­ ljajo pa jih na plošče širine 1000 do 2000 mm in debele 6—10 m, v dolži­ no pa lahko merijo tudi do 14 metrov. Seveda pa si za določene dimenzije izberejo primemo težke slabe. Večino teh plošč potem ter­ mično obdelajo v žarilni peči. Nato jih še obrežejo in pošljejo na odpre­ mo. Obdelava enega slaba, od se­ grevanja do peči. pa do končnega izdelka, traja okrog sedem ur. Lahko tudi nekaj več ali manj. kar je od­ visno od teže slaba, dimenzije valja­ nja in termične obdelave. »Včasih je bilo tu delo veliko težje kot je danes. Ko še ni bilo naprave za odbrizg okujine. smo razžarjene plošče čistili z brezovimi metlami, ki smo jih sami pripravili. Delali smo po dve uri, potem smo pol ure po­ čivali. Delalo se je vse dneve, tudi ob nedeljah, ko smo menjavali valje ter skrbeli za razna popravila in čišče­ nja. Kljub temu je bila delovna disciplina veliko boljša kot danes. Ljudi ni bilo treba opozarjati, vsak je skrbel za svoje delo. Bili so tudi taki. ki niso radi delali, toda teh je bilo zelo malo. Takrat smo se zave­ dali, da gradimo novo domovino in je bil slab delavec že protidržavni element. Tudi danes je pri nas veliko vestnih delavcv. toda mislim, da bi se dalo še bolje delati. Veliko govo­ rimo o stabilizaciji. Precej prihra­ nimo pri materialu, zmanjšujemo stroške proizvodnje in porabo ener­ gije. Poboljšati pa bi morali delovno disciplino. Ko bi vsak med nami natančno in dosledno opravil svoje delo, bi imeli veliko manj proble­ mov, kot jih imamo sedaj. Manj bi bilo napak, zastojev, zavaljanih plošč .. . Sedaj, po letnem remontu, je mehanskih zastojev manj. bolj pa ko se bomo bližali novemu remontu, več jih bo. Tudi zaradi prehoda na dvoizmensko delo so se zastoji precej zmanjšali. Še vedno pa ima­ mo težave zaradi naprave za odbrizg okujine. Ko bi ta bila boljša, hi tudi plošče bolj čiste in bi imeli manj izmečka. Tudi program valjanja hi lahko bolje priredili delovanju peči. tako da bi postopoma prehajali iz debelejše pločevine na tanjšo ali obratno, ker je za različno debele plošče potrebna različna tempera­ tura za segrevanje. Prenizka tem­ peratura pa je že vzrok za zastoj. Toda tu je težava predvsem v po­ manjkanju vložka in razdrobljenosti naroČil.« Franc Justin je doma iz Breznice. Včasih so imeli veliko kmetijo, kjer je bilo treba, poleg dela v Železarni, tudi veliko delati. Dolga leta se je tako kot mnogi drugi, s kolesom vozil na Jesenice, dokler niso uvedli avtobusa. Več kot 15 let je bil član dramske sekcije DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica — Brez- nica. sedaj ko se je preselil na Ja- vornik pa je to dejavnost opustil. Tu si je sezidal hišo in tu tudi živi z dru­ žino. Z ženo imata sina. ki študira in hčerki, ki še hodita v šolo. Pet let je bil predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindi­ kata v svoji temeljni organizaciji, sedaj pa njegov podpredsednik Meni, da odbor dobro dela. saj se aktivno vključuje v vsa dogajanja v obratu. Veliko pa je ljudi, ki so pre­ malo zavzeti za delo v samouprav­ nih organih. »Tisti, ki prevzame kakšno zadolžitev, bi jo moral tudi vestno izpolnjevati, to velja zlasti za posamezne delegate, ki se sej sploh ne udeležujejo. Nekatere delegacije dokaj dobro delajo, druge pa so po­ polnoma nedelavne. Velik problem je spraviti delegacijo skupaj, tako da bi bila sklepčna. Vzrok za to je delno tudi v tem, ker posamezni delegati delajo na različnih izmenah. V veliki meri je delo tu odvisno od predsed­ nika in morda še nekaj aktivnih delavcev, ki so za tako delo priprav­ ljeni žrtvovati nekaj prostega časa Zelo pereč je tudi problem mladin­ ske organizacije, ki kljub pobudam - strani nikakor ne more zaživeti KONTI LIV SPET OBRATUJE S POLNO ZMOGLJIVOSTJO Akcija za usposobitev »pete žile« na konti livu se je 6. oktobra uspešno kon­ čala. Konti liv je namreč od 25. julija obratoval le s štirimi žilami, ker sta bila v okvari dva hidravlična pri- tiskača na škarjah WKS 320. Dne 15. avgusta pa so bile močno poškodovane naprave na četrti žili. Z veliko prizadevnostjo in iznajdljivostjo ključavni­ čarjev vzdrževanja jeklar­ ne in delavcev Metalne je uspelo usposobiti vse na­ prave, da so spet sposobne za vlivanje. Večji problem je bil z izdelavo hidravličnih cilin­ drov, ker ni bilo rezervnih — na voljo pa ni bilo tudi tehnične dokumentacije. Zaradi težke devizne situa­ cije je bil tudi onemogočen uvoz iz Avstrije. Z zdru­ ženimi močmi smo tudi to težavo premagali. Načrte za nove pritiskače je izdelal Tehnični biro Jesenice, pri­ prava dela v strojnih delav­ nicah je pospešila akcijo za izdelavo delov in določila tehnologijo tako, da so lahko dele izdelali v TOZD Strojne delavnice. Komple- tiranje in montažo je opra­ vil oddelek HIP Javornik. Zaključek akcije je bil planiran za 6. oktober, ker je zaradi remonta valjarne bluming-štekel potrebno čim več sarž odliti na konti livu. Na dopoldanski dnini 6. oktobra so bile vse tile spet pripravljene za vli­ vanje — za kar gre prizna­ nje vsem, ki so sodelovali pri popravilih. Predsednika izvršnega šteta skupščine SRS in Zveze sindikatov Slovenije s sodelavci na razgovorih, v Železarni (Foio: I. Kučina) KAKO IZPOLNJUJEMO DOGOVORJENA STALIŠČA OBVESTILA KOLEKTIVU - OBVESTILA KOLEK .(Nadaljevanjes 1. strani) stvene organizacije 78,52 1. Najbolj v tem razmerju pa odstopata občina Skofja Loka. kjer je ta T le 67.36 in Kranj z 68,55 "?. ,Po, posameznih grupah zdrav­ stvenega varstva pa je stanje Se veliko slabSe. V osmih mesecih iz­ gleda takole: Za specialistično zdravljenje smo v teh osmih mesecih porabili skupno 56.390.966,00 din od tega na območju Gorenjske le 27.378.227.00 din ali le 48,55 ?. Po posameznih občinah pa je poraba znašala: Jesenice 64,25 1. Kranj 48,83'?, Radovljica 53,78'?. Škofja Loka 38,18'? in Tržič 39,81 ?. Za bolnišnično zdravljenje je bilo porabljenih skupno 237.426.648,00 dinarjev od tega na območju Go­ renjske 123.678.442.00 din ali 52,09 f. Po posameznih občinah pa je poraba 0b$ ma Skupna sredstva V regiji din din f skupno število "< koriščanj koristnikov v regiji Jesenice Kranj Radovljica Skofja L. Ttržif 48.522787,00 87.345.271,00 42.518.871,00 42.489.268.00 16.550.452.00 31.663.517,00 39.611,283,00 26.107.868,00 16.134.746,00 10.161.028.00 66,62 45,35 56,69 37.97 61.39 3.817 6.491 2.872 3.099 1.472 75.42 65,21 74.61 -57,43 68.95 To vprašanje je toliko bolj aktual­ no, ker predvsem odstopajo tiste občine, ki imajo svoje prihodke pro­ gramirane na račun regijske solidar­ nosti, istočasno pa uporabniki, morda brez potrebe koristijo dražje zdravstvene usluge izven regije in tako v splošnem poslabšujejo fi­ nančno poslovanje. Po drugi strani pa siromaši domače zdravstvene delovne organizacije. Za ilustracijo pa morda še to. Gorenjska regija je bila v letu 1979 na drugem mestu v pogledu trošenja finančnih sredstev za bolnišnično zdravljenje, porabili smo kar 48,0 "? sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo, povprečje v SR Sloveniji pa je bilo 43,6 f, seveda gre del tega denarja po nepotrebnem iz regije. Stane Torkar K razpredelnice je razvidno, da se je"«"teh osmih mesecih zdravilo v bolnicah skupno 17.751 ljudi od tega 12.048 na območju regije, 3.962 pa v drugih bolnicah v Sloveniji, izven republike Slovenije pa 871 uporab­ nikov: Iz podatkov s katerim razpolaga­ mo pa ni razvidno, koliko uporab­ nikov je zahtevalo zdravljenje v bolnišnicah izven Gorenjske. Vsekakor pa ti podatki kažejo, da še vedno spodnjrdel gorenjske regije koristi bolnice v Ljubljani, čeprav bi po značaju bolezni lahko dobili iste zdravstvene usluge v bolnišnicah Gorenjske, kajti težko bi trdili, da je bilo od 17.751 koristnikov kar 3.962 takih, ki so bili potrebni zdravljenja v bolj Specialnih bolnišnicah. JEKLARNA 2 - PREIZKUSNI KAMEN ZA STOPNJO RAZVITOSTI SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI (Nadaljevanje s I. strani) najaktualnejše probleme nekako uspeli razrešiti, da nas niso zmedli in da so naša razmišljanja usmerjena v razvoj Železarne. Najprej se je zani­ mal za finančno konstrukcijo jeklar- ne 2, za usklajenost investicijskih in­ teresov znotraj Železarne in Sloven­ skih železarn ter da je prioritetna opredelitev za jeklarno jasna in ne­ dvoumna, kar je po njegovem mne­ nju primarnega pomena. Hkrati pa je poudaril nujnost, da se samo­ upravno sporazumeva o dohodkovni povezanosti s tistimi organizacijami združenega dela. ki nam bodo zago­ tavljale surovine in repromaterial ter tistimi, ki bodo naše jeklo prede­ lovale. Sporazumi morajo biti pri­ pravljeni vsaj za dobo 15 let, upo­ rabniki pa naj bi z njimi dobili ga­ rancijo za oskrbo z jeklom. Posebna grupa pri izvršnem svetu, ki jo vodi tov. Klemenčič. pripravlja SKLEP 13 SEJE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V Beogradu je bila 29. septembra 13. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obrav­ navali aktualna idejnopolitična vprašanja tekočih gospodar­ skih gibanj in uresničevanje politike gospodarske stabili­ zacije, o čemer je imel referat predsednik predsedstva CK ZKJ Stevan DORONJSKI. Na osnovi referata in obsežne razprave so sprejeli sklep, ki ga v celoti objavljamo: Centralni komite ZKJ je na podlagi referata in razprave sklenil, da se je potrebno v nadaljnji neposredni idejno-po- litični aktivnosti ter delovanju članov, organizaciji in vod­ stev ZK in drugih socialističnih sil v zvezi z reševanjem naj­ bolj aktualnih ekonomskih problemov pri uresničevanju smotrov in nalog ekonomske stabilizacije ravnati po opre­ delitvah 11. kongresa ZKJ, po sklepih predsedstva CK ZKJ v novembru lanskega ter centralnega komiteja ZKJ v juniju letošnjega leta, kot tudi v skladu s stališči in ocenami, iz­ raženimi v referatu na tej seji. Člani CK ZKJ so izrazili odloč­ no pripravljenost, da vztrajamo pri doslednem uresničevanju idejno-političnih opredelitev v razvoju socialističnih samo­ upravnih proizvodnih odnosov ter na tej podlagi rešujemo pereče družbeno-ekonomske probleme. Centralni komite je sklenil, da se morajo komunisti skupaj z delovnimi ljudmi boj odgovorno angažirati pri reše­ vanju sedanjih težav na področju gospodarjenja. Uresniče­ vanje politike stabilizacije ter razvoj socialističnih samo­ upravnih odnosov terjata vso odločnost, doslednost in od­ govornost delovnih ljudi v združenem delu, organizacij ZK in družbenih dejavnikov v vseh organizacijah združenega dela ter celotnega samoupravnega mehanizma in političnega sistema v samoupravnih in državnih organih in v druž­ benopolitičnih skupnostih. Vse to terja dvig ravni in zaostre­ no učinkovitost delovanja organov in posameznikov v vseh samoupravnih organizacijah ter družbenopolitičnih skupno­ stih in organizacijah. Naglo je treba izpeljati revizijo in­ vesticijske, splošne in skupne porabe, preveriti vse oblike ustvarjanja dohodka mimo rednega delovnega časa v druž­ benem in zasebnem sektorju ter sprejeti glede tega konkretne ukrepe. Konkretne ukrepe v zvezi z varčevanjem je treba uveljaviti v vseh organizacijah združenega dela. Naglo je potrebno ukrepati tudi na področju izboljšanja preskrbe zlasti kar zadeva najosnovnejše proizvode široke porabe in reprodukcijski material. V zvezi s tem je potrebno krepiti odgovornost za učinkovito funkcioniranje vseh institucij po­ litičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Delovanje komunistov je potrebno kar najbolj nepo­ sredno povezati s široko fronto delovnih ljudi in občanov. Komunisti morajo biti v prvih vrstah boja za stabilizacijo in krepitev odgovornosti do dela in gospodarjenja z družbeni­ mi sredstvi, kar morajo dokazovati tudi s svojim osebnim zgledom in obnašanjem. Centralni komite ZKJ obvezuje vse člane, organizacije in vodstva zveze komunistov, naj, upoštevaje referat Stevana Doronjskega, pretehtajo lastno prakso in ravnanje pri izpolnjevanju nalog tekoče ekonomske in razvojne politike ter odločno in konkretno intenzivirajo svojo aktivnost v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, s čimer bodo prispevali svoj delež k hitrejšemu usklajevanju bla- govno-denarnih odnosov, k bolj normalnemu funkcioniranju trga, k rastoči produktivnosti dela in k bolj racionalnemu poslovanju. Centralni komite sodi, da je treba v družbenih načrtih in razvojnih programih za naslednje srednjeročno obdobje (o čemer bo CK ZKJ razpravljal na eni izmed svojih pri­ hodnjih sej ter podal idejno-politične usmeritve) uvrstiti in uveljaviti programe stabilizacijske politike ter zagotoviti preseganje ekonomskih težav z nadaljnjim razvojem soci­ alističnih samoupravnih odnosov z uporabo sistemskih' rešitev. RAZPORED DEŽURNIH ŽELEZARNE OD 13. DO VKLJUČNO 19. OKTOBRA 13. oktobra, TONE VARL. član PO. Jesenice. Titova 82, štev. telefona 82-576, 14. oktobra, JERNEJ HOČEVAR, vodja prodajnega sektorja. Jesenice. Kejžarjeva 38, štev. telefona 82-118, 15. oktobra, FRANC BRELIH. vodja TOZD Vzdrževanje. Jesenice. Kurirska 3, štev. telefona 81-612, 16. oktobra. FRANC RAVNIHAR. vodja TOZD Valjarna žice in profi­ lov, Lipce. št. 7 a. 17. oktobra. JOŽE OSVALD. vodja TOZD Livarna. Rateče 21 a. štev. telefona 88-771. (pri Butinar). 18. oktobra. STANKO ČOP. Žirovnica 90 a. štev. telefona 89-438. 19. oktobra. JANEZ TUŠAR. vodja kadrovskega sektorja. Blejska Do­ brava 16/B. V času dežurstva je dežurni v sobi vodje splošnega sektorja štev. tel. 601. soba štev. 19. Dežurstvo je na delovni dan od 15. do 7. ure zjutraj, dežurni je od 15. do 19. ure dosegljiv doma, od 19. do 7. ure zjutraj pa je v Železarni. V prostih sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. do 19. ure doma in od 19. do 7. ure zjutraj v Železarni Jesenice. ( DEŽURNI ZA VZDRŽEVANJE V ŽELEZARNI ) DATUM: analizo vseh prijavljenih investicij na osnovi več kriterijev, kot je izvoz­ na usmeritev, zagotovitev surovin, repromateriala in delavcev, -finanč­ na konstrukcija, varstvo okolja in drugo. Tako smo na petkovem razgovoru zvedeli, da bo družbena verifikacija jeklarne 2 opravljena hkrati z dru­ gimi zahtevki po investicijah, ven­ dar pa ima nekatere prednosti oziro­ ma pozitivne strani, ki jih je nakazal tov. Klemenčič: — razvoju določenih surovinskih in bazičnih dejavnosti se ne bo moč odreči tudi v prihodnjih obdobjih, — usklajenost in prioriteta pro­ jekta v okviru železarne Jesenice in Slovenskih železarn, — manjše število zaposlenih. Ob tem pa je poudaril, da moramo že zdaj razčiščevati odprta vpraša­ nja: — kako zagotoviti devize za od­ plačevanje najetih kreditov, — dohodkovno se povezovati s predelovalci — nujen je preokret v slovenski in jugoslovanski predelo­ valni industriji. — dati odgovor predelovalcem, če se železarstvo namerava širiti v last­ no predelavo (zato so nujni skupni programi na dohodkovnih osnovah). — kako je program usklajen s po­ dročjem valjam. — kako so programi kovinske pre­ delovalne industrije naravnani kva­ litetnim spremembam v proizvodnji jekla. Tudi predsednik Vinko Hafner je poudaril podporo sindikata za raz­ voj Železarne in Jesenic, saj se mo­ rajo delovni pogoji, v katerih neka­ teri naši delavci še delajo, bistveno izboljšati. Zato so zainteresirani za izgradnjo jeklarne 2. vendar morajo biti delavci popolno in natančno obveščeni o pozitivnih in negativnih posledicah tako velike investicije. Njihova odločitev mora biti zavest­ na in ne le na papirju — za njo morajo stati vsi in bo donekle preiz­ kusni kamen za razvojno stopnjo sa­ moupravnih odnosov. Kajti odloči­ tev bo imela za posledico tudi odre­ kanja, ki se bodo odrazila tudi v osebnih dohodkih. Investicija je po njegovem mnenju tako pomembna, da brez nje za Železarno ni več bo­ dočnosti. Za seboj pa mora imeti podporo celotnega združenega dela Gorenjske, ki se bo zato morala odreči nekaterim drugim investici­ jam. Zelezarji pa moramo tako gospo­ dariti, da bo dana družbena podpora odločitvi za jeklarno 2. odločitev pa mora priti že do konca letošnjega leta. Predsednik Hafner s sodelavci je imel popoldne razgovor v sindikalni skupini na elektropeči, ki so se ga udeležili še predstavniki ostalih sa­ moupravnih delovnih skupin jeklar­ ne. Poleg razvojnih usmeritev je tudi tu — kot na dopoldanskem razgovo­ ru — tekla beseda o nagrajevanju po delu in nalogah sindikata. Tov. Haf­ ner je poudaril, da bomo morali vo­ diti pametno politiko nagrajevanja do konca leta. ko samoupravnega sporazuma in pravilnikov še nima­ mo sprejetih, pa tudi družbeni dogo­ vor še ni v veljavi. Zato hi moralo biti naše vodilo ustrezno nagrajevati - proizvodne delavce, ki delajo v tež­ kih delovnih pogojih ter najbolj ustvarjalne strokovnjake, pri tem pa naj bo osnova nagrajevanje po delu in ne uravnilovka. ki ne daje stimu­ lacije za večja prizadevanja in boljše delo. Omeniti velja tudi pobudo tovari­ ša Zemljariča. da zelezarji začnemo intenzivneje z zbiranjem odpadnih surovin, kar ne bi pomenilo prihran­ kov 'samo za nas. ampak bi' bila akcija pomembna za vso Slovenijo. Albina TUSAR DNEVNI: NOČNI: PONEDELJEK - 1 TOREK - 14. 10. SREDA - 15. 10. ČETRTEK - 16. 10. PETEK - 17.10. SOBOTA - 18. 10. NEDELJA - 19. 10. i. 10. BOŽIDAR PRISTAVEC FRANC NEČIMER EDO KAVČIČ IGOR MEŽEK JOŽE RAVNIK FRANC ARNEŽ ALOJZ ZUPAN DUŠAN BAK VINKO ROTAR BOGOMIR SVETINA MATIJA URH KARELPOGAČAR JOŽE PEZDIRNIK MARJAN TRONTELJ Telefon dežurnega za vzdrževanje v Železarni je: vezni telefon je: Na redne delovne dni dela dnevni dežurni nočni pa Na proste sobote^ nedelje in praznike dela: dnevni dežurni nočni pa Predaja poslov se izvede v sobi tajništva vzdrževanja št. 5 v upravni stavbi TOZD Vzdrževanje. 358 410 od 14.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure od 6.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure SLUŽBA OBRATNE AMBULANTE V dneh od 13. do 18. oktobra bodo delale naslednje obratne ambulante: dopoldne: II. obratna ambulanta — dr. Želimir Cesarec in III. obratna ambulanta — dr. Želimir Cesarec. popoldne: I. obratna ambulanta — dr. Branimir Ceh in IV. obratna ambulanta — dr. Marija Kovačič-Može. V soboto, 18. oktobra, samo dopoldne: I. obratna ambulanta — dr. Bra­ nimir Čeh in IV. obratna ambulanta — dr. Marija Kovačič-Može. ZOBNE AMBULANTE: dopoldne: I. zobna ambulanta — v. dent. Viktor Stražišar. Za Železarno v torek. 14. oktobra in v četrtek. 16. oktobra. I. zobna ambu­ lanta — v. dent. Viktor Stražišar — od 13. do 19. ure. Popoldne: II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej. Za Železarno v torek, 14. oktobra. II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej — od 7. do 13. ure. Za borce v četrtek. 16. oktobra. II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej — od 7. do 13. ure. V soboto. 18. oktobra, samo dopoldne I. zobna ambulanta — v. dent. Viktor Stražišar. PERSONALNE VESTI — SEPTEMBER V mesecu septembru je sklenilo delovno razmerje 60 delavcev, 73 delav­ cem pa je delovno razmerje prenehalo. STAROSTNO SO BILI UPOKOJENI: JANEZ BOGATAJ, 1929, vzdrže­ vanje - 31 let v ŽJ, IVANKA ENIKO, 1924, valjarna bluming-štekel - 19 let v ŽJ, JOŽE KRALJ, 1922, žičarna - 38 let v ZJ.OSMAN LOVIČ, 1920, plavž - 20 let in pol v ŽJ, FRIDERIK MERTELJ, 1921, strojne delavnice - 33 let v ŽJ, VINKO PETERNEL. 1920. valjarna debele pločevine - 33 let in pol v ŽJ, MIRKO PIKON, 1920, remontne delavnice - 33 let v ŽJ," LJUDMILA PREŽELJ, 1924 žičarna. - 24 let in pol v ŽJ, ALOJZ RUDOLF, 1920, trans- sport - 35 let v ŽJ, in KATI VOGRIČ, 1912. OTK - 29 let in pol v ZJ. INVALIDSKO SO BILI UPOKOJENI: ANA SMOLEJ, 1946, strojne de­ lavnice - 16 let in pol v ZJ, SAVO ILIČ, 1925, valjarna žice - 30 let in pol v ZJ, FRANC LIČEF, 1928, žicama - 26 let in pol v ZJ in IVANA LUKEK. družbena prehrana, 1921 — 7 let in pol v ZJ. Upokojenim sodelavcem želimo, da bi dolgo uživali težko zasluženi po­ koj! UMRLI SO: SPASO ARSOV, 1956, elektrode - 5 let v ZJ, JOŽE KO­ ŠIR, 1947, vzdrževanje - 4 leta in pol v ŽJ, ANTON SLIVNIK, 1933, hladna valjarna Jesenice - 25 let v ŽJ in HINKO ZUPAN, 1920. valjarna bluming- štekel - 38 let v ZJ. Svojcem naše iskrenojsožalje! DISCIPLINSKO SO BILI ODPUŠČENI. Dragomir Basta, 1957, vzdrže­ vanje, Zuhdija Begič, 1959, valjarna žiee,"Hašim Bužimkič, 1956, žičarna, Kiro Eftimov, 1958, valjarna bluming-štekel, Oto Gregori, 1959, transport, Fikret Handanovič, 1955, jeklarna, Adem Kadič, 1961, žičarna. Asim Kličič, 1959, va­ ljarna žice, Seido Kličič, 1957, valjarna bluming-štekel, Sakib Lovič, 1953, va­ ljarna bluming-štekel, Petar Mijatovič. 1957, hladna valjarna Jesenice, Ejup Muslica, 1957, jeklarna, Nedžad Puškar, 1959, jeklarna. Rade Rodič, 1956, je­ klarna, Slavčo Trajanov, 1956, valjarna bluming-štekel, Hase Vukalič, 1958, žicama. Midho Vukalič, 1959, jeklarna in Nazif Zvekič, 1960, energetika. Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Strojne delavnice z 30. 9. 1980 in določil statuta ter sklepa razpisne komisije ponovno dne delovne naloge RAZPISUJEMO »vodja TOZD Strojne delavnice« Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat izpolnje­ vati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji, — da ima družbenopolitične in moralno etične kvalitete ter aktiven od­ nos do razvijanja samoupravljanja. Mandat izbranega kandidata bo trajal 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v za­ prti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TOZD Strojne delavnice« v roku 15 dni po objavi na naslov: Železarna Jesenice — kadrovski sektor, c. Železar- jev 8,64270 Jesenice. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva izbire. ŽELEZAR ( SAMOUPRAVNI ORGANI V PRETEKLEM TEDNU ) 3. SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE Delavski svet SOZD Slovenske železarne je na svoji 3. seji, dne 17. septembra, obravnaval več zanimivih vprašanj iz katerih so razvidne nekatere poslovne in razvojne usmeritve tako v SOZD kot v nekaterih . delovnih organizacijah. Analiziral je namreč poslovanje v 1. polletju, dopolnil svo'e aprilske sklepe o ukrepih za izpolnjevanje plana v letošnjem letu, dal je soglasje k nekaterim razvojnim projektom (k naSi jeklarni 2, k sanacijskemu programu TOZD Livarna strojne litine v železarni Store in k obratu zvarjencev v našem TOZD Monter Dravograd). Poleg tega pa se je seznanil tudi z informacijo o prekoračitvi investicij ter pogojno sprejel samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju z Inženiringom Bled. Na začetku seje je sprejel poročilo SOZD bolj intenzivno pristopimo k prestrukturiranju proizvodnje. Kot smo že omenili, je delavski svet dopolnil tudi aprilske sklepe o ukrepih za izpolnjevanja letošnjih planskih obveznosti. V smislu ukre­ pov zveznega izvršnega sveta je bilo sklenjeno, da se izvoz povečuje tudi na račun dobav domačemu trgu (iz­ vzeti so tisti, ki z nami združujejo devizne pravice in devize ter med­ sebojne dobave). V tem smislu se vse delovne organizacije v SOZD SZ obvežejo, da v svojih proizvodnih programih do konca leta planirajo in proizvodejo celotno razliko do iz­ voznega načrta, tako. da bo plani­ rana letna proizvodnja izgotovljena do začetka decembra tega leta. Vrednostni plan izvoza po podatkih posredovanih SIS za ekonomske od­ nose s tujino pa je treba revalorizirati za odstotek devalvacije. Sklenjeno je bilo tudi, da mora delovna skup­ nost skupnih služb pripraviti do konca septembra 1980 predlog do­ polnjenega sporazuma o interni sti­ mulaciji. V vseh delovnih organi­ zacijah je treba ponovno preveriti tudi izvrševanje izvoznih načrtov ter natančneje določiti pogoje pod katerimi ga je moč doseči. Prav tako je treba ukrepe za izpolnjevanje ko­ ličine in asortimenta izdelkov dopol­ niti z oceno asortimenta z vidika uspešnosti v SOZD (v ta namen je treba vpeljati dohodkovne odnose o izvrševanju sklepov delavskega sveta v preteklem mandatnem ob­ dobju ter informacijo o uresniče­ vanju dohodkovnih odnosov in po­ enotenju sistema nagrajevanja v SOZD SZ (iz zapisnika žal o sled­ njem ni mogoče razbrati nobene ocene), sklenil pa je tudi, da se odpro nova dela in naloge s področja organiziranja in vodenja aktivnosti za konstituiranje delovne organi­ zacije blagovnega prometa SOZD S2 in pri oblikovanju organizacije za zunanjetrgovinsko dejavnost. V okviru razprave o poslovanju Slovenskih železarn v prvem pol­ letju so izstopala zlasti vprašanja izvoza in uvoza, medsebojne dobave, upadanja proizvodnje in akumula- tivnosti, neizpolnjevanja planov ter informiranja. Pod to točko je bilo govora tudi o izvajanju sporazuma črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in me­ rilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter o združevanju deviznih sredstev. Sklenjeno je bilo. da imajo prednost pri dobavah iz SOZD Slovenske železarne kupci, ki z nami združujejo devizne pravice in devize — in to zlasti za količine, za katere smo se z njimi naknadno do­ govorili. Sprejet pa je bil tudi pred­ log poslovodnega sveta, da v vseh delovnih organizacijah v okviru med železarnami in predelovalci). Pri. teh ukrepih pa je treba upošte­ vati ne le razliko med prodajno in polno lastno ceno. temveč tudi pri­ spevek k pokritju tržnih in pro­ izvodnih zmogljivosti. TOZD v okviru SOZD morajo v svojih pro­ gramih posvetiti največjo pozornost tudi izvajanju ukrepov s področja nabave in prodaje surovin, polizdel­ kov in energije kot tudi doseganju količinske in asortimanske proizvod­ nje. Nekaj sklepov v okviru te točke pa se je nanašalo tudi na vprašanje rasti osebnih dohodkov. In kako je z razvojnimi projekti s katerimi je soglašal ter S prekoračit­ vami investicij? Finančno konstrukcijo investicije v jeklarno 2 ZJ bo obravnaval, ko bo le-ta izdelana in obravnavana v vseh organih, kot to predvideva sporazum o združitvi v SOZD SZ ter sporazum o združitvi v Interno banko SZ. Do­ končna finančna konstrukcija inve­ sticije (snacijski program) v štorsko livarno strojne litine bo sprejeta v Interni banki SZ preko katere bo SOZD sodeloval pri investiciji z združenimi sredstvi. Za investicijo v »Obrat zvarjencev« TOZD Monter — Dravograd, v vrednosti nekaj manj kot 226 milijonov dinarjev (TOZD Monter bo prispeval 40.1 r, lastnih sredstev, združena sredstva SZ bodo znašala 6.64 't) pa je ugo­ tovil, da je bil izveden ustrezen usklajevalen postopek. V zvezi s to investicijo je bil sprejet tudi sklep, da razliko okrog 17 milijonov din. ki je nastala zaradi povišanja potreb­ nih sredstev za investicijo, v celoti pokriva železarna Jesenice. Za prekoračitve, ki so nastale pri nekaterih investicijah v SOZD SZ pa je ugotovil, da so nastale v glav­ nem zaradi spremembe cen in spre­ membe deviznih tečajev ter zaradi dodatnih del in sprememb tehnolo­ gije oziroma investicijskega pro­ grama. V zvezi s prekoračitvami je predlagal vsem delavskim svetom temeljnih in delovnih organizacij v SOZD, da pregledajo rentabilnost in upravičenost svojih investicij. gj^ 16. SEJA ODBORA ZA DELOVNA RAZMERJA Predsednik odbora za delovna razmerja pri DS TOZD Hladna valjarna Bela Branko Suvak je 24. septembra skical 16. redno sejo, na kateri so najprej pregledali izvrševanje sklepov zadnje seje in pri tem ugotovili, da so vsi sklepi izvršeni, razen sklep o potrebah po delavcih, ki je zaradi splošnega pomanjkanja kadrov neizvedljiv. kanje polproizvodov in v zvezi s tem V nadaljevanju je kadrovnik Oton Pestotnik člane odbora seznanil s kadrovsko problematiko v mesecu avgustu. Novosprejeta sta bila dva delavca, obračunanih pa je bilo pet delavcev in sicer trije so končali počitniško delo. dva pa sta bila obračunana v rednem odpovednem roku. Odbor je obravnaval in potrdil predlog razporeditev novosprejetih delavcev in premestitve v oddelku valjame. lužilnice in adjustaže. s katerimi so trenutno rešili pomanj­ kanje delavcev. Pri obravnavanju prošenj so člani odbora zavrnili prošnji dveh delav­ cev za prestop v TOZD Hladna valjarna Bela, ker ne izpolnjujeta pogojev. Prošnji Tihomirja Božiča za prekinitev delovnega razmerja so ugodili, prekinitev se izvede spora­ zumno, ker bo obiskoval šolo ob delu. Ugodili so prošnji HK Jesenice za odsotnost z dela Edvarda Haf­ nerja s tem, da bo HK Jesenice re- fundiral osebni dohodek. Pri obravnavanju prošenj za odobritev študijskih ugodnosti so zavrnili prošnji Srečka Sudžukoviča za delovodsko šolo in Renata Drole za srednjo tehnično šolo — strojna smer z utemeljitvijo, da prošnji nista v skladu s potrebami in pla­ nom štipendistov in zaradi zase­ denosti delovnih mest s tako izobrazbo. Odbor je v zvezi s poročilom o gibanju zaposlenih v mesecu avgu­ stu ugotovil, da je bil izredno visok odstotek neplačane odsotnosti, s čemer so reševali kritično pomanj- sprejeli sklep, da se neplačana od­ sotnost za nazaj ne bo obravnavala oziroma odobravala in da naj se v bodoče zaradi kritičnega pomanj­ kanja delavcev omeji na minimum Člani odbora za delovna razmerja so sprejeli sklep, da se v glasilo Zele- zar objavi razpis za dela in naloge »programerja valjanja«. Na seji so ugotovili, da poprečni stalež še vedno pada in je za štin delavce nižji kot v mesecu juliju Odsotnost zaradi bolezni in nezgod je še vedno nižja od poprečja Žele­ zarne. Prav tako je nižja odsotnost zaradi rednih dopustov. Neplačana odsotnost pa je v pri­ merjavi s poprečno neplačano odsot­ nostjo v Železarni za 1,86 ? višja. Nekoliko višji so tudi izostanki z dela. Skupna odsotnost pa je bila v primerjavi z julijem za 1,971 višja in je še vedno pod poprečjem DO Železarna. Odbor je ponovno zahteval da se realizira predlog potreb po delavcih in sicer: — drugi adjuster — šest oseb (moški) D-2, 5 ktg.: — snemalec .kolobarjev — ena oseba (moški) D-2, 5 ktg.: — uvajalec kolobarjev — dve osebi (moški) D-2, 6 ktg. Odbor je v zvezi s predlogom občinske konference zveze komuni­ stov za ugoditev študijskih ugod­ nosti Mujagi Haskiču za študij iz dela na srednji politični šoli sprejel sklep, da se prošnji ugodi s tem. da mu pripada tudi dodatek za ločeno življenje. NK PREGLED SESTANKOV SDS Minuli teden so iz šestih TOZD in ene delovne skupnosti prejeli 41 zapisnikov s setankov samoupravnih delovnih skupin. Skupine so obravnavale predvsem osnutek družbenega dogo­ vora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, precej razprav pa seje nanašalo še na sporazume o temeljih planov SIS, SOZD SZ, Železarne in TOZD za obdobje 1981 -1985. V nekaterih temeljnih organizacijah so skupine ocenjevale tudi avgustovske proizvodne rezultate. SDS ponvično gospodarstvo v TOZD JEKLARNA se je seznanila z rezultati, ki jih je ta temeljna organizacija dosegla v avgustu. V zvezi z njimi omenja, da so imeli zastoje pri zidavi ponvic zaradi žerjava, težave pri delu pa jim je povzročala tudi okvara na bagerju. Razen tega jim po spisku manjka tudi 15 delavcev (zidarji, pomočniki zidarjev, žlebarji). Kljub temu jim je — z nadurnim delom in s prizadevnostjo zidarjev — uspevalo da so bile ponvice pravočasno pripravljene. V zvezi z dogovorom o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke skupina meni, da naj bi 56. in 58. člen ostala po sedaj veljavni sindikalni listi, medtem ko na temelje plana SOZD SŽ ni imela pripomb. Iz TOZD HLADNA VALJARNA JESENICE smo prejeli zapisnike SDS vodstvo TOZD, hladna valjarna 1, 2 in 3, adjustaža hladne valjame, skladišče vložnega materiala, žarilnica 1, 2, 3, in 4, lužilnica in karisti. Razpravljale so o proizvodnji v avgustu, temeljih plana SIS in SOZD SZ za obdobje 1981 — 1985 ter o osnutkih obeh družbenih dogovorov, ki ju omenjamo uvodoma. SDS vodstvo TOZD proizvodne rezultate v avgustu ocenjuje, kljub temu, da planskih obvez­ nosti niso izpolnili (97,81 1 družbenega plana), kot »dokaj v redu«, saj so se soočali s stalnimi kadrovskimi težavami in teža­ vami pri oskrbi z vložkom. V zvezi s temelji plana SIS podpirajo pripombe občinskega izvršnega sveta ter tiste, ki jih je posre­ doval CPSI, osnutek družbenega dogovora pa je skupina zavrnila kot nepopoln (dopolniti ga je treba s pripombami SEO). V plan SOZD je treba vključiti zahtevo po čimprejšnji izgradnji jeklarne 2. SDS hladna valjarna 1 in adjustaža hladne valjame imata pomisleke glede vprašanja kadrov in vložka za jeklarno 2. Tudi SDS hladna valjarna 3 in žarilnica 4 se zani­ mata, »kdo garantira za vložek in energijo za jeklarno 2«. Pod razno pa so bile na sestanku teh dveh SDS izrečene pripombe na razmerje med rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Prvega valjavca na Muller stroju je zanimalo, kdaj se jim bo dvignila kategorija, posameznike pa, zakaj se palete ne dostavljajo v obrat s kamionom skozi skladišče, če pa so bila vrata povečana prav s tem namenom. Pritožbe pa so bile izreče­ ne tudi v zvezi z malico na proste sobote (kantina v martinarni je preveč oddaljena, tako da zaradi tega trpi proizvodnja). SDS lužilnica se pritožuje zaradi neurejenih sanitarij, zaradi zasta­ relih žerjavovodskih kabin ter zaradi slabega odsesavanja ki­ slinskih hlapov. Skupine so do obravnavanih zadev zavzele večinoma (SDS žarilnica 1 ni imela pripomb k temeljem plana SOZD ter k zgoraj omenjenima osnutkoma dogovorov, žarilnica 2 in 3 pa prav tako ne k tema dvema osnutkoma) takšna stališča, kot smo jih navedli že pri doslej omenjenih skupinah. Iz TOZD ZIČARNA smo prejeli zapisnike SDS vodstvo TOZD, titana 1-1,1-2, II-l, 11-2 in H-3, patentirnica 1, 2 in 3, pocinkovalnica 1, 2 in 3, voUičarna ter adjustaža. Raz­ pravljale so o proizvodnji v avgustu ter o temeljih plana SIS. Tudi tu so si bile skupine enotne v tem, da bi se morali programi SIS prilagoditi realnim možnostim, prispevne stopnje pa pred­ videni rasti osebnih dohodkov (2,5 ?). oziroma se pridružujejo stališčem občinskega izvršnega sveta ter podpirajo pripombe, ki jih je posredoval CPSI. Analizirale so tudi vzroke za nedosega- nje plana v avgustu. SDS žicama 1-1 se je seznanila tudi s spremembami in dopolnitvami zakona o varstvu pri delu (čla­ nek je bil objavljen v Zelezarju), pod razno pa vprašuje, kdaj bo narejena naprava za čiščenje filtrov. SDS žicama 1-2 omenja, da je bila seznanjena z osnutkoma obeh dogovorov, kiju ome­ njamo uvodoma, da pa v zvezi z njima ni sprejela zaključkov, ker je bila informacija pomanjkljiva. SDS žicama 11-1 je bilo na sestanku pojasnjeno vprašanje glede ogrevanja prostorov ter glede gibanja osebnih dohodkov (rast lahko temelji samo na večji produktivnost!!!. Govora je bilo tudi o slabostih pri ures- 4 ŽELEZAR ničevanju stabilizacijskega programa, ki ga je sprejela tudi SDS (predaja dela ne poteka povsod kot bi morala, zapaža se slab odnos do materiala in strojev, zapušča se delovna mesta ipd). SDS patentirnica 1 so bila pojasnjena vprašanja. Iti jih je postavila na prejšnjih sestankih. Na sestanku SDS patentirnica 2 je bilo slišati določene pripombe na osebne dohodke v zvezi z višanjem življenjskih stroškov. SDS patentirnica 3 v zvezi s proizvodnimi rezultati v avgustu priporoča, da bi v bodoče še resneje planirali dopuste (rezultati so bili glede na veliko odsot­ nost delavcev in spreminjanje asortimana še kar ugodni). SDS pocinkovalnica 1 v zvezi z osnutkoma dogovora podpira pri­ pombe SEO. SDS pocinkovalnica 3 v zvezi z avgustovsko proiz­ vodnjo omenja, da so kazalci porabe v pocinkovalnici zelo ugodni (razen pri cinku). SDS votličarna je pod razno razprav­ ljala o prisotnosti na delovnem mestu ter sklenila, da se bo še naprej strogo držala evidence z markicami. pa četudi drugi oddelki to opuščajo. V TOZD ELEKTRODE sta SDS rezalnica 1 in oplašče- valnica 1 z določenimi pripombami potrdili osnutek dogovora o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, medtem ko na analizo razvojnih možnosti in temelje plana Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjska nista imeli pripomb. SDS RTA-2 (TOZD REMONTNE DELAVNICE) se je na sestanku seznanila z odgovorom obratovodje na zahteve v zvezi s predlogom sprememb normativa v RTA, ki so bile postavljene na seji sindikalne grupe RTA. Skupina je ogorčena, ker na predlogu za spremembo normativa ne dela nihče. Poudarja tudi, da so dela in naloge instrumentalaca-specialista z ozirom na povečano zahtevnost in obseg dela premalo vrednotena, prav tako pa tudi v primerjavi s sorodnimi poklici. Zato zahteva od odgovornih služb, da začnejo delati na omenjenem predlogu, pa tudi, da se skliče sestanek SDS, ki naj bi se ga udeležila tudi obratovodja in predstavnik SEO. V TOZD TRANSPORT so SDS vodstvo TOZD, avto­ mobilski prevozi, tehtalci, tovor, lokomitivna delavnica, delavnica motornih vozil, vorovna delavnica in vzdrževa­ nje proge na skupnem sestanku obravnavale zadeve, ki jih omenjamo v uvodu. V zvezi z obema osnutkoma dogovorov omenjajo, »da nekatera področja (minulo delo) niso predlagana v smislu želja in tradicije delavcev TOZD Transport in da je mnoga določila nemogoče obravnavati, ker so od predlagateljev obljubjene še dopolnitve«. Vendar pa so načelno potrdili pravil­ nost predlaganih dogovorov in sklenili, da bodo o konkretnih dopolnilih še razpravljali. Potrdili so tudi temelje srednjeročnih planov TOZD, Železarne in SOZD SŽ kot tudi osnutek dogovora o družbenem pianu občine Jesenice, medtem ko za interesne skupnosti ugotavljajo, da so planirale previsoko porabo sredstev, »ki ni v skladu z možnostmi združenega dela«, ter, »da SIS prav nič niso upoštevate stanja, ki ga narekuje stabilizacija glede dovoljene rasti skupne porabe«. Programi SIS so torej po mnenju delavcev nerealni in jih zato ne morejo sprejeti. Iz DELOVNE SKUPNOSTI ZA KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE TER INFORMIRANJE pa smo prejeli zapisnike SDS kadrovski sektor, CPSI ter oddelek za splošne zadeve. SDS kadrovski sektor se z osnutkoma obeh dogovorov v globalu strinja, »saj prinašata poenotenje v formi­ ranju in delitvi ter enoten prikaz, kar omogoča spremljanje in medsebojno primerjanje«. Ugotavlja, da to doslej ni bilo možno, ker so bili kriteriji in merila za zajemanje podatkov in prikaz v delovnih organizacijah zelo različni. Nadalje meni, da bi morala služba, ki opravlja v Železarni naloge s tega področja, izdelati prikaz, kaj bo potrebno po sprejetju dogovora v samoupravnih aktih spremeniti, vpašuje pa se tudi, če bomo v stanju to tudi izvajati. Poleg tega pa SDS omenja, da so nekatera določila še preveč splošna, da se o pravilnosti predloga še ne more odločati, ker še niso priložene vse priloge, da so pri posebnih pogojih dela nekateri dodatki, ki jih imamo v Železarni že vpeljane, izpušče­ ni, ipd. SDS CPSI v zapisniku omenja, da v temeljih plana Železarne ni opredeljen razvoj samoupravnih odnosov, imela pa je tudi nekaj pripomb na posamezne člene. V temeljih plana SOZD pogreša, da niso bile v osnutek vključene izstočasno vse pripombe iz predhodne razprave (zakaj?). V zvezi z osnutkom dogovora o temeljih družbenega plana občine pa meni, da je treba okvirno bilanco pridobivanja in razporejanja dohodka materialne proizvodnje občine uskladiti z rastjo postavk bilan­ ce v Železarni. Rast sredstev za dejavnosti SIS po mnenju SDS ne bi smela biti večja od 2.5 Nadalje opozarja, da je za leto 1981 planiran za vse SIS. v primerjavi z letošnjim letom, preve: lik porast sredstev ter da imajo SIS. (skupnost t otroškega varstva, izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, telesno- kulturna skupnost, zdravstvena skupnost) na področju investicij takšne zahteve, ki jih ne bomo mogli uresničiti že v naslednjem srednjeročnem obdobju (navedene SIS načrtujejo skupno kar 306 milijonov dinarjev investicij). Zato tudi predlaga, da ne bi povečavah deleža otrok v celodnevni šoli (»že sedaj smo daleč med najboljšimi v Sloveniji«), tako, da bi bilo na račun prostorov v šolah, ki bi bili potrebni sicer za širjenje celodnevne šole, potrebnih manj investicij za otroško varstvo SDS oddelka splošne administracije podpira stališča v obeh osnutkih družbenih dogovorov, pri čemer pa nekatere ugoto­ vitve iz razprave še posebej podčrtuje. Prednost vidi v enakih sistemskih izhodiščih za vse organizacije združenega dela ter v preglednosti, razumljivosti in primerljivosti doseženih rezul­ tatov po panogah in grupah, pri čemer pa meni, da bi kazalo pregledati uporabnost kazalcev, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije v SRS. Mnenja je, da je treba vztrajati pri tem. da se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v TOZD in OZD oblikovala v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom ob upoštevanju eventualnega poveča­ nja življenjskih stroškov. Ob slabih poslovnih rezultatih bi se morali osebni dohodki povečati praviloma do stopnje pove­ čanih življenjskih stroškov samo v tistih TOZD in OZD. ki imajo najnižje osebne dohodke v njihovi stroki (in hkrati nižje kot so na ravni gospodarstva v republiki), vendar pod pogojem, da se ne okrnejo sredstva minimalne akumulacije. Praksa uve­ ljavljanja socialistične solidarnosti na področju pridobivanja sredstev za osebne dohodke mora potekati v mejah dogovorjenih meril in kriterijev ter na podlagi ustreznega samoupravnega sporazuma. Tudi v primeru, ko se bodo zaradi motenj v poslo­ vanju izplačevali zajamčevi osebni dohodki, meni skupina, bo treba ugotavljati količino, kakovost in gospodarnost dela vsa­ kega posameznega delavca, osebni dohodek pa izplačevati v odvisnosti od prispevka — kar pomeni, da se zajamčeni osebni i dohodek ne zagotavlja za nedelo in malomaren odnos do dela. S tem naj bi tudi ob motnjah v poslovanju spodbujali delovne in ustvarjalne napore. Nadalje meni, da ni mogoče sprejeti prakse, da bi se za določitev osebnega dohodka upoštevala same konkretna dela in naloge, ki jih je delavec opravljal v določe­ nem mesecu (potrebno bo določiti, kako bomo ugotavljali razloge zaradi katerega je prišlo do bistvenega odstopanja od opravljanja predvidenih nalog za katere je delavec sklenil sporazum o združevanju dela). Poleg tega skupina ugotavlja, da se bo pri delih, ki so merljiva samo posredno (skupne službe raziskave itd.) treba odločiti za ustrezna merila, opozarja pa tudi na šibke točke metod osebnega ocenjevanja delavcev ter da pri določanju osebnega dohodka za posmaeznega delavca ne bi smeli uporabljati istih meril za minulo in za tekoče delo. V dogovoru nogreša tudi stališča o kolektivnem zavarovani« delavcev. Cistilke pa je med drugim zanimalo tudi to, kako se bo obravnavalo trgovce in manjše uslužnostne organizacije. Na koncu pa objavljamo tudi del pregleda sestankov SDS ki zaradi pomanjkanja prostora ni bil objavljen že v prejšnji številki Zelezarja. M A IB?T^'^Svod8tvo Prihodkov in dohodka (DELOV n^v^UPN?^T ZA KOMERCIALNE IN FINANČNE ZA ue-VE,) se z določeno pripombo strinja z uvedbo premakljivega delovnega časa, ugotavlja pa, da bo zamisel zaradi različnih 1« kacij na kattenh delajo delavci njihovega oddelka, možna šele. ko bodo nameščene ure v celotni Železarni v,™&PEL0VNE SKUPNOSTI ZA EKONOMIKO, TKR IN NOVOGRADNJE oa smo PreJeli zapisnike SDS oddelka » JM? - **** in n*Kp*Jevanje ter OID. Prva v zvezi z družbenim dogovorom omenja, da bi ga bilo potrebno verificira­ ti, ko bodo izdelane metodologije delitve osebnega dohodka nakazane ,v osnutku ter da bi bilo potrebno pospešiti predvsem oblikovanje osebnih dohodkov v negospodarstvu v odvisnosti od gospodarstva in od realizacije njihovih programov. Več pripomb j« imela tudi k navodilu o koriščenju premakljivega delovnega nrn ^""J58 dopolnila _k temu navodilu predlaga tudi SDS OID. ki je razen tega razpravljala tudi o skupnih pripombah na osnutke nekaterih planskih dokumentov. Pripombe pa je imela tudi na članek »Od ugotavljanja besed k dejanjem« objavlje­ nem v 37. številki Zelezarja, kjer je govora o delavcih delovnih skupnosti, ki so zaradi Se vedno proračunskega financirani« (namesto svobodne menjave dela) »nemalokrat v boljšem polo­ žaju kot delavci v proizvodnih in vzdrževalnih TOZD«. Meni namreč, da so prav prizadevni »proračunski delavci« oškodova ni, ker niso nagrajeni po delu in rezultatih dela. kajti v kuverti »dobijo od 1000 do 3000 din manj kot delavci na sorodnih delov niH nalogaJuv TOZD«., Center za proučevanje samoupravljanja' in informiranje - Božidar Lakota I MLADI O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, NALOGAH IN PERSPEKTIVAH MLADI V TOZD HVB O SVOJEM DELU V petek, 19. septembra, se je se­ stalo predsedstvo osnovne organi­ zacije ZSMS TOZD HVB. Pred­ sedniki posameznih komisij so pred­ ložili akcijske programe za meseca september in oktober. Ta čas pri­ pravljamo mladi piknik za člane kolektiva TOZD HVB, na katerem bodo tudi športna tekmovanja. Ko­ misija za SLO in družbeno samoza­ ščito pripravlja strelsko tekmova­ nje: komisija za informiranje pa je ie zbrala vse potrebno gradivo za bilten. Naš silj v tem obdobju je še srečanje z mladimi iz Gorenjskih oblačil na VESELIH IGRAH. Od komisije, ki v naši TOZD izbira najboljšega mladinca, delav­ ca/ samoupravljalca smo prejeli predloge, izmed katerih bo komisija izbrala najboljšega mladinca za devetmesečno obdobje. Predsedstvo je predlagalo za ob­ činsko politično šolo naslednje kan­ didate: Silvo Doki, Tadeja Hudeček. Borisa Renka, Mitja Marklja in Draga Filipaja. Obravnavali smo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o te­ meljih plana SOZD Slovenske že­ lezarne in delovne organizacije železarne. Podpiramo sklep o iz­ gradnji jeklarne 2 in apeliramo na odgovorne, da v celoti izvedejo re­ alizacijo plana izgradnje jeklarna 2. Glede na kapacitete elektroindu­ strije pa ima predsedstvo pesimistič­ ne poglede glede porabe električne energije. Srednjeročni plan TOZD se glede na planirano oskrbo s polproizvodi iz jeklarne 2 kvantiteno ne spreme­ ni, spremeni pa se kvaliteta izde­ lanega jekla, poveča se izdelava di- namo jekla in nerjavnih jekel, s tem. da se finančno manj ugodno ogljično jeklo zmanjša. Člani predsedstva 00 ZSMS smo imeli pripombo na realizacijo plana nove jeklarne, kajti vsiljuje se vprašanje, ali bo nova jeklarna lahko tako hitro osvojila SEJA PREDSEDSTVA OK ZSMS V četrtek, 2. oktohra. je bila sklicana seja predsedstva OK ZSMS Jesenice. Osrednja točka dnevnega reda je bila priprava na volilno pro­ gramsko sejo OK ZSMS Jesenice. ] Člani predsedstva so obravnavali tudi osnutek poročila o delu OK ZSMS v preteklih dveh letih in sprejeli nekatere pripombe na osnu­ tek poročila. Predsedstvo je spregovorilo tudi o nekaterih članih dosedanjega pred­ sedstva in predlagalo možne zame­ njave ter spregovorili še o drugih kadrovskih zadevah. Sprejeli so tudi sklep, da se za dokončno pripravo na volilno pro­ gramsko konferenco skliče še ena seja predsedstva. MJ DELOVNA AKCIJA MLADIH V TOZD TRANSPORT Osnovna organizacija .ZSMS TOZD Transport je v ponedeljek. 29. septembra, organizirala prosto­ voljno akcijo čiščenja obrata. Akci­ je, ki je bila. organizirana v popoldanskem, to je prostem času. „Se je udeležila večina mladih iz temeljne organizacije. Očistili smo vso okolico in s tem prispevali k lepšemu izgledu celega obrata. Ddgovorili smo se tudi. da bodo take in podobne akcije v bodoče sestavni del našega programa. H. Čučuk tehnologijo izdelave planiranih je­ kel. Prav tako je vprašljiva nadaljna predelava tega jekla v valjarni blu­ ming-štekel. V zvezi s tem, smo me­ nili, bi morali natančno opredeliti tudi v plan invensticij za TOZD Valjarna bluming-štekel. Vzporedno s tem bo potrebnih tudi v naši TOZD nekaj manjših sprememb za dosego takega srednjeročnega plana, kot je predviden. Pri obravnavi osnutka samo­ upravnega sporazuma o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti smo sprejeli pripombo, da stopnja povečanja rasti sredstev za SIS ni v skladu s stopnjo dviga OD. to je 2,5 % bruto. Na seji je tekla tudi razprava o stanju polproizvodov v TOZD. Ce nam valjarna stekel ne bo zagoto­ vila vložka — sedaj bo šla v remont — ne bomo dosegli plana, kljub temu, da dobimo iz Švedske 5000 ton vložka, vsak teden po 500 ton. Pred­ sedstvo OO je zastavilo vprašanje, zakaj stara hladna valjarna dobiva vložek iz ČSSR, naša pa ne? Komisija za informiranje OO ZSMS TOZD HV BELA NOVICE IZ 00 ZSMS TOZD STROJNE DELAVNICE V četrtek, 25. septembra, je os­ novna organizacija ZSMS Strojne delavnice imela volilno programsko sejo. Dosedanji predsednik osnovne organizacije A. Horvat je najprej pozdravil sekretarko občinske kon­ ference ZSMS Jesenice tov. Juvano- vo in člana predsedstva koordina­ cijskega sveta ZSMS Železarne tov Mlakarja ter podal podroben pre­ gled aktivnosti mladih v preteklem obdobju. Ugotovili smo, da je bilo delo pestro in prežeto z mladinskimi akcijami. Pokazala pa se je slabost v informiranju. O tem kaj in koliko je osnovna organizacija naredila niso bili kaj dosti informirani na občinski konferenci ZSMS Jesenice in KS ZSMS Železarne. Mladi iz TOZD Strojne delavnice se v vedno večjem številu udeležu­ jejo raznih akcij npr. tekmovanje mladih kovinarjev, kjer s svojo ude­ ležbo dokazujejo sposohnosti in zna­ nje. Ugotovljena je bila minimalna prisotnost mladih komunistov, če­ prav bi prav ti mladi morali biti idejno jedro osnovne organizacije in skrbeti za njihovo idejno politično delo ... V nadaljevanju za novega pred­ sednika so izvolili Leopolda Bizalja, delavca v orodjarni, za sekretarja pa Asmira Grudica, delavca v stru­ gami. Pri izbiri ostalih članov pred­ sedstva smo nekaj kandidatov tudi zamenjali. V nadaljevanju je J. Mulej, pred­ sednik delovnega predsedstva opo­ zoril na evidentiranje kandidatov za mladinsko politično šolo in prebral prispeli dopis koordinacijskega sveta ZSMS Železarne. Ob koncu seje smo še razpravljali o nerešenih kadrovskih vprašanjih, o čemer pa bomo govorili na eni pri­ hodnjih sej. A. D. V SPOMIN PADLEMU BATALJONU NA POKLJUKI V petek, 26. septembra, smo se za prvi športni dan učenci ŽIC odpra­ vili na pohod na Pokljuko. Iz No- menja smo odšli peš proti Kopriv- niku. Pot je bila precej strma, toda med živahnim pogovorom je hitro minila. Izogibali smo se avtomobil­ ske ceste in šli kar po stezicah čez pašnike. Naš cilj je bil spomenik tretjemu bataljonu Prešernove bri­ gade na Pokljuki. Položili smo venec v spomin padlim borcem in jih poča­ stili s kratko proslavo. Franc Jerneje -Milče. komandant drugega ba­ taljona nam je pripovedoval o pohodu padlega bataljona, njihovi hrabrosti in poslednjem boju z Nemci. Raje so izdihnili v plamenih, kot pa da bi se predali sovražniku. Pretreseni ob doživetem pripovedo­ vanju smo padle junake počastili z enominutnim molkom. V adjustaži bluming-štekel (Fotu I. Kučina) Ob koncu proslave se je pred­ sednik mladinske organizacije)- ŽIC zahvalil tov. Milčetu za sodelovanje in mu v spomin na ta dan poklonil knjigo. Prav je. da se večkrat spomnimo na to. da svoboda ni nekaj samo­ umevnega. Mnogi so jo plačali s svojim življenjem, zato moramo biti vedno pripravljeni braniti jo kot največjo dragocenost. Jasna Ličen. kult. sekcija ŽIC IZBOR NAJBOLJŠEGA MLADINCA ZA PRVIH DEVET MESECEV V sredo, 1. oktobra, se je se­ stala komisija za ocenjevanje najboljšega mladega delavca in samoupravljalca v TOZD HVB. V komisiji so bili: Vinko Skuma- vec, Branko Banko, Branko Pač- nik, Tone Romih, Aleksander Jezersek, Janez Rozman in Voj­ ko Bernard. Iz posameznih od­ delkov so bili izbrani: — lužilnica — Radomir Petoš, — valjarna — Boštjan Burnik, — žarilnica — Andija Smajič, — adjustaža — Tadej Hude­ ček, — odprema — Silva Doki. Po določenih kriterijih je ko­ misija izbrala TADEJA HUDEČ- KA iz oddelka adjustaže, ki je bil ocenjen s 110 točkami. Ocenje­ valni kriteriji so zajemali kva­ liteto in kvantiteto dela, odnos do sodelavcev in do delovnih sredstev, delovno disciplino, ak­ tivnost v družbenopolitičnih or­ ganizacijah in samoupravnih or­ ganih, izobraževanje iz dela in ob delu in mentorstvo. To so rezultati devetmesečne­ ga obdobja in vsi mladi v naši TOZD se bomo še naprej trudili in sodelovali v tej akciji. Silva Doki OB ZAŠČITA ŽIVALI KEMIČNEM NAPADU Podobno temu odnaša veter z napadenega ozemlja tudi krat­ kotrajne vojne strupe v obliki hlapov ali dima, ker pa hitro izhla­ pijo, njihov učinek ne seže daleč. Kemični napad odkrijemo po sledi, ki jo pušča za seboj letalo — ob napadu leti navadno v nizkem letu, po oblaku, ki nastane tam, kjer so eksplodirale kemične granate, mine in bombe, kakor tudi po mastnih kapljicah na travi, zemlji, pločnikih ali vodi. Za odkrivanje in ugotavljanje vrste vojnih strupov imamo tudi posebne pripomočke. Eden izmed njih je kemični detektor. Z njim so opremljene enote za radiološko, kemično in biološko za­ ščito. Lahko pa vrsto vojnega strupa ugotovimo tudi v kemičnem laboratoriju — bodisi poljskem ali stacionarnem. Vrsto vojnega strupa lahko ugotovimo tudi po prvih zastru­ pitvah, po barvi kapljic na tleh ali predmetih ali tudi po značil­ nem vonju. DELOVANJE VOJNIH STRUPOV NA ŽIVALI Delovanje vojnih strupov na živalski organizem je lahko lo­ kalno ali splošno. O lokalnem delovanju govorimo tedaj, če je vojni strup prišel v stik le s posameznimi deli živalskega telesa in poškodoval samo te. Splošni učinek pa nastopi tedaj, če je vojni strup prodrl v kri, ki ga je raznesla po vsem telesu, tako da je deloval na celoten organizem. Vojni strupi prodro v organizem živali bodisi skozi organe za dihanje, kožo ali sluznico oči, prebavne organe ali skozi odprte rane. Zastrupitev skozi organe za dihanje nastane tedaj, če žival vdihava zastrupljeni zrak, to je zrak, v katerem so hlapi vojnega strupa. Stopnja zastrupitve je odvisna od koncentracije strupe­ nih hlapov v zraku in od tega, koliko časa ga žival vdihava. Zastrupitev skozi kožo nastane tedaj, ko vojni strupi, ki so se kot kapljice usedli na telo živali, prodro skozi njeno kožo v orga­ nizem. Skozi kožo pa lahko prodro tudi hlapi vojnih strupov iz ozračja, če je njihova koncentracija zelo velika. Skozi sluznico oči delujejo vojni strupi tedaj, če so v ozračju bodisi v obliki hlapov ali dima in če so oči nezavarovane. Tedaj lahko nastopi lokalna ali splošna zastrupitev. Skozi prebavne organe se žival zastrupi, če uživa zastruplje­ no hrano ali vodo. Na odprtih ranah pridejo vojni strupi v stik s tkivnimi teko­ činami in tako v kri ter povzročijo lažjo ali hujšo splošno zastru­ pitev. ŽIVČNI VOJNI STRUPI K živčnim vojnim strupom prištevamo tabun, soman, sarin, armin in strup VX in F. Učinkujejo skozi dihala, kožo, oči in prebavila ter že v manjših količinah povzročijo pogin. Ti vojni strupi neposredno učinkujejo na centralni živčni sistem in po njem na delo drugih organov. So v tekočem stanju ali brez barve, le tabun je rumenorjav. Za napad jih uporabljajo kot tekočine ali hlape. Najhitreje in najhuje učinkujejo kot hlapi, ker pridejo pri vdihavanju v hipu v kri. Na zemljišču se zadržujejo različno dolgo, nekateri le nekaj ur, drugi pa tudi nekaj dni, zlasti pozimi. Znaki zastrupitve z živčnimi vojnimi strupi se pri živalih, ki vdihavajo zastrupljeni zrak, pokažejo zelo hitro, Najprej posta­ nejo nemirne, strižejo z ušesi, preplašeno gledajo, konji pa tudi kopljejo s prednjimi nogami. Hitro zatem začnejo pospešeno di­ hati in prhati. Po nekaj minutah se začnejo močno sliniti, iz nosa jim teče bister izcedek, na vratu, hrbtu, prsnem košu in trebuhu pa jim podrhtevajo mišice. Postopno dihajo vse težje, drhtenje mišic se prenese na celo telo, začno se znojiti, najprej po glavi in vratu, nato pa po celem telesu. Slin jen je postaja vse močnejše in penasto. Pri hoji je žival negotova in se opoteka. Če je žival Še naprej v zastrupljenem ozračju, ji jezik ohromi in visi iz gobca, žival poskuša teči, vendar se pri tem opoteka in končno pade na bok ali s prevrne čez glavo. Pojavijo se močni krči z enakomernim brcanjem s sprednjimi in zadnjimi nogami. Tudi znojenje se stopnjuje, tako da vse telo oblije znoj. Pn tej stopnji zastrupitve žival navadno pogine. ' Pri veliki koncentraciji živčnih bojnih strupov v ozračju je razvoj zastrupitve tako hiter, da je navedene znake zastrupitve težko spremljati. Pri.tako hudi zastrupitvi žival navadno pogine že po nekaj minutah. Pri lažji zastrupitvi se poleg pospešenega dihanja pojavi še močnejše izločanje sline, drhtenje posameznih mišic in pospešeno iztrebljanje, pri čemer je blato v začetku fomriano, pozneje pa košato. Pojavijo se tudi znaki kolike (kopanje s sprednjimi no­ gami, pretegovanje, poskusi leganja). Pri zastrupitvi skozi kožo so znaki enaki kot pri zastrupitvi skozi organe za dihanje, le da se pokažejo precej pozneje. Poleg tega kontaminirani del lahko zateče, dlaka na njem se naježi, mi­ šičevje na tem delu pa podrhteva. Zastrupitev skozi prebavne organe je zelo huda in je odvisna ne le od količine, temveč tudi od vrste zaužitega vojnega strupa. TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI FELJTON - TEHNIČNI IZGLEDI JEDRSKE ENERGIJE SO VEDNO VEČJI . , Mednarodna organizacija za jedrsko energijo (IEAD) ugo­ tavlja, da kažejo nekatera znamenja na določeno izboljšanje lavnega mnenja v zvezi z uporabo te energije v nevojaške na­ dene. V svojem, pred kratkim objavljenim poročilom o dejav­ nosti v letu 1979, ta organizacija med drugim tudi poudarja, da- =o ekonomska nuja, zahteve za zaščito okolja in tehnični činite- Iji^v 'stanju premagati nasprotnike jedrske energije. Kot primer ?a to navaja IEAD soglašanje večine švedskih volilcev na refe­ rendumu 23. marca letos, za nadaljevanje jedrskega programa v'ade. Razen tega so dobila britanska in zahodnonemška pod­ jetja prvič po nekaj letih spet naročila za jedrske elektrarne. Končno tudi hitro napreduje program jedrske-energije v Franci­ ji ter na Japonskem. NASPROTUJOČE SI SITUACIJE NAROČIL Po mnenju IEAD je tako imenovana druga naftna kriza s Povečanjem cen — tudi za premog — pokazala industrijsko izvitim in tudi nekaterim nerazvitim državam, da, če ne bodo Pravočasno in odločno pričele graditi jedrske elektrarne, bodo v devetdesetih letih postale nevzdržno odvisne od nafte. Kljub temu je bilo po poročilu IEAD število naročil za jedrske efek­ trarne v letu 1979 za 8000 MW moči skrčeno, ker je bilo naroče­ nih samo osem objektov z 8000 MW, medtem ko je bilo 14 prejš­ njih naročil z"močjo 16.000 MW storniranih. Vzrok za takšno čudno situacijo je bila verjetno okvara na otoku Treh milj v ZDA, ki je nasprotnike jedrske energije vsaj za kratek čas še. bolj opogumila. Na osnovi dejstva, da je po tej okvari že minilo nekaj časa, ocenjuje poročilo IEAD, da sta bila psihološki učinek na prebi; valstvo v okolici in škoda na napravi sicer precejšnji, vendar — drugače kot pri podobnih industrijskih okvarah — ni bilo pri tem niti ranjenih, niti mrtvih. Ocene se nagibljejo k temu, da je ta primer pokazal zanesljivost in neobčutljivost jedrskih elek­ trarn celo na mehanske okvare, nezadostno vzdrževanje in več napačnih odločitev zaposlenih. Jedrska industrija je pri tem reagirala z ukrepi za izboljšanje varnosti, dunajska organizacija za jedrsko energijo pa s sklicem mednarodne konference ob koncu oktobra v Stockholmu. Na njej bodo obravnavali dose­ danje izkušnje z varnostjo reaktorjev in vzporedno s tem bodo predelali tudi ustrezne norme. NEPRESTANA RAST Kljub dogodku na otoku Treh milj, navaja poročilo IEAD, neprestano narašča delež jedrskih elektrarn pri pridobivanju električne energije. Ob koncu leta 1979 je bilo po svetu 233 (1978,— 227) jedrskih elektrarn v obratovanju in te so imele skupno moč- ll&MO MW Njihov delež v svetovni proizvodnji električne energije je bil okoli 8%. V gradnji je bilo 225 elek­ trarn s skupno močjo 204.000 MW. Z njihovo izgotovitvijo se bo leta 1985 povečala svetovna zmogljivost jedrskih elektrarn na 290.000 do 350.000 MW in delež v proizvodnji električne energije na 12 %. To ustreza količini več kot 400 milij. ton naftnega ekvivalenta ali polovici načrpane nafte v Saudski Arabiji v letu 1978. Ob koncu leta 1979 je bila na svetu v deležu jedrskih elek­ trarn pri pridobivanju električne energije prva Švica s 26 %, sle­ dijo Švedska s 23%, Belgija 22%, Francija 18%, ZDA 12% in Zvezna republika Nemčija 11 %. Prva jedrska sila na svetu so bile leta 1979 ZDA z 69 elektrarnami v obratovanju in 89 v gradnji. Sledijo Sovjetska zveza 30 oziroma 16, Japonska 23 ozi­ roma 10 in Francija 16 oziroma 21. Povečanje cen nafte v letu 1979/80je po podatkih IEAD znatno povečalo konkurenčno sposobnost jedrskih elektrarn v primerjavi s konvencionalnimi. Predvidevajo, da bo ostalo to tako dolgo, dokler bodo cene urana in njegove obogatitve sta­ bilne in investicijski stroški za jedrske elektrarne ne bodo hitre­ je naraščali kot tisti za konvencionalne elektrarne. Doslej so zaradi vedno večjih zahtev za zaščito okolja ti stroški za obe vrsti elektrarn naraščali skoraj enako. 6 TOZD Vratni podboji SAMOUPRAVNI ORGANI V PRETEKLEM TEDNU 25. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI DS ŽELEZARNE V torek, 30. septembra je bila 25. seja odbora za gospodarstvo pri delavskem svetu Železarne, katero je vodil namestnik predsednika Henrik ZUPAN. Na seji so poleg pregleda sklepov 23. in 24. seje, obravnavali še analizo finančnega rezultata za mesec avgust in ku­ mulativno za prvih osem mesecev letošnjega leta. oceno izvrševanja operativnega programa skupne in blagovne proizvodnje ter realiza­ cije za mesec september 1980 in kumulativno za devet mesecev letoš­ njega leta, predlog operativnega programa skupne in blagovne proiz­ vodnje ter realizacijo za mesec oktober 1980 ter oceno delovnega prispevka vodij temeljnih organizacij in sektorjev. darstvo v posameznih temeljnih organizacijah čimprej obravnavajo predloženo analizo o zhiranju od­ padnih surovin, sklepe glede tega. pa posredujejo centru za proučevanje samoupravljanja in informiranje. Analizo finančnega rezultata za mesec avgust in kumulativno za prvih osem mesecev letošnjega leta je podal vodja finančno računovod­ skega sektorja Boris Pesjak. Na Poročilo o pregledu sklepov 23. in 24. seje odbora za gospodarstvo je podal član poslovodnega odbora Božidar BARTELJ. Iz poročila je razvidno, da so sklepi v glavnem izvršeni, nekateri, ki so dolgoročnega značaja, pa se še izvajajo. Glede neizvršenega sklepa, ki se nanaša na analizo o zbiranju odpadnih surovin v temeljnih organizacijah, pa so na seji sklenili, da naj odbori za gospo- TOZD Strojne delavnice 4. SEJA ODB0RA ZA URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Odbor za uresničevt. ij • zakona o združenem delu v TOZD Strojne delavnice je na svoji 4. s ji, dne 29. septembra, obravnaval oba druž­ bena dogovora s področja osebnih dohodkov in skupne porabe ter povračila stroškov delavcev pri opravljanju nekaterih del in nalog o katerih v tem času potekajo tudi razprave po sindikalnih skupinah, seznanil pa se je tudi s potekom izdelave kataloga delovnih nalog in opravil. Ker je seja potekala skupaj s člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, se je na različna sindikalna problematika. V razpravi o obeh družbenih do­ govorih je bilo poudarjeno, da je njuna prednost v tem. da enotno za celotno republiko rešujeta tovrstno problematiko, da pa vsebujeta še nekatere nejasnosti (niso še dokonč­ no izdelane posamezne variante za vrednotenje meril pri nekaterih ka­ zalcih za oblikovanje dohodka in v končni fazi tudi delitve osebnega dohodka), zaradi česar jih še ni moč sprejeti. V primeru, da bi ga sprejeli bi bilo treba spremeniti tudi naš sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sklada skupne porabe. Rečeno je bilo tudi. da je iz gradiva družbenih dogovorov razvidno, da sta grajena na predpostavki, da so dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami urejeni, da pa to v večini primerov ne drži in da druž­ bena dogovora vse preveč gradita oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in povračilo stroškov na osnovi dohod­ ka, ki pa (dohodek TOZD) veliko­ krat ni odvisen samo od TOZD. kar bi bilo prav tako treba upoštevati. Nadalje je bilo v razpravi omenjeno, da je družbeni dogovor izdelan samo za gospodarstvo (kako se bo ta pro­ blematika urejala v negospodar­ stvu?), da je vprašljiva umestnost dodatka za popoldansko delo. pa tudi jubilejne nagrade (če TOZD ne formira sklada skupne porabe po osnutku dogovora, izplačilo jubilej­ nih nagrad :dpade). Pojasnjeno je bilo tudi, da je na ravni Železarne seji pod razno obravnavala tudi formirana posebna strokovna grupa, ki bo analizirala zaključke izvršnih odborov osnovnih organizacij sindi­ kata, poslovodnega kolegija ter od­ bora za uresničevanje zakona o združenem delu SŽ in da bo posredo­ vala predlog sprememb o obravnavo. Glede kataloga delovnih nalog in opravil pa je bilo na seji pojasnjeno, da ima TOZD Strojne delavnice ka­ talog izdelan do razčlenitve delovnih nalog in da bodo po izjavi pred­ stavnika oddelka za študij dela in časa potrebni le manjši popravki. Grupa v TOZD čaka na nadaljna navodila. Po izjavi predstavnika oddelka za študij dela in časa se po dokončni uvedbi kataloga delovnih nalog in opravil v Železarni, tako je bilo rečeno na seji. postavlja tudi vprašanje, kaj bo delalo 159 inženir­ jev in 400 tehnikov. Pod razno pa je bilo omenjeno, da naj bi bila v bližnji prihodnosti osebna ocena na predlog poslovod­ nega kolegija zamenjana z dodat­ kom za strokovnost, da imamo po nekih podatkih v Železarni 30 de­ lavcev, ki zaslužijo manj kot 4000 din in da v elektrogospodarstvu, ki je vseskozi v izgubi, namenjajo za osebne dohodke znatno večja sred­ stva kot v metalurški dejavnosti (problem nagrajevanjal. Govora je bilo tudi o jesenskem izletu, stimu­ laciji za zbiranje odpadnih kovin, ozimnici in o podpori sodelavki, ki odhaja v pokoj. BL 17. SEJA ODBORA ZA DELOVNA RAZMERJA Odbor za delovna razmerja TOZD Strojne delavnice je na 17. seji, dne 19. septembra, razrešil nekatera vprašanja s prejšnje seje, na de­ lovne naloge je razporedil sedem novosprejetih delavcev, tri je preme­ stil na višje ocenjene naloge, obravnaval pa je tudi več prošenj in še nekatere druge zadeve. Kot je razvidno iz zapisnika je bilo po upokojitvi enega izmed so­ delavcev nekaj zapletov okrog nado- mestovanja na risalni plošči, kajti delavec, ki naj bi za njim opravljal ta opravila, ni kazal za to pravega interesa. Zadeva se je uredila z inter­ nim razpisom. Precej razprave je bilo tudi o razporeditvi oziroma napredovanju dveh mlajših sodelav­ cev v konstrukcijski delavnici na naloge strojnih tehnikov za katere se namreč, kot je bilo poudarjeno v razpravi, po sistematizaciji zahteva poleg srednjetehnične šole tudi pet let delovnih izkušenj. Delavca naj bi delala v normi, zadolžena pa bi bila tudi za nadomestovanje skupino- vodje in delovodje. Odločitev okrog tega vprašanja so otežkočale neka­ tere dileme, na primer, da se po sistematizaciji mora upoštevati ustrezna praksa, da je ta praksa previsoko določena in da zato iz strojnih delavnic odhaja vse več mladega kadra, da je izučene in dobre ter pridne delavce potrebno zadržati, pa tudi. da starejši delavci ne morejo napredovati niti za eno grupo. Odločili so se. da na naloge strojnega tehnika v konstrukcijski delavnici napreduje kandidat, ki je imel že štiri leta delovnih izkušenj. Med novosprejetimi delavci sta bila dva sprejeta na delovne naloge IV. ključavničarja, dva za III. klju­ čavničarja, eden pa za II. phalca. ŽELEZAR Sprejet je bil tudi en pripravnik ter en skladiščni delavec. Dva II. klju­ čavničarja sta bila premeščena na delovne naloge I. ključavničarja, en III. strugar pa na. naloge II. smi- garja. V zvezi s prošnjami, naslovljenimi na odbor, se je le-ta pri enem de­ lavcu odločil da lahko prekine de­ lovno razmerje le v okviru rednega odpovednega roka. za enega je od­ ločil, da bo po upokojitvi lahko na­ daljeval delo po pogodbi, za žerja- vovodkinjo. ki je prosila za prestop iz druge TOZD. je odločil, da se je ne sprejme, z žerjavovod jem (prav tako iz druge TOZD). ki bi zaradi vpisa na poklicno šolo za strugarja rad prišel v strojne delavnice, pa naj bi se pogovoril kadrovik. Eno vlogo za sprejem v delovno razmerje je za­ vrnil. Enemu sodelavcu je sklenil kriti stroške nadaljevalnega tečaja namščine. Glede sodelavca, ki na­ vaja, da njegovo trenutno zdrav­ stveno stanje ne kaže. da bi lahko kot strugar delal polni delovni čas in je zato prosil za dodelitev študijskih ugodnosti in za plačevanje šolnine na TSS - strojni oddelek, pa je za­ dolžil vodjo TOZD in kadrovika. da z zdravstveno službo preverita mož­ nost poklicne rehabilitacije in šola­ nja. Odbor se je strinjal tudi z odločit­ vijo vodje TOZD. ki je nekemu so­ delavcu zaradi bolezni v družini odohril dva dni neplačanega dopu­ sta, kakor tudi s premestitvijo de­ lovodje, ki je odklonil zdravljenje zaradi pijače, v drug obrat. BI. podlagi podane analize so na seji sprejeli ustrezne sklepe. O oceni izvrševanja operativnega programa skupne in blagovne proiz­ vodnje ter realizacije za mesec sep­ tember 1980 in kumulativno za devet mesecev letošnjega leta pa je spregovoril vodja oddelka za opera­ tivno planiranje proizvodnje Avgust KARBA. Navzoče je seznanil tudi o izvršitvi operativnega programa iz­ voza v mesecu avgustu. Iz poročila o izvozu pa je razvidno, da smo v tem mesecu izpolnili le 73.4 r< planirane­ ga izvoza. Tov. Karba je podal tudi predlog operativnega programa skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije za mesec oktober. Med razpravo so člani ugotovili, da bo operativni program proizvodnje jekla v jeklarni zaradi zastarelih agregatov in po­ manjkanja delavcev težko izpolniti, kar pa bo negtivno vplivalo na vse ostale temeljne organizacije, ki ji sledijo v tehnološki verigi. V zvezi s tem so sklenili, da je treba z vsemi možnimi ukrepi delov v temeljni organizaciji Jeklarna organizirati tako. da bo čimprej normalno obra­ tovala, predvsem pa je treba zago­ toviti manjkajoče delavce. Z nastalo situacijo v temeljni organizaciji Jeklarna pa je treba obvestiti družbenopolitične orga­ nizacije v Železarni s tem. da sku­ šajo po svojih močeh ukreniti vse potrebno, da se stanje v Jeklarni normalizira. Na seji so obravnavali tudi informacijo člana poslovodnega od­ bora glede ocene delovnega prispev­ ka za vodje temeljnih organizacij in sektorjev ter zavzeli sklep, da je treba čimbolj pospešiti z izdelavo kataloga del in nalog. Ob koncu seje so na predlog fi­ nančno računovodskega sektorja obravnavali predlog o vezavi sred­ stev in v zvezi s tem sprejeli ustre­ zen sklep. DM 12. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO V petek 3 oktobra je bila 12. seja odbora za gospodarstvo pri DS Vratni podboji. Dnevni red je obsegal sedem točk in sicer: Pri pregledu sklepov 11. seje so ugotovili, da so bili izvršeni. Vodja TOZD je v nadaljevanju prisotne seznanil s porastom pro­ izvodnje in odpreme za 31 f. V letu 1980 pa bodo družbeni plan. od- prema in proizvodnja presežena za okrog 20 ri. Težave pa so z izplenom. ki je 2 — 3" pod planiranim. Nadur­ no delo se je povečalo zaradi večje količine razdrobljenih in izven stan­ dardnih dimenzij podbojev, vendar pa v devetmesečnem obdobju ni nad planiranim. Povišanje cen izdelkov je še v dogovoru. Predlagali so. da predlog reorgani­ zacije lakirnice in adjustaže v TOZD izdela SEO. Na sklepe 21.. 22., 23. in 24. seje odbora za gospodarstvo pri DS Železarne niso imeli pripomb. Pregledali so. gibanje OD za mesec julij in avgust in niso imeli pripomb. Člani odbora so potrdili program koriščenja sredstev investicijskih za­ menjav za leto 1980. Potrdili so nagrado za tov. Zu­ pana in tov. Kalamarja. Obveščeni so bili o izvršeni in­ venturi skladišča 34 in soglašali, da se sodovi od barve prodajajo na mali prodaji po 40 din. MTJ. TOZD Elektrode 14. SEJA DELAVSKEGA SVETA Delavski svet TOZD Elektrode je imel 1. septembra 14. redno sejo, ki jo je vodil predsednik Janez Kosmač. Najparej so sprejeli poročilo o izvrševanju sklepov zadnje seje z ugotovitvijo, da so izvršeni ali pa so v delu, ker je za izvršitev potreben daljši čas. Pozitivno so ocenili akcijo za razrešitev problemov, ki so Jih na zadnji seji postavili dele­ gati. Delavski svet je ugotovil, da so delavci na samoupravnih delovnih skupinah obravnavali: — Osnuatek samoupravnega spo­ razuma o temeljih plana TOZD, DO Železarne. SOZD SŽ in Interne banke za obdobje 1981-1985. Imeli so naslednje pripombe: novo jeklar- no je treba opremiti tako. da bo TOZD Elektrode zagotovljena kva­ litetna EO žica. Vzporedno z nalož­ bo v jeklarno je treba realizirati tudi TOZD Remontne delavnice 10. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO Predsednik odbora za gospodarstvo pri DS TOZD Remontne delavnice, Zdenke Cund, je 17. septembra sklical 10. redno sejo, na kateri so člani odbora in vodje obratov obravnavali naslednja vpra­ šanja: Pri pregledu izvajanja sklepov 9. seje je odbor ugotovil, da so v glavnem izvršeni. Za sklep št. 3 ni natančnih podatkov, če so izvajanje programa varčevalnih ukrepov ob­ ravnavale vse delovne skupine. Odbor je vzel na znanje odgovor na zastavljeno vpršanje o planira­ nem gibanju števila zaposlenih v delovnih skupnostih. Odbor smatra, da mora tudi v TOZD RD število zaposlenih v prihodnjem obdobju ostati tako. kot v letu 1980 s tem. da se znotraj TOZD poveča število zaposlenih v RTA na račun zmanj­ šanja v GRD. Takšno prestruktui- ranje je potrebno zaradi povečanega obsega dela na področju RTA v prihodnjem obdobju. Odbor je sprejel poročilo o delu TOZD RD v avgustu 1980. Pri tem je ugotovil velik porast nedovršene proizvodnje. Zato odbor zadolžuje pripravo dela TOZD RD in delovod­ je, da takoj opravijo obračun goto­ vih delovnih nalogov in zmanjšajo nedovršeno proizvodnjo. Odbor je proučil predlog za stimu­ lacijo za zbiranje odpadnih surovin in oblikoval naslednja stališča: — Pristop službe, da se stimula­ cija vrednoti na osnovi vloženega dela je pravilen, vendar bi morali v nekaterih primerih poiskati kombi­ nacijo participacije, odvisne od vlo­ ženega dela in od vrednosti surovin. — Odbor predlaga, da se ponovno preveri višina stimulacije za zbira­ nje platine in odpadnega olja. — V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov TOZD RD je stimulacija za zbiranje odpadnih surovin pred­ pisana v členu 65. Novi predlog posega v ta pravilnik, zato odbor opozarja, da so spremembe pravil­ nika mogoče le na način, kot je to samoupravno dogovorjeno. — Izplačilo stimulacije naj se obravnava po sedaj veljavnem pra­ vilniku, dokler ne bodo izvršene eventuelne spremembe. V zvezi s planiranim remontom valjarne bluming-štekel odbor naro­ ča vsem vodilnim v TOZD RD. ki imajo na remontu posebne zadol­ žitve, in vsem sodelujočim delovnim skupinam, da so dolžni delati po odločbah in navodilih vodstva TOZD RD. Vsi delavci naj usmerijo vse sile. da bodo pripravljalna dela in remont valjarne bluming-štekel iz­ vedena čim bolj kvalitetno in v predvidenem roku. saj bo to veliko pripomoglo k izboljšanju stanja v TOZD Valjarna bluming-štekel in v železarni kot celoti. Na predlog vodstva RTA je odbor odohril iz nerazporejenih AZ sred­ stev za amotizacijske zamenjave nakup enega ponv kolesa za potrebe RTA. Na predlog vodstva SRD je odbor odobril nakup skladiščnega regala iz sredstev na kontu 015-0/082-01. Na predlog komisije za šport pri izvršnem odboru osnovne organi­ zacije sindikata TOZD RD je odbor odobril izdelavo vitrine za športna priznanja. Vitrina se izdela na stro­ ške TOZD. Za uspešno izvedbo remonta 50 tonskega žerjava v TOZD Jeklarna je odbor odobril enkratno nagrado v višini 500,00 din naslednjim sode­ lavcem: Josipu Italo, Stanetu Men­ cingerju, Valentinu Polajnarju, Venclju Koširju, Francu Grilcu. Marjanu Stražišarju, Vinku Larisu. Zaimu Codiču. Mustafu Sušiču. Esadu Skenderoviču, Stanetu Bur- lačenku, Ivu Zavodniku, Peju Po- njaviču. Bogomiru Mraku, Miro­ slavu Saviču in Mihu Šlibarju. Odbor je obravnaval dve tehnični izboljšavi. Za izboljšavo štev. 2492 »Izdelava nastavka za izdelavo moznikov in montiranja vmesnih mi- krostikal na dveh vrtalnih strojih«, je avtorjema Mirku Pikonu in Petru Jensterle odobril enkratno odškod­ nino v skupni višini 3.000,00 din. Za izboljšavo štev. 2493 »Izdelava po­ mične plošče za prirezovanje ob- delancev na krožni žagi b mizarski delavnici« je avtorjema Mirku Pi­ konu in Francu Dovžanu na osnovi izračunanih prihrankov odobril iz­ plačilo posebnega nadomestila v skupni višini 6.3256.95 din. ZK TOZD Žičarna SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO Predsednik Resman Ciril je v petek 26. septembra sklical redno sejo odbora za gospodarstvo. Uvo­ doma je člane odbora seznanil z iz­ vajanjem sklepov zadnje seje, kateri so bili realizirani. V nadaljevanju so člani odbora potrdili operativni plan skupne pro­ izvodnje za mesec oktober, ki pred- predvideva 5000 ton. Operativni plan je znižan za 1000 ton od druž­ benega plana zaradi sprejete korek­ cije in spremembe v asortimentu. V oktobru so predvidene tudi zmanj­ šane dobave toplo valjane žice, zaradi remonta valjarne bluming in spremenjenega vrstnega reda pro­ gramov valjanja v valjarni žice. Odbor je bil seznanjen s poročilom o proizvodnih rezultatih v mesecu av­ gustu. Skupno je bilo proizvedene 4340 ton vlečene žice. Člani odbora so ugodili prošnji Jelke Marčič za odstranitev kamina iz Marčičeve hiše, ki je sedaj last TOZD Žičarna, brez povračila od­ škodnine. Sprejeli so tudi sklep, da se v TOZD Žičarna odobrijo nadure izključno za proizvodnjo v Zičarni I in II. ter adjustaži. Zaradi pokri­ vanja letnih dopustov pa se delo­ vodjem žičarne I. prizna 100 nadur in 32 nadur v žičarni II. manjše naložbe, ki so nujno potreb­ ne v ostalih TOZD. Za TOZD Elek- trode je nujna nabava dveh rezalnih strojev in izdelava garderobnih prostorov. Proizvodni načrt oplaščenih elek­ trod za leto 1981 v količini 19.000 ton je previsok, ker težišče iz leta v leto zahteva več drobnih dimenzij in kvaitetnejše proizvode, katerih pa ni mogoče izdelati v istih količinah kot debele dimenzije. Zahtevajo, da se plan postavi na realnih osnovah ali v obračunskih kilogramih. Razen tega je ozko grlo pri razrezu EO žice in brez nabave dveh novih rezalnih strojev, ki so v programu že dve leti, ne bo mogoče realizirati niti pove­ čanega plana VP žice. — Osnutek samoupravnih spo­ razumov o temeljih plana SIS obči­ ne Jesenice za obdobje 1981— 1385. Odločno so bili proti predlagani višini prispevnih stopenj. Soglašali so s predlogom CPSI. da se prispev- ne stopnje povečajo le za 2,5 5 in naj se programi SIS temu primerno korigirajo. — Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1981— 1985. Menili so, da je planirana stopnja rasti zaposlovanja v gospodarstvu za 0,8 f prenizka in vprašljiva, ker je predvidena visoka rast zaposlovanja v negospodarstvu za 2,5'?. Vsekakor je potrebno najprej upoštevati potrebe gospo­ darstva. — Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skup­ no porabo in družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stro­ škov. Poudarili so, da je družbeni dogovor iz tega področja nujno po­ treben. Na osnutek pa so imeli na­ slednje pripombe: osnutek je preveč splošen, osebni dohodek je potrebno prilagoditi rezultatom dela, poglobi­ ti se morajo odnosi med TOZD, po­ trebna je večja vezava osebnega dohodka na poslovni uspeh gospo­ darstva, ki ustvarja sredstva tudi za negospodarstvo, v osnutku ni videti enotnega modela o predlogu delitve osebnega dohodka, samoupravne delovne skupine se v celoti strinjajo s pripombami sektorja za ekono­ miko. K razvojnim možnostim Ljubjan ske banke — Temeljne banke Gorenjske in k osnutku samouprav­ nega sporazuma o temeljih plana LB-TBG za obdobje 1981-1985 niso imeli pripomb. Potrdili so načrt koriščenja sred­ stev za amortizacijske zamenjave in investicijsko vzdrževanje za leto 1980. Delegati so zahtevali odgovor — Kdaj bo montirana naprava za potiskanje mase v cilinder. Samo­ upravna delovna skupina oddelka za izdelavo elektrodnih mas pa je za­ htevala rezultate ekoloških meritev, ki so bile opravljene v letu 1979. Ob sklepu seje je delavski svet obravnaval problematiko nagra­ jevanja delavcev na oplaščevalni liniji 1 in zahteval, da se strokovno analizira fizična obremenjenost in zaposlenost izelovalcev briket na tej liniji. Na izredni seji, dne 6. septembra, pa je delavski svet potrdil povečanje osnove osebnega dohodka za 5 f, od 1. septembra dalje. S. M. ZNAČILNOSTI IN PROBLEMI, KI JIH JE POTREBNO REŠITI PRED PRIČETKOM IZGRADNJE JEKLARNE 2 (Nadaljevanje s 1. strani) itd. Po daljSih razpravah v Železar­ ni, SOZD Slovenske železarne, zdru­ ženi Ljubljanski banki in združenjih Gospodarske zbornice Slovenije, je investicija dobila dokončno obliko in vrednost. Na vseh dosedanjih raz­ pravah in po mnenju vseh stro­ kovnih komisij, ki so pregledovale investicijski program, je zamenjava SM postopka z El postopkom proiz­ vodnje jekla nujna in potrebna. Za oskrbovanje vročih valjam in drugih metalurških predelovalnih kapacitet Železarne je potrebno izdelati naj­ manj 550.000 ton kvalitetnih in ple­ menitih jekel v lastnih jeklamah s tem, da se proizvodnja obstoječe elektro jeklarne z dodatnimi izbolj­ šavami poveča na 200.000 ton letno in zgradi nova elektro jeklarna s ka­ paciteto 350.000 ton jekla, odlitega v slabe. Proizvodi železarne Jesenice bodo z izgradnjo elektro jeklarne 2.dosegli višji kvalitetni nivo, ki bo zadovolje­ val potrebe kovinske predelave v Sloveniji in Jugoslaviji ter omogočal stalno povečevanje direktnega izvo­ za ali skupnega izvoza z uporabniki in predelovalci jekla. Projekt elektro jekla 2 zagotavlja nadaljno kontinuirano proizvodnjo jekla in metalurške predelave na Je­ senicah, omogoča preskok v višji kvalitetni razred, zmanjšuje proiz­ vodne stroške, povečuje dohodek in akumulativnost delovne organizaci­ je. Ob tem se več kot za polovico zmanjša specifična uporaba energije in le-ta iz uvoznih virov preide pre­ težno na domače vire. Skupna pora­ ba energije se od 15,5 rnio Gcal zmanjša na 8 mio Gcal. Prihranek 7,5 mio Gcal pomeni zmanjšanje uvoza mazuta za 75 tisoč ton letno, kar pomeni približno isto višino de­ viznih sredstev, ki so potrebna za odplačilo anuitet za uvozno opremo. Uvoz surovin se zmanjša, bistveno pa se povečuje izvoz. Investicija re­ šuje ekološko problematiko Železar­ ne, oziroma okolice. Produktivnost se povečuje za 45 9, ob znatnem dvi­ gu kvalifikacijske strukture zaposle­ nih. Sredstva za financiranje projek­ ta bodo v veliki meri združevali po­ rabniki jekla, tako da lahko govori­ mo o financiranju na osnovi skupne­ ga dohodka in drugih skupnih inte­ resov med proizvajalci in porabniki jekla. S to informacijo želimo, da bi o predmetni investiciji prišli do odloči­ tve o vključevanju investicije v sred­ njeročne plane razvoja SR Slovenije in s tem k pričetku realizacije v letu 1981. Med investitorjem in Ljubljan­ sko banko — združeno banko je do­ govorjen način dela, po katerem bomo pristopili k izvajanju aktivno­ sti iz mrežnega plana (zlasti: prido­ bivanje ustreznih soglasij, izdelava investicijskega programa, izdelava razpisne dokumentacije, dogovarja­ nje s sovlagatelji,...). Končno oceno o upravičenosti same investi­ cije bomo dali na osnovi obvezujočih ponudb in samoupravnih sporazu­ mov. Po dokončni odločitvi o pri­ stopu k realizaciji investicije bomo začeli s podpisovanjem pogodb in sa­ moupravnih sporazumov. Za celovitejšo predstavo podaja­ mo v nadaljevanju nekaj osnovnih podatkov in problemov, ki so vezani na realizacijo same investicije: — predračunska vrednost znaša po cenah december 1980 7.007.414 ti­ soč dinarjev, pri čemer predstavljajo v strukturi vrednostno: osnovna sredstva 5.321.086 tisoč dinarjev obratna sredstva 120.000 tisoč di­ narjev druga potrebna sredstva 1.566.328 tisoč dinarjev — investicijska vrednost temelji na osnovi informativnih ponudb in ocen strokovnih služb investitorja in Ljubljanske banke — združene ban­ ke, pri čemer pa niso upoštevane eskalacije zaradi podražitev in ne­ predvidenih del v času izgradnje — predvideni viri financiranja: 1. Združena sredstva DO in SOZD za osnovna sredstva in ener­ getiko 25,8 9 2. Bančni krediti — domači in družena sredstva sovlagateljev 49,9? •3. Komercialni krediti domačih dobaviteljev in drugi krediti 5,7 9 4. Komercialni krediti — tuji 18,6 9 — približno 25 9 predračunske vrednosti naj bi zagotovili sovlaga­ telji na področju Jugoslavije. Zato bi morali čim hitreje pristopiti k samo­ upravnem sporazumevanju, zlasti Se, ker smo v fazi sklepanja letnih in srednjeročnih pogodb z dobavitelji re- promaterialov in kupci proizvodov; — potrebno bo doseči dogovor v okviru jugoslovanskih železarn o preskrbi slovenske kovinsko predelo­ valne industrije z manj kvalitetnimi jekli iz železarn v drugih republikah in recipročno, dogovor o preskrbi drugih republik s kvalitetnimi irrple- menitimi jekli Slovenskih železarn; — predvideni uvoz tehnološke opreme je 47.656.000 amer. dolarjev ali 1.301 mio din, kar predstavlja 18,6 9 celotne predračunske vredno­ sti investicije; — uvoz surovin po investiciji bo 42,6 mio amer. dolarjev, oziroma 1.163 mio din v letu 1986 (pred inve­ sticijo je znašal uvoz 44,2 mio US $): — devizna sredstva za uvoz re­ produkcijskega materiala bo zagoto­ vila železarna Jesenice, sredstva za odplačilo kreditov pa bodo zbrana iz drugih virovv; — za odplačevanje kreditov, ki so predvideni za financiranje investicij­ ske vrednosti, bo letno potrebno za­ gotoviti približno 500 mio dinarjev, od tega približno 250 mio dinarjev v devizah. Sredstva za odplačevanje dinarskih kreditov bodo zagotovlje­ na iz amortizacije jeklarna 2 in v manjši meri (40 mio din) iz novofor- miranega poslovnega sklada; — izvoz predstavlja vrednostno v letu 1985 približno 45 mio US $, pri polnem obratovanju pa preko 50 mio US$; — povečana produktivnost omo­ goča zmanjšanje števila delavcev ob večji proizvodnji. Z ukinitvijo plav- žev se število zaposlenih zmanjša še za 285 delavcev. Delavci, ki ne bodo več delali na plavžih in v jeklarni. se bodo zaposlili v drugih temeljnih organizacijah združenega dela Že­ lezarne; — elektroenergetsko soglasje še ni pridobljeno. ISE usklajuje potre­ be posebnih odjemalcev električne energije z razpoložljivimi močmi V primeru, da bodo omenjeni pro­ blemi rešeni pravočasno bi lahko pristopili k realizaciji investicije v prihodnjem letu s tem, da se ustrez­ no organizirajo sovlagatelji in njiho­ ve temeljne banke. Pričetek poizkus- nega obratovanja je predviden po terminskem planu 1.5.1984. redno obratovanje pa 1.1. 1986. CILJI INVESTICIJE IN POVZETEK Proizvodnja jekla, ki ima na Go­ renjskem skoraj tisočletno zgodovi­ no, temelji na Jesenicah na jeklarni. zgrajeni pred drugo svetovno vojno. Več kot štiri desetletja stari talilni- ški agregati, od plavžev do Siemens Martinovih peči, so bili po osvobodi­ tvi samo dopolnjeni, da se je Žele­ zarna vključila med srednje velike potenciale črne metalurgije. Med­ tem, ko je leta 1939 izdelala 124.458 ton jekla, je v osvobojeni domovini proizvodnjo tega najpomembnejšega reprodukcijskega materiala stalno povečevala in leta 1975 z rezultatom 512.862 ton dosegla kulminacijo plodnega minulega obdobja. Zaradi amortiziranosti in iztrošenosti na­ prav so moči jeseniške jeklarne pri­ čele hitro pešati. Že ob integraciji slovenskega žele­ zarstva je bilo jasno, da jeseniška martinarna ne bo preživela časa osemdesetih let, zato je dolgoročni koncept razvoja predvidel postopno zamenjavo SM z elektro jeklom. Že­ lezarni Ravne in Štore naj bi sledila tudi Železarna Jesenice in prešla na elektro jeklarstvo. Svetovna ener­ getska kriza je pospešila ta proces in zahteva hitro odločitev za zdravlje­ nje gorenjskega jeklarstva. Jeseniški železarji so naši domovi­ ni od leta 1945 do sredine leta 1980, to je v 35 letih, dali 11.647.30.3 ton surovega jekla. Ta delež je v prihod­ nosti neposredno odvisen od gradnje nove jeklarne. ki bo pomenila prepo­ rod gorenjskega železarstva. Projekt proizvodnje surovega je­ kla v železarni Jesenice v prihodnje predvideva ukinitev in modernizaci­ jo obstoječe elektro jeklarne. Nova elektro jeklarna z dvema talilnima agregatoma zmogljivosti 80 ton na šaržo. opremljena z vsemi naprava­ mi za izdelovanje jekel visokih vred­ nosti, bo v odvisnosti od kakovost­ nega programa omogočala proizvod­ njo do 350.000 ton jekla letno. Z mo­ dernizacijo bo obstoječa elektro jeklarna dosegla 200.000 ton. kar bo skupno z novo elektro jeklarno dalo 550.000 ton Osrednja investicija za konti­ nuirano proizvodnjo jekla na Jeseni­ cah bo jeklarna 2. zgrajena v podalj­ šku kompleksa valjarne na Beli. Vrednost osnovnih sredstev za ta objekt bo znašala okrog 5.3 milijarde din, s prispevki za energetiko, inter- kalarnimi obrestmi in obratnimi sredstvi pa v odvisnosti od stopnje prispevka za energetiko in podraži­ tev od 6,3 — 7 milijard. Prednosti izgradnje nove elektro jeklarne Železarne na Beli z zmog­ ljivostjo okrog 350.000 ton jekla letno so naslednje: 1. Preprečuje nevarnost ugašanja gorenjskega jeklarstva z najstarejšo jugoslovansko zgodovino in tradi­ cijo. 2. Za daljše obdobje rešuje konti­ nuirano proizvodnjo'surovega jekla v Železarni in zagotavlja vložni ma­ terial valjarnam. ki bi ob drugačni rešitvi bile oskrbovane le s 40 9 last­ nega jekla. 3. Omogoča strukturni preskok V višje kakovostna jekla. Po izgradnji nove jeklarne se ho izdelava pleme­ nitih vrst surovega jekla v Železarni povišala od sedanjih 45 na 70 9. 4. Omogoča povečanje proizvod­ nje vrednejših jekel in s tem poveča­ nje povprečne cene prodanih valja­ nih in vlečenih izdelkov Železarne. Računamo vrednostno povečanje na proizvod jeklarne za 19 9. 5. Znižuje proizvodne stroške sla- bov (polproizvodov jekla), preraču­ nano na isto strukturo za 10.5 9 in temu primerno povečuje dohodek. 6. S prehodom na višji asortiment dodatno povečuje dohodek TOZD in akumulativnost delovne organiza­ cije. Dohodek TOZD Jeklarna na delavca je v letu 1979 znašal 301.047 dinarjev, z investicijo pa se bo pove­ čal na preko 500.000 din na delavca. 7. Pomeni znatno racionalizacijo v porabi energije. Z zamenjavo seda­ njega SM postopka z elektro me­ talurgijo se bo količina potrebne pri­ marne energije znižala na polovico, to je od 30 GJ t na 14.7 GJ t. Pri­ hranek pri sedanjem uvozu rude. premoga za koks in mazuta v vrednosti 22,6 milijonov dolarjev ho v celoti pokrival povečani uvoz surovin, predvsem starega železa. 8. Gorenjska železniška proga bo znatno razbremenjena. Dovoz materiala se bo znižal za okrog 270.000 ton letno, kar bo omogočilo optimiziranje tovorov železniškega in cestnega prometa. 9. Izboljšala se bo zunanjetrgo­ vinska bilanca delovne organizacije in naše republike. Uvoz surovin za proizvodnjo surovega jekla se bo znižal za 3.6 9 in bo znašal 42.6 mili­ jone dolarjev, neposredni izvoz pa se bo v primerjavi z letom 1980 povečal od 18 na 45 milijonov dolarjev ali za 2.2 krat. 10. Sodobna tehnologija izdelova­ nja jekla bo omogočila konkurenčno proizvodnjo visoko vrednih večsto­ penjsko predelanih jekel, morebitni dodatni izvoz pa bo odvisen od do­ mačega povpraševanja plemenitih jekel. 11. V celoti urejuje ekološko pro­ blematiko Železarne, ki v sedanji martinami ni rešljiva. Z novim teh­ nološkim postopkom bo urejeno od- praševanje, čiščenje plinov in odpad­ nih voda, urejena zvočna izolacija in dani bodo dobri delovni pogoji. 12. Nova lokacija na Beli odmika za varstvo okolja najbolj eksponirani obrat, jeklarno. stran od gosto nase­ ljenega prebivalstva in omogoča na­ črtno urbanizacijo. 13. Izgradnja nove jeklarne v neposredni bližini največjih porabni­ kov surovega jekla valjam na Beli. bo olajšala problematiko notranjega transporta in predvsem omogočila nemoteno transformiranje SM po­ stopka v elektro postopek ter siste­ matsko osvajanje nove tehnologije izdelovanja jekla. 14. Produktivnost dela v jeklarni 2 se bo povečala za 451, Sodobna tehnologija z upoštevanjem najno­ vejših dosežkov v proizvodnji jekla bo zahtevala višjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in omogočala manj fizičnega dela oh boljših delov­ nih pogojih. 15. Usmerjanje proizvodnje na je­ kla višjih kvalitet in večstopenske predelave ter orientacija na višji izvoz sta v medsebojni zavisnosti, gradnja jeklarne 2 je zato neposre­ den interes SR Slovenije. Izgradnja nove elektro jeklarne na Beli torej pomeni preporod je­ klarstva na Gorenjskem, kontinuira­ no proizvodnjo jekla in kakovostni preskok v višje kvalitete, ureditev sedaj nerešljive ekološke problema­ tike, izboljšanje zunanjetrgovinske bilance in kar je posebej pomembno, dosežena bo znatno povečana vred­ nost proizvodnje ob velikem pri­ hranku energije. PREDSTAVITEV DO ŽELEZARNA JESENICE Železarna Jesenice je v letu 1979 izdelala 465,463 ton surovega jekla v TOZD Jeklarna ter je s tem obdr­ žala drugo mesto med jugoslovan­ skimi železarnami. Iz jekla lastne proizvodnje ter z nakupom 129.814 ton polproizvodov iz domačih in tujih virov so valjarne dale na tržišče 443.603 ton valjanih in vlečenih proizvodov v vrednosti 6.144.902.852 din, v prvem polletju letos pa 3.521.082.262 din. Dohodek na delavca je v letu 1979 znašal 271.755 din. Osnovna sredstva Žele­ zarne s stanjem 1. 1. 1980 znašajo v nabavni vrednosti 10.297.547.244 din in 3.812.874.692 din v sedanji vred­ nosti. V delovni organizaciji Železarna je vključenih 22 TOZD in tri de­ lovne skupnosti. Železarna Jesenice je vključena v SOZD Slovenske železarne. S stanjem 30. 6. 1980 ima Žele­ zarna 6.489 zaposlenih, od teh je v TOZD Jeklarna 703. Nov računalniški center (Foto I. Kučina) Železarna Jesenice izdeluje surovo jeklo po dveh postopkih in to: — v SM pečeh z zmogljivostjo od 300.000 do 341.000 ton letno — v elektro pečeh z zmogljivostjo 180.000 ton letno, ki bodo z dopol­ nitvami dale 200.00 ton letno. SM peči po uvedbi kisikovih kon- vertorjev v svetu postopoma opuš­ čajo. Tako je bil v letu 1979 delež SM jekla v SFRJ 42 9, v svetu pa le 14 9, na Jesenicah pa znaša še 65 9. V SOZD Slovenske železarne sta železarni Ravne in Store že opustili SM postopek. Zamenjavo SM postopka načrtu­ jemo že vrsto let, vendar smo imeli v teku velike investicije v valjamo blummg, ki je začela obratovati v letu 1966 in v hladno valjamo Bela z začetkom obratovanja leta 1976. Kapacitete valjam znašjo 470.000 ton valjanih in vlečenih proizvodov. Za to proizvodnjo je potrebno okrog 620.000 ton surovega jekla v seda­ njem asortimentu. PREDSTAVITEV INVESTICIJE 1 NAPRAVE v jeklarni Z opustitvijo proizvodnje v mar­ tinami bosta od sedanjih kapacitet na razpolago dve elektro peči po 60 ton (jeklarna 1). Za zamenjavo SM peči bomo zgradili: — dve 80 tonski elektro peči — napravo za kontinuirano vli­ vanje slabov — naprave za čiščenje slabov — pomožne naprave Jeklarna bo v največji meri me­ hanizirana in vodena s procesnim računalnikom. V končni fazi bo obratovala jeklarna 1 z 200.000 ton letne proizvodnje in jeklarna 2 s 350.000 ton v odvisnosti od kvali­ tetnega asortimenta proizvodnje. Vplive na okolje bomo z ustrez­ nimi ukrepi obdržali v mejah predpi­ sov. Z opustitvijo martiname bomo odpravili največji izvor onesnaže­ vanja zraka, zaradi katerega spada mesto Jesenice v III. skupino ones­ naženosti. SM peči praktično ni možno v pogledu emisije prahu sani­ rati. Nova tehnologija in gradnja jeklarne na lokaciji izven strnjenega naselja bo omogočila doseganje standardov emisije. 2. Mesto investicije v planili V razvojnem programu Železarne in SOZD Slovenske železarne za leto 1976 do 1980 je bilo predvideno, da začne v letu 1980 obratovati nova elektro obločna peč s čimer bi do­ segli proizvodnjo 600.600 ton. Zaradi poznega družbenega dogovora in drugih investicij, ki so bile v teku. smo gradnjo preložili na začetek naslednjega srednjeročnega obdob­ ja- Družbeni plan SR Slovenije za leto 1976 do 1980 je imel cilj, da z zamenjavo SM postopka proizvod­ nje jekla moderniziramo zastarele zmogljivosti. Z dogovorom o kontinuiteti raz­ voja črne metalurgije za razvoj po letu 1980 je bilo določeno, da se stare in dotrajane SM peči lahko nadomestijo z novimi napravami (konvertorji in elektro pečmi). Gospodarski načrt Železarne za leto 1980 predvideva zagotovitev sredstev za začetek gradnje. Delavski svet Železarne je na seji dne 20. 8. 1980 sprejel investicijski program jeklarne in prav tako DS SOZD Slovenske železarne na seji, dne 17. 9. 1980. Obravnavan predlog je upošteval nižjo stopnjo podraži­ tev in nepredvidenih del. Zato je bila vrednost investicije 6.276.428 din. 3. Ocenjena vrednost investicije z upoštevanjem stopnje podražitve in prispevkov znaša: din i 1. Osnovna sredstva 5.321.086.000 2. Obratna sredstva 120.000.000 3. Druga potreb, sr. 1.566.328.000 76 2 22 Skupaj 1, 2, 3 7.007.414.000 100 4. Predvideni viri finansiranja din 9 1. Združena sredstva DO in SOZD za osnovna sredstva in energetiko 1.807.414.000 25,8 2. Bančni krediti - domači in zdru­ žena sredstva sovlagateljev 3.500.000.000 49.9 3. Komercialni krediti domačih dobaviteljev in drugi krediti 400.000.000 5.7 4. Komercialni krediti — tuji -tuji 1.300.000.000 18.6 Skupaj 7.007.414.000 100 Za odplačevanje kreditov, ki so predvideni za finansiranje investicij­ ske vrednosti jeklarne 2 bomo letno porabili približno 500 mio din (v letu 1992, ko bomo odplačali zadnje anuitete, le še 200). Vsa ta sredstva bomo lahko pokrili iz amortizacije osnovnih sredstev jeklarne 2. le v letih 1988, 1989 in 1990 jih bomo deloma (40 mio) krili tudi iz novo- formiranega poslovnega sklada. Devizna sredstva za odplačevanje tujega komercialnega kredita (glav­ nice in obresti): leto v mio din v mio $ 1984 146 5,3 1985 281 10,3 1986 266 9,7 1987 252 9,2 1988 236 8,6 1989 221 8,1 1990 206 7,5 1991 97 3.6 1992 - 5. Preskrba s surovinami Ob prenehanju proizvodnje v martinami bomo leto kasneje usta­ vili proizvodnjo v plavžih. Za polno proizvodnjo po letu 1986 so potrebne sledeče surovine Iv tonah) staro železo 526.900 - odpadki iz valjam 136.600 - železo iz separacije 8.800 - odpadki zbrani v državi 130.000 - dobave Brodospas-a 70.000 345.400 - uvoz 181.500 grodelj 87.200 Skupaj 614.100 Za nabavo grodlja imamo pogodbo z MK Smederevo, veljavno do leta 1985. Dobave po letu 1986 moramo zagotoviti s podaljšanjem pogodbe ali pa z novimi viri. Uvoz starega železa bo v končni fazi znašal 181.500 ton. Masovne legure dobivamo od do­ mačih proizvajalcev (Ruše. Jajce. Šibenik in Jegunovci), legure redkih elementov pa so že sedaj iz uvoza. Grafitne elektrode so uvozne, dokler domači proizvajalec TEF Šibenik ne bo zgradil dodatnih naprav za pro­ izvodnjo elektrod, kar načrtuje v na­ slednjem obdobju. Nadaljevai\je na 3. strani ŽELEZAR 7 ZNAČILNOSTI IN PROBLEMI, KI JIH JE POTREBNO REŠITI PRED PRIČETKOM IZGRADNJE JEKLARNE 2 (Nadaljevanje s 7. strani) 6. Uvoz surovin za proizvodnjo jekla Železarna Jesenice je v letu 1979 uvažala za proizvodnjo grodlja in jekla naslednje surovine: rudo. staro železo, legure in polproizvode. Pri­ merjava vrednosti uvoza pred in po gradnji jeklarne kaže. da se vrednost uvoza zmanjša, čeprav se bo količina izdelanega jekla povečala za 85.000 ton letno. leto 1979 44.200.000 $ ali 91.13 $/t leto 1986 42.600.000 $ ali 77,45 t/t 7. Energija Končna poraba elektro energije za jeklarno 2 bo 221 GWh z močjo 50 MW. Z ustavitvijo SM peči in plavžev se bo zmanjšala poraba go­ riva in to: koksa za 130.000 ton in mazuta za 49.000 ton. S sodobno tehnologijo bo poraba primarne energije na tono proizvoda bistveno manjša. Za pridobitev elektro energetskega soglasja smo 13. 2. 1979. dali vlogo na Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije. Oskrbovanje po­ sebnih odjemalcev zaradi prijav­ ljenih moči usklajuje ISE. Oskrbovanje z drugimi viri ener­ gije in energetskimi mediji (para. zrak, argon, kisik in voda) ho iz obstoječih naprav. 8. Lokacija V območju Železarne, ki obsega sedaj 156 ha ni možno zgraditi objekta z načrtovano tehnologijo, z možnostjo zaščite okolja in delovnih mest ter z možnostjo eventualnega nadaljnjega razvoja. Zato smo pred­ videli gradnjo jeklarne v podaljšku valjam na Beli na zemljišču velikosti 24 ha. od katerih je del last Železarne. 15 ha površin pa je treba pridobiti z odkupom, ker je last zasebnih lastnikov. Zazidalni načrt jeklarne 2 je bil v javni razpravi v aprilu letos, zbori skupščine občine Jesenice pa so ga potrdili 30. septembra in 1. oktob­ ra. 9. Tržna analiza Lastna proizvodnja jekla je v Jugoslaviji pokrivala v letu 1979 le 61 7 potreb pri porabi surovega jekla 261 kg na prebivalca. Zato bo jeklo še naprej deficitarno. V jeklarni 2 bo od vseh jekel 80 rr plemenitih vrst. Ta usmeritev izhaja iz samoupravnega sporazuma o te­ meljih srednjeročnega načrta pro­ izvodnje ter razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976—1980 in družbenega plana SRS za isto ob­ dobje, iz katerega sledf da bo razvoj črne metalurgije Slovenija slonel na večanju deleža kvalitetnih vrst jekel in višje stopnje predelave ob tes­ nejšem sodelovanju s predelovalno industrijo. Kovinsko predelovalna industrija SR Slovenije se oskrbuje iz nasled­ njih virov: — SOZD Slovenske železarne 42^ — iz drugih republik 42 1 — iz uvoza 16'J Z delitvijo programa med jugo­ slovanskimi železarnami in z dol­ goročnimi dogovori o dobavah je možno optimalno oskrbeti predelo­ valno industrijo. Jeklo iz proizvodnje jeklarne 2 bomo predelali v dinamo in nerjavne trakove, mikrolegirana. nizkolegira- na in konstrukcijska jekla pa v plo­ čevino in trakove. Po anketi SOZD S2 septembra 1980 in po anketi iz leta 1978 so porabe jekla večje od proizvodnje. 10. Izvoz V letu 1980 bo znašal izvoz proizvodov Železarne 25.000 ton v vrednosti 18.000.000 dolarjev. V letu 1985. ko jeklarna 2 ne bo polno obratovala, planiramo izvoz v koli­ čini 70.000 ton in vrednosti 45 mili­ jonov dolarjev. Pozneje bo izvoz znašal več kot 50.000.000 dolarjev. Zaradi deficitarnosti jekla bi bila bolj primerna orientacija na skupni izvoz z našimi kupci, ker bi tako izvažali proizvode višje finalizacije. 11. Kadri TOZD Jeklarna ima danes 703 proizvodnih in 76 vzdrževalnih de­ lavcev. Od teh je v martinarni 452 proizvodnih delavcev. V jeklarni 2 bo zaposlenih skupno 364 proizvod­ nih in 93 vzdrževalnih delavcev. Proizvodnost (to je letna proizvod­ nja na število proizvodnih delavcev) znaša v martinarni 663 ton. v jeklarni 2 bo proizvodnost 961 ton na zaposlenega, kar je 45 a< več. Z obratovanjem jeklarne 2 bomo ustavili proizvodnjo grodlja v plav­ žih, kjer je sedaj zaposlenih v proizvodnji 225 in v vzdrževanju 74 delavcev. Z obratovanjem jeklarne 2 in ustavitvijo martinarne in plavžev se bo število delavcev zmanjšalo za 285 pri 85.000 ton večji proizvodnji jekla. 12. Vrednost investicije Ocenjena predračunska vrednost investicije je izračunano na podlagi današnjih cen ter sledečih virov podatkov: — gradbeni objekti — informa­ tivni podatki ponudnikov. — domača oprema z montažo — informativne ponudbe možnih do­ baviteljev, (elektroenergetska op­ rema, žerjavi, montaža opreme) ter ocena instituta za ekonomiko in­ vesticij (IEI) Ljubljanske banke — Združene banke in investitorja (delež domače izdelave tehnološke opreme). — uvozna oprema — ponudbe ponudnikov v ožjem izboru. — ostala sredstva — ocena in­ vestitorja in IEI. — prispevek za energetiko — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana ISE za 1981-1985 Predvidena vrednost investicije z višjo stopnjo podražitve in več ne­ predvidenih del: v OOOdin r( 1. Osnovna sredstva 5.321.086 100 — gradbeni objekti 1.374.000 25,8 — domača oprema z mon. 1.854.426 34,8 — uvozna oprema 1.301.000 24,5 — carina in drugi dinarski 24,5 stroški uvoza 325.250 6,1 — ostalo v din 456.250 8,6 — ostalo v devizah 10.160 0,2 2. Obratna sredstva 120.000 3. Druga potrebna sred. 1.566.328 - — prispevek za energetiko 1.022.328 — interkalame obresti 536.000 — stroški za kredite 8.000 Skupaj 1. 2. 3 7.007.414 13. Terminski plan Terminski plan je izdelan na predpostavki, da bodo osnovne po­ godbe veljavne 1. 3. 1981. Najvažnejše aktivnosti: — pričetek projektiranja 1.3.1981 — pričetek gradnje 1. 5. 1981 — zaklj. mont. teh.opr. 31. 12. 1983 — pričetek poizkusnega obratovanja nove elektro peči in naprave za kontinuirno vlivanje 1. 5. 1984 — pričetek poizkusnega obratovanja druge elektro peči 1.8.1984 — redno obratovan je 1.1.1986 Trajanje projekta od veljavnosti pogodbe poizkusnega obratovanja .38 mesecev Investicijski program z dokonč­ nimi stroški bo izdelan v februarju pod pogojem, da bo Železarna pri­ dobila zemljišče za gradnjo po nor­ malnem postopku in da bodo izpol­ njeni pogoji za podpis pogodb z dobavitelji. 14. Proizvodni stroški Modema tehnologija in produk­ tivne naprave v jeklarni 2 bodo prispevale k nižjim proizvodnim stroškom. Za enak asortiment bodo stroški nižji za 10.57. Ker projek­ tiramo sodobnejšo tehnologijo, bo možno izdelovati zahtevnejše vrste jekel. Ta premik se odraža v 19 f višji vrednosti proizvodnje. 15. Uspešnost investicije Po orientacijskih izračunih bo jeklarna 2 v prvih letih obratovanja (1984 in l9a5) imela še negativen efekt. Od leta 1986 dalje ko bo polno obratovala, pa bo že formirala tudi sredstva za poslovni sklad. Inve­ sticijska sredstva se bodo predvj. doma vrnila v 15 letih. Objavljeni povzetek glavnih značilnosti in problemov, ki jih je potrebno rešiti pred odločitvijo o pričetku gradnje jeklarne 2. sta skupaj opredelila Ljubljanska banka — združena banka in poslovodni odbor naše železarne. PRIPOMBE DELEGATOV ŽELEZARNE ZA SKUPŠČINO KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV V torek, 30. septembra, je bila peta seja skupščine kluba samo- upravljalcev. Dan pred tem pa so se sestali tudi delegati TOZD in delovnih skupnosti iz Železarne na konferenci za delegiranje delega­ tov v skupščino kluba samoupravljalcev. V navzočnosti le sedmih delegatov (moralo bi jih biti 23) je konferenca delegatov sprejela na­ slednja stališča, predloge in pripombe. V zvezi' s poročilom izvršnega odbora o delovanju kluba samo- upravljalcev v prvi polovici leta Plavž št. 1 zopet obratuje (Foto I. Kučina) 1980 so delegati pripomnili, da iz po­ ročila ni razvidno, kakšna je starost­ na struktura udeležencev družbeno­ političnega usposabljanja. Navede­ no je le, da je bilo 20 izobraževalnih oblik, v katere se je vključilo 724 udeležencev, od tega 178 žensk ali skoraj 25 %. Delegati pa domnevajo, da so udeleženci predvsem starejši ljudje, ki so bili že kdaj prej vključe­ ni v različne oblike usposabljanja. Treba je težiti k temu, da bi usposabljali predvsem mlajše. Pri delovanju kluba bi bilo treba bolj aktivirati temeljne sredine za izme­ njavo samoupravljalskih izkušenj. Rezultat -družbenopolitičnega uspo­ sabljanja bi bil večji, če bi predava­ telj razložil določeno tematiko v po­ vezavi s praktičnimi primeri. Predlo­ gi o možnostih delovanja kluba v celoti ni so ustrezale konferenci de­ legatov. Delegati se namreč ne stri­ njajo z uvedbo prostih debatnih ve­ čerov brez vnaprej dogovorjene te­ me, ker ne bodo dosegli željenih re­ zultatov, poleg tega pa je vprašljivo, če je tako obliko delovanja kluba mogoče izvesti. Konferenca delegatov se s predlo­ gom o programski usmerjenosti kluba v drugem polletju strinja, prav tako tudi s predlogi za nadalj­ nje delovanje kluba. Zaradi slabih izkušenj z udeležbo na seminarjih bodo namreč v prihodnje izobraže­ valne oblike predhodno razpisali in jih organizirali le. če bo zadostno število prijavljencev. Pri obliko­ vanju programa so bile upoštevane tudi pripombe tistih, ki so izpolnili ustrezen vprašalnik. Za predlagane oblike izobraževanja so delegati menili, da je treba nekatere teme na posameznih seminarjih združiti. V zvezi z oblikovanjem konfe­ rence delegatov, delegatskih me­ stih in delegiranju delegatov v skupščino kluba, pa so opozorili da je v konferenco delegatov Žele­ zarne vkjučen še Kovinoservis, ki pa ni več v sestavi Železarne. Zato dele­ gati menijo, da je treba DO Kovi- noservis povezati v konferenco dele­ gacij kovinskopredelovalne industri­ je. S predlagano komisijo, ki naj hi pripravila predlog o tem, na kakšen način naj bi ustrezno financirali delovanje kluba, se konferenca de legatov v celoti ne strinja. Ne strin' se s tem, da v predlagani komisiji delovni skupini ni nobenega član; Železarne, niti ne iz drugih delovn L. 30 LET SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1963 Delavski svet je na seji 12. oktobra sklenil, da Železarna kot gospodarska organizacija vpiše 10,000.000.— dinarjev posojila za obnovo in izgradnjo Skopja, s tem da se ta znesek vplača po zaključnem računu za leto 1963, ker v skladu splošne porabe takrat ni bilo sredstev. 1969 Na seji 29. oktobra 1969 je delavski svet obravnaval infor­ macijo direktorja Železarne o pritisku naših dobaviteljev. i predvsem združenega transportnega podjetja Ljubljana in Je v zvezi s tem sprejel tele sklepe: 1. V danem položaju glede na obratna sredstva in na obstoječe stanje kupcev Železarna ne more plačati združenemu transportnemu podjetju več. kot je predloženo s konstrukcijo plačila temu podjetju. 2. Delavski svet Železarne je mnenja, da pri sedanji vred­ nosti kapitala Železarna ne more plačevati 12 f zamudnih obresti za tekoče prevoze. š 3. Glede na pogodbene obveznosti z nekaterimi kupci pa lahko Železarna nekaj prevozov naših izdelkov preusmeri na železnico, ne more pa tega v celoti. Delavski svet je natej seji tudi sklenil, da prebivalstvu pri potresu porušene Banja Luke pošlje kot prvo pomoč proizvode Železarne, ki se rabijo pri obnovi v vrednosti 50.000.— dinarjev. 1971 Poslovno poročilo za prvih 9 mesecev je delavski svet ob­ ravnaval na seji 30. oktobra 1971. Sploh je zadnje desetletje 8 ZELEZAR značilno po tem, da je delavski svet v oktobru redno obravnaval devetmesečno poslovno poročilo. Leta 1971 je v obravnavi ugotovil, da so ekonomski in finančni kazalci za. to obdobje zelo ugodni. Proizvodni rezultati so bili boljši od enakega obdobja preteklega leta, vendar pa niso dosegli planiranih nalog in bi jih morali v zadnjem četrtletju zboljšati. Iz poslovnega poročila je bilo tudi razvidno, da so se finančni rezultati glede na prvo polletje v tretjem četrtletju poslabšali, ker so se cene surovin povečale, prodajne cene pa so ostale na isti ravni. Zato bi se morali za izpolnjevanje plana v bodoče bolj potruditi in dosledneje izvajati akcijski program. Predvsem bi morali boljše izkoriščati koledarski čas in se temu prilagajati s potrebnimi ukrepi in pri tem upoštevati: 1. Dober finančni rezultat, ki bi v naslednjih mesecih omogočil celotno pokritje izgub iz preteklih let, bo dosežen poleg lastnih prizadevanj tudi z odobrenimi višjimi prodajnimi cenami za jeklo glede na devalvacijo. 2. Tedanje cene surovin, pri skoraj fiksnih cenah jekla, v stanju likvidnosti v kakršnem smo in pri predvidenih ukrepih, ki jih pripravlja zvezni izvršni svet, zahtevajo, da se pri delu do konca leta boljše izkoriščajo predvsem notranje rezerve v Železarni. 3. Za dosežene ugodne rezultate v prvih devetih mesecih tistega leta je delavski svet izrekel priznanje delovni skupnosti Železarne. KVALITETNA PROBLEMATIKA JEKEL 1952 Delavski svet Železarne je že na začetku svoje poti ugo­ tovil, da bo Železarna gospodarsko lahko napredovala le pod pogojem, če bomo v Železarni izdelovali kvalitetna jekla in je zato zahteval od strokovnih služb, da pripravi poročilo o proble­ matiki kvalitete jekel v podjetju, ki ga je obravnaval na seji 1. oktobra 1952. Poročilo je baziralo na ugotovitvi, da je naše jeklo po kvali­ teti ustrezalo dokler Železarna ni imela konkurence in dokler naši kupci niso bili do kvalitete tako zahtevni. Kakor hitro pa je konkurenca narastla in so postali tudi kupci zahtevnejši, je sicer kvaliteta naših izdelkov ostala povprečno na isti ravni, navidezno je celo upadla, vsekakor pa je upadla relativno glede na vse večje kvalitetne zahteve kupcev. Zlasti stroge kvalitetne zahteve so zahtevali kupci pločevine, kar pa je bilo tudi razum­ ljivo, ker je bila v sodobni strojegradnji in gradnji nosilnih konstrukcij pločevina najprimernejši in ekonomsko najugod­ nejši jekleni profil. V Jugoslaviji smo začeli iz pločevine graditi sodobne mostove, žerjave, ladje, vagone, cisterne, parne kotle in tlačne cevovode za naše hidrocentrale in plinske naprave prvih letih obnove naše domovine je Železarna izdelov.i večino pločevine za te objekte (preko 50?) pa je bilo razu ljivo, da smo pri zahtevnejših gradnjah, strožje kvalitet1 zahteve tudi najbolj občutili. Pregled reklamacij v letih od 1950 do 1952 potrjuje h domnevo. Leta 1950 smo imeli 69 reklamacij, vse kvalitetnega značaja in je bilo od teh kar 53 reklamacij opravičenih. Na pločevino se je nanašalo 43,5 f reklamacij, na ostale valjane profile in žico pa 45 %. Ostalih 11,5 f pa se je nanašalo na suro­ ve ingote, grodelj in elektrode. Od 53 upravičenih reklamacij, jih je bilo kar 47 f zaradi površinskih napak, 19 f zaradi neustreznih mehanskih lastno­ sti, 13? na lunker in dvoplastnost, 5,5 S zaradi toleranc v dimenzij"' 5,5 5f" zaradi napak v strukturi, 4 7 zaradi slabe varivosti ilo pa na kemično analizo in specialne lastnosti. Leta 1951 smo imeli že 81 reklamacij in od teh 67 upravi­ čenih. Za pločevinske izdelke je bilo 65 f reklamacij, za ostale valjane profile 20,5 7 in za grodelj 14,5 f. Na pločevino je bilo 44 upravičenih reklamacij in sicer zaradi površinskih napak 8 ?. zaradi neustreznih lastnosti 10,5 %, zaradi dvoplastnosti 71 ? in zaradi toleranc v dimenzijah 10,5 7. Poleg teh reklamacij pa je bilo teta 1951 vrsto prizanesljivih sporočil, da je naša pločevina nečista, da se lomi pri pregibu, da se težko vari, da se ne da gk>- biti in podobno. Tistega leta torej večina reklamacij na ploče­ vino, pri tem pa na slojavost in dvoplastnost. V osmih mesecih leta 1952 smo prejeli že 65 reklamacij, od teh pa 55 upravičenih. Na pločevino je bilo 40 f reklamacij, od teh pa kar 77 f zaradi dvoplastnosti in nečistoče. Te številke povedo, da je kvaliteta naših pločevinskih izdel­ kov, med katere moramo šteti vse vrste pločevin in vroče ter hladno valjane trakove, nevarno padla. Po mnenju strokovnih služb bi se lahko vse kvalitetne zahteve, ki so največkrat vzrok reklamacij, izrazile v osmih točkah, iz katerih bi lahko vsak obrat ali oddelek, morebiti tudi posamezna služba, ugotovila svoje odgovornosti in prizadevanja. Poglejmo teh osem točk 1. Jeklo mora imeti pravilno mero po obliki, debelini, širini in dolžini, seveda v dopustnih tolerancah. » organizacij $ področja materialne proizvodnje. Po mnenju delegatov bi moral biti vsaj en član iz Železarne (iz sektorja za ekonomiko in organi­ zacijo ali iz finančno-računskega sektorja). Konferenca delegatov pa konkretno ni predlagala nobenega člana. Informacija o polletnem finanč­ nem poslovanju kluba je med de­ legati na seji dvignila največ prahu. Stroške, ki jih je klub porabil za izdajo biltena, bi lahko koristneje uporabili, z vsebino biltena pa bi javnost lahko seznanili na cenejši način. Informacije bi bile lahko ob­ javljene v Zelezarju kot posamezni članki ali pa kot priloga. Treba je namreč upoštevati, da smo v letu stabilizacije. V zvezi s poslovnim po­ ročilom je bilo izpostavljeno vpraša­ nje, ali bo in koliko bo po oceni letos presežka glede na to, da so bila že v polletju zbrana skoraj vsa sredstva (87,6 "I) predvidena z letnim pla­ nom. Konferenca delegatov je delegira­ la le dva delegata na peto sejo skup­ ščine kluba samoupravljalcev name­ sto sedmih, kolikor ima Železarna delegatskih mest. Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje Diana Deumič KONFERENCA DELEGATOV ŽELEZARNE ZA SKUPŠČINO SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V sredo, 1. oktobra, je bila 8. seja skupščine skupnosti otroškega varstva Jesenice. Istega dne zjutraj pa je bila konferenca delegacij za to skupnost v Železarni, ki je k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda sprejela pripombe, mnenja in stališča in sicer: Konferenca delegacij se je stri­ njala s poročilom o polletnem po­ slovanju skupnosti otroškega varstva (SOV). Razprava o osnutku samo­ upravnega sporazuma o temeljih plana SOV za obdobje 1981-1985 je v Železarni potekala preko samo­ upravnih delovnih skupin, vendar še ni povsod zaključena. Prevladujejo pripombe, da se moramo na področ­ ju skupne porabe obnašati stabiliza­ cijsko, in da povprečna letna stopnja rasti sredstev za samoupravne inte­ resne skupnosti ne sme biti večja od 2,5 9. Konkretne pripombe pa so bile naslednje: 71 milijonov dinarjev so prevelika sredstva za izgradnjo vrtcev. Potrebno je vpeljati cenejšo ČESTITAMO V mesecu septembru so s študijem ob delu diplomi­ rali naslednji naši sodelav­ ci: ANTON ALBREHT iz TOZD Jeklarna, je diplomi­ ral na prvi stopnji visoke šole za organizacijo dela — organizacijsko proizvodne smeri in si pridobil višjo strokovno izobrazbo. IVAN MOLAN iz TOZD Vzdrževanje je opravil za­ govor diplomske naloge na visoki tehnični šoli v Ma­ riboru in si s tem pridobil naziv inženir elektrotehni­ ke. VEHID D2AMASTAGIČ iz delovne skupnosti za ekonomiko, tehnično kon­ trolo in novogradnje (OTK) je diplomiral na višji upravni šoli v Ljubljani in si s tem pridobil višjo stro­ kovno izobrazbo. Sodelavcem iskreno če­ stitamo k doseženemu uspe­ hu in njihovi vztrajnosti ter jim želimo veliko delovnih uspehov in osebnega zado­ voljstva. izgradnjo prostorov in tudi njihovo bolj racionalno uporabo. Zgradba za vrtec na Plavžu v sklopu šolskega centra je sicer lepa, je pa predraga za sedanjo stopnjo družbenega do­ hodka, oziroma stanje gospodarstva. Sredstva za potrebne naložbe naj se združujejo s samoprispevkom na ni­ voju občine. Prispevna stopnja mora ostati nespremenjena in temu naj se prilagodijo planski dokumenti. Pri 13. členu pa je treba določiti pravičnejše kriterije za pridobitev pravice do denarne pomoči. Nujno je treba prenehati z načinom, ki kaz- znuje vestno delo in daje prednost »nedelu«. Dokončno je treba rešiti problem nadurnega dela. kajti po sedanjem sistemu delitve otroškega dodatka je vsak delavec, ki misli in dokazuje z delom pripadnost naši družbeni skupnosti, kaznovan z iz­ gubo pravice do otroških dodatkov. Stabilizacijski napori bodo uspešni le s prehodom od besed k dejanjem. Konferenca delegacij še dodaja, da je treba sredstva za izgradnjo vrtcev čimbolj učinkovito uporabiti in si prizadevati, da vrtce hitreje gradimo, ker je taka gradnja cenej­ ša. Konferenca delegacij ni imela pri­ pomb k predlogu samoupravnega sporazuma o solidarnostnih sredstvih za izvajanje zagotov­ ljenega vzgojnega programa za . predšolske otroke in pospeševa­ nje razvoja otroškega varstva. Osnutek samoupravnega spo­ razuma o ustanovitvi SOV Slove­ nije ter osnutek statuta SOV Slo­ venije je konferenca delegacij obrav­ navala skupaj. Z vsebino teh prav­ nih aktov se konferenca strinja. Za­ nima pa jo. ali in kakšne so razlike glede na sedanjo zvezo skupnosti otroškega varstva (glede na to, da v gradivu ni bilo obrazložitve sporazu­ ma in statuta). Konferenca predla­ ga, naj bo v odboru za samoupravni nadzor skupnosti otroškega varstva Slovenije več članov kot sedem, saj je to odbor za vso Slovenijo in vpra­ šuje ali bodo v odboru zastopane vse ( slovenske regije. Konferenca delegacije predlaga, da je treba delegacijam posredovati tudi gradivo alf vsaj zapisnike skup­ ščin občinske skupnosti socialnega varstva. Ce to ni možno, pa je treba gradivo posredovati vsaj centru za proučevanje samoupravljanja in in­ formiranje. Na koncu seje je konferenca dele­ girala šest delegatov, (od skupno 10 možnih) na osmo seio skupščine škega varstva Jesenice. Navedene pripombe so delegati povedali tudi na seji skupščine, ki je bila isti dan popoldan. Po ustni in­ formaciji so bila v zvezi s tem spreje­ ta stališča: Pripombe v zvezi z osnutkom sa­ moupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981-19R5 bodo upošte­ vane pri oblikovanju predloga tega sporazuma. Pri programu investicij pa bo treba potrebe in možnosti us­ kladiti z izobraževalno skupnostjo. Del sredstev za investicije bo nam­ reč treba nameniti za nadomestilo zmogljivosti vseh oddelkov, ki so se­ daj v prostorih osnovnih šol. v pri­ hodnjem srednjeročnem obdobju pa jih bo treba izseliti zaradi preho­ da na celodnevno osnovno šolo. Osnovna dejavnost je letos že po­ večana — zaradi dograditve vrtca v šolskem centru na Plavžu. Sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva Slovenije ter sta­ tut te skupnosti pa predstavljata le uskladitev teh samoupravnih aktov z ustreznimi zakoni, ki so bili spre­ jeti pred približno letom dni. Si­ stemska sprememba je v tem. da smo doslej združevali sredstva za otroški dodatek na republiški ravni, po novem pa v občini. V zvezi s prejemanjem gradiva sej skupščin občinske skupnosti social­ nega varstva pa je že dogovorjeno s sekretarko te skupnosti. Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje Diana Deumič OGLED RAZSTAVE »RAST YU« NA REKI Vse člane DIATI Jesenice obveščamo, da upravni odbor organizira ogled razstave RAST - YU '80 na Reki. ki bo od 24. do 31. oktobra. OKVIRNI PROGRAM: - 25. oktobra: ob 6. uri odhod /. Jesenic: ob 11. uri prihod na Reko. kosilo, popoldne ogled razstave. Oh 20. uri odhod na Krk, prenočišče. - 26.oktohra: odhod prek Delnic v Metliko, kjer bo kosilo in tovariško. popoldne, ob 18. uri odhod iz Metlike. Podrobnejši program ali eventualne spremembe bodo javi jene naknadno. Prijave s plačilom kavcije 200 din sprejemata do 20. oktohra Janez: Faletič - žerjavni oddelek SRD. telefonska številka 59fi in tov Petričeva OZII. - SEOP. telefonska številka 508. IZ REDNE SEJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV JESENICE Odprema hladna valjanih trakov (Foto I. Kučina) V soboto, 4. oktobra, je bila v domu Društva upokojencev Jesenice razširjena seja. Udeležba je bila številna in vsi so z zanimanjem sle­ dili obravnavanim zadevam. Najprej je podpredsednik Franc Tepina podal finančno poročilo in med drugim povedal, da se je društvo sedaj znašlo v zelo kritič­ nem finančnem položaju. Na šte­ vilne prošnje za denarna sredstva in dotacije na organizacije, od katerih je društvo doslej prejemalo pomoč vsako leto, sedaj dobivajo negativne odgovore. Nekaj več razumevanja je letos pokazala skupščina občine Je­ senice, ki je pripravljena zmanjšati nekatere dajatve od prometa v bi­ feju. Še tako skrbno in smotrno go­ spodarjenje ne more zmanjšati stroškov za redno dejavnost in režijo. Zato bo zelo škoda, če bo zaradi gmotnega položaja društva prizadet obsežen program dela, predvsem na kulturnem področju. Društvo je vsako leto počastilo državne in druge praznike ter spo­ minske dneve s kulturnimi pri­ reditvami in svečanimi- proslavami. V zimski sezoni pa so bili člani deležni številnih predavanj, neka­ tera so bila dopolnjena celo s filmi in diapozitivi. Moški pevski zbor dru­ štva šteje 22 pevcev. Kje povsod so že nastopali. V domu ni bilo pro­ slave brez njihovega sodelovanja, za naprej obstoja bojazen, če bo nji­ hova dejavnost lahko ostala na tej ravni. Dosedaj nam je največ po­ magala železarna Jesenice, ki ima nad društvom tudi patronat. Danes se je sama znašla v težkem položaju in bojim se. da bi posledice tega sta­ nja občutilo tudi naše društvo, je zaključil svoje poročilo tov. Tepina. Seje se je udeležil tudi Zdravko Pogačnik, delegat republiške skup­ nosti pokojninskega zavarovanja. Zbranim je prinesel razveseljivo novico o povišanju pokojnin s 1. sep­ tembrom letos za 6 9 in od 1. janu­ arja 198l še za 12 9. Istočasno pa je odgovarjal na številna vprašanja upokojencev, ki so se zanimali za pravice iz področja pokojninskega zavarovanja. Referent za rekreacijsko dejav­ nost Jurij Dolenc je povedal, da v soboto, 11. oktobra, društvo priprav­ lja tradicionalno srečanje in svečan sprejem tistih upokojencev, ki so že dopolnili 80 let. V naši občini je kar 98 osemdesetletnikov. Čeprav se za­ radi onemoglosti nekateri ne bodo mogli udeležiti prireditve, kljub temu pričakujejo številno udelež­ bo. V ponedeljek, 13. oktobra pa občinska konferenca SZDL v sodelo­ vanju z ZZB NOV, društvom upo­ kojencev in invalidov organizira zanimiv izlet v Beograd. V programu je obisk hiše cvetja, ogled muzejev. Kalimegdana in spomenika nezna­ nega junaka na Avali. Pozval je člane, da bi se v čimvečjem številu udeležili izleta na katerega bodo udeleženci potovali s posebnim vla­ kom po zelo ugodni ceni 850.00 din na osebo. Kako bo s tradicionalno vinsko trgatvijo in veselim martinovanjem ni mogel povedati, kajti tudi take prireditve, ki so že dolga leta raz­ veseljevale upokojence, bodo počasi zamrle, če ne bo boljših pogojev. Pripravljajo pa pester program pro­ slave ob dnevu republike, s počastit­ vijo spomina na tovariša Tita, ki ga žal letos ni več med nami. V zimski sezoni je predviden tudi veseli večer s sodelovanjem Francija Koširja. Ostale prireditve pa že spadajo v program prihodnjega leta. Član športnega društva Jese­ nice Robert Gorše je nato objavil rezultate športnih tekmovanj, ki so bila izvedena v počastitev občinske­ ga praznika. Tekmovanja se je ude­ ležilo 48 članov, ki so se pomerili v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Trije najboljši iz vsake disci­ pline so bili nagrajeni, prejeli so po­ kale in praktična darila. Predsednik društva se je udeležencem zahvalil za udeležbo z željo, da bi se še šte- vilneje udejstvovali na športnem področju. Po končani seji so se nekateri upokojenci razvedrili ob igranju kart in šaha ali so nadaljevali spro­ ščen pogovor s svojimi tovariši, drugi so se napotili domov in spo­ toma premlevali tisto kar so izvedeli na seji. Iv. Torkar 2. Površina jekla mora biti čista in brezhibna, kar pomeni brez razpok, prask, okujine in uvaljanih samotnih odkruškov. 3. Jeklo mora biti v notranjosti enakomerno kompaktno in gosto in ne sme imeti ne plinskih mehurjev in por. ne raznih tujih nečistoč, pa tudi ne lunkerja, ki z vsemi ostalimi povzroča dvo ali več plastnost ter listavost. 4. Jeklo mora imeti dobre mehanske lastnosti. Te so trdnost, stezna meja, razteznost. žilavost, vstrajnost, odpornost proti staranju, trdota in odpornost proti mehanski obrabi. 5. Jeklo mora imeti dobre tehnološke lastnosti: kovnost, pregibnost, vlečnost, sposobnost globljenja. varivost ter za orodja jekla tudi kaljivost in prekaljivost. 6. Jeklo mora imeti nekatere specialne fizikalne in kemične lastnosti, kot so magnetičnost, korozijska obstojnost in elektro- provodnost. 7. Jeklo mora biti ne glede na šaržno številko in datum dobave vedno enakomerno ne samo po kemičnem sestavu temveč tudi po vseh zahtevnih notranjih lastnostih in po zunanjem in notranjem izgledu. 8. Zahtevane lastnosti jekla morajo biti ugotovljene z meritvami, ki slone na točnosti in poštenosti in ki dokumentar­ no naznačeno kvaliteto dokazujejo. V tem času se kvaliteti naših jekel postavlja nova zahteva: žilavost in varivost. Prvič po osvoboditvi se ta kvalitetna zahte­ va pojavlja tudi v kupnih pogodbah. Zaenkrat se je takšna kvaliteta zahtevala le za ploČevinske izdelke, domnevali pa so. da se bo razširila tudi na ostale profile pa bo zato problem te kvalitete posebno pomemben za našo železarno. Tako kot je izvor dvoplastnosti, slabega površinskega izgle­ da in slabe sposobnosti globljenja v nečistoči naših jekel, tako tiči tudi velik del slabe žilavosti in slabe verivosti kotlovske in ostale konstrukcijske pločevine v nečistoči. Vendar je problem novo zahtevanih kvalitet še bolj zapleten, ker na žilavost in, varivost izdatno vplivajo tudi drugi faktorji tehnološkega pro­ cesa kot so: pravilna kemična analiza, pravilna struktura in gostota, čistost jeklene mase glede na vkjučke. plinske mehurje in lunker ter celoten potek šarže od vložka prek žilavljenja v peči, dezoksidacije in pomirjevanja do vlivanje v kokile. Poglej­ mo, kaj bi morali narediti, da hi zadovoljili zahtevam naštetih faktorjev. 1. Jeko se izdeluje po smernih mednarodno priznanih analizah. Naši jeklarji so obvladali kemični sestav jekla, težave so bile le pri vsebnosti žvepla v.jeklu. Količina žvepla pa je odvisna tudi od generatorskega plina, ta pa od kakovosti pre­ moga. Problem žvepla v jeklu ni čisto jeklarski temveč tudi trgovsko nabavni. Oddelek tehnične kontrole je bil tisti, ki je sortiral šarže glede na vsebnost žvepla za nadaljno predelavo seveda, če so ustrezale smemi analizi. Ce se pri tem napravi napaka, ni več to napaka kvalitete temveč discipline. Iz tega izhaja, da vprašanje kemičnega sestava jekla ne bi smel biti problem in se z njim ni treba kaj več ukvarjati. 2. Pravilna struktura jekla se dobi po prirodni zakonitosti med valjanjem, seveda če so temperature in odvzemi pravilni. V izrednih primerih se struktura jekla še lahko popravi z mehkim ali normalizacijskim žarjenjem. Oba procesa sta znanstveno točno določena z višino temperature, s časom trajanja in z načinom hlajenja. Za ta proces ni dovolj, da ga le teoretično poznaš temveč ga moraš tudi praktično izvesti tako kot znanost zahteva. Ugotovili so, da se proces mehkega žarjenja na Javorniku I. in na progi 2200 pravilno izvaja, na progi 2400 pa se vedno ponesreči. Proces normalizacijskega žarjenja. ki je za vso kotlovsko pločevino obvezen in se izvaja zlasti na progi 2400 pa tudi ne poteka vedno v redu. Za to ne gre kriviti izključno delavcev pri progi, kajti velik delež odpade tudi na neprimerno zgrajeni žarilni peči, kjer ni dobrega segrevanja pa tudi hlajenje s pihanjem zraka ni dobro. Ugotovili so tudi, da se jeklo neka­ terih šarž boljše normalizacijsko žari kot drugo jeklo. To pa je že problem laboratorijskih raziskav. Dolžnost delavcev pri progi je bila. da dobesedno upo­ števajo vse naše znanstvene izsledke in da se dosledno ravnajo po izdanih navodilih. 3. Za jeklarstvo predstavlja ideal takšno jeklo, ki v kokilah kristalizira kompaktno in ki nima niti nečistih vključkov. niti plinskih mehurjev niti votlih predelov (lunkerja). Takšnega jekla v industrijski proizvodnji dotlej še nihče ni dosegel." pa tudi pri nas ga nismo. Vendar je naša dolžnost, da fizikalno kemične procese med vlivanjem vodimo tako, da je zakonita tvorba plinov in lunkerja v čimmanjši obliki, zlasti moramo paziti, da zakonitih vključkov. ki nastajajo od dezoksidacijskih produktov ne povečujemo z nezakonitimi nečistočami, ki priha­ jajo od ognejvzdržnega materiala peči. ponvic, lijakov in cevne opeke. V vsakem ingotu in v vsaki brami imamo pri nepomirjeni šarži in pri normalnih pogojih dela dva plinska venca, ki se pri valjanju kasneje zavarita. na nogi in v glavi bloka pa imamo nakopičene nečistoče, ki jih valjarne odstranjujejo z odre/.o- vanjem glave in noge. Pri pomirjenih šaržah. ki jih uporabljamo za valjanje plo­ čevine pa pri normalnih pogojih dela ni plinskih vencev pač pa lunker v tako imenovani jalovi glavi. Tik pod vrhom |unkeria,se nahaja tudi glavni del nečistoče, ki se nato odstrani z odreze- vanjem jalove glave. Nekaj nečistoče pa ostane tudi na nogi. zato moramo tudi pomirjeno vlite brame odrezati ne samo pri glavi temveč tudi na nogi. Odstotek takšnega zakonitega odpadka pri glavi in na nogi je v jeklarski praksi vračunan v izplenu. ki naj bi znašal pri pločevini 65 9. pri šturcih pa 80 9. Pri nas so bili ti izpleni mnogo manjši, zaradi tega. ker zakonite nečistoče niso dovolj skoncentrirane v glavi in na nogi temveč se pri strjevanju izločajo tudi proti sredini, zaradi česa je treba odrezati znatno več. Pri naših pomirjenih bramah imamo poleg tega mnogo dodatnih nezakonitih nečistoč od ognje vzdržnega materiala pa tudi nezakonit pojav plinskih mehurjev, ki se tvorijo zaradi vlage v livni malti in slabega ter preobilnega kolilnega laka,- 4. Na varivost jekla in še na nekatere druge njegove lastnosti vpliva končno tudi celoten postopek šarže. čemur so takrat strokovnjaki pravili »predzgodovinska šarža«. Znanost je namreč prav v zadnjih letih ugotovila, da mehanske in tehno­ loške lastnosti jekla niso odvisne samo od kemijskega sestava, strukture in čistoče, temveč tudi od drugih faktorjev kot so: poreklo surovine, način pretaljevanja. brzina žilavljenja, način dezoksidacije in vrste dezoksidacijskih sredstev, način vlivanja, temperatura, brzina vlivanja ter vsebnost kisika, dušika in vodi­ ka. Pri nas izdelujemo šarže jekla na podlagi splošnega znanja, ki ne obsega še vseh skritih faktorjev prirode, predvsem pa šarže izdelujemo po individualnem občutku. Drugje v tehnično razvi­ tih deželah so talilci le še živi pazniki registrirnih instrumentov, ki beležijo praktična odstopanja teoretično postavljenih znan­ stvenih pogojev dela. Ta postopek je iz poročila, ki ga je na seji delavskega sveta 1. oktobra 1952 kot uvod v obravnavo problematike kvalitete v Železarni, podal Leon KNEZ, dipl. ing. Sklepe delavskega sveta v zvezi s tem poročilom in razpravo na seji. pa smo objavili v prejšnji številki v »Kroniki za oktober«. Center za proučevanje samoupravljanja in informiranje ŽELEZAR 9 EDO TORKAR PO ČRNOGORSKIH PLANINAH IN VASEH Namestn mukanja krav, blejanjn ovac, meketanja koza — popularna anglosaška glasba iz tranzistorjev in kasetnih magnetofonov. — Toda takrat mene prav gotovo ne bo več sem. Ves večer sem blodil po planini, iščoč prazno kolibo, v kateri bi prenočil. Potem sem naletel na delavce, ki so ob rečici nakladali les in ti so me povabili, naj prespim pri njih v drvarski baraki. Nasitili so me s pasuljem (ki je bil tako ostro začinjen, da sem pojedel zraven četrt kile kruha in spil dve steklenici piva), po večerji pa so privlekli izpod postelj šahovnice in začeli šahirati — za denar. Tudi jaz se nisem mogel upreti tej sladki skušnjavi... Sah je kot življenje, pravijo. In pri šahu delamo iste napake, kot jih delamo v življenju: v glavah se nam spletajo sijajne kombinacije, kako bi ujeli nasprotnikovega kralja v matno mrežo, pri tem pa spregleda­ mo kraljico — in vse nam gre po zlu. Izgubil sem prvo partijo, izgubil sem drugo, izgubil bi tudi tretjo, če me ne bi prepričali, naj ne igram več. Že tako sta me tale brezplačna večerja in prenočišče drago stala: dvajset starih jurjev; za vsako izgubljeno partijo deset. PREPOVEDANA ZEKOVA GLAVA Zjutraj grem naprej! Na koncu planine Jelovica stoji istoimenski hotel, tam sem zajtrkoval šunko z jajci, potem pa sem se zagrizel v breg. Moj cilj je bila Zekova glava, s svojimi 2137 m najvišji vrh Bjelasi- ce. Ta vzpon so mi priporočili drvarji, češ: televizijski stolp, čudo­ vit razgled na jezera in na sosednje planine. Se tik pod vrhom, na višini dva tisoč metrov, sem srečeval kosce in njihove osedlane konje in mule: zima bo dolga in huda. nobena travna bilka ne sme v nič. Planina je bila vseskozi prijazno travnata in mehko zaobljena, nobenega skalov­ ja, nobenih prepadnih strmin; le tu in tam so se v senčnih kotanjah belile krpe snega. Paše za oči pa kljub temu ni zmanjkalo. Ko sem prilezel na vrh prvega grebena, sem spodaj pod melišči. sredi gozdov in travnikov ugledal temno zelene vode Pešič jezera. Kar na pete bi sedel in se podrsal po snežišču navzdol, če me ne bi skrbelo, kako potem nazaj. Nič me ni namreč mikalo, da bi še kaj dolgo grizel kolena v hrib. Nov greben mi je postregel spet z novim razgledom. Pred menoj je zrasel vrh Zekove glave na njem pa velika siva zgradba, iznad katere se je zasajal v nebo visok, vitek, rde­ če- belo prebarvan stolp. Kaj je to? Raketna rampa? Astronomski ob- sematorij? — Ne. televizijski od­ dajnik. Iz stavbe je prihajalo močno brnenje, stometrski stolp se je zazibal v vetru in napenjal vrvi. s katerimi je bil pritrjen ob tla. Sem že na vrhu. Ali ni nikogar tu? O. pač. Najprej pride majhna deklica. Potem malo večja deklica. Potem starejša ženska. Potem mlad moški. Potem vojak z rdežimi epoletami na ramenih. — Kaj počnete tukaj? Kaj niste videli table spodaj ob cesti? — Nisem prišel po cesti, nobene table nisem videl. — Kako pa ste potem prišli sem? — Spodaj od hotela, po stezi. — Ali veste, da je dostop semkaj prepovedan? — Kako naj vem? — Tudi fotografirali ste. aparat imate... — Sem, ampak od daleč. Iz bližine nisem naredil nobenega po­ snetka. — Vseeno, prepovedano je. — Nisem vedel. — Pokažite dokumente. — Aha, Slovenec .. . Naj vam bo. niste vedeli... Planinec, pravi pla­ ninec. Čudno, vsi Slovenci so trčeni na hribe. Le kaj vidijo na njih? — Jaz pa komaj čakam, da slečem uniformo in da pridem domov v mesto. Vojak je celo tako prijazen, da mi nalije vode v čutarico. Naprej! Z vrha Zekove glave se vije ozka makadamska cesta, krep­ kih dvajset kilometrov jo je do Kola- šina. Cesta teče najprej po goli trav­ nati planjavi, potem pa skoraj vse do konca po gozdu. Med potjo so mi prihajali na­ sproti jezdeci na konjih in mulah, tudi kakšen fičko je kdaj pa kdaj zaprosil mimo. In potem v gozdu, na obeh straneh ceste so se rdečile ja­ gode, koliko jagod! Na i