153. številka«
Ljubljana, v soboto 9. julija.
XX. leto, 1887
I* naj a vs>ak dan iveccr, izimfii nedelje- in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko - o g erake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ■■>■>]. za četrt leta 4 gld., za j«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt U ta. -   Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če M oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Credništvo in upravnisvo je v Rudolfa Kirbifta hisi, ^Gledališka stolba". U p r a v u i £ t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.Tse administrativne Btvari.
Vojna sila Rusije.
Iz Rusije 19. jun. st. st. [Izv. dop.] Nedavno mi je prišla v roke majska knjiga „Vojennago Sbornika," v katerej je natisnen „Obščij obzor postojanija i dejateljnosti vseh častej (oddelov) Vojennaga Ministerstva za 1885. god." V tem občem obzoru, ki ga objavlja vojno mimsterstvo, našel sem zelo zanimive podatke o številu naših „rednih vojsk" začetkom 1886. leta. Treba je omeniti, da se je od 1886. leta dozdaj število pomnožilo, tako da je vojna sila Rusije zdaj večja in torej Rusija močnejša, nego je bila pred dobrim letom.
V januvariji 1886 bilo je v Rusiji, ako prištejemo 8000 dobrovoljcev, kombatantov 824.762 brez častnikov, a v reservi 1,600.815 mož, tako da bi Rusija v potrebi mogla postaviti 2,425.577 mož brez Častnikov. Ta dva in pol milijona popolnem obučenih vojakov sestavljata tisto vojsko, katera se v Germaniji zove „aktive Armee" in „Land-wehr", in katera po najbolj preuveličenenu stenji v Nemčiji ne presega 1,800.000 mož. Mi torej moremo postaviti gromadno vojsko in vzdržavati jo v polnem sestavu, kajti na dopolnitev imamo 2,160.000 opolčencev I. razreda, kateri „niogut biti. prizvani pod oružje v slučaje vojni." Tako je na neposredno razpolaganje vojnega ministerstva 4l/a milijona vojakov (brez častnikov). Iz oficijalnih podatkov dalje posnemam, da se število vojakov v reservi neprenehoma množi. Tako je bilo januvarija 1885. leta reservistov 1,516.914, to je, za 84.000 manj nego v januvariji 1886. leta. Taka pomnožitev se je vršila se ve da tudi tekom 1886. 1., to je, reserva bila je v januvariji 1887. 1. morebiti zopet za kakih 84.000 večji, tako da je reserva sedaj samo za nekaj tisoč (tri- ali dvestotisoč) manjša, nego dva milijona.
V nazvanem „Obzoru" nahajamo razpredelje-nje služečih vojakov v mirnem časa na obroke (turnuse). Iz tega razpredeljenja je vidno, da je število prosluživših ne več ko tri leta vojakov v Rusiji 469 000 mož, a ker je v naseljen ji Rusije ljudi, ki Ee imajo javljati k prizivu, 852.000, to je, dvakrat več, nego v Germaniji, to je jasno, da je izpolnenje vojaške službe v Rusiji dvakrat ložje, nego v Germaniji ; drugače rečeno, ko bi Busija izmenila obrok
službe s pet let na tri, imela bi o svojem času več nego 4 milijone rednih vojsk, in ne bilo bi jej treba zvati pod orožje opolčencev I. razreda.
Germanija je napela vse svoje moči, in vender je mogla pomnožiti svoj letni kontingent samo za 15 do 20 tisuč, Rusija pa smelo more podvojiti svoj kontingent, da uvede triletno službo. Razen tega je germanski priziv tako strog, da ne pozna nobenih olajšav, dočim je v Rusiji od vojinske dolžnosti osvobojen vsak narodni učitelj, da, vsak „djačok", katerega opravilo v cerkvi je podobno opravilu katoliškega ministranta.
No ne pozabite, koliko neregularnih vojsk ima Rusija! Pomnite, da ima 132 polkov kazakov, ki so po izreku Moltkeja najboljša konjica v Evropi; no kazaki, se svojo artilerijo in pehoto imenuj e j o se samo neregularnimi, a v resnici so oboroženi in opravljeni popolnem regularno in celo v mirnem času služijo kakor redni vojaki.
Neregularnih vojsk v Rusiji v resnici ni, no imamo za nje odličen materijah iz inorodcev Kavkaza, Zakavkazja in Zakaspiske oblasti vselej lehko obrazujemo ne samo odlično konjico, no i pehoto. Kak kavalerist nu primer bil bi Tekinec, ki se je takorekoč rodil na konji!
Itak ima Rusija tako vojno moč, da se v slučaji potrebe lehko pomeri ne.samo s kakeršno koli državo, no i z vsako koalicijo.
Nam očitajo, da so Srbi, Bolgari in Rumunci pomagali nam pobiti Turke; no pozabljajo, da v 1. 1877 in 1878 Rusija ni mobilizovala vse svoje vojske.
Rusija lehko vojuje s komer koli, kajti njene vojne sile so neusahljive, dočim avstrijska in germanska vojna organizacija napreza ob jednem vse svoje moči. Skoro in popolnem pobiti Rusijo je nemogoče, kajti pospevale bodo ha bojišče vedno in vedao nove moči Vojevuti z numi bo treba torej cela leta. a ne tri tedne ali sedem mesecev, kakor so Piusani vojevali v 1806 1. z Avstrijo in v 1870 1. s Francijo.
V tolažbo samim sebi naši vragovi pokazuju često na notranje nerede v Rusiji. No, ali jih drugod ni? Ali so druge države res tako srečne, da vsak jih podložni komaj čaka, da bi prelil svojo kri v boji proti Rusiji?  Kolikor je meni znano, govorili
so pač v drugih državah, da komaj čakajo topota ruskih, ka/.ačkih kopit na svojih ulicah, dočim v Rusiji ni dozdaj nikomer Se prišlo v glavo, pričakovati topota inostranega dragonca ali husarja, celo ne tistim glavam, ki so tako sposobne izmišljevati si razne dinamitne preparate, a teh glav v Rusiji ni tako veliko, kakor nezadovoljnih za mejo. Govore vČasi tudi, da Rusija denarja nema. Bodite mirni: Rusija ima taka bogatstva, ki jih druge države nemajo in vsa ta bogatstva bodo šla na zaščito domovino, ako bo treba. Pri vsej našej „ubož-nosti" poslali smo, n. pr. Srbom 50 tisoč, ko so se kavsali z Bolgari in Bolgarom tudi toliko. Koliko pa so jim poslali jih „prijateljiV Pa tudi ruski vojak je nekoliko drugačen, kakor drugi. Njemu je disciplina in hrabrost urejena, a ne pricepljeua; on je prešel po zimi Sipko, dočim je največji strateg se danjega časa, Moltke, objavil, da je to nemogoče. In tako bi bilo svetovati, da bi naši prijatelji bili malo previdneje. Seveda, „jezik lopoće, kar hoče", no „fra dire e fare e in mezzo la mare."
K r uto rog o v.
Politični razgled.
Notranje dežele«
V Ljubljani 9. julija
Prepoved o is.vužmiji lionj se bode takoj razveljavili), ko hode komisija i/, zastopnikov raznih ministerstev izdelala svoje predloge, kako bi se za stalno nekaj omejilo izvažanje konj. O delovanji dotične komisije pa dosedaj še ni nič slišati.
V nanje države.
Prav gotovo še ni, da bi princ Koburški prevzel liolfi'iii'Nki prestol. Res da ga bodeta potrdili Anglija in Italija, toda druge vlasti ga najbrže ne bodo. Francija podpira v bolgarskih zadevah Rusijo. Poslednja pa gotovo volitve potrdila ne bodo. Nemčiji in Avstriji bil bi sicer Koburžan po volji, toda rusko prijateljstvo je jima še ljubše. Zadovoljni bodeta, če pojde Koburžan v Sofijo, toda volitve potrdili najbrž ne bosta iu novi knez nema od njiju pričakovati nobene ovire pa tudi ne pomoči. Anglija bo napela vse sile, da pregovori Turčijo, da ga potrdi, toda baš poslednji čas smo videli, da v Carigradu ni angleški upliv odločilen, kajti še prisiliti ni mogla Anglija, da bi sultan ratifikoval egiptsko pogodbo. Pri tacih razmerah si bodi vse-kako Koburžan dobro premislil, predno pojde v Bol-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Pred tednom dnij vzel sem tudi jaz popotni les v roke, otresel mestni prah, se slastno kopal v svežem vzduhu, pil bistro studenčnico, katerej sem pa s pravim strokovnjaškim razumom zdaj pa zdaj primešaval razmerno merico vina, ter z velikim zanimanjem opazoval razliko mej življenjem v mestu in na deželi. Bil sem mej drugim tudi pri Toma-novl slavnosti, bil na Vidovci in na oni divni višini, ki jej je pokojni Toman nadel lepozvočno ime „Na milem razgledu", od koder se vidi vsa od sivih naših snežnikov obrobljena gorenjska ravan z vsemi svojimi vasmi, belimi cerkvami, gradi in gra diči, ki izmej smaragdnega oklepa zelenih travnikov in gozdov gledalcu nasproti blišče.
Tomanove slavnosti ne bodem opisoval, storili ste to že Vi sami, dasi vsem neste ustregli, kajti nekaterim bilo je preveč, drugim zopet premalo, kakor je pri nas sploh že navada. Zamolčati pa ne morem podrobnost5, ki sem jo pri tej priliki videl in čul. Ko stojimo zjutraj pred Kapusovo. ž • 300 let
staro hišo, pride po ulici doli star hribovec, original od nog do glave. Obleka mu je bila domača raševina starega kroja, črevlji na kveder, na glavi klobuk, ki je služil že drugo kapitulacijo, vsa oprava bila je izvirno hribovska. Mož vzdigaval je pri hoji noge visoko, kakor sploh gorjanci, prišedši na ravnino in ko je iz žepa potegnil še kamen, gobo in kresilo in si zapalil svojo kratko pipico nosogrejko, bila je slika gotova, kakeršui so bili ljudje pred dobrimi 40 leti in kakeršno sedaj vidimo le še na ulnjakih. Smejal sem se tej izvirni prikazni, še bolj pa, ko mi je prijatelj o njej povedal naslednjo anekdoto: Leta 1883., ko je bil cesar v Ljubljani, tudi Grilca, tako mu bodi ime, ni več strpelo v njegovem hribovji. Mahnil jo je tudi on v Ljubljano in vrnivši se domov, na dolgo io široko pripovedoval, kaj je vse videl. Mej vsem mu je najbolj dopudal nek napis na Kongresnem trgu. „Veste, je dejal, tako lepo je bilo zapisauo, da me je kar pri srci pogrelo. Pa sem si tudi vse od besede do besede zapomnil, tako je bilo nfajn"-
— „No, kako pa je bilo zapisano ?tt vpraša nekdo izmej poslušulcev.
„Saj Vam pravim lepo, prav lepo.   Zato sem
si pa tudi vse od besede do besede zapomnil. Stalo
je gori na tabli zapisano:
„Hrast in hrib bc omaja Slovenci pa „štautuk" OBtancuio u
Iz Kamnegorice krenil sem jo v Ljubljano, kjer pa neseni dolgo ostal. Prav malo sem skozi ključavnico poslušal preiskavo, ki se je bila pričela proti dijakom, ki so bili toli vratolomni in predrzni, da so na Tomanovo slavuost v Kamnogorico brzo-javili, torej slavnosti, prirejene po nepolitičnem pisateljskem društvu, v duhu se udeležili. Že sem imel trpko besedo na jeziku, kar čujem, da ta vi-harček v kupici vode ne bode škode napravil, temveč samo služil v dokaz, da je bil jednako nepotreben, kakor so bili v Fr. Schumija „Arehiv fiir Heimatskunde" nepotrebni in neumestni — da ne rabim druzega izraza — članki pod naslovi „VVie man in Krain mit l'atrioten verfahrt." - „Kine „Urkuude tilr ein kulturhistorisehes Archiv von Krain in der Zukuutt" iu pa „\Voher stammt meine UrkundensammlungV", o katerih člankih pa bodem pri priliki še katero povedal.
Sicer pa v Ljubljani ni bilo posebnega gradiva za mojo popotno torbo. Tujcev je le malo, po-
moćna opozicija Ni se turo j ne hode hitel v Bolgarijo. Gone odklonil  volitve,  da vender
garijo. V Sofiji ga pa tudi nič prijetnega ne čaka. Prvo naudušenje zanj, katero je napravilo angleško zlato, bode kmalu minulo, potem se bode pa takoj pokazalo, da narod ne mara zanj. Cankovci mu bodo nasprotovali, pa tudi sedanja vladna stranka ga ne bode vsa pod pirila, kajti že sedaj se je kazalo, da ni jedina Kmalu se bode organizovala kaka frakciju, ki hode agitovala za Battenberžaua   če tudi bude vedela, da slednji ne prevzame prestola, da Irndo le nasprotovala knezu. Kakor je znano, v Bolgariji silnu hrepene  po dobrih državnih službah, ker pa novi knez ne bode mogel   vseh zadovoljiti, ga pa čak*i od več strani j čuditi, če Koburžnn vori se, če hi tudi takoj ne pojde v Solijo, ampak  hud«1 cikal, kako se stvari dalje razviju.   V tem slučaji  bode ostalo nekaj časa regeostvo, ali sc bode pa imenoval kak nov regent, Aleku pasa, Srreeker paša ali Kak drogi. Če bi vlasti ne hotele potrditi volitve, hočejo nekda Bolgari proglasiti popolno nezavisnost Bolgarijo in Vzhodnje Ituinelije.   To bi  pa bilo  jako nevarno, kajti popolnem nasprotuje Berolinsksj pogodbi. Najprej hi temu ugovarjala Turčija, kajti če bi mirno gledala, utegnili  hi  potem Krečani in drugi kristi janski narodi  tebi nič meni nič proglasiti nezavisnost in spuntati se, kajti uspeh Bolgarov dal bi jim pogum in tako bi se približal konec Turčije. Poita pa dobro pozna nevarnosti, ki jej prete in je zbrala vojakov na bolgarskej meji.    Prav lahko se tedaj prigodi, da Turki zasedejo  Bolgarijo ali V/hodno Rumelijo. ko hi se Bolgari res predrzni i proglasiti svojo nezavisnost. —-• Kar se tiče volitve Ivoburžanu, je omeniti, da sta v tajni seji Stambulov in Stoj lov le težko pregovorila nekatere privržence Battenber-žanove, da so volili Kobuižana.   Se le, ko sta jim natančno razložila«  da BattenberŽan zaradi slabega Zdcavja   in  iz druzih uzrokov  volitve   nikakor ne prevzame ip tudi ne s tem pogojem, da bi še nekaj času vladalo regentstvo,  on pa ostal tako dolgo v inozemstvu, da bodo razmere za povrat v Sofijo ugodnejše, so se premislili  in bili pripravljeni glasovati 28 Kobuižana. — Te dni se je jako poostrilo nasprotje me( bolgarskimi  regenti  in vojnim ministrom.   V Trnovem  bila je velika vojaška parada pred regentom Mutkurovom, ne' da bi bil vojni minister kaj vedel 6 tem. Mutkurov je pohvalil vojake In je odpustil.   Pozneje prišli vojni minister se je zaradi  tega razjezil   nad  poveljnikom,  kajti samo vrhovni poveljnik sme izrečj vo akoni priznanje in je po „revne" odpustiti. Poveljnik je kar hotel dati demisijo, toda  vojni minister je ni hotel vsprejeti in je zankazal preiskavo.   Regenti so biii zaradi tega jako nevoljni, n so prosili Stojlovu, da bi pregovoril vojnega ministra, da naj odstopi. Stojlov je pa regentom razložil, da bi minJsterski predsednik nikakor ne odpustil vojnega ministra. Stambulov je pot« :n svojima tovarišema svetoval vsa stvar pustiti na miru, Baj  hode vlada tako odstopila, ko pride nov knez, dovršivši svojo misijo.
Poročila o političnih nemirih v Čuprijskem okrožji pri kontrolnem shodu rezervistov so, kakor zatrjujejo novejša poročila iz Srbije, neresnična. Nekaj pij -.iiih reaervistov se je bilo ste|)lo, toda stvar ni imela najmanjšega političnega pomena. Tudi drugod po deželi je povsod mir.
Ituskn vlada je vsem bolgarskim častnikom, ki so v Rusiji, ukazala, da naj ustopijo v rusko vojsko. Več jih je že ustopilo, drugi pa pijo. Nekateri pa morda ostavijo Rusijo, kov je baje nevarno zbolel. Nekateri 1 sti dijo, da ne bode ozdravel.
„Moskovskija Vjedomosti" hvalijo ske^a vojnega ministra Ferronu, da je v vojaških zadevah mnogo bolj zveden, nego njegov prednik general Boulanger. Zategadelj omenjeni list radostno pozdravlja vse njegove naredbe, tikajoče se organizacije in izvežbauja vojske.
se usto-— Kat-celo tr-
Iraiieo-
!Y«>m«ka vlada hoče po vsej Akaciji in Lo-reni nemščino proglasiti za uradni jezik. Pri vseh sodiščih se l»o I«* nemški razpravljalo, brez ozira ali str anke razumejo nemški ah neT vsa javna uradna pisma bodo morala se pisati v nemščini, sicer ne bodo veljavna. V Berolinu se nadejajo, da se bodo začeli potem Alzačani in Loreočani bolj učiti nemščino, kajti spoznali bodo, d.-i jim je potrebna. Za francoščino, ki ne bode več uradni jezik, se pa ne hudo več toliko brigali. Znanj«* nemščine ae bi širilo, francoščine pa pojemalo, polagoma bi Alzacija in Lorena postali n- mški deželi. Bodo li Francoz: toliko časa mirno gledali, kako da Nemei potuiču-jejo njih nekdanje pred ožnike, da bi se raznarodil ves narod v Alzaciji in Loreni, je dvomljivo. Take krute naredbe utegnejo še Franciji biti v pr d. Alzačani in Lorenčani bulo v bodočej francosko v DemSkej volni tem odločneje podpirali Franeoze, čim huje jih' bode zatirala Nemčija.
Dopisi.
S Koroškega T. julija  (Prof. Andrej fiinspieler.)   Kmalu se hode približal znamenit dan, namreč 21. avgust.   Najstarši  politik slovenskega naroda praznoval  bode ta dan zlato mašo v spoiuio svojega petdesetletnega  delovanja na duhovnem polji iii ob jednem tudi   svojega delovanja za gorotansko slovenstvo. Ni na mestu, da bi tukaj podajal  životopis,   kajti   Einspieler  je  celemu ju-* goslovanst.vu dobro znana osoba. Že dolgo časa stanuje v svoji mali, celemu goratanakemu slovenstvu dobro znanej  hišici v  Pavličevih   ulicah v Colovci. Čeravno   že  prileten   starček*  je   vender  še- dosti čvrst, le luč očij ga je hotela zapuščati,  kar se je pa v poslednjem času dosti na bolje obrnilo. Značaja tršega od želeja mogel bi se vsakemu staviti kot izgled človekoljubja.   Čeravno dohodki starčka neso baš veliki,  podpira v Cel ovci celo vrsto ubogih dijakov nemških in slovenskih, kjer ni delal iz jeme;  ako  se  dogodi   kje   kaka    nesreča je oa gotovo   prvi, ki   priskoči   nesrečnikom   na pomoč; razven  tega pomaga   i   drugim   ubogim, posebno-pa   rokodelskim  pomočnikom,  katerim  jo on prvi pomagal   sezidati   v   Cel>vei   lep >   poslopje, kjer najdejo i ti mirnega  zavetja.   Ni   treba,  da bi se dalje o tem pisal, kajti večji del tega zm.n je morda tako že večini Slovencev. Zdaj hočem preiti k drugi točki namreč k delovanju na polji političnem. Kdor opazoval njegovo delovanje, mora priznati, da je vse, kar on stori, dobro  premišljeno,  nič ni prenagljenega, nič prenapetega,   on te človek,   ki zna s podanimi faktorji  računiti, ki nič ne sanjari, temveč vse dobro in globoko preudari. Baš takih politikov, nam je treba.
Če pomislimo neugoden položaj in zraven tega še ljudstvo, ki je že na pol ponemčeno, kateremu je bila že davno ugasnila slovanska zavest in katero je večjidel obdajala tema nevednosti, se moramo uspešnemu delovanju zares čuditi. A njegova zastava, katera že pol stoletja vihra nad gorotanskimi Slovenci, ima dve gasli upisani, namreč: Vse za vero, dom, cesarja! — Vsakemu svoje!
Za vero. Koliko je on že storil na tem polji! Kako krasno se je razvilo cvetje, ki ga je i on nekdaj sejal, kako blago upliva na vse slovenstvo, kako uči, svari in napeljuje vsakega Slovenca na pot v lepšo in boljšo domovino —, a ta vzgojevalka in učiteljica našega naroda je družba sv. Mohora.
KolhVo on še zdaj zanjo stori — je znano. Za vero je on vedno deloval, bodisi po časnikih ali drugih spisih, ki jih je izdajal, bodisi po govorih. Vsak uvidi, da je katoliška vera z narodom našim jako tesno zvezana. Za dom. Da, za dom, koliko je že storil, i najzulnji sin našega naroda ve njegove zasluge ceniti. Njegova ljubezen do naroda slovenskega je tako velika, da mu je posvetil svoje najbolje moči, da svoje življenje. Čast in slava onemu, kateremu gre! Mislimo, da so i Slovenci zrel in velik narod, ki zna zasluge svojih ceniti. In to naj se pokaže 21. avgusta v Svečah! Slednjič za cesarja! Einspieler je nadalje i pravi avstrijski domoljub. Vsakemu svoje! Da bi avstrijski državniki jedenkrat spoznali, da bo Avstrija le potem močna, če se bo to izvelo! Dokler razi iva sedanji boj temeljne kamene državi, ne bo sloge, ne bo moči.
Slovenci! Le oni narod je velik in zrel, ki zna svoje zaslužene može častiti. Naš starček, oče koroških Slovencev, podal je narodu našemu svoje najboljše moči in svoje življenje.
Poživljam vsa narodna slovenska društva, in rodoljube iz vseh kronovin, kjer še ni potihnila naša lepa govorica, da se 21. avgusta osobno udeležijo. Einspieler je za naš narod živel, pokažimo, da ni zastonj živel, da smo mu hvaležni! Koroški izdajalci so pred kratkim pisali o Einspielerji: Von deri Seinigen verlassen umi von den Fremden ver-hiihnt — das ist sein Los! Pokažimo, da to ni res!
Izdajicain propast Našim : pomo/.i Bog!
li ose te n s is I« Trsta 7. julija. [Izv. dop.] Naša ženska podružnica družbe ss. Cirila in Metoda praznovala je god svojih patronov s tako lepo, tako pomenljivo veselico v otroškim zabavišči, da bode ostala iz-vestno v neizbrisnem spominu otrokom, katerim je bila namenjena, njih roditeljem,  ki so se je udeležili in pa tudi čestitim našim damam,  ki so jo napravile. Ob deveti uri zjutraj bila je sv. maša v cerkvi sv. Jakoba, katero je bral prečastiti gospod župnik Fabris.   Maše  udeležil se je ves odbor ženske podružnice, in sicer prvomestnica gospa V e k. Valenčičeva, blngajničarica gospodičina L j ud. M. an koče v a, zapisnika riea gospodičina J u s t. Mi-chelli in pa namestnice gospe Em a Ab ramo v a in Jul. Netbova  in   gospod. Iv. Kalistrova. Nadalje kot zastopnika moške podružnice gospoda Viktor Dolenc in Lovro Žvab, razven ime novane gospode vsi otroci iz zabavišča, njih roditelji in mnogo druzega ljudstva.  Po maši vrnili so se otroci, odbor ženske podružnice in roditelji v otroško zabavišče, kjer se je začela skušnja in veselica.  Vršilo se je vse po programu, katerega je sestavila gospodičiua Justina Mie.helli.
Vrstile so se deklamacije, dvogovori in petje. To je bilo ves kaj nenavadnega videti te majhne deklamovalce in govornike, kako resno iu važno so izuščali svoje pesnice. Ti nežni otroški glasovi zveneli so nam kakor nebeške godba na ušesa o misli, da bi se nam bili vsi ti otroci, ki sedaj tako ljubko, tako lepo deklaraujejo, govore in pojd slovenski, pogubili, da jih družba ss. Cirila in Metoda ni vzela pod svoje varstvo !
Dalje v prilogi.
sestniki  in najemniki hotelov globoko vzdihujejo, ljudje pa, ki ue morejo v letovišča, posedajo po klopeh in javnih prostorih, obirajo mimoidoče in si izmišljajo razne neosnovane novosti. Tako se je nedavno pripovedovalo, da so v gozdu pri Rožniku našli mlado deklico mrtvo, ki je držala petak v l rokah, da SO jezuiti kupili par hiš v Ljubljani in graščino Rakovnik, in „Tagespost,u ki je od nekdaj že velika klepetulja pred Bogom iu pred ljudmi, poznala je že vse podrobno-ti in tudi načrt, po katerem se bode pri sv. Florijana cerkvi zidala nova vojašnici  Lojolovih učencev,  Opisano je  bilo vso tako nadrobno in markantno,  da bi človeka oble tela kar kurja polt, ko bi na vseh teh pripovedkah bilo le trohico resnice.
Da ne bo treba valiti jednakih rac, oglasili so se zopet Holgari, volili Kobuižana svojim knezom in imena Mutkurov, Stambulov i. t. (i. so zopet v slehernih ustih, kakor nekje tam doli ob zeleni Krki, kjer imajo tudi svojega „M u tk u r o v a" i u BS t a m b u 1 o v a", katera s hvalevredno skrbnostjo pazita, da ne piodere niti jedna slovenska besedica v svete prostore, odločene za tamošnje „patres consciiptoi".
Zelo jednako skrbljivost pa sem opazoval v istem mestu nekje druge j. V dekliški šoli molijo pod učiteljicama: „blažena si med ženami", g. vikar pa dosledno zahteva: „žegnana si med ženami", in ko je nekoč imel priti v šolo tamošnji najvišji cerkveni dostojanstvenik, zažugal je g. vikar učenkam, naj se pač nobena ne izpozabi, da bodo vse žebrale „žegnana si med ženami!" To se je tudi posrečilo — pak sretna Bosna, — z vikarjem vred!
Oj blaženo žegnana doba, ko se na slovenskih tleh nahajajo še taki požrtovalni rodoljubi, ki kakor „Argus" pazijo, da se krasna blagozvočna beseda „žegnana" ne izgubi! Vredni so, da se jim postavi spomenik v Walhalli, ali pa vsaj uzida spominska plošča — pri mežnarji na Golovci. S.
Mabel Vaughan.
Koukui. V au^lcškein upisala Marija S. Cummins poslovcuil J. P—»ki.) I>iM»*«-i <lol.
Tretje poglavje. (Dalje.)
Vedel je, da je izgubil spoštovanje v spoštovanja vredni družbi; mislil je, da bi čislanega sod-
nika Paradoksa močno razžalil, ko bi še v njegovo pisarno prišel; in sedaj ga je popolnoma nekoristno očitanje izganjalo iz tetine hiše; tako ni čuda, da se je sedaj popolnoma udal razuzdanemu življenju ter se shajal le s takimi tovariši, o katerih je bil gotov, da ga z veseljem sprejemajo. Tako je časi izostajal za več dnij po vrsti. Vedno negotovo je bilo, kedaj se povrne. Ko je odšel, togotila se je vselej gospa Ridgwayeva čez njegovo lehkomišljenost in brezozirnost; a ttudi sprejemala ga je vsakrat tako, da ni imel najmanjšega povoda, da bi bili njegovi izleti ali bolj redki ali bolj kratki.
Sobe njemu namenjene so bile v novi hiši, ki pa še ni bila dodelana. Z delom morda bili bi lehko hiteli, a uiti on sam niti teta nista v to silila, kajti v obče so mislili, da Henrik ne bode dolgo v L. bival. V tem gospod Vaughan ni prav nič sporočil, kedaj da nameruje se vrniti. Da si sta bila njegova otroka naglo gospe Ridgwayevi na veliko težavo v hiši, vender morala sta nehote za trenotek tam ostati.
„Dete, idi spat! Za milost božjo, ti si nakopaš hudo bolezen!" rekala je navaduo teta Sabija, če se je o polnoči previdno priplazila v Mabelino
Priloga ^Slovenskemu Narodu" it, 153. 9> julija 1887.
Po dovršenem programu »pregovorila je prvo-mestnica gospa Vek. Valenčičeva par besedic otrokom. Rekla je, da ker je danes god ss. Cirila in Metoda in ker je izvedela, da se lepo uče in radi ubogajo, da so jim za to gospe in gospodičine hotele napraviti majhno veselje, s tem, da jim da-rojejo malo obleke in da je pogoste. Zato pa morajo tudi otroci obljubiti, da bodo tudi za naprej ubogali in se radi učili. Otroci to store. Na to začne gospa prvomestnica klicati imena vseh učencev in učenk. Vsak poklican stopi vea, se pokloni gospem, dobi svoj dar, se zahvali in pokloni ter zopet odide na svoje mesto. Vsak otrok je dobil svoj dar, ta več oni manj; kakor je bil kdo potreben. Ko je bilo to izvršeno, ustane neka deklica ter se zahvali v imenu vseh deklic za prejete darove, isto tako stori nek deček v imenu vseh dečkov. Potem zapeli so Še zahvalno in cesarsko pesen. Na to odidejo vsi na vrt, kjer so gospe in gospodičine pogostile otroke z malinovcem in slaščicami.
Take zabave opisovati je težko in nehvaležno, kaj tacega treba, da človek satn vidi. One ljubke naivnosti, ki se javlja v govoru in kretanji otrok, onih pogreško v, katere delajo , 'govoreč ne moreš prenesti v dopi-^Te žareče oči, ti veselja plamteči obrazki obdarovanih otrok, ta smešeča se lica in rosne oči roditeljev napravili so na opazovalca neizbrisen utis. Hvaležni smo našim damam, da so se toliko trudile za ta dan. Čestite odbornice nabirale so darove pri vseh udinjah podružnice; vsaka je kaj dala. In ti mili darovi in ta trud obrodil bode dober sad; s tem pridobile so si naše gospe in gospodičine nežna srca teh otrok in hvaležnost njih roditeljev. Pretekla bodo leta in iz teh otrok bodo mladeniči in dekleta, a še vedno se bodo hvaležno spominjali darov in dariteljic, da, zvenele jim bodo morda tudi še besede v ušesih, s katerimi so jim bili pokloneni ti darovi, in ta čas je bodo bolje razumeli nego sedaj in uneli se bodo za sveto stvar, za katero se trudite sedaj ve, plemenite gospe in gospodičine. Tako bode naše krdelo raslo in se širilo ter pridobivalo po vašem prizadevanji vedno novih moči j.
Da pravo polje izbrale so si naše dame v svoje delovanje. Nikdo drug bi ne znal in bi ne mogel tako hitro pridobiti si nežnih otroških src kakor one, nikdo kakor one uneti v mladi duši ljubezen do domovine in svojega jezika. Zato le delajte in nikdar se ne utrudite, vzemite nežno našo deco pod svoje varstvo in varujte jo, da je tuja slana ne zamori. Čestite'gospe in gospodičine, živeče po drugih mestih slovenskih, posnemale naj bi izgled Tržaških Slovenk, osnovale naj bi si tudi one ženske podružnice družbe ss. Cirila in Metoda skrbele naj bi -tudi one, da po svoji moči obrane in oh rane slovensko deco potu jčenja ter jq prid obi jo za s ve to našo stvar!
•»JU KfiBBCtifde U8. jun ja i|_Izv. dop.] V dan sv.'JU*>j/ija priredili so vrli naši'odgojitelji na čelu jim' kmtehet č. g. dr. I. Janezi č s podporo nekaterih * blagi h dobrotnikov .lepo slaviiost tukajšnji šolski Ulec i.
/Zjutraj >ob 8* ori bila je v iupni cerkvi sv. maša,' po tserkvenem opravilu korakala je decu pod vodstvom svojih odgojitelje v v lepem sprevodu z zastavo na čelu v prijazni log, oddaljen jedva četrt ure od Komende. Tu sprejela je deco lepo doneča godba. Na to pričele so se razne deklamacije, ki
bo bile vrlo dobre in so nam pričale, da je deca v tej stroki jako dobro izTežbana. Vmes igrala je godba razne komade. Sledilo je potem par pesnic. Na to bila je deca pogoščena s potvico in pivom, na kar so se pričele razne igre, katere so pouzro-čile mnogo smeha kakor mej deco, tako mej nami. Slednjič razdelil je tukajšnji 6. g. župnik po kratkem marljivejšim učencem in učenkam razna darila : kakor pripovedne knjižice, molitvenike, ter premnogovrstne učne predmete. Veselica sklenila se je s cesarsko pesnijo, po kateri razšla se je deca veselega srca in živim spominom na lepe ure. Jasno pa nam je svedočiia ta veselica, da tako kras nega soglasja mej cerkvijo in šolo ni najti povsodi in da je le tam, kjer vlada taka sloga, pričakovati sijajnega uspeha!
Domače stvari.
— (S Ptuja, na večer volitve veleposestnikov v okrajni z as to p.) Slava našim razumnim kmetom. Zmagali smo s liri glasovi proti 99. Da smo zmagali, je tpm večjega pomena, ker se je od strani vlade z vsemi kriplji proti nam delovali, proti nam, ki podpiramo vlado. Volilci so namreč vsi Ptujski hišni posestniki, naj še tako malo zemljiščnega davka plačujejo, a kljub temu, da je državno sodišče že dvakrat nasprotno razsodilo. Okrajni glavar Marek je vse zvijače in pomanjkljivosti postave u potre bije val, da bi nemšku-tarjem zmago priboril. A vse zaman! Naši kmetje so stali kot skala, ter se neso dali nikakor pregovoriti. Na narodnem domu vihrajo zastave! Vse je veselo ! Zdravijca za zdravico se vrsti! Ptujski okraj je za vselej naš! Bog in narod ! •
— (Društvo „S1 a v eca) priredi danes zvečer ob 9. ari podoknico g, Mu rn i k o v ej , katera bode jutri pri blagoslovljenji zastave nadomestovala kumieo, g. baronico \V in kler. Slednje ni v Ljubljani, zato pred njenim stanovanjem ne bode pod oknice.
— (Glas izrnej občinstva.) Po nekaterih hišah tu v Ljubljani vlada še vedno tista, v nobenem mestu že več moderna navada, ali bolje re čeno: lehkomišljena neprevidnost, da puščajo ali celo ukazujejo dotične gospodinje svojim poslom različna sobna pregrinjala, prte in drugo tako prtljago v dopoludanskih urah kar skozi okna na glavne ulice čistiti in prah raz nje otepati iu otresati, da morajo mimo teh hiš peš hodeči nolens-volens vso to in tako nesnago požirati ter si pintiti sto-prav očiščeno obleko z nova kvariti in prašiti. Zbok tega čisto nepotrebnega nedostatka pri našem „gospodinjstvu" naj bi si. magistrat blagovolil dotičnim neprevidnim Evinim hčeram z „bobnom" ne koliko na ušesa pošepetati, da se tako odpravi — ta komoditeta ali nemarnost
— (Razstava ženskih ročnih   del v Rudo Hi mi mu) predstavlja   nam  razne izdelke nežnih rok. Razstavljenih je toliko predmetov, da že sedaj nedostaje prostora, akoravno svojih proizvodov še neso doposlale vse dame,  katere so se bile oglasile.  Najveći  predmet  je paviljon, pred stavljajoč spalno sobo.   Postavil ga je znani dvorni zalagate!j gosp. J. Matjan ter v spalno sobo na mestil popolno garnituro od ameriškega orehovega lesa, jako okusno in elegantno izdelano. Za druge dele spalne sobe skrbele so gospice F o deri ova
sobo in je zvesta sestra pri oknu stoječ brata pri čakovala.
A Mabel je na tetine besede zmajala z glavo ter rekla: „0, ne, teta! ja nisem prav nič trudna; zaspati pa tudi nisem mogla."
„Stavim deset proti jednerau, da se danes ne vrne domov,« odvrnila je Sabija. ,Ti blediš in slabiš, in kaj hasne vso to?"
„Vsa sem v skrbeh," odgovorila je Mabel, nupam, kmalu dojde. In z nekaterimi prijaznimi besedami spravila je Sabijo zopet v posteljo, sama pa je osamljena ostala na straži.
Gospe Ridgwayevi bilo je načelo, da so se vrata točno o desetih zapirala; po dohodu mladih svojih gostov je za nekaj tednov prilično opuščala to pravilo; a ostro je. je zopet poslom zav>ičala, od kar je bila za Henrikove ne rednosti poizvedela. Zato se je le neutrudljivi Mabelini čuvnosti imel brat zahvaljevati, da je vselej lehko v hišo prišel. Kedo bi povedal, kolikokrat je ta gotovost zadrževala in zakasnevala lebkomisleža? Kaj je prišel kedar koli, ali po noči ali po dnevi, vsakrat ga je pozdravljal
oni mili glas, ki je njega odhod obžaloval. Zvest si je bil, da ga bode isti prijazni obraz, ki ga je v skrbeh odhajati opazoval, sprejemljal z žalostnim, a vedno prijaznim smehljanjem.
Vse zabave in težave minole zime niso toli uplivale na Mabelin život uiti jo toli oslabile, kolikor to dolgo polunočno čuvanje, ko je s pozornimi očmi in ušesi čuvala in upala in molila. Akopram pa je rudečica na licih vsak dan bolj bledela in je nje hoja izgubila prejšnjo lehkost in prožtiost, vender je s tem osamljenim občevanjem z Bogom in s svojim srcem zadobila krepost, ki jo le potrpežljivost poraja, in moč, ki 3e le b trpljenjem p-isvaja. Ločena od sveta in njegovih motijočih zapeljivih glasov in le zamišljena v svoje dolžnosti, priučila se je življenja preimenitno resnico, ki odpira vse druge resnice; s skromno pozabljivostjo same sebe in radostnim zaupanjem na božjo pomoč zadela je in polagoma razumela ono dragoceno skrivnost, ki je bila Rozino življenje toli blagoslavljala.
(Dalje prih )
(bogato posteljno opravo), JfeoTvedova (dva za* štora, od domače ovčje volne dvestransko vezana, vrvice in cope diil domači trakar Mazgon v Rožnih ulicah), R U l i n g o v a , Mila Š u m a n o v.a in druge. Pred paviljonom je vitrina z bogato mašno obleko, katera je lastnina gosp. ravnatelja Tome Zupana. To mašno obleko izdelala1 je gospica F d d e r 1 o v a (Applicationstehnik). Poleg sta tudi dve prav lepi altarski blazini, lastnina oo. .frančiškanov, delo M. Gerčarjeve. (D»ljq prih.)
— (Na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem) vsprejemala se bodo oglasila učencev za ustop v I. razred dne 15. julija od 9. do 12. ure dopoludne. Vsprejemni izpiti pa se začnejo 15. julija ob 2. uri popoludne in se končajo 16. julija.
— (Iz Lukovce) se nam piše dne 7. t. m. Županom velike občine Š t, O Ž ba 1 t-ske je bil iz-vdjen danes zopet prejšnji župan g. Tomaž Novak iz Blagovice, v odbor pa gg. Fran Cerer iz i »Blagovice, Pavel Cen cel j iz Podmilja, France Kon-šek iz Trojan in Valentin Kolenec iz Čemšenlka. Volitve so trajale tri leta !
— (Osepnice) pokazale so se vteku zadnjih dnij prav na gosto pri otrocih okolu Velikih Lašič in v Ribniški dolini. Ker Be je ta povs6di že presedajoča bolezen lotila zlasti šolske mladine, se je moralo s poukom v Šoli v prvoimenovanem kraji za nekaj časa prenehati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Radavec (Radautz) 9. julija. Cesarjevič odpotoval zjutraj ob 6. uri mej naudusenimi pojavami prebivalstva, ustavil se v Hanikfalvi, od koder se z vozom semkaj pripeljal, nau-dušeno pozdravljen.
.Trnovo 9. julija. ..Koburžana odgovor regentstvu ima bistveno isto- vsebino,l-kakor -odgovor predsedniku sebranja. Po izvestji'Hata-sovem odstopi ministerstvo, regentstvo pa sestavi novo ministerstvo, 'dokler ne *dojde' knez.
■Trnovo 8. julija. Princ Koburški .se v svojem odgovoru na predsednika sebranja zahvaljuje za sebranja ukrep. Princ upa, da »se bode skazal vrednega zaupanja blagega naroda bolgarskega in je pripravljen, da pojde na Bolgarsko posvečevat svoje življenje sreči in blaginji naroda bolgarskega, kakor hitro bode Porta volitev vsprejela, velevlasti jo pa pripo« znale. Princ prosi, da se njegova zahvala, naznani vsem zastopnikom, po slednjih pa vsemu narodu bolgarskemu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in -Metoda v Ljubljani
je imelo dne 4. julija svojo XI. sejo. NavzbČni: Prvo-mestnik T. Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Mur« nik, Luka Svetec, dr. Vošnjak, Josip ŽiČkar, -Anton Žlogar, Andrej Žumer.
Razgovor je bil o veliki skupščini, za katero so se po §. 16* izžrebali že v vabilu naznanjeni 4 odborniki.
Nasvetu g. L. se bode ustreglo. Prošnja nekega načelništva se usliši. O poročilu T. načelništva razgovarjalo se bode ustno. — Nekaj zadev se preloži na prihodnjo sejo.
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode, kakor je bilo objavljeno, v torek 19. julija v Trstu. Vsled §. 5 se je smejo udeleževati kot poslušalci tudi u s t a n o v n i k i in letniki. — Ako je kateri podružnični zastopnik zadržan, mu je po §. 15. dovoljeno, da pooblasti mesto sebe, kogar koli izmej družbenikov; pooblaščenec sme za druge podružnice oddati o glasov; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. — Tako pooblastilo z lastnoročnim podpisom zastopnikovim, a brez upisanega imena pooblaščenčevega, se lahko pošlje vodstvu, ki bo potrebno oskrbelo ter razdelilo.
Ako se želijo kateri udeleževalci pri tej priliki dalje baviti v Trstu, obrnejo naj se na si. nače lništvo Tržaške podružnice (Viktor Dbleuec, tipo-gratia), ki jim drage volje oskrbi primerno in ceno stanovanje ter daje vsa potrebna pojasnila.
Po zborovanj bode v „Slovauski -čitalnici" (Moute verde) skupeu obed.
Ako se dobi za železnico znižana cena, objavilo se bo pravočasno. Sicer pa se opozarjajo zastopniki na tour- iu retour-listke.
Javna zahvala.
Pod pisano načelništvo izreka tem potem svojo najtoplejšo zahvalo vsem odborom slovanskih društev v Trstu, da so se blagovolili zjediniti, ter napraviti dne 3. julija t. 1. skupno veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Posebna zahvala gre pa odboru ^Slovanske čitalnice,M ki jevelikodušnoprepustil brezplačno svoje prostore za vse pevske, gledališke in telovadne vaje in naposled za veselico! Tisočera hvala vsem slavnim odborom za rodoljubno in plemenito njih dejanje'
Načelništvo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, v Trstu, dne 7. julija 1887. Prvomestnik: Zapisnikar:
V. Dolenc m. p. Furlani m. p.
Zahvala.
Čutimo se preprijetno obvezane najiskrenejše zahvaliti se pevovodjama gg. S. Bar te lj u in V. Koso velu, gospodičnam pevkam in gospodom pevcem, gospodičnam igralkam, gospodom igralcem in gospodom telovadcem, da so blagovolili s tolikim požrtvovanjem in s tolikim uspehom sodelovati o vajah in veselici, ki je bila dne 3. julija na korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Vsem še jedenkrat presrčno hvalo!
V Trstu, dne 7. julija 1887.
Odbori vseh slo7. društev v Trstu.
Trajal zdravilni vapeh. VsakerŠno,trganje po hrbta in udih ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi mazanje z Moll-ovim „ Franc os k itn žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poStnnm povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (19-5)
Poslano.
Zakonito varovani
elegantni Block-kalendri
z anoncami za širjenje reklam trgovcev in obrtnikov itd., se napravljaj .
IC Stroški precej nižji,
kakor bi se kako drugače napravili. Kaj več pove in aiorce pošlje na zahtevanje zastonj in frank«.
Annoncen-Expedition MORITZ STERN, VVien,
TKTollzieile 2 -4.
Tulci:
8. julija.
Pri Hlonn i Vugrinčic z Dunaja. — Pire iz Gradca.
— Sunacz iz Zagreba. — Kohn, Schwarz iz Siska. — Zupan iz Kamnika. — Buiatti vit, Pagliašo iz Istre. — Ivos, Stein iz Gorce. — Vri, LunaČek ii Cerknice.
Pri  »• »»li*l i  Pfoifer,  Szothmary, Steiner z Dunaju.
— Jonke iz Lohenburga. — Loser iz Budimpešte. — Ur-bančić iz Preddvora. — Schol m.iver iz Schueeberga. — Homel iz Trsta. — vit Schiwitzhofen iz Gorice
Pri bavarskem dvorni Broz s Klanca.
Pri Juanein kolodvoru: Meštern, Ge st iz Mo-nakova. — Schuck iz Neiihot«. — Schelder iz Spodnjega Štajerskega. — Medved iz Zagorja. Sitto iz Trsta. — Ri-hanček iz Pulja.
Pri Virantu: Gostischa iz Trsta. — Kunstek iz Št Vida. — Modic iz Lahova. Suiteriič iz Semiča — Štrukelj iz Istre.
Mtoji (192—76)
za vse leto gld. 4 60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
Tržne cene v rjuhi jani
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje       Tem. y barometra] peratura trovi
I Mo-Nebo  krina v mm.
7. zjutraj 741 46 mm. 2, pop.   739 96
9. «V€
74014 mm.
15 6° C si. svz. 23-4 C hI. svz. 17 2 C   si. svz.
jas. jas. jas.
0001
!D-u.3a.5ujslc£L "borza,
dne 9. julija t. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 8150 — gld.
Srebrna renta.....,    83-25 — „
Zlata renta......,   11335 — „
5°/, marčna renta ....     „    i*6-85 — „
Akcije narodne banke   .   .     -   889'— — „
Kreditne akcije.....„  280-75 — „
London........„  126-65 — „
Srebro........„    —'— — „
Napol.........                                   a    10 03 — p
C kr. cekini......„      5 95 - „
Nemške marke.....-    62-20 — „
40/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 130 gld.
Državne srečke t 1. 1864         100   , 1B3 „
Ogerska zlat« renta 4°/0...... 101 „
Ogerska papirna renta ..... 87 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .     100 gld. 117 „
Zemlj. obč. avstr. 4*/s°/« "lati tast listi . 125 „
Prior, oblig. Elizahetine zapud. železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „
Kreditne srečke.....lOo gld. 177 „
Rndolfove srečke.....10 19 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   190   „ 103 „
Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.     . 227 „
danes
81-40 83-20 113 20 9685 8- 9 — 280-50 126 65
1003 5-97 62-15
20 95 50
75
25
75 25
Knjige:
Russland
seit Aufhebung der Leibeigenschaft
iina pisatelj še nekaj izrisov ter je ceno od 4 gld. znižal na SO in 10 kr. za poštnino. — Pošilja jo pisatelj i
X>r. Fr. CeloHtln v 55ii^rel>n. (490—3)
Dobro plačilo
onemu, ki mojega prepeličarja, kojega sem zgubil dne 27. minulega meseca, nazaj pripelje, ali vsaj zve, kje Je.
Star je dve leti, precej velik, popolnem teuinorujav po vsem truplu (kratke dlake), z dolgimi ušesi in repom ter velikimi ostrožci (Spornzehen) na vseh štirih nogah.
Kdor ga najde, naj se oglasi pri upravništvu .Slovenskega Naroda". (498—2)
Kdor hoče kupiti po ceni in dobro
sukna in blaga iz ovčje volne,
obrne naj se z zaupanjem na izza 1867. leta protokolovano
firmo
leslp Brvno* 'Kl:
Krojači in prodajalci na drobno dobe rabat, ako naroče nad 50 gld. Pošilja se proti povzetju le solidno blago. Ce niki in vzore* zastonj in franko.        (500—1)
		dne	9	julija t. 1.			
			.1	kr.	Špeli povojen, kgr. .		kr
Plenica,	hktl.		7 31			—	64
Bež,	n		4 j 55		Surovo maslo, „	— |	90
Ječmen,	n	...	3 25		.Liji-«', jedno ....	—	1'5
Oves,			2 92		Mleko, liter ....	_	8
Ajda,	m	• • •	4 22		Goveje       meso, kgr.		64
Proso,	n	• • •	4		Telečje          „ „	—	50
Koruza,	a	• • •	5	90	Svinjsko        „ „	—	60
Krompir,	n	* • •	2	14	Koštrunovo    „ „	—	3«
Leda,	n	...	12	-		—	50
Grah,		...	13	—		—	15
Fižol,	n	...	11	—	Seno,   100 kilo    . .	1	60
Maslo, Mast,		kgr. .	1	—	Slama,   „     „      . . Drva   trda, 4 □ metr.	8	05
		■	—	60		6	30
Speh frišen,		n	—	60	„   mehka,   „ „	1 4	|10.
Srednja temperatura 18*7°, za 0-10 pod nor malom.
Prva mlekarska zadruga v Ljubljani
naznanja s tem, da je izročila razprodajanjt;
sira in surovega masla
po deželi Kranjski gospodu
Viljemu Grum-u v Ljubljani.
Priporočamo g. V. Grum-a torej slavnemu občinstvu, katero naj se poslužuje domačega, gotov* jako dobrega blaga. (409—8 Cenik je  od zadruge določen iu na razpolago.
Trgovina
z  mešanim blagum
Aell se v najem rsett,
Ponudbe  prosijo  se  z  naslovom  ..Trgovina" na
upravniStvn „Slovenskoga Naroda". (496—2)
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji«
B^'^ pn c kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, I., Kolowr»triiig 4.
ZEjcjekarjaP: ^--7^'--'. v. L.ju
koje izvrstnost potrjujejo zelo Udetri zdravniki in ti-BOčero ljudi, ki sojo rabil1; ozdravlja želodčeve in telesne bolezni, posebne) pa zaprtje, vranično in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, lelpdedrip in prehajalno m žlico in je najboljše sred stvo zoper gliste pri oirocih.
Iz<lelovHt«'lj pošilja jo v zahojčkih po 12 steklenic, za 1 jr|U, 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „pri anselji". Dunajska oesta.
V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rlzzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trstu, Istri in Dalmaolji. (.5—1)
Spedicijski bnreau za ces. kr. avstrijske državne železnice
N».proti JOSIP STRASSER
kolodvor«,   v iniprnkn na TiroLkera. kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kbmbinovani in mejnarodni obratni obltcdi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni Meti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—21) Itotterdama  1       vozijo vsako nedeljo ^ _Ie in        J prekrasni parni ki od ces. kr.
* a»»1        Amsterdama J avstrijske vlade
loncesijonovane nizozeisto-amerište parnište družbe v Novi Tort
Iz InSprnka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča  svoja ze!6 vspe&no učinkujoč*
in
kostne ite
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt.
(lftl —18)
Ufie&rll so:
6. Marija Prek, god-čeva vdova, 73 let, bavarska steza št. ti, za vodenico.
7. julija: Jakoh Šu-ftterSič, delavfiev sin, 4 leta, Poljanska eesta fit. 18, za davico.
8. julija: Marija Turk, dimnikarjeva žena, G2 let, ltožuc ulico št. 37, je utonila pred Prulatni. — Ana Neriig, zaBebnica, 78 let, Kolodvorske ulice št. 39, za mrtvoudoiu. — Karol Steinrosser, disponent, 49 let, Židovske ulice št, 1, za kapljo.
9. julija: Kvgenija Re-kjiinger, optikarjeva hči, l'/i let, Stari trg št. 2.
V deželnej bolnici:
6. julija: Ana Kurnik, fiivilJH, 19 let. za jetiko. — Fran Smole, delavec, 37 let, zaradi  telesne poškodbe.
7. julija: Angela Pe-trič, delavčeva hči, 1 mesec, umirajoča prenefiena. — Helena Doberlet, gostija, 72 let, za kamenom v mehurji. — Josip K'eč, ključar, 28 let. za jetiko.
8. julija: Marija Želeb-nlk, gostija. 47 let, za jetiko.
	
M     MMa^BBgđgir»ga89^BBSaWM BWB| bji	
	
(v lastnej hiši) razpošil.	wmmmf Bene* Cll $t- 1©,                     (211—15) 1 a po postnem povzetji:
lOOO OMlaiikov gr«*l»t*iia»te^u mii> kna, 6 metrov 40 cm , za celo moško obleko, ki se sme prati.       gl. 3.—	lOoo oNlHiikov llrii.sl<«>gn miKiih, 3'/i metra,  zadosti  za  celo moško
um liuv pulv.ilin iiv^a U II-.-mi•*}»». 1< 0 cm. širokega, v vseli barvah, ta celo obleko .      .  gl. 4 r>0	Kos il(»niii<c;a pluiiut. j %. 29'/.j Dunajskega vatla. gl. 4.50 »/«    .            . 5.50
metrov nitli|hu<>gn l<»le9 pol \    volna,  dvojne širokosti,  zadoHti m	lios   RumbiirNkeKa okMfurtln, 29'/i   Dunajskega   vatla, najboljše
!»«■».«'. ikiitrov broMuvttiicgn lilu-gu,  izvrstne baze,  00 ceutiuietrnv j    Urok........gl. 3.80	Kow sifon*, jako dobre baze, BO Dno.
l>«'m»'l metrov 1rmitnil.it. jako trn-1    jen.........gl. 2.80 j     najboljše baze.....a 4.50	lios H> iig lauralpe« 30 Uun. vatlov, cel V*i boljfii kakor platno gl. 5 80 najboljše baze, •/* •   t   •   •    » *15<)
1 UeNcl in«'ir«»v Itlaigit za obl«'kt> in 1     ]ii»uot'iit' t*uknje9 00 cm. širokosti, 1    najtiovejši desMiim ....   tri. 2.50	.lnl«--t;»»riiiiin-u.  obstoječa   iz 2 po 8toljnib odej in prta, okolu in okolu z resami.......gl. 3.nO
1                 1114'lrov   voin. iu--ji ri|lHU9 1    v vseh barvah, 60 cm. širokosti, sa 1     jedno obleko.....K\. 3 SO	Itips-garuit uru,  obstoječa  i/. 2 po steljnib odej  in namiznega prta s en« .    .    , '.....gl. 4-50
1 l>.'n«-t   inetrov    beige   ie ovc|« 1     volne,   dvojue  širokosti,   za celo I    obleko........tri. 8.50	Ostanek   puMobue preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, kra-
i/mmT' Uzorci in ceniki zastonj in fnmko. ~^tfS	
37
4186
XepremočlJive
plahte sa vozove
v različnih velikostih  in raznih  bazah,  dobe se vedno po n'/kih cenah pr
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Jnžne -železnice, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—9)
Bicycles,
oirocjili
ana.
230—13)
s in
Več razigranih klavirjev
proda se pri meni po gfcL .50 —100 proti go-tovetnn plačilu.
J. Giontini v Ljubljani.
(486 3)
<
Zobozdravnika Paichel-a
►
< ustni in zotiii preparati \
4 4 4 4 4 4 4 4
(listnovodna esenca in zelmi prašek.) ^
Najnovejša slovenska knjiga
za p. u. učitelje, učiteljice in prijatelje šole.
Šolske drobtinice
v petindvajsetletni sponen smrti
A. M. SLOMŠEK A.
Spisal Fran Jamšek,
nadučitelj in bivši c. kr. okr. šolski nadzornik v Reichen-burgu.
Cona broširanemu iztisu 1 gl«*., V platno vezanemu ■ gl«l. 20 kr.. po pošti lO kr. več. — Naroči se lahko v vsakej bukvami ter pri založniku
J. R. Milic-u,
(163—2) v Ljubljani. Slari trg nt. 1».
Izvrstna sredst-a za čiščenje in ohninetije zob, zahranijo, da se ne defa zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otle Z"be, ustavljajo krvavenje dlesna, zabraiijujejo t.rohiieuje zob in čo se Stalini rabijo, odpravijo veako zobne bolečine, Cena Htclilenict zoliovodne CNence 1 gl., stlmteljct zolniegu, primka HO kr. (#$8—2 i)
Dobiva se v oruimici jsK« ni prostoru pri Hrad^ckega mostu v Kiihlefjevi hiši I nadstropje, pri le kurji Nvohoili in trgovci Kitringer-ji.
a,
f
► ► ►
> ►
V I ^jlll>lj.M ni
so izšle in se dobivajo po znižani sledove knjige: I
Ivini Zliogar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr- ■ žitnik. — Ml. 8", 108 stranij. Cena 2.5 A->-., po pošti 30 kr. ;
14 bi cz $ci*<*lirjftiii.
Roman. Spi sni grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, Ii09 stranij. Cena 70 ki:, po pošti 80 kr.
Selski župnik.
Roman.  Spisal L. Halevi/, poslovenil  Vinko. — Ml. «S°, 20L' stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Povest   Iz  življenja  kitajskih   pogosdnlkov.   Spisal  A. J. Alaksimov.   Poslovenil  J.  J'.   Ml. S",   141   stranij. Stane 20 kr., po iiosti 25 kr.
■*arl*; %   t iBKT&ki.
Roman.   Francoski  spisal  Reni I^efebrre.   Poslovenil m * m Stat nnniitiis umhrn.   Ml. 8*. 586 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 66 kr.
•I iitis«k iiiiN4*$>*u rasa.
Roman.   Spisal  M. Lermontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2tf4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dtilftrovslii.
Povest.   Spisa!   A. S. liiškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 95 kr., po pošti 30 kr.
M o \.
Roman. Spisal Turyeujev, poslovenil .1/. Mdlovrh. — Ml. ««, 32 pol.   (Jona 70 kr., po pošti 80 kr.
Cnsuikarsdo  in naši časniki.
Spisal
Stat uominis ninbra.   Ml. 8°, 19 p6T. Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije Juviii govori.
4
! DosUlničarjem na ieželill
priporočam  razen eksportnoga plvas
Tri «Ini v Ntarmu Kiinu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. —1 fteutfttv« v alovenuki miioiliii pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanuo «1* Are, tleviea orleaoMka.
Govoril prof. Fr. Sukljo.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
i* t* s n I.
Zložil FT^injo Ser. Cimperman,   uredil in izda.' Jos. Cimper-man.  Ml. 8", 274 stranij.  Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti Bledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Zivotopisje, spisal Raji Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
V.zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor C/terbuliez, poslovenil Davorin Hostnik' Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa .r> kr.
)$) (J ali o krepko pivo)
v (Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po "/io litra. (489—11)
f.iiliti't u jt* it a, j se reni ki.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
I » I
»
»
I
\ i kakih /obrnil bolečin
več,
. će se rabi s v e t. o v n osi a v n a in priHtna o. kr. dvor. zobozdravnika
A Anatherin-ustna voda
Boljša kako- vsaka druga zobna voda kot praeser-atiVTiO BredatVO proti vsem bolečinam zob in ust. Preskušena Voda za grgranji' pri kroničnih vratnih boleznih n neobhodno potrebna pri rabi mineral- ib voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja, po
gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor js predpisano. V zvezi z um mi »«►«!<» in <lr. l*01*I»-it
zobnim praškom in zobno pasto
dobo se
vedno zdravi in lepi zobje,
kar je za ohrauenje zdravega želodca velike važnosti.
Dr.Poppa zobna plomba
je najboljša, kdor hoče sam zadelavati otle zobo, čimer se odstrani smrdljiva sapa.
Dr. Popp-a zeljiščno milo
se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsako vrate ''n je tudi
yar posebno izvrstno za kopeli.
Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 03 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—8) liza pokazala.
Pismene naroebo izvršujejo se proti poštnemu povzetju.
Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trukoezv, E. liirscbitz, G. Piecoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postqj4»{; Fr. Haccarich, lekar; na Krškem: F. HOmehes, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; t- Idriji: J. 'VVarto, lekar; r Kranji: K. Ravnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej l^oki: C. Fabiani, lekar; v Kotevji: J. Bratlue, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; i» Litiji: J. Benejti lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu: V. Haik;i, D. Iti.zoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagom; r Kamniku: ,1. Močnik, lekar; v Trebt\jem: J E$6precht, lekar; v Crnomlji: J. Bla-žek, leka; ; /• Vipavi: A. Lebau, lekar.
■■■■■■HDaBalHaVa«
al ti
(D
0
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju sa mesta, trga in večje župnijske krsle vspre}me itoiir-* ln Jako prlliublfenas  avdtrijMka <li <■     •.   Pri primerno  uspešnem delovanji  stalne pl V. — Pfssiena vpC sanja pod W. IH<i7" poslati t-mti listu. ,70-17
Bela poljska detelja, rnde:a dete'ja (Incarnat), gips za deteljo, japonska ajda i. t. d. (4fi4~3)
dobiva se najboljša v prodajalnici g,
Peter Lassnika v Ljubljani.
iEok
I
i
i i
s
&Drop
metinte (melisence)
s I
i
in vse druge trgovinske in fine sladčice
Isclelaje
FRANC ŠUMI,
Kongresni Ir^r št. 11\ (pri Fiscliorji) v Ljubljani. (292^-6)
1
V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
|M» ^iiižuioS reiki.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij  Kozjak, slovenski janlčar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovino. — II. Spomini na deda. Pravljice in novosti iz slovenskega naroda. — 111. .Jesensko noč moj slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. S|iouiini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenj«.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Iivirn*
povest iz časov lutrovske retbnuacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smukova ženitev.
Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. bolida. l'o\r.-.t po resN eni dogođbl. — VI, Kozlovska sodba v Višnji 6ori.   Lepa poveš)
iz St:< re  SgodO' ■ ne
4. zvezek: I. Tihotapec.   Povest  i/,  domaćeg* ži\lj»iija
kranjskih Slov iktv. — II (iratl llojiiije. Povest /a sjo vensko /judstvo — III. Klošterski žolni t*. Izvtrba povesi Is lh. stoletja. — IV. Dva brata.
lteSIlioilH povest.
5. zvezek: I. Hči me.slnega sodnika. Izvi:-na zgodovinska
povest i/, lo. stoletja. — II. N<'iuski viilpot. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz stoletja, IV. bine. Povest. — V. Pipa tobaku. Povest. — VI. S'vojni krajini. Povest,
6. zvezek: I. Sosedov sin. — 11. Moč in pravica. — lil.
Telečja pečenka Oonui Is našega mestnega življenja. — IV llojiui se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do-maeegii življenju. — VI. Kako je Kolarjer Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenju političnega agitatorju.
Zvezek po 60 kr.f ^—Dijaki eleg. veznu po I gld.  / JflP^ \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / \ ^Zbrane spise" po
lih velja poltiiina j ¥   j 50 kr. izvod, ako
za posamični neve- \ ^■S^Bfc1 / s 1 naročd Bkuj>no zani zvezek o kr., \^$wf!!$^/ najmanj 'leset izza  vezani   10   kr.    7S^.;._.^< vodov.
Prodajajo se v (79—39)
NARODNI TISKARNI"
99
Kongresu i trg,
Gledališka stolba.
J
BUDIMSKA
Kot gotovo upUvajoce čistilno sredstvo priporočaj«* najslaVĐeJii zdravniki pri trebušnih boleznih, zasajanji kr\i. zlatej žili, boleznih na jetrih in ledieub ter škrofuloz-nib boleznih, mrsliet, protinn, •puleajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mine ralnib  voda,  kakor  tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
prodajata najbolji« in najcenejše
oljska.t>©   barvo,  laJro  ixx £irxxež©
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in Kemične bane in eopiee ter vse v njijino stroko spadajoče blago.       (87—117
L LJUBLJANA. LJUBLJANA. ■
1 ' 11       & Glasovito kisline z glavberjevo soljo, jeklene 9      fmlflfl  & kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje im     MlNilUAi I z mlekom  in siratko. — Glavno 1 anaćenje _, ,     . .  , v . . bolezni prebavljivih organov.
Štajerski deželni zdra-1 u«««!,.« mv«h*<« .
Vilni zavod.        t Saisona od maja do oktobra.
Južno železnicna postaja:      C Pr0Bpektl in naro6be «a stanovanja na rav-^ClJČSHie. f nateljatvo. (163—8)
Zahvala in priporočilo.
Usojam si svojim častitim naročnikom in p. ii. občinstvu s tem naznanjati, da sem oddal svojo iri/.crijo na Mestnem trgu št. 3, gospodu Franu Pollaka in se s tem zahvaljujem p. ti. občinBtvu ter toplo priporočam svojega naslednika.
Z velespoštovaujetn
tutori "W"ellec,
frizer
-f-O-K
Podpisani se usoja p. n. občinstvu in svojim naročnikom naznanjati, da je
frizeri j o
na Mestnem trgu št. 3
od gospoda Wellca kupil in jo z današnjim rinem prevzel in zagotavlja p. n. občinstvu solidno in pazno postrežbo. Vsakovrstna lasnl-darska dela se najsolidneje izvršujejo. Za mnogobrojni obisk prosi
(501)
Pran Pollsilr,
frizer.
Najboljse sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito silo ter prežene bitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostahe niei wletl(i.
Foi»oliu'i» iiiiiii stenice in bolh«*.
TentelJltO prežene .surke in njih zalego i% kuhinj.
1*i«'/ene t » lt<».j inoIe.
Hitro nas »svobodi silnih muli.
Varuje domuee živali   in rasGine iiuresov in zaradi njili un*lti lili lM»lexuij.
Popoln« n a prežene uši im glavi itd.
jJtfT' Pazi naj se dobro: Mat* Me v »niueua  |>it|iirji  prodaju, ni
prava Zaoherlova specijaliteta. *^JJq (584—18)
Samo v originalnih steklenicah dobiva so pristen in po ceni v glavni zalogi: J. Z \ i' II K K 1.,  Dminj, 1.. 4Joldticliuile«lgat*i*e 2.
Izubijana: Mdi. Kastuer. „ Jan. Liikumnn.
„ C. Karinger.
„        Peter Lasiulk.
Viktor Schiffor. „ Jos. Trdina.
„ Gust. Treo,
II. L. Wenzl „ Jan   Ed. VViitscbe-rjrvi ,
Rndolfovo Zagreb:
nasledniki. Sibitssiiig Ac VVi-ber. Jos. rožena. : Uom. lviz/.oli. leknr. S. Alexandor. L. Bebi«.
Jos. Cze.ru)ak, lekar.
H. Joskievvicz.
Kaiser & Lu.v.
A. E. Katkic.
1). Mondccar.
G. Poppnvits.
J. Pospi sebi.
Fran Sess.
F. Scbwarz.
O. WUler,
Celje : .1 lvupi'erschmirit. Ferd. Pel le.
„ Ti aI1Q & Stieger.
„ Alojzij Walbind.
, Fran Zangger.
, Hočevar & Zupan.
Celoveo: Bratje Koch.
„ Ign. Tsebauner.
„ Hatbeyer & Felfeinig.
'        „ Karol Zier.
„ Valentin Trost.
,       , Ed. Posselt.
„ Sigmund Hilssler.
„ F. Terdina
n Simon Jaritz.
., B. G. RoBsbeoher.
g G. Burkstaller.
„ Alojzij Fuchs.
„ W. Thurimvald.
n Emil Spitru.
„ H en. Kern.
„ A. J. Egger, lekar. Radoljica : A. Roldek, lekar. Kostanjevioa: Alojzij Gatscb.
CD
Noben cilinder več ne bode počil!!
•nrj O. kr. priv.
1 streščasti in troolasti cilioilri
.M. (z varstveno znamko)
dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
3F. KAJZBL-a,
trgovina s steklom,     (451— 2) T7- Xjj-u."bl}a.xii, Ststrl trg- št_ 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil Sel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popoluem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej boljši, ćez pet mesecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate ni a. SchUUe-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespoštovanjem Jan Ježek v Holicfeh.
Hitra Iti Ktitova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše <f<imo(!« sreišstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvršnega upliva je zdaj gotovo in priznano ijtulsko domače sretistt o postal n se bplošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankir&ne dopise na vse kraje proti postnemu povzetju evote.
WrW S^a-rjer^je I "TPH
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj jcvsod Izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na već krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
I*m vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Frngnerja« lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Fioooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Birsohitz, lekar; Jon. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-stofolettl, lekar< A. de Oironooli, lekar; B. Kiirner, lukar; O. B. Pontoni, lekar. V l dr i j i: Josip Warto, lekar. V Ogl eji: Della Damaso, lekar, V T r srn: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Frendini, lekar; G. B. Forabosohi, lekar; Jak. Berrava to, lekar: Anton Suttina, lekar : Karol Zanetti, lekar
mfttT Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. "Vj£
l>a si" izognejo v»akt\f i ne v ari,
onozarjamo vse častite naročniku, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem recepta napravljenega dr. Ecsovega zčLra.-v-Iln.egra, Ts—lz;sci».a. na jednej strani v »teklo utiHiieiio mojo lirmo ■ zakonito /aviu-otano uiojo varstveno znamko (or«'l m » lloia uia prsih, ua kalerrtu ho crke „Dr. It.'*), na nasprotni strani pa tu zraven uatie-ueuo vigiieto. Steklenica je zamašena s koviuskim zamaškom, na katereui je tudi uiisiieua moja varstvena znauika. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljiee iz modro lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napi so oi po podolžnih straneh:
,.l»r. It o so v zdravilni bal/.uni" lz lekarne B. Fragner-Jia, . ,pri rruem orlu"', v Pragi, Mt. S05—111.« ra konci škatljiee je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Ce nI vse popolnem tako, kakor je zgoraj opisano, smatrati se mora vsak izdelek /.a ponarejen Ta:'., se tudi dobi:
ZEPreužilszo <5.orri3,če jcti.slz1±o
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtanji, pri žlezah, oteklinab, pri izmasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka iu vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in oteklino se bitro ozdravijo; kjer pa vou toče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana j>rej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snotom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le so mazilo uaujo prilepi.
V ikatljicah f»o 2A in        kr. (90—11)
15afl%aiit za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in pu njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj.
Icdateij iu odgovorni areuoik  Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".