teto VIII, étev. 43 Ljubljana, sobota 19. februarja 1927 Poitirina oavlallrana. Cena 3 Oin ga I «haj a ob 4. «jutraj. g Sune mesečno Din »s —i ** aematvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica Ste». 5Д. Telefon Stev. ji, ponoči tudi Stev. 34. •J TJ ' ii 7 . j/ Ш Л/ 1 m al Upravništvo: Ljubljana, PreSemov* ulica St. 54. — Teleion St. 36 inseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Teleion St. 491 « Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavodu : Ljub-iana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien. Nr. 105.141- Ljubljana, IS. februarja. Pretekli tedni so prinesli nekaj, čiščenja v razgrete duhove. Zlasti so dogodki ob volitvah in izid samih volitev marsikaj pojasnili, kar poprej ni bilo dovolj mirno uvaževano. Ko je HSS julija 1925. vstopila v vlado, je pričela jurišati na SDS. Začela je pravcata šentjernejska noč proti pristašem SDS v vseh resorih, ki so pripadli HSS. Radikali so se lepo izvlekli in govorili radičevcem, češ, mi vam nismo nikoli nič žalega storili niti hoteli storiti, vsega so krivi samostojni demokrati in kar s prstom so pokazali na tega in onega, da se nad njim izvrši osve-ta. Na važnejša mesta so se vsedli radikali. manj važna so dali HSS. V Sloveniji se je ta osveta. dasi ni bilo nikomur jasno zakaj, tudi zaobrnila proti SDS. V agrar so radičevci postavili odločnega klerikalca, o katerem so mislili, da je radicevec. dokler niso doživeli krutega razočaranja. V prosveto so dali ljudi z edino kvalifikacijo, da bodo sovražili SDS. In v vseh osebnih vprašanjih se je šlo SLS na roko tako. da si pač sama ni mogla več želeti. Kdor pa je bil na sumu, da je pristaš SDS, temu se je to dalo ob vsaki priliki okusiti. Ta politika je šla nazadnje tako daleč, da je HSS pri volitvah v Trgovsko zbornico odkrito šla z SLS in je pred volitvami in po njih opravljala hlapčevsko službo za klerikalce. Končno ie radičevski minister na zahtevo g. Puclja zakonito Izvoljeno zbornico razpustil in io dal v roke komisarju, ki skupaj z g. Ogrinom tam vrši dolžnost, mesto da avtonomni izvoljeni odseki delajo svobodno. Vse to je le v korist SLS. Po volitvah doživljamo novo čudo: Radič na vse pretege hvali Pribičeviča ln SDS, ki da Je poštena stranka in se Iskreno bori proti korupciji in centralizmu. Radič trdi. da je klerikalcem glavni sovražnik, potem ko je več mesecev delal, da SLS pridobi v vlado. G. Pucelj je še oktobra izjavil, da se on rad umakne, če je ovira, da pride SLS v vlado. Danes pa tudi HSS uvideva. da Je klerikalizem vendarle obča o-oasnost. ki grozi tudi onkraj Sotle, škof Jeglič je odkrito priznal, da sta on in SLS eno. Radiča pa je obtožil, da sovraži papeža. Logično posledico občutijo župnik Piber in tovariši, ako ne pride vlada, ki Jih bo ščitila pred nasiljem. Mi moramo kot kronisti beležiti te premembe, odnosno to čiščenje nazorov. Kdo nam more zameriti, če po častnem izidu bitke, v kofl je SDS bila v križnem ognju med HSS in SLS, danes v posesti ojačenih pozicij beležimo, da marsikdo sedaj uvideva, da ne delamo brez globokega prepričanja in premišljenega načrta. Slovenija ječi v sponah klerikalizma. Nočemo tu razpravljati o duševnih posledicah tega dejstva, ker bi morali razkrinkati pretiravanja o kulturnem stanju naših mas, ki še čakajo soinca svobodnega in samostojnega mišljenja, danes pa so okovani ne od vere, ampak od praznoverja, ne od formelne nepismenosti, ampak uprav cankarjan-skega hlapčevstva. Iz Slovenije tipa klerikalizem po vsej Jugoslaviji. Število samostanskih redovnikov raste. V Ljubljani se vzgajajo jezuiti za vso državo, v Ljubljani duhovniki za Dalmacijo in Hercegovino, v Ljubljani se pripravlja klerikalna ofenziva za Hrvatsko. Preko Ljubljane vpliva rimska ku-rija na zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije. Mnogo se skriva pod formulo zbližanja iztoka in zapada, ki pa v stvari nič drugega ne pomeni, nego pod-iarmljenje iztoka pod rimski primat. Le redki so Srbijanci, ki morejo razumeti opasnosti rimskega klerikalstva: sredi Beograda in Skoplja dopuščajo, da se jim vseljuje rimska špijonaža. Prišel bo dan velikih odločitev, ko jih bo za to glava bolela. Tembolj nas veseli, ako se vsaj v območju Jurija Strossmayer-ja uvideva, kar je on prav dobro videl in povedal celo na koncilu v Rimu. Nas veseli, ako se kdo na Hrvatskem dvigne nad dnevni boj in opazi, da je fronta, kjer mi stojimo, velike važnosti za ves narod, ne glede na naše obče človeške slobodarske ideale. Vprašanje klerikalizma v Jugoslaviji je eden najtežjih problemov naše države. Primerjati se ga da po težini le s po-kreti, kjer tujinstvo razkraja in slabi našo nacijonalno silo (bugaraštvo, Arnav-ti, pangermanizem). Kdor pa le malo ve o historiji človeštva in vlogi rimske ku-rije v njej, bo priznaval, da je od vseh tujih strupov v narodnem telesu klerikalni strup najopasnejši. Vsled klerikalizma in njegove organizacije je strankarski problem Slovenije zelo različen od drugih naših pokrajin. Boj proti klerikalizmu zahteva ne glede na gospodarsko strukturo Slovenije, ki ni pretežno agrarna, skupno delo ne le inteligence, ampak vseh sil naroda. Ni se obnesla teorija, da bo čisto staleško gibanje opasno klerikalizmu. Parola o4n'sai nr»dbo o oblastnih in srezkih proračunih. Radikali v vseh oblastih Izolirani Le v mariborski imajo koalicijo nošajev med opozicijo in vlado, nu o centralni upravi in o Beograd, IS. februarja, p. Vladni in tuai opozicijski krogi so se danes v glavnem pečali s pripravami za predstoječe sestanke oblastnih skupščin. V zvezi s tem so se med posameznimi skupinami vršila pogajanja o sodelovanju v novih samoupravah. Vse opozicijske skupine odklanjajo sodelovanje z radikali, ki so tako povsod! izolirani, irvzemši v mariborski oblasti, kjer so sklenili klerikalci koalicijo z obema z njihovo pomočjo izvoljenima radikalskhna poslancema. Odnošaji med opozicijo in radikali odnosno vlado so vsled tega znatno poostreni, kar se je vidno izražalo na današnji seji Narodne skupščine ob priliki odgovora predsednika Narodne skupščine na vprašanje poslanca dr. Spahe o aretaciji narodnega posl. čumoviča. Posebno občuten udarec je zadel radikale v Bosni. V vseh štirih oblast, skupščinah te pokrajine, ki jo radikali smatrajo za svojo last, je NRS izločena iz vodstva samouprav in potisnjena v opozicijo. Med radičevci, spahovci in zemlioradnikl le dosežen sporazum za skupno sodelovanje v oblastih Bosne in Hercegovine. Tudi v vladi so danes glavno pozornost obračali na oblastne skupščine. Dopoldne je imel sejo ekonomsko-finančni komite ministrov v kabinetu pravosodnega mini- s klerikalci. — Poostritev od-— Posvetovanja vlade o zako-deiu novih samouprav. stra ter je razpravljal o pravilniku za finančno delo oblastnih skupščin. V tem smislu je bila izdelana posebna uredba. Zvečer od 18. do 20.30 je imel sejo ministrski svet. Minister Vasa Jovanovič le izjavil novinarjem, da se je na tej seji BtrdHo In izenačilo stališče klerikalcev in radikalov glede gotovih vprašanj in zakona o centralni opravi, o katerem se nadaljuje razprava jutri popoldne v zakonodajnem odboru. Nekoliko točk ie ostalo še rezerviranih. M. dr. se je na seji razpravljalo tudi o roku, v katerem se itnajo likvidirati ministrstva, katera nai se ukinejo. Zdi se, da se bodo prej določeni roki skraj šali. Ostali del seje je bil posvečen oblastnim skupščinam odnosno oblastnim samoupravam. Klerikalci so prvotno predlagali, da se v roku treh mesecev prenesejo na oblastne samouprave vsi posli, ki so v zakonu predvideni. Radikalni ministri so se postavilf na stališče, da na osnovi čl. 56. ustave ni treba precizirati časa, ker se to lahko zgodi preje ali pozneje, ker ta člen daje vladi pooblastilo, da more vsak čas gotove svoje posle prenesti na oblastne samouprave. Razgovor je bil končno ttfdi o državnih podtajnikih. Določilo se je, da more biti v vsakem ministrstvu po en državni podtajnik. Sprava v Davidovicevem klubu Beograd, 18. februarja, r. Dopoldne se je vršila seja demokratskega poslanskega klu» ba, na kateri se je izvršila sprava med dr. Vojo Marinkovičem in dr. Milošem Rado» savljevičem. Na ta način je bil poravnan spor, ki je obstojal več let. Davidovičevci trde, da se bodo sedaj poravnali v klubu vsi spori in odstranila vsa nesoglasja. Vo« ja Marinkovič je preklical ostavko na član. stvo glavnega odbora Demokratske stranke. Iz anketnega odbora Beograd, 18. februarja, p. Danes popoldne je imel sejo anketni odbor. Prečitali so se akti v zadevi interpelacije klerikalcev pro» ti dr. Žerjavu v slučaju podjetja Nihag. Nato je bilo sklenjeno, da se iz prometne» ga ministrstva zahtevajo akti o interpela» ciji Dimitrije Vujiča proti bivšemu promet, nemu ministru Jovanoviču o izvršitvi proge Topčider»Mala Krsna, kakor tudi da se ia» hteva akt o interpelaciji o prekopu tunela Vučkovice. nauk zadnjih petih let, še posebej pa radičevske dobe v Sloveniji Radičeva rodbina v zagrebški oblastni samoupravi Zagreb, 18. februarja, r. «Hrvat» poroča: Na seji HSS se je govorilo v prvi vrsti o cblastnem odboru in o dnevnicah, ki naj jih prejemajo člani oblastnih odborov. Za« ključeno je bik) sledeče: Predsednik oblast« ne skupščine bo dr. Vladko Maček, Stepan Radič, prevzame predsedniško mesto oblast nega odbora. Za člane oblastnega odbora bodo izvoljeni m. dr.: dr. Juraj Krnjevič, dr. Stepan Košutič, Josip Predavec in Ru» dolf Herceg. Člani oblastnega odbora bodo prejemali po 4000 dinarjev mesečno. Ra» zen tega bodo prejemali še posebne dnev« niče za slučaj, da so oblastni poslanci. Oblastni odbor bo štel 8 članov. Od tega števila bo rodbina in kumstvo rodbine Ste« pana Radiča zasedlo pet mest, morda tudi šest Zedinjene države bodo priznale Turčijo Washington, 18. februarja, d. Vlada na» merava brez parlamenta priznati Turčijo. Kakor zneno, je zadnji odklonil senat ra» tifikacijo locarnske pogodbe. Glede Turči» ie namerava vlada urediti zadevo potom izmene diplomatskih not Nečuveno kršenje poslanske imunitete. — Kleroradikalska večina brani tudi to. — Nadaljevanje proračunske razprave. vič odgovarja, da ni mislil ua poslance, a tir pak na srezke načelnike. «Zapomnite si, da je narodni kol jačji od bajoneta!» Trifkovič Beograd, 18. februarja, r. Današnja seia Narodne skupščine je bila izredno živahna in burna, tako da jo je maoral predsednik en krat celo prekiniti. Po prečitanem zapisniku je bilo sporočeno, da je odbor za tolmačenje člena 8. invalidskega zakona, ki je bil postavljen na predlog posl SDS, dr. Milana Popoviča, dovršil delo. Zatem je bilo sporočeno, da so se nanovo konstituirali razni odbori. Zatem je odgovarjal predsednik Narodne skupščine Triikovič na vprašanje dr. Spaha, kaj se je ukrenilo proti temu, da so organi ministra notranjih del kršili imuniteto posl. čumoviča, ki so ga aretirali. Trifkovič izjavlja, da je koj po prejemu protesta poslal notranjemu ministru akt, v katerem zahteva pojasnilo, a je minister odgovoril, da imuniteta posl. čumoviča ni bila kršena. Dr. Spaho vstane in ugotavlja, da je nečuveno, ako se predsednik Narodne skupščine zadovoljuje s tako lakoničnim odgovorom. Minister je odgovoril, kar mu je javil tisti srezki poglavar, ki je dal zapreti posl. čumoviča. (Ogorčeni klici v celi zbornici.) Predsednik Narodne skupščine izjavi, da obžaluje, da se dr. Spaho na ta način izraža. Pri teh besedah izbruhne v dvorani strahovit hrup Opozicija tolče po klopeh. Posl. Čeda Kokanovič kriči: «Kaj, tako govori predsednik Narodne skupščine?» Predsednik Trifkovič ga kaznuje s pismenim ukorom. Hrup in kričanje se nadaljuje. Pred eednik kaznuje posL Kokanoviča vdrugič. Posl. Kokanovič odgovarja: «Kaj bo napravila policija z nami. ko bo slišala, da nas ne ščitite? Ubila nas bo!» Predsednik preti posl. Kokanoviču, da bo predložil njegovo izključenje. Posl. Timotijevič ga zavrača-«Tu mora vladati svoboda!, Marko Trifkovič: «Gosp. Timotijevič, tu je dosti svobode. Najboljši dokaz je to, da govorite s predsednikom Narodne skupščine a prekrižani-mi rokami na hrbtu.» Radikali vpijejo: «To Je vzgoja Koste Timotijevida.» Davidovič: «Kaj, tako?» Trifkovič: «Da, tako g. Davidovič, jaz sem predsednik Narodne skupščine.» Sliši se medklic posl. Kokanoviča: «Narod vas že sodi in vas bo obsodil. To so zlikovci 1» Marko Trifkovič kaznuje vtretjič poel. Kokanoviča s pismenim ukorom radi izraza zlikovci. «Tu niso zlikovci, nego na rodni poslanci,» zatrjuje Trifkovič. Kokano- prične razlagati, kako se je zadeva s tem protestom razvila. Notranji minister je izjavil, da čumovič sploh ni bil zaprt in da se je prostovoljno pridružil žandarjem, ki so peljali neke seljake k srezkemu poglavarju. 0 kaki kršitvi imunitete torej ni govora. Po tem odgovoru predsednika Narodne skupščine zopet izbruhne hrušč med poslanci. Spahovci iu bosanski radikali se tju-to prepirajo. Slede divji incidenti med poslanci. Posl. Majkič kriči: «Vse vas bomo obesili !> Nastane strahovit hrušč in krik. Predsednik prekine sejo za 10 minut. Po odmoru dobi besedo zopet posl dr. Spaho, ki izjavlja, da je poročilo notranjega ministra lažnjivo. Zatem govori posL Gavranbeg Kapetanovič in končno sam poslanec Čumovič. Posl. Čumovič Izjavlja, da ga je policija aretirala In da mu je žandar pokazal zaupen nalog sTezkega poglavar-la pod št 77., naj ga zapre. Čumovič je žandarju obrazložil, da je poslanec. Žandar je hladnokrvno odvrnil, da ni poučen, pač pa, da ima nalog, naj ga zapre. Minister notranjih zadev vstane in zahteva besedo Izjavlja, da bo še danes, če je stvar taka. odposlal inšpektorja, da preišče slučaj Zatem odgovarja Maksimovič še na vprašanje posl. Mihajla Kujundžiča o aretaciji ug!edne'ših oseb v Juini Srbiji. Nato sledi dnevni red: nadaljevanje proračunske razprave. Besedo ima posl. dr. Spaho. ki govori do konca seje Dr. Spaho navala, kako rušijo radikali parlamentarizem. Radikali Izkoriščajo oblast In se drže samo s pomočjo sile. Tekom prošlih volitev so zagrešili nebroj zlorab. Nato govori o krizi parlamentarizma: volitve so edini izhod iz tega zla. Napada ministra notranjih del. ker ne odgovarja na vprašanja. Zatem opozarja na silno preobdavčenje Bosne in Hercegovine, čemer vlada ne poklanja dovolj pozornosti Na koncu Izjavlja, da taki vladi ne morp izreči mranico. Seja Je bila zaključena ob pol 13 Na jutrišnji seli z istim dnevnim redom govori posL dr. Ladislav Polič. Nemčija se pripravlja na novo svetovno vojno Vrhovni poveljnik nemške vojske general Heye izjavlja, da mora biti ves nemški narod pripravljen za prihodnjo vojno. Berlin, 18. februarja, g. V glavnem odboru zbornice je imel vrhovni poveljnik državne brambe general Heye govor, v katerem je razpravljal o njenem razvoju po podpisu mirovne pogodbe. Izjavil je, da je' državna bramba ljudska vojska in da ostane del nemškega naroda. V bodoči vojni niso glavna stvar vojaki, ampak ves narod se bo moral vojevati. Ako pride kdaj do zo-petne vojne, se bo moralo ponoviti leto 1914. in vse prebivalstvo Nemčije bo šlo v vojno. Res ie, da sta zunanja politika in svrha vojske v gotovem na-sprotstvu. Zakaj svrha zunanje politike Je, da zajamči trajni mir, vojska pa se mora na vso moč pripravljati na novo vojno. General Heye je rekel, da po njegovem mnenju vojska ni potrebna: ako pa je že tu, potem se mora v popolnem smislu besede vzgojiti za vojno. Državna bramba ni vojna institucija; ali državna vojska bi zanemarjala svoje dolžnosti, ako ne bi računala z morebitno vojno in se nanjo pripravila, kolikor ji pač dopušča versaillska mirovna pogodba. Pravijo tudi. da državna bramba ni republikanska. Gotovo so v njej častniki, ki smatrajo, da je monarhija boljša oblika države. Ali ravno ti častniki, ki žrtvujejo svoje prepričanje, služijo nemški republiki zvesto in vestno. In to je glavno. Ta govor vrhovnega vojaškega poveljnika je naravno zbudil veliko pozornost in listi ga živahno komentirajo. Pri socijalnih demokratih in zlasti komunistih pa so generalova izvajanja izzvala hud odpor. Pred odločilno bitko na Kita'skeni Boljševiške čete srodirajo dalje. — V Šanghaju vlada veliko razburjenje. — Splošna mobilizacija. — Anglija pošilja še nadalje čete. Šanghaj. 18. februarja, e. (F eu ter) Mesto Ningpo. 90 milj jugovzhodno od Hanečova-so ïasedle južne čete. Čete generala Sun-čuanlanga. ki so izpraznile meeto, so prispele semkaj. Zaradi prodiranja kantonskih čet je pribežalo semkai iz Hangčova in drugih krajev polno beguncev. Kanton«ke čete so oddaljene le še pet dni od Šanghaja. Bitka za Šanghaj je v teku. Poražene se-vernok i tajske čete vdirajo v mesto. Mobilizirano je sedaj vse. kar lahko nosi orožje. General Sunčuanfang se hoče ustaviti prodirajoči južnokitajski vojski pri Sun-kiangu, kakih 20 kilometrov pred Sangha-jem. Prepričan je, da bo mogel v svoji vojski ohrani'i disripJino. Njegove čete so ie morale umakniti, dasa jih je okoli 80.000 mož, t. j. trikrat toliko kot Kantoncev. Vzrok neuspeha je v tem. da med podrejenimi poveljniki nf praveça sodelovanja in se opaža tudi nezadovoljstvo zaradi nerednega plačevanja. dočim prodirajo Kantonci smotre-00 ln v stratesičnem oziru zelo spretno. London. 18. februarja. (Io.) Minister Amery je poročal na seji ministrskega sveta o vojaškem položaju na Kitajskem. Dejal je, da je prav lahko mogoče, da poražene čete, od katerih jih je že nekaj dospelo v Šanghaj. začno pleniti po mestu. Zaito je vlada odredila. da se tamkaj takoj izkrca brigada angleških vojakov. Iz Нопгкошга Je zopet odšel bataljon vojakov v Šanghaj. Ravno tako je viada ïe vedno odločena, pošiljati v Šanghaj čete. da prepreči nemire in brani interese angleških državljanov. Vse je storjeno edinole z namenom, da ee brani življenje Angležev. Končno je Ашегу ponovno zagotoviL da se Anglija ne bo vmešavala v notranje zadeve Kitajske. Tientsin. 18. februarja, (be.) V kitajskem delu mesta je bil javno obglavljen kitajski general, ki je dal opleniti hiše bogatih Kitajcev. Tajni protokol nemške vladne koalicije Berlin, 18. februarja, d. V vladni koalici» ji se je že par dni bil prikrit boj za objavo tako zvanih smernic, ki so tvorile podlago pri sestavljanju nove vlade. Nemškonacijo» nalno časopisje je na migljaj strankinega vodstva zamolčalo te smernice, splošno se je pa trdilo, da niso avtentične. Centrum pa je zahteval, da se morajo te smernice objaviti, ker so jih nemški nacijonalei ven» dar priznali. Ta stranka je morala sedaj popustiti in smernice se sedaj še enkrat objavljajo hkrati s tajnim protokolom, ki so ga podpisale vladne stranke in ki je bil doslej le nekaterim znan Po tem protokolu ni mogoče več po mednarodnem in držav« nem pravu odreči pravne veljavnosti locarn ski pogodbi. Zaščita ustavne državne za» atave se razširja tudi na trgovinsko zasta« vo. Preteklost in njene simbole je treba spoštovati, kar naj se izrazi tudi v vladni izjavi v zbornici. Važni predlogi poedine vladne stranke, zlasti glede spremembe ustave, naj se stavijo le v sporazumu x vladnimi strankami. Nepoštena polemika SLS Da bi odvrnil pozornost poskuša »Slovenec« braniti glasovanje SLS za davke v dosedanji višini ln zlasti proti ukinjenju davka na ročno delo, toda na način, ki je silno neroden. Kdo ie več let vso svojo popularnost zidal na kritiko davkov? Kdo Je napadal vse druge in jim podtikal vso krivdo, da sebe polepša? Kdo je prisegaj zlasti obrtnikom, kmetom in delavcem. naj mu prej roka usahne, kakor da bi glasovala SLS za katerega od obstoječih davkov, n. pr. za doho-darino in za davek na ročno delo? To je bila SLS. Usoda pa je hotela, da je bila ta njena obljuba stavljena na preizkušnjo že 2. februarja. Od glasov SLS je odrlselo vse. En glas ima nova viada večine v iinančnem odboru, SLS pa razpolaga z dvema glasovoma te večine. Ko je »Jutro« javnost opozorilo na vsa ta neovržena dejstva je strašna sila resnice tako vznemirila SLS, da je začela divjati in besneti. SLS misli, da ima monopol za kritiko, nje pa ne sme nihče prijeti. Ako jo zgrabiš, skuša pozornost zaobrniti drugam, zraven pa napada osebno. Pri tem ie prišlo še ponovno na dan, da je s podpisom SLS in dr. Korošca vezan ves tisti davčni sistem, ki ga že mnogo let ta stranka spretno podtika demokratom. Podpis dr. Korošca nosi zvišana zembarina. inkameracija deželnih doklad, davek na vojne dobičke, invalidski davek, srbijanske takse. davek na poslovni promet, viada Markovega protokola, ki je delo SLS, pa je prinesla nadaljno povišanje doklad (30odstotno linearno doklado). povišanje invalidskega davka, uvedbo komorskega davka. To je bilo preveč resnice za našo katoliško gospodo. In ko se je še dokazalo, da je zasluga demokratov, da je bil davek nâ poslovni promet pav-šaliran, da smo dobili po zaslugi SDS dohodninske komisije in kontingentira-nje pridobnine, je za mnogo lét trajajočo lažniivo agitacijo SLS o davkih napočil pravcati sodni dan. O vseh teh dajatvah »Slovenec« in z njim vse katoliško časopisje molči ko grob. Tisti, ki so bili prej tako glasni glede dohodnine, glede taks, glede davka na poslovni promet itd. tekmujejo Sedaj v molčanju, ki je polno priznanje tudi za manj poučene. V tel stiski so našli klerikalci ko-ščico, da je dr. Žerjav 1. 1925 glasoval za finančni zakon, v katerem je določba o davku na ročno delo. Nihče ni nikdar tega zanikal. A kljub temu je bilo vsem poznavalcem dogodkov iz 1. 1925 znano, da se je dr. Žerjav ln г njim vsa SDS borila in to z uspehom proti razširjenju davka na ročno delo na prečanske kraje. Brez sklepa in razprave ministrskega sveta se je pojavil v predlogu finančnega zakona načelni stavek o razširjenju tega srbijanskega davka. V trenotku velikega političnega preokreta se je SDS morala zadovoljiti s tem, da je uvedba davka zavisela šele od pravilnika, ki ga je smatrala za nemogočega in ga je sklenila spreča-vaii, kajti v čl. 56 ie manjkalo mnogo, zlasti pa pooblastilo za sankcije in izvršbo. Končno celo »Slovenec« priznava, da zakona brez tega pravilnika ni bilo mogoče izvršiti in da ie pravilnik izdala šele druga vlada, ki je vrhu tega dobila od n?ve večine novo, le malo popravljeno, a po mnenju vseh finančnih pravnikov za uvedbo davka še vedno nezadostno zakonsko pooblastilo. Polemika »Slovenca« glede davka na ročno delo je nepoštena in zabija dejstva, ker pač SLS ne more spraviti Čez zobe, da bi bila političnemu nasprotniku pravična, najmanj pa seveda dr. Žerjavu in bi mu priznala, da Je v najtežjih razmerah vodil uspešen boj proti radikalskemu projektu in znal davek na ročno delo zadržati ves čas. kar ié bil v vladi. Zadnji up SLS je dejstvo, da dôttè-ne dvanajstinke govore o davku na ročno delo od 1. aprila 1925 naprej. Vendaf v danem slučaju to nič ne dokazuje. Delavci sami pri sebi lahko kontrolira ja kdaj so začeli plačevati davek na ročno delo. Gotovo za ni nobeden plačal med 1. aprilom in 31. julijem 1925. Ako si ga je dal kdo morda kasneje odtrga'i. je bil to pravcati poklon erarju. kajti nihče ga v to ni mogel prisiliti. Torej tudi s tega čisto gmotnega stališča izbegavanja katoliškega časopisja ne drže Dobro pa je na delavskem sestanku te dni zavrnil krščanske socijalce pameten delavec, ki je dejal: »Jaz vem, da nt za april, maj, junij in julij 1925 nisem plačal davka na ročno delo. ampak ga plačujem šele od jeseni 1925. ko dr. Žerjava nI bilo več v vladi. Vprašati pa se moramo, ali je 8. februarja 1925 dobil 25.00(1 delavskih glasov dr. Žerjav aH SLS. In tem 28 tisočem delavskim volilcem nI odgovoren dr. Žerjav, kako je glasoval marca 1925 za dvanajstlr.e. oač pa SLS. ki Je te glasove dobila ln je kljub temu na Svečnico 1927 glasovala proti uklnienju davka na rnčno delo ln za to, da se ga še naprej pobira.« Poroča se nam, da na to umestno ugotovitev s krščansko-socljalne strani ni bilo ugovora . . . garancij, da njihovi ljudje ne bodo doiiveli političnega poloma, a od pašičevcev je bila odvisna eeelava sedanje vlade. Kdo bi torej mogel biti tak političen otrok, da bi ver jel, da Uzunovič ni zahteval od SLS teh garancij in da jih SLS ni morala dati. ko je šla v vlado?! In po4em: Kdo je gospod dr. Hodiar. de sme v tako važnem vpr&Sanja SLS odločevati na svil jo pes), po svoji dragi volji? In kje na svetu je sploh kaka stranka, ki b) trpela, da kak poslanec odlctuje sam na svojo »ko v vprašanjih, ki lahko diakredi> tirajo vso stranko in ki lahko podrejo »eo njeno politično bodočnost?!» Levičarji o glasovanju klerikalcev v anketnem odboru Marksistični levičarji pravijo, da so klerikalci s svojim predlogom v anketnem odboru dejansko izročili vso presojo korupcije v roke korupcijonistov. «Enotnost,, glasilo marksistične levice, piše o glasovanju klerikalcev v anketnem odboru, med drugim naslednje: «Kaj pomeni predlog «Jugoslovanskega kluba» v anketnem odboru, predlog, ki je bil sprejet z enim glasom (SLS) večine? Ce povemo, da je bil ta predlog tak, da ga je lahko sprejela radikalna stranka in da so pašidevci tudi zanj, potem je menda s tere že vse povedano! Predlog SLS je izmanev-riral vsak resen poskus, da se korupciji stopi na vrat in korupcijonrète obsodi kakor bi se to napravilo v vsaki še polsdravi ev-ropejaki državi. S tem predlogom se klerikalci dejansko iiroèili vso presoje korupcije v roke korupcijonistov samih. Zakaj, kdo bi mogel biti Še tako naiven, da bi pričakoval, da bo skupščina, v kateri sedi 140 radikalov, brez katerih se vladati ne da, obsodila bivše radikalne ministre? Zakon o pobijanju korupcije? Kakšen bo ta zakon? Ali bo veljal tudi za nazaj? Smešna atvar: ta zakon bodo vendar delali korup-cijonieti in ti gotovo ne bodo napravili là-kega. da bi škodil njim samim. Toda najleoše pa je to: Edina oseba, ki bi ee bila dala zagrabiti, ker nI politik, je Rade Pašič. Zanj je dokazano, da je vtaknil v žep za svoj čedni «zaslužek» 600.000 frankov iz državnega tajnega fonda. Toda tuli tega ee po veljavnih zakonih ne sme zagrabiti — pravi SLS — ker anketni odbor nima pravice, baviti ee z uporabo posameznih izplačil iz zaupnih fondov. To pa je že višek vae morale SLS. Parlament je vendar su veren (najvišja oblast), on lahko vsak zakon revidira, pa tudi zakon o tajnosti fondov! Anketni odbor je njegov organ. On mu torej «me staviti konkreten predlog, da se dožene. kako je R. Pašič prišel do inkrimi-niranega čeka. Toda ne: poštenost Slovenske ljudske etrnnke je pogoltnila tudi to korupcijo beograjske finančne kamarile. Pri tem pa ee poslužujejo klerikalci pravih korupcijonističnih metod. Način, kako zagovarjajo klerikalci ta svoj postopek, je {islo kernpcijoni«tičefi. Dâ odvrnejo to sokrivdo na korupciji od sebe, hôïejo dopovedati »vetu in seseda predvsem slovenskim delavcem, da v anketnem odboru ni odločevala SLS. temveč kdo — dr. Hodiar sata. kol pravnik, po «voji pravniški veeti. Dr. Hodiar je res prevzel to sramote nase lu je dal časnikarjem izjavo, « kaleri farbn svet, da Je imel v anketnem odboru popolnoma proste roke. Toda če misli SLS, da sè je t tem oprala, se zelo moti! Pomislimo samo to: Pri vsakem postavljanju Uzunovičevih vlad je igrale vpreSanje korupcije prvo ulogo, * zadnji vladni krizi pe je poetalo naravnost fundamentalno. Pa-gi&rrci m bi bili podpirali Uzunoviča hre» Kaj nas nčijo volitve? Kršč. socijalna »Pravica« razpravlja pod tetn naslovom v posebnem članku o tad-njih volitvah in ugotavlja, da ie SDS kljub okoliščinam, ki niso bile zanjo prav n« ugodne, narastla. O onih starejših napred-njakih dr. Ravniharieve vrste, ki »o zapustili SOS In šli med radikale pravi, da so bNi nedosledni. Ce je SDS kljub teme pri volitvah napredovala, je to posledica naraščaja. kajti med mladino Ima bogato žetev. Precej naraščaja je dobila SDS tudi med delavstvom in gotovo je, da bo svoj kadet tudi -obdržala. Zakai, če ga niso zmanjšale neugodne okoliščine, je gotovo, da so somišljeniki SDS zelo disciplinirani. Med Inteligenco SOS nima kaj Iskat!, кет ie hied "io že opravila, piše »Pravica«. Njena logična pot jo vodi med delovno ljudstvb. Sedanji položaj delovnega ljudstva — revščina, brezposelnoet, strah ta eksistenco — je nad vse ugoden za Cilj« SDS. Rdi no sredstvo proti naraščajoči moči SDS vidi kršč. sočijaitia »Pravica« v tem, da »visoko dvignemo zastavo krščanske demokracije, da ta zastava vedno enako vihra in da se ne ukloni pod nobenim pogojem«. Mi imamo za krščanske sočiial-ce samo en pameten nasvet: Spričo dej-stvà, da so morali svoj ргачиг krščanske demokracije že ponovno ukloniti pred ne-krščanskim reakcijonarstvom klerikalnih voditeljev, store najbolje ako visoko dvignejo to zastavo in pogumno prikorakajo v vrste SDS. Vrata So jim na široko odprta in prepričani na1 bodo. da bô v tem slučaju tudi njihovâ »krščanska defllrvktac!)*« prišla do popolne vellave. kaltl demokractia |e samo ena za kristjane !n za «brezverce» Če pa bodo ostali tam, kjer so, bodo še morali kloniti svojo zastavo, zakaj, kjer se tudi v politik! uveljavlja geslo »ena čreda en pastir«, tli niti krščanstva «Iti demokracije. Samoobtožba g. Puclja v Narodni skupščini Kaj pravi g. Pucelj o radikalih, s katerimi je sedel v vladi le ki Jih sedaj podpirajo klerikalci? r Begrad, 17. februarja. Povodom debate o poplavah v Bački, o čemer je svoj čas vložil posl. Laloševič interpelacijo na ministra poljedelstva, je pov zel danes besedo tudi prejšnji minister poljedelstva, Pucelj, ki je s svojimi prostodušnimi priznanji pritegnil nase pozornost. Predvsem se je podvizal, da naprti glavno odgovornost za katastrofalne posledice lan ske poplave v Bački ie Baranji na svoje 4bivše zaveznike. »Jaz trdim — ie dejal g. Pucelj — da eo v prvi vrsti krivi nosilci vladnih sistemov od vsega početka. to Je radikalna stranka. Razume se, da tudi jaz nisem brez krivde«. Nato j« govoril posl. Puceli o radikalnem paševanju z državno blagajno ht odkril: »Jaz sem kot minister prejel za »siromašno« BaCko brez prispevka Rdečega krita k državne blagajne 30 milijonov dinarjev. Za vse ostale kraje kakor na pr. t» Si saški bazen pa nisem imel niti preluknjane pare ns razpolago. Nisem preiel ne za škodo, ki so Jo storili Mura, Drava, Sava ta njihovi pritoki v Sloveniji ln Hrvatskem. ne za Mostaruko blato, ne za Popovo polie, ne za kako drugo pokrajino. To Je na/bolj&l dokaz, da ie vsega tega kriv sistem, ki ga vzdržuie radikalna stranka. (Medklici: Todi Puceli. tadl Peceljf) Da tudi Pnceij, kolikor jo je podpiral ftil vsai začasno vzdrževal.« »Minister financ Je dovolil za Bačko ln tt gradnjo nasipa ob Dunavu 10 ta pol milijonov. Trdilo se Je, da Je bil ta sktep protizakonit. Ja* ne vem. preje! sem denar fn s tem denarjem raïipolagal. Pritiska! sem «a ministra financ, naj dovoli za Si-saškl bazen 2.300.000 Din Obveščen sem bil, da Je kredit dovoljen, ali denarja ni bilo od nikoder. V trenotkn. ko sem zapustil ministrstvo, pa je Javila glavna kontrola. da Je sklep razveljavila, ker je bi! po njenem mnenju storjen protizakonito«. »Tedai dvojna mera: Kadar gre za Hrvatsko, se sklep razveljavlja, kadar za okraj Marka Trifkoviča, pa najde minister denar bret drugega«. Izvajanja g. Puclia so napravila na zbornico silno mučen utis, saj dokasnjejo. kako brez moči ln brez volje so bili radičevcl v vladi. O. Pucelj seveda takrat ko Je ie sedel na ministrskem stolčku ni povedal resnice ta ni stopH pred Javnost. Se le sedal, ko Je v opoziciji si trm t resnico na dan ta skesano priznava, kaj je zagrešil. Ko smo mu mi svotčas levite brali »n očitali grehe, ki Jih sedaj sam priznava, se le samo hvalil, da ie bila njegova glavna ministrska za si «a da Je tepel SDS. Ali ie mogoče misliti, da je kes, ki ga Je začel sedaj obujati t- Puceli. Iskren bi aH I« mogoče, da bo kesu sledilo tudi temeHIto poboljšani« ta spreobrnenje? Mi tega ns verjamemo. Kako so se uporabili odtegljaji uradnikom? Iz vrst državnih nameščencev nam pišejo: Ob priliki interpdacijske debate o lanskih poplavah je bila vlada pozvana povedati tudi, kam je dala odtegljaje draglnjskih doklad. ki so se od avgusta 1926. naprej jemali državnim nameščencem. Tudi SLS Je krepko zahtevala ta račun, vendar le do 31. januarja. V četrtek Je namreč imenom vlade odgovarjal na interpelacijo g. dr. Kulovec in glej čudo: O. Kulovec je naenkrat pozabil, kaj je on sam vlado vpraševal do 31. januarja in kaj Je včeraj vsa Javnost želela od njega do-znati. Zlasti seveda javni nameščenci, ki bi vsaj to radi vedeH. ali gredo grižljaji. ki jih iim trgajo od ust, v prid revežem A. g. Kulovec je molčal. Pač pa je 2. februarja SLS glasovala skupaj z radikali, da se naredba o odtegljajih spremeni v zakon, da ne bi morda kakšni vladi moglo kdaj pozneje priti na misel, da naredbo spremeni In državnim nameščencem zopet vrne neokrnjene doklade. PoliticneTeležKe Prosvetna politika SLS «Slovenec» piše. da «prosvetni minister ni zinil še niti besedice o redukcijah gimne» zij ali fakultet ali drugih »oi — kretkomalo nič*. Nadalje trdi, da «Jutro» laže. ko pi» le, da je prosvetni minister Vukičevič n a» povedal redukcijo gimnazij in fakultet Dne 5. februarja sta prinesla dva beogre). ska lista «Politika» in «Vreme» vsebino razgovora s prosvetnim ministrom Vukiče» vičem o njegovi prosvetni politiki v novi vladi. V tem razgovoru jé iijavil minister Vukiče vid: «Imamo tri univeraiteta i veliki broj fakulteta. Na primer mcdicineki fakul« tet imamo na svima univerziteteme. Imamo dva katoliška bogosiovska fakulteta. U ied» n&m od njih na 40 uftenike ima 12 profeeo» ra. To Je Iuksut i ta Ameriko, « ne »emo ta našu temlju koja gree u krizi. To Je kojtrni Eu se rokovati. dok hudem rtinistar. — Mi nemarno ni potrebe ni mo» gužtiosti za izdižavenje Oveko »elikog fero» Ja fakultete.» O redukciji gimnazij je it» javil: :«Ja ču zased spremiti ta finenslskl zakon jedan amandmen. po kome če min!« si ar prosvete u dogovoru sa prosvetnim »avetora moči izvesne gimnazije rcduciratl, pre nego »to zek<*n o sredniim školama prod je kroz skupščino.» V razgovoru Je mi» rister Vukičevič izjavil še marsikaj druge, ga. kar stoji *se 'v «Vremenu» fn «Politiki» od 3. t. m. in o čemet je tudi «Jutro» že po. rôCàlO. Kdo laže? edino «Slovenec», ki bi rad prikril, pod bako sramotnimi pogoji je klerikalna stranka vstopila v vlado in ki bi rad odvrnil poaorooat javnosti od naklepov, ki se kujejo ta vladnimi kulisami celo pro» ti univerzi v Ljubljani. Znano je namreč, da je v načrtu prosvetnega ministra Vuki» čeviča ukinjenje bogoslovske fakultete v Ljubljani, tako da bi ostala samo ena ka» toliška bogoslovska fakulteta, in sicer v Zagrebu ta vseh približno 100 teologov, ki študirajo sedaj na obeh fakultetah. Kakor se čuje iz klerikalnih krogov, bi bila SLS pripravljena za rešitev bogoslovne fakuite« te v Ljubljani pristati v skrajnem slučaju na ukinjenje ljubljanske medicinske fakul» tete, ki še ni popolna. Z ukinjenjem bogo* slovne fakultete v Ljubljani bi klerikalci izgubili kakih 100 volilnih glasov, pa tudi bogoslovci bi se izmuznili it neposredne kontrole ljubljanske škofije. Na kaj take. ga pa nočejo pristati, zato so pripravljeni rajši pristati na ukinjenje medicinske in eventuelno tudi še drugih fakultet, kjer se itak vzgajajo sami «materijalisti» in «brez« verci». Škofov dnevnik bo sicer trdil, da je to laž. kakor trdi. d* so izjave prosvet» nega ministra Vukičevida laž. dasi stoje črno na belem v beograjskih listih, s tem pa seveda ne bo preprečil, da bi slovenska jsvnost ne pazila na klerikalne zakulisne mahinacije. Ali je šla SLS v vlado iz političnih ali gospodarskih razlogov? Zadnji »Domoljub« trdi, da je dr. Korošec šel v vlado, da bi čimprej Izvojeval avtonomijo, v »Slov. gospodarju« pa piše posl. Pušenjak, da klerikalci v finančnem odboru nis. glasovali iz političnih, ampak radi gospodarskih razlogov, ker hoče vlad na večina spraviti v red državne finance ta zmanjšati pretirana bremena. Da klerikalci niso vstopili v vlado radi svojih av-tonomističnrh načel ie čisto gotovo ln ako »Domoljub« to trdi, namenoma teže. Kakšni avtonomteti so naši klerikalci, dokazuje na/bolj dejstvo, da ne nameravajo ohraniti samo komisarilat na ljubljanskem magistratu in v trgovski zbornici, temveč ga hočejo uvesti tudi v Kmetijsko družbo. Da klerikalci niso vstopili H splošno narodnogospodarskih razlogov v lado, kakor trdi posl. Pušenjak. pa Jc letotako Jasno, ker M drugače ne glasovali za tak dri. proračun, kakršnega je sestavila vlada RR ta so ga sami najostreje kritizirali, ko so bili v opoziciji. Ce bi hoteli klerikalci spraviti v red državne finance ln zmanjšati pretirana bremena, bi ne glasovali proti vsem predlogom zs zmanjšanje pretiranih davčnih bremen, ki so v škodo tako splošno narodnemu kakor državnemu gospodarstvo, ker zatitak» produkcijsko sposobnost. Ako bi klerikalci vstopili v vlado radi splošnih narodno-gnspodarskfh razlogov, bi м ta njihov namen moral predvsem Izražati v drž. proračunu, ki Je glavni regulator narodnega in državnega gospodarstva, to pa te al zgodilo niti v najmanjši meri, četudi bi se lahko. Iz vsega se vidi. da le SLS vstopila v vlado lz Izključno strankarskih razlogov. Njeni voditelji so spoznali pri zadnjih volitvah, da se majejo temelji klerikalizma v Sloveniji — godi se to sicer počasi, toda sigurno, — da popušča disciplina v stranki ta da Jo le z največjo težavo vzdržujejo med svojimi pristaši, pri katerih vlada nezadovoljstvo radi povsem negativnih rezultatov klerikalne politike. Spoznali so, da morejo nezadovoij-neže potolažiti le. ako pridejo do oblasti in najhujše Issmed njih spravijo do korit. To le bil v2rok vstopa SLS v vlado in nič drugega. Gospodarski razlogi so igrali pri tente toliko vlogo, v kolikor potrebujejo klerikalna gospodarska podjetja podpore U vladnih fondov. Strah pred polomom jih je nagnal v vlado, toda če bodo svoje državniške sposobnosti uveljavljali na tak način, kakor so pričeli, ga bodo doživeli še prej Klerikalni unikum: «vlada je ostrejša in radikalnejša nego opozicija.» Prav za piav bi ta stvar spadala v «Kopri ve» ali v kako drug šaljiv list, da se klerikaj ni роз1апес dr. Hodžar nikakor noče umi. riti radi glasovanja SLS v anketnem od» boru v prilog korupcije. Dr. Hodžar je mnenja, da bo z vztrajnim zanikanjem ta moralni polom vendarle spravil s sveta, pa ne gre in ne gre. Svetozar Pribičevič mu le v včerajšnji beograjski «Politiki» Se en. krat postavil jasno in nepremakljivo vpra» šanje: Če je dr. Hodžarjcv predlog oetrej. Št, zakaj je potem radikalna stranka glaso. vala s pašičevci vred ta njegov «ostrejši» predlog proti «milejšemu» predlogu dr. Po» povita, kakor zatrjuje dr. Hodiar m zakaj jc opozicija glasovala za «milejši» predlog, kakor pa vladna večina? Vprašanje je po. stavljeno tako precizno, de je vsako slepo, mišenje izključeno. Is vprašanja pa je tu. di razvidno, kako drzni so klerikalci, kadar gre za to, da opravičijo svojo moralno ka« pitulacijo pred radikali in pred korupcijo. Razkritja o klerikalnih komisarijatih Razkritja na podlagi vesti it klerikalnih krogov samih, da klerikalci kot vladna stranka ne nameravajo samo obdržati do» sedanje komisarijate na ljubljanskem magi« stratu in v trgovski zbornici, temveč uvo. ati še nove v drugih avtonomnih ustano« v ah v svrho strankarskega eksploatiranja, so abudila preoej pozornosti v javnosti in za klerikalno stranko K> prišla — preago* daj na dan. Stvar še ni popolnoma dnzore» la, кст se klerikalci ie niso dovolj ogreli v vladi, pa so te zato ustrašili odpora slo» venske javnosti Včeraj je došel «Slovenec» do nekoliko sape t» označuje kot laž. da kdo misli na razpust Kmetijske družbe io da namerava dr. Goear razpustiti Delavsko zbornico. Drugih stvari ne demantira. Kar Se razpusta Delavske zbornice tiče. o če= mer je poročal zagrebški «Jutarnji list», bo bržkone rea, da dr. Gosar za sedaj še ne misli na to, ker je delavstvo že itak dovolj razburjeno vsled glasovanja SLS za davek na ročno delo in radi odprave delavskih borz, drugačna pa je stvar s Kmetijsko družbo. «Slovenec» ima sicer prav, ko piše, da nihče ne misli na razpust «Kmetijske družb«», o tem tudi nihče pisal ni razen njega. Gre le za razpust sedanjega odbora Kmetijske družbe in imenovanja komisarja na njegovo mesto z nalogo, da pripravi SLS ugoden teren za prihodnji občni zbor druž» be ter jI zasigura na njem večino. «Slo» vencu» je sicer nerodno, ker so ti načrti vsled prevelike klerikalne samozavesti in lelje po persekucijah prišli prezgodaj n» dan, tega pa nismo krivi. Zakaj pa klerikal. d svoje maščevalnosti ne znaj<* bolje pri. krivatL Kakor je vsak svoje sreče kovač, tako Je tudi dr. Kulovec svoje nesreče. Velik politični škandal v Angliji Lloyd George obtožen, da je kot ministrski predsednik podeljeval plemstva proti mastni nagradi. London, 18. februarja. L Veliko pozor» nost ta mestoma tudi razburjenje je izzva« Ia »Mornlngpoit», ki piše. da je Lloyd Geo» rge, ko je bil pred par leti ministrski predsednik, izposloval podeljevanje odliko« vanj, zlasti pa plemstva proti maatni na» gradi. Izkupiček tega posredovanja je šel v blagajno liberalne stranke. List pravi, da j» imel Lloyd George več posredovalcev v tej stvari in da je kupčija z odlikovanji naravnost cvetela. Takrat so se vsi čudili, odkod dobiva stranka tako močao fond. ki v resnici ni znašal le eo milijon funtov, kakor se je splošno zatrjevalo, ampak pol» tretji mili ion. Za izposlovanj« plemstva je bila določen« posebna tarifa, ki se je stop» njevala. čim višji je bil tažeijeni oaslov. List pravi, da le moral oni. ki je hotel po< ststi vitez, odšteti posredovalcem kakih 3000 funtov, kandidat ta baroneta, grofa ■-G® ali lorda pa je moral plačati tudi do 300 tieoč funtov in več. Ministrski predsednik je postopal pri tem tako spretno, da ni nih« če vedel, da je s atvarjo v kakršnikoli zve. ri. Vedelo se je le, da je več gospodov, k» imajo visoke zvtz: in ki proti gotovi odškodnini v par urah preskrbe odlikova« rje. Lloyd George je ža pred par dnevi, ko so se razne*le govorice o podeljevanju plemstva proti nagradi, še preden je pisala o tem «Morningpost», napisal, da so se fondi liberalne stranke pač zbirali na enak način kakot pri konservativni stranki, da pa so Ùi vedno v legitimne svrhe stranke. Ja»no«t se e to izjavo ni pomirila, ker Lloyd George v njej n« zanika dolžitve, ampak odgovarja le splošno in ee orne i u j« Ic na trditev, da je postopal tako kakor konservativci Zanimiv dogodek v spodnji zbornici Lemêttn, ie Februarja, (le.) Danes le rat» previjala Spodnji zbornica o zakonskem nečrtu. ki prepoveduje vsak dotok možem« skega denarje, namenjenega v podporo in« dustrijalnih »porov v Angliji. Zakonski na« črt Je predlagal v imenu konservativcev poslanec Mitchell. ki je povdarja! velike vsote poslane v podporo stavkujočim ru. derjem. Notranji minister Hicks je tedaj zaplenil milijon funtov, ki so prišli lz Mo. skve. Minister Hicks je izjavil, da prepusti od« ločitev o tem zakonskem načrtu spodnji zl«Vrntci. ne more pa priporočati zbornici ds gs Sprejme, ker so stavke v Angliji po zakonu dovoljene. Tttba razlikovati med Itgelnlml industrilslnim spori Iti revolucijo« nemimi akti. Vlada hO itek predložila ia. fconcki nečrt o delavskih or£flnlt*cijeh. Vlade ni nasprotnice delavskih organizacij. Po (govoru notranjega ministra je zbor» r.lee odklonile »ekonski nečrt s 183 proti 75 giesovom. Notranji minister je gleso» val proti zakonskemu naftftu. Smrt slovenskega duhovnika v Trstu. f T«f. 18. fehruària. o. Davi ob 4. je ne« ; nedoma umrl v Trstu keftlnn Anton Cpk. ! brat odvetnika dr. Ivane Merfie in šolske. Si ravnatelj* Andteje Coks Včeraj ga |t «dela kap na desni Strtfli. Bil ie Iz ugodne rarodne družine Cokovih iz Lonirris pri Trstu. Pokoinik se ie udeistvova! zlesti v slovenskih gr*poda«kih organizacijah. Po. 1 gteb bo jetti popoldne ob i češkoslovaška in Rusija Praga, iS. februarja, (be.) Kmetsko glasi» k> narodnih demokratov piše. Aa namerava vlada » kratkem priznati sovjetsko vlado in vzpostaviti rtdne diplomatske odnošaje Z «Jc. » Stresemann - Mussolini Berlin, 18. februarje, s. Vesti, ki jih je rezširil neki angltški list o sestanku med dr. Strtsemannom in Mussolinijem v San Retnu, bO popolnoma izmišljene. Posledice neuspeha Coolidgeove spomenice Bettin, 18. februarje, s. tLokalanzeiger» poroča iz Washington«: Popolfefi neuspeh Coolidgeove propagande za pomorsko nu. orožitev obvezuje Ameriko, da bo grad le vojne ladje, dokler ne bo ameriška mortia« rica pOpolnom» enakovredna angleški Pomilostitev litvanskih komunistov Berlin* IS. februarja, a. Predsednik tbot» nice Lobe je prosil predsednike lirvenske republike Vnetono. 1 pomiloeti sedem ko« rrunUtov. ki jih je pred kratkim izredno vojno sodišče obsodilo ne smrt. Smetona je prOftnjf ugodil in spremenil pri teh sed» trih obsojencih smrtno kazen v zaporno, pri ftéka! rih drug'h -л je zaporno kazen zrižal. LÔS pa ni mo^c1 doseči, da bi^ se razprava proti obsojencem še enkrat vršila pred rednim sod «čem, ker mu j« to bele po littenskem zakonu nemr-goče. Poznimi. 18. fcbrueria. (be.) Ru^ki lieti piŠeio. da namer,iva moskovske vlada usta» noviti v zapadni Ruiiii markiz* (Karapl des Gp-ichlechter) ki je piivlacen za vsakogar. viapmnTCua*BOW *UO EGEOE.4SSE4 2. * 3. * P C o L RICHÎER CILJ: e: tn! Kino MatSfiž liante ZLHTI IÏ1ETULJ gjegBfltno, „ PifaMo. -r- Zêbavuo. — Рг* rauia U. Damita očara v vlogi plesale mutai,a — vrs Predstave ob 4., peri 6., pol 8. in 9. uri. Kiae Idnat. u— Življenje Eskimov na Grenlandiji. Opozarjamo šolsko mladino in dijašrvo na današnjo filmsko predstavo ZKD. pr} kateri se predvaja imenovani pončnt film Izredne zanimiv es tt Začetek tačeo ob 14-30 v kinu Matica. Vstppnjce za iutrjjijjo predstavo s$ jjobe od .4ançs naprej pri blagajni kina Matice tpr priporočamo občinstvu, da si № pravočasno nabavi. p— Odbor Splošnega ženskega društva priredi У nedetjo 20. t m. točno ob 10. dopoldne y dvorani uniyerze javno predavanje. Predava gospa Mtoka Govekarjeva 0 življenju in delovanj« sjovenske pisateljice Zofke Kvedrove. e— Gospodarsko ta Izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja svojim čla*-nam. da je preminul dolgoletni član g. Sla voj Gartner- Naša dolžnost Je, da se udeležimo pogreba y največjem številu. Pogreb be danes ob 4- popoldne j« Prt* ieroove «lice i Blag »N rodbini pa naše sažalje- џ-г Alkoholizem- ždravstveea predavanja prosvetnega odseka Del. gbornlse »9 vzbudila med iiufeiiaflskis» delavstvom veliko zanimanje. Tako se ie ibrato ca zadnjem predavanju g. dr. Vrtovca 300 delavcev in delavk. V pondeljek 21. t- m. ob pol 8. zvečer priredi v veliki dvorani Mestnega doma odsek predavanje O alkoholizmu. Predaval bo g. oficljal Pahor. Predavanje bodo spremljale sklopUčne slike. u— Glavni odbor za oMelevenJe barja v LJubljani razpisuje platneni eiertai natečaj za prekop in obreina tavarovauja potoka Gradaščiee nad Jezom v Katarjih. Načrti, pripomočki in podrobnejši nogo« so na vpogled pri načelnike gradbenega vodstva g. inž. Alojzu Hočevarju, sreski hidrotehniki oddelek v županijekl (vladni) palači v Ljubljani. 11. nadstr., soba It l. ki daje tudi podrobnejša pojasnila. Ptsmeee oferte morajo Mti radi nujnosti vložene do 25. februarja do 12. ure dopoldne ravnotam n_ Savez trezvene mladežl. Danes ob 16.30 se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za uižjelolce ob 17-» pa za višježolce. Po kurzu bo ŠJrSa odborova seja. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: I tatvina, 1 goljufija, 1 prestowk nevarne grožnje. 1 prestopek vmešavanja v službeno poslovanje, 1 nezgoda v pijanosti, 1 prestopek zdravstvenih predpisov to 5 prestopkov cestno-policiJskega reda. Aretacija je bila isvršena 1 ie «fe* r»di čugarstvg. u— Prizer e ceste. Pred včerajšnjim popoldne je asšej stražnik v bližini Marijinega trga osamljeno plakaJoče dekletce, staro komaj 3 leta. Komaj Je izgovarjalo posamezne besede iu ni moglo izleciiati. kdo Je njen oče to kje njena mati. Se boij pa se je spustite v jok. ko jo le stražnik prijel za roko ш je odpeljal po Prelernovi ulici; kakor jo je očetovsko vodil in io ogovar-ial, plakalo je in plakaio, ljudje po so obsojali brezbrižno mater. Siražalk Jo J« potem odpeljal oa stražnico. П— Premetenec. Jože L. Je ena onih univerzalnih narav, ki se razumejo na vse ta kl se znajo prilagoditi vsakem« položaju. V četrtek je naravnost % vzorno vnemo čistil Jedilno orodje v neki restavraciji v Kolodvorski ulici, ko je stopil v lokal detektiv in povprašal za Jožetom. kl je bil nekaj dni preje nekak trgovski sotrudnik uslužben pri trgovki T. на Kodeljevem. Jože je seveda takoj spustil vilice, žlice ln nože iz rok, detektiv pa ga Je že držal za rokav. Jože je namreč prilel pred dnevi k trgovcu Kmetu v Zg. Šiško s pismenim naročilom trgovke, naj mu izroči na njen račun 5 kg gosjega puha vrednega 900 Din. Kakor pa se je pozneje ugotovile, je bilo naročilo potvorjeno vsled česar i« roma! Jože v luknjo. u— Za dekleta se ie postavH. Radoeav-Ijevič Vojesav je SrbijaiMc. ki |a ostal takoj od prevrata v Sloveniji to prodajal pe mestu sladoled. Nate se Je ženil In eCenH, pozneje je lepil lepake In se rad prepiral s stražniki, tako da je postal star potldJMc! znanec. V četrtek ponoči se je zopet pripetilo, da je naletel na Marijinem trgu na stražnika. Vojesava stražnfk še pogledal nI pač pa se je hiteresirai ca njegovo spremljevalko, bivšo služkinjo Dorotejo R. znano vlačugarico. Stražnik ie jel Dorotejo spraševati, odkod to kam, kar pa Je njenega spremljevalca tako razburilo, da se Je jel s stražnikom po stari navadi prepirati to kričati nad nJim. »Saj sem Jo pravkar dobil s policije!« se Je drl, da so hiteH na kop še zapozneli pasanti, radovedni, kaj se godi. Treba le bilo precej časa. da se ie Vojesav umiril. Šele, ko se Je legitimiral. Je lahko s preplašeno Dorotejo nadaljeval pet v neč drugim dogodkom naoroti. n— Huda ženska. Na Ižanski cesti It. 14. s« je predvčerajšnjim dopoldne odierala med 39 letno Marijo PavSIČevo ln 66 letno Marijo Dtrtničarjevo burna scena, ženski sta se v kuhinji radi neke malenkosti spo-rekli, uakar je mlajša pograbila skledo za umivanje to hotela Dolničarjevo udariti po glavi. Delničarjev* se le rešila samo ■ naglim begom v svojo sobo, kjer se je zaklenile. Pavšlčeva pa nI odjeiriala ter Je Jela suvati v vrata in skušala udretl v sobo. Kraval je traial od pol 8. do pol U. Ker se je bala Delničarjeva, da se pobesneli nasprotnici vendarle poereči priti v sabo» ie paUtada na pomoč snanda. Ul m jj prislonili k oknu v 1- nadstr. iestvo. po kateri je ušla na prosto- Radi nasilnosti to ogrožanja {«lesne varnosti se bo morala pjgflS ћц-сја nasprotnica zagovarjati pred s«diščea». Џ— Velika tatvin« dragocen Ob a. V spal-bo sobo Asifie Zabukovéeve v Stritarjevi idici št. 17, se j« srčer»j »plazil predrzes tat kateremu aa so morale biti razmere v hiši dobro poznane. Odprl jp omarico ter adnesel ne opaženo ic sobe 12 malih briljan tov to več zlatnine vredne čez SÛ00 Dm. Zabukevčeva je tatvino prijavila policiji, ki j« uvedla takoj strogo preiskavo, ki м Je ostal« zaenkrat brez uspeha. n— »Ljubljanski Sokol« vabi tem petem vse svoje člane ш članice ter vse brate Sokole to prijatelje Sokolstva na svojo tradicljonelno maškerado, ki se vrši na pjjstni torek J. marca t 1. v vseh prostorih »Narodnega doma« pod geslorp »Cvetno slavje v Yokohami«. Kakor poslednja desetletja, se čJanstvo tudi letos ae bo vabilo s posebnimi vabili Vsakdo dobrodošel! 283 a— Na pustno eedeUo popoldne je bil pri atenski prireditvi lansko leto tak naval, |U so se le s težavo odpravili vsi oni. ki niso dobri I prostorov. Zato prosimo vsakogar. ki želi posetili letošnjo »Predpest-tuj ptrojko čajanko«, da si preskrbi pravočasno legitimacijo, da ne bode nepotreb Bih pritožb. Pojasnila Ortopedski zavod »Mladika«. 246 џ— Pribodnša plesna vaja aa Strelišč* sod Rftžnikem se wS v nedeljo JO. t m-ob dveh poooldne. VI »t- Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo, dne 27. februarja ob 8. zjutraj v prostorih hotela »Štrukelj« obča! zbor z običajnim dnevnim redom- — Gi«de odtegovaoja članarine potom platnih spiskov se priporoča, da s« posten« Izjav« od posameznih člaoov ped. pK«jo to vtmJo. Iziava bo društvo vpera-biio i« s pristankom občnega »bora. 2W u— V dobre zkmW defikatesl Jano, se dobi najfinejša sveža šunka, čajno etasle to drugo. Same Židovska ulica t. 277 IHIÉÏ KHmatičao rdrarHišče pri Reki. Sainčna pomlad ob Idriji. Pomladanska sezljat Februar-mat 60 prvovrstnih hotelov, penzIonov, Senatoriiev. Zdraviliška godba, ples, šport Itd. Prospekte dobite v letov, direkciji. Iz Maribora s— Otvoritev oblastne skupščine v Maribora. Skupščina mariborske oblasti se sestane 23. t. m. ob 8. dopoldne v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča k prvemu zasedanju. a_ Bolezen v mariborskih šolah. Prav občutno Je opaziti, da je mnogo naše mladine Obolelo na »španski« ali se drugače prehladilo. Po nekaterih razredih manjka čez 20 učencev in bodo morali biti posamezni razredi zatvorienL Dane« so zaprli za en teden že moško učiteljišče. a— Kip generala Maistra. Časopisi s« poročali, da izdeluje «al domači kipar Niko Pirnat kip generala Maistra. Umetnik je delo dogotovi! to podari! kip. vlit v broncu mestni občini. Ktp dobi primeren podstavek in bo stal v slavo osvoboditelju Maribora v županovi sobi na magistratu. a— Brezposelnost v Mariboru. Od uove-ga leta sem ia iskalo 662 novih molkih de-lojcmalcev pri Borzi deta zaposlitve, kar je mnoge več kot v prejlnjih mesecih. Samo iz tovarne »Voita« Je bilo odpuščenih 120 delavk. a— Zgodovina Maribora. Pred meseci Je Izšla poljudna zgodovina Maribora prof. Majcena. Čeravno se znanstvenici s posameznimi trditvami v njej In njeno razde-litvtjo niso strinjali, vendar je zamašila knjiga veliko vrael med našimi poljudnimi knjigami- Sedaj pa raziskuje v »Geograi-skem Vestniku« prof. Baš zgodovino Maribora na podlagi znanstvene literature (Pufi, Krones, Pirchegger, Perk, Schmid, Oavazzi, Zahn, SchJosser. Hoffer, Mally. Vučnik, Reicher In Kovači i), po študiju aktov oa mariborskem magistratu in po lokalnem ogledu to študiju geografskega položaja. Ravnokar j« Izšel prvi del. ki obravnava historično-geografski razvoj srednjeveškega Maribora. Stadija zasluži vso pozornost mariborskega občinstva, »Geografski Vestnik« pa materijalno podporo. a— Driamo posojilo za zidave novih uradniških hli. O tem vprašanju smo prejel' iz uradniških krogov le sledeče vest: Ko se je doznalo, da je dru*tvo stanovanjskih najemnikov doseglo tudi za Maribor milijonsko posojHo za zgradtio uradniških hiš, se je neobvezno priglasilo 27 interesentov, ki so fmell v sredo zvečer sestanek, da se o tej prmndM razgovori io. Ugotovilo se je, da so že pogoji za posojilo, ker Je treba, da Ima prošnjik že kuplieno ali vsa; zagotovljeno stavbišče. odobrene načrte, prijavljeno zavarovanje proti požaru Itd, birokratičai tn neeiodni. tla«t1 p«, da ie S-% obrestni« anje zelo visoko. Tako P celo mogoče, da uradnik v 15oz- 20 letih ne bo mogei odplačevat! dolga radi event. znižanih prejemkov, zlasti, ko je upati, da bo vsaj čez net let nastopilo od Ras normalno stanje i» bodo stanovanja zopet v pravem гадретј« z uradniškimi prejemki. Najti je treba nekako drugačen načm, da »e bo uporabilo vendarle to posojila v svoj namen, kar pa se zelo mudi, ker zapade vsa postavka s koncem tega Proračunskega leta. a- Izobraževalni teèajU LJudsk? univerza iifia celo vrsto izobraževalnih ln strokovnih tečajev, tako njskuga. nemškega, slovenskega, srbohrvatskega, tečaj za zem ljepi*. zgodovino, matematiko, fiziko, kemijo, itd. nekako v obsegu učnega načrta nižjih razredov srednjih Šol. Ti tečaji so v prostorih deške meščanske šole, ki jih je dala Ljudski univerzi na razpolago mestna občina. Čeravno «o ti tečaji eapolnoms * sklad« z društvenim namenom, vendar j« zahtevala prosvetna oblast, da se i» pred» lože učni načrti v odobritev. Prijavljala« tečaje za razne šolske hsptte pa Ima še Vi-dovlčev klub v Mariboru. a— Generalno varušjvo otrok. Mestna občina mariborska ie v svrho čhnboUše pravne zaščite sirot, nezakonske dece ia matere, ustanovila generalno varuštvo otrok, ki bivak) v območju mestne občine mariborske, ne glede na njihovo pristojnost. Vodstvo generalnega vamStva Je bHo poverjeno dvornemu svetniku gospodo dr. ,'esipu Kronvoglu. Nezakonske matere In sploh vsi. ki se potegujejo za pravno zaščito dece, za allmentaciie Itd. se nai obračajo na cetieralenga varuha, ki bo urado-val za stranke ob torkih, četrtkih in petkih od 11. do 13. ure r pritličju okrajnega sodišča. soba št 8. fcr Umrla Je dne 17. t m- M Hmou pri Orir.ci* v 66- leta starost« goep« Marij» Rakuia. У so Jo na njeno željo pred bo p* notranji mink g ter. Radi te loče izvesti srezko pegi«» vsrstvo strogo revizija Mestno |up«nstvo pozivi j« v»e v občin» bivajoče tuje drtev» Ijtne, da sc z-«lase najkasneje dp 24 t, m. v občins i pistrni. r— Nocojšnja predstava Nocoj ob 20. uri vprizori v Narodnem domu gledališki oder znano Gogoljevo komedijo «Ženitev». Naj nihče Re zamudi nocojšnjega večera j resničnega užitka, tn smeha. b Trbovelj t— Anketa radi posvetovalnice za mate> re. N« vzpodbudo šefa zavoda za socijal» uo»h!gijeeake zaščito dece v Ljubljani se bo vršila danes 19. t. m. ob 2. popoldne v konferenčni sobi deške šole v Hrastniku anket« radi ustanovitve posvetovalnice za matere v Hrastniku. Dnevni red je sledeči: t Ugotovitev potrebe posvetovalnice za matere in oskrbovalnice za dojenčke v Hrastniku. 2. Ali ima kraj Hrastnik oz. Biatoveka skladnica »a posredovalnico ia osferhovehneo primerne lokale* 3. Kateri faktorji so pripravljeni sodelovati pri or» ganizaeiji in ustanovitvi posvetovalnice in oskrbovalnice ter pri njenem vzdrževanju v koliki meri? 4. Fiksiranje temeljnih točk delovnega programa Na anketo ie povtbljenih 20 oseb. med temi veliki župan inšpektor oddelka za narodno zdravje, okr. glavar, ravnatelji rudnika steklarne in ke« »iine tovarne ter zastopniki rasnih usadov m korporacij. t— Gasilski odsek *Klek» Meseca marca lanskega leta ustanovljeni gasilski odsek «Klek» v Trbovljah se je osamosvojil in Steie sedaj 24 mož. Vodja odseka je go» «pod Martin Žagar. t— Oblačilna zadruga za okraj Laško, v kateri je včlanjenih »koli 2V) kroiačev, čev« Ijerjev in šivilj, sklicuje za 6. marca občni zbor pri Forte iu na Vodah. t— Prijava reducirani h vojnih Invalidov. Ker ie bilo v z»dniem času reducirano po povem invalidskem zakonu več voinih in« validov, vdov in sirot, bivajočih na področ» ju tukajšnjega Udruženi« voinih invalidov, se pozivajo vsi reduciranci. da se prijavijo naikasneie do 6. marca pri vodstvu orga» nizacije, ki ho т smiciu zakona podvzelo potrebne korake, da se neutemeljene re» dukcije sietireio. V to «vrbo bo posloval tajnik organizacije vs«ko sredo ip soboto od 4. do 7. zvečer de vkliučno 6. marca v gostilni Pravdič, kier ho sprejemal priiave reduciranih vojnih žrtev ter dajal potrebna pojasnila. r— Pred otivotvorjenjem pevskega zbo» ta v Kranju. Kakor doznevamo, Je akcij« za obnovitev pevskega zbora Narodne Ci» talnice že v toliko uapela. da se prične že 1 marca z rednim delom. Radi pripre«, k«» kor glede ugotovitve članstva, razdelitve pevskih vaj tn sestav« zbornega programa, sklicuje pevski odsek sestanek, ki bo v to» rek. dne 22. t. m. ob 20 uri v čitalnični dvorani v Narodnem domu. Pevci in pevkç, ki so že pri zboru sodelovali, bodo obvešče» ni s posebno okrožnico. Vse one dame ta gospode, ki še ni»o dosedaj bili členi ztK* ra ali ki so iz kateregakoli vzroka sodeio» vanje opustili so istotako vabljeni enako, da se udeleže torkovega sestanka. r— Prijave Inozemcev oblastem Mestno lirpenstvo objavlja poziv sreskega pogla» v arja radi prijave vseh inozemcev, neetev» ljenih v okolišu mestne občino. V tukaj» Snjero okolišu Je le vedno nastanjenih več hiozemcev. k. so se preselili po prevratu in dobili s pomočjo svo'fi d iodajalcev do» voljen je r.a zaposlen le od ljubljanske in» špekciie dela odnosno od ministretv« z« socijalno poliiiko, nimej« pa dovoljenj« za bivanje, ki ga daje z« dva meseca «r«zki Preskrbovalec stanovanj LJnMlana, 18. februarja »Veste, kdo spm jaz aa? Jaz sem Jože P. od stanovanjskega urada I« je kričal včasih po gostilnah in se delal neznanski važnega napram vsakomur, ki ca je hotel poslušati. Včasi mu jc kdo tudi nasedel, misleč da ie v uradu tudi tako važen kakor v gostilni prlčei govoriti ž njiir. tišje, ga morda povabil v drug lokal ter mu plačeval kakor zaljubljenec dekletu. Jože i« obljubila), seveda nikdar zastow tako dolgo, dokler ni nekega dne zvedel, da ие иие več v piiarn ker ga Je pač že prevečkrat »polomil«. Jože se 1« udal v usodo in obiskaval še aaprel gostil niče. sam- v več veliko govoril. Vmee Je zgrabil zdaj ze ta pa zopet n drugi posei, toda nikjer se ni mogel uživati, ker Je menda vz« premalo neslo. Slednjič ie pričel pusečati samo umazane vlnotoče kk>r se Je zbirala čudovita mešana družba, toneča v alkoholu Pred dnevi se ie zatekel v »eko hišo v FloriJanski ulici, kjer Je poročen par, stisnjen v mali sobici, ki si želi v udobneje stanovanje. Pripovedoval le naivni ženici, da ve za krasno stanovanle. ki ie lahko pridobi poročencema samo on. ki ima »zveze« in zna »deliti prošnje«. Jože Je znal govoriti tako prepričevalno, da mu ie mož takoi odšiel na rok« 123 Din fc «h le Jože potreboval za kolfcovanje imeaitao stt-tlziranc vloge V četrtek se Je Jože z/ipet zglasll pri mladem paru, prkazal potrdila s fingira-nim podpisom uradnika stanovanjskega sodišča, da bo stanovanje orožnika Umnlke na Cesti na gorenjsko železnico nakazano njima In zahteval zopet 162 Din. češ, da mora urediti še neke malenkosti. Denar Je Jože seveda UkiiJ prejel, kalti ženica Je Mla prepričana. da Je zadeva nienega stanovanja na pravi poti in da bo ugodno rešena. Popoldne oa se Je vendarle napravila in odšla na stanovanjsko sodišče osebno. Tamkaj pa ie na žalost zvedela, da nimajo niti pojma o kakem prostem stanovanja u Cesti oz gorenjsko železnico, i« manj pa. da bo to nakazano Mariji Kntar. Razočarana osleparienka ie nato hitela, da poišče Jožeta, ga res tudi našla In ga Izročila prvemn stražniku Jože pa ni hotel dati svoji razočarani klijentki nikakeea odgovora, obrnil se Je samo proti strešniku in s ciničnim n»«m»-škora izjavil: »E, sai bom drugod odgovar. ja!!« Fašistična cenzura na pošti Pisemska, ћдојдо* ig риздга. Na meji, 16. februarja. Divna je fašistična csvoboda>! Kakor znana, smejo fešieti ustaviti vsakega, ki se mora takoj izkazati, iim }• pred kratkim 1м1а neka vladna naredba, s katero se rpk, 4 Gospodarstvo Zatiranje škodljivcev Vremensko poročilo M »t«« »to loSki ravnd » l.jnhtjani 18. februarje 1927- ViSin» haromotr» SOS» m Kraj •nvin J« Liubl j«n« (dvorec) . Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarsicvo . Skopi ie . . Dubrovnik Split Praha . . 7 8 14. 21 a Barom. Temper. 9 □I * Sir.er »eiri ir braim -le*^ 0 a o -8 -24 •8 NE 13 9 760-i 42 73 NW OJ 10 00 69 SSW Oj 10 7 9-3 - t-o V2 SW 5 10 iC-0 04) 0 75H-1 10 96 mirno 10 sneg 30 790 -10 87 mirno 9 0A 1-0 9; 10 '60-0 7-0 81 SW 15 7 W8 6*0 85 ESE 03 10 «ah аипа 7 21 -2-f — N\V 15 10 0.14, zahaja ob 8J6. 15 C. So ki ce vzhaja ob 638. zahaja ob 17.3Z luna vzhaj« ob Naivli« rvntoeraiur* dane» • LiuMinni 4.4 C, najnižji Povo^ečn« hurnmetet I» -isne« » Lmhljant višji za 0.1 mm kot včeraj. Dunajska тгмпт«к« n«po»ed za sobote: Spremenljivo. V severnih Alpeto usjbrie «neg. V Jufeiib Atpab precej lasno. Vetrovi proti severovzhodu. Temperatura bo 3e bolj padla. Sport na Na i»dlagi zadevnih zakonskih predpisov je ljubljanski veliki iupen odredil glede za-tUMija goasjiie ip krvave uSi naslad aie: Občinski predstojniki imajo skrbeti in vge potrebijo ukreniti, de ^odo posestniki- oziroma zakupniki zepiljišč očistili vsa sadna drevesa, grmovja (tudi odsekane ali ol-lomljene veje), plotove, zidane vrtne ograje jtd. geeeeižnib gn^zd, ozii-esia ajeaft iw-predkov in jajčec, ïur. jih oipozije, ter da jih gež?o ali ча knk drug одиа taiičijn- Nadalje jf posvetiti р-звеЈшо skrfe zatiranju krvave' uši na ja hlap ah, ki s« je y zadnjih |etth pt> vsej oblasti rnoftie razpasla. Krvava џз ee pojavlja na jablanah, slasti v razpokah w 4efelu in éobele^Slîs vejah v velikih maafcinah. Na aaoadentb d_eblib in vejah ee opaža nekaka bela. bombažu glična prevlaka. Zaradi pio&iegs i>ejava krvavih uši, ki povzročajo na deblu in vejah otekline ln rane, drevo oslabi Mladice in tantïe vêje s? zaradi nastalih ran večkrat posule. ZaliKimo kpvavo uš na ta ari in, da navedena (okuïfcna) mesta na deblu in vejah etremo s krpami (cunja- mi). ki jih namočimo v »rimriim (dobavlja Chemoteciina» v Lhibliani, Mestni trg 10). v špiritu, raztopin? (emulziji) petroleja in mila ali tobačnem izvlečku itd. Namakana mesta potem no možnesti namažeme Se z manj vredno mastje (koše od eianineV ^a s tem prenrečipio nenovn« naselitev uši. Ker se krvpvs uš veknit neçpli turii «s gomjjh koreninah isblan. m o pa m o vsnko napadeno fcfinslfini rrre.4st«tnikom, s« bo kaznovale z globo od 200 Din. Oni nodftstniki. ozirom* na temni ki pa, k| ne bi hoteli imenwanih šVerPnvcev na »vojih zeml rišfiVi zatirati, se bodo istotako kaznovali z erlobo do T>f)fl Din in bodo razen tega рНтлгаш. plesati 8e etroSUe sa iatiy»iile. kf se ho v takih primerih uvedlo po občin-uradu. SK Ilirija (Nogometna akcija) Trening za 1. moštvo in rezervo se vrši danes, v so» boto ob 16. uri ter jutri, v nedeljo ob 14. uri na igrišču. Pridite točno! Načelnik. SK Ilirija (Ženska sekeija). Ptnes tre» n.no v telovadnici za I. skupino (Tratnik l. Un IL Jermol L. Privšek. Koch IL Rupel, Pevalek. Mirtič). Začetek ob 18. uri. Pro» sim točno in polnoštevilno. — Načelnik. Malteški list o igri Gradjanskega. List «La Veletta Chronicle» piše 0 prvi tekmi Gradjanskega proti Floriana FC, ki je ka» kor znano s i : 1 ostala neodločena, med drugim sledeče: Igrači Gradjanskega so vsi lepo raieni ter niso pri svojih napadal» nih in obrambnih akeiiah pokazali nobe» nega strahu(l). kakor doeecUj vsa nogo» metna moštva, ki so gostovala na Malti Moštvo Gradianskega se mora smatrati za boljše kot ono Haiduk«. Vratar Mihelčič J« pravi čudež Ze njegove dramatične ak« cije so vredne, da se plač« vstopnin«. Orne» riti treba §e branilca Mantleri« in srednje« ga napadalca Babié« U Razočaral je sred» r.j' krilec Ivenčič. SK Svoboda Ljubljana. Z ozirom na Vaš dopis z dne 17. t. m. Vas sporočamo, da se izvolite glede reklamnih notic obrniti r.a upravo «Jutra», ineeratni oddelek, Pre» iernovs ulica Poljsko smučartko prvenstvo Tekmo» vpnia za poljsko smučarske prvenstvo se se vršila prošlo soboto in nedelja 1'dele» žilo se ga je 50 tekmovalcev, med njimi S-edi Lindstrôm. Stolpe in C»r|sen. Tekma ns 18 km je prinesle iznenadenje, ker je Poliak Josip Ruiak s časom 1:12.38 pre» magal Šveda Lindstroma. ki je prevozil progo v é«su 1:13.44. Caleen in Stolpe ata na progi izstopila. Pred tekmo Češkoslovaška : Hali i a. V nedelio se vrši v Milanu meddržavna tek» m« med Češkoslovaško in Italijo. CeSko» »lovaiki savezni k »peten je gotovo postavil ono moJtvo. ki se mor« smatrati zs naj« močneiše. Vend«r o« izraža io češknslnva» ški listi boiazcn. ds «e bodo morali Čeho« slovaki vrniti v domovino poraženi, ker se hndo morali boriti proti moštvu, ki Je v Ženevi pred tedni porazilo Švico s 5 : L Pri tem povduriaio. da so Švicarji deceni» bra I9?6 v Mrmakovem porazili nemško re» preien'ancrt s 3 : 2 V češkoelo««*kem mo» îhru je pet igrsfev Slavij«, pet igraSev Sparte, eden pa — Ciper« — ie flao ftafk«. Od dosedani'ti 4 tekem med Češkoslovaško m Italijo ie fiil« p"'« let« t°22 v Tnr'ne z 1 : I neodločena, lete 1423 so zmagali fehoslovaki v Pragi s 5 : L bffi ps s« let« 1926 v Turinu poraženi z 1 : 3, revanžno tekmo v Pragi p« so dobili s 3 : !. . fiastilje Tržna ooročfli Nevetadska blafoma borza (18. t. m.) P £ e n i f a i baška. 1 vw«oin 309.50; beSka, Tis«, 76 kg, 1 vasen 30-7.50. Turïlica: beška- m»rc - april . maj, 9 vaponov 165: baška, bela, 2 _ 3 %. 1 vason 175 - 180; baška, Kelebija. S vagoni 17250: banatska, 8 vagonov 160. Moka: baSka. <0<г», 2.5 vagona 460; baïka, «5», 1 vagon 870. Tendenca Reajirpmftniee«. SvInisUi »pjem v Maribor« (18. t m.) Dogem 90 svinj in 1 ко7л. One: praeci. Б—6 tednov stari Î05-Î25. 7-9 tednov 150-^200. S—4 mesece 250—350. 5—7 mesecev 400 do 430. 8—10 mesooev 500—550 Din komad; kg žive teže 9.80—10, mrtve 15—16 I>in. Prodanih je bilo 51 komadov. Kupčija slaba. Dnit*i»ka borz« za kmeti »ske prednMe (17. t. m ) Na inozemskih borzah ni bilo posebnih spwni€tmb. Na ameriških tržiščih so se le ržemi tečaji m*lo dvieniii. Budim-peštansko tr?i5če je malo oslabelo. N« dunajskem tržtšču Je bil zanwil tepra promet tnle&si. l'padne noti» za žito so oetal« nespremenjene. Dnnaj"ki živinski sejem (17 t. m.) Goveda: Dcwon 288 glav. Biki so se pocenili za 5 ffrošev pri kg, doPIm ostalo nespremenjeno. Za kg žive teže notirajo: voli 1—1.80. biki l 1.45. krave 1 — 1.40. slaba živine П.60 — 0.95 šillnoa. _ Svinje: Dogon 888 komadov. Ob mirnem orometu so obdržale mesne svinje slabo, dphele svinje pa čvrsto cene od torka. Ta kg žive teže noti-ra|e: evfeije 1.85 — 2JS0, debele 1-9Ô do 2.20 šilinga. » Letni shnr Centrale IndaetrljekH» korporacij v B^ogradn ee bo vršil v pondeljek 21. t. m. v prostorih Čenčale v Beogradu (palača Jugoelavenske banke). Otvoritev bo ob pol 10. dopoidne. Dnevni red bo naslednji: .1.) a) stanje našega gospodarstva v epločnrm in naše industrije posebej; b) mednarodni sporazumi in mednarodne ga-spodareka konferenca; 2.) vprašanje kreditov in zakona o Industrijskih obveznicah; 3.) revizija zakonskih predpisov o državnih nabavah; 4.) stranske generalne direkcije carin o rabi olajšav iz občnih opomb k XV dehi norinske tarife: 5.) eoeijnlna vpraSa-nja: a) referat o osemumem delovniltu; b) o znanstveni organizaciji dela in c) dnevni, red letošnje mednarodne konference dela; 6.) referai o dumpingu; 7.) prometno stanje; 8.) slučajnosti. = Kritične razmere v na*i mlinski Industriji. fz krogov mlinske industrije ee pritožujejo. da je mlinske industrija v negi državi prišla v težek položaj le po krivdi nepe vol te« gospoda reke politike, kl ee je vodile tiaše vlade, Dočim so druge države okrog nas Ščitile svojo mlinsko Industriji), se Je naSa carinska politika vodila v obratnem smislu. Potfedica tega Je bila, da «e Je Primorje oekrbovaio le z italijansko moko. Preko Soluna pa se je začela uvažati že ameriška moka. Statistični podatki o naši zunanji trgovini zadniih let nam pokaTuielo. da je uvoz moke stalno naraščal, dočim Je iavoz ve k)vel. V l. 1924. se j« Izvnziln 59.' 17 mili «na kfleeramo* meke. a ovoeilo 2145 milijone kilosrramov: v 1. 1925. pa Je znašal uvoz že 61.38 milijona in izvoz ie 87.75 milijona kilogramov. V I. 1925. se Je torei v našo žitno državo več moke uvozilo, kakor izvozilo. Nedvomno Je lo nezdravo ra»-merje 'n je zato popolnoma nprs»vl?ena zahteva intopeeirenib Vrowv, da naša vla-te pri poçejenjib za eVIonitev trgovinekih po-gortb Z raznimi državami poivetl vež pn-zomœti naši ml i neki industriji, katere uepevanie je velikega pomaim tudi aa nalo tnrevlneko bilanco, v kateri bi izvoz proizvodov ns5e mlineke industrije lahko izkazoval veliko postavke. Pripra»e ra eksefan» peVraJlneke kmetijsko razstavo n« LJahlJenskem velesejmn. Kmetijska dntSbe za Slov«iiJo v Llublianf obetoje že 180 let. V proelevo te leoietniee Ho priredila družba v vrsti doeedenjlh kmetijskih prireditev na Ljubljanskem veleeej-mu posebno pestro In pregledno razstavo, priprave »o fe » polnem teku organizafijs v razmahu. Prosrram ee bo letee terej ïe rezilni, rtesl so le dkromna «redetv« aa razpolago. Dobra volja, moralna ln smotna jed pora ter žeVe po nadal jnem napmiku pa . ....., poučnega oddelka, ki bo ebeegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sa-djarètve. gospodarske stavbe, plaašarstvo, ангаг»« operacije le kmetijsko strokovno književnost, se bo priredile tu-ii velika mle-karal» razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstave tonj ia goveje živine Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske Industrije- «irob-niee, «ebelarska razstav«, razstave ««dja ia zelenjave. Vriila se bo U razstava od 10. da 19. geptesibra ti. . t „ g Carinarnic« » Dravogradu. Iz Beograda poročajo: Finančni minister je odredil, da se uaiiv carinarnice II. reda Dravograd spremeni v glavno earinarnioo IL reda Dravograd - Meža. = Vest o nameri razdelitve gozdov. Ko vesti iz Beograda se v ministrstvu agrarne reforme baje pripravlja Mirt. pe keterem bi ae gozda» veleposaetva razdelil« po istem načelu jp ijažinu, kafcor eo se razdelil« zemljiška veleposeetva. V intereeirenih kro^U prgvijo, da bi uresničenje te namere pomenilo hud udarec za gozdno gospodarstvo ip lesne trgovine, ter »ražije zaiudonje. čel, da bi aeuepeh agrarne reforme moral izr kij učiti pooovne eliîne poizkuse. Likvida«ija. V likvidacijo je prežla Ju&iošJajerska kolonijalna druàa z o. z. s Brežicah. Eventualni upniki »e pozivajo oa priglasitev terjatev. = Stroški za potovanje n« fjpski »eleie-jem, ki se bo ot»oril 6. marce t. L, so naslednji: vožnja HI. razreda brzovlek Ljqb-ijana - Lipako preko Monekevega 500 Din (1L razreda 815 Din); dnevna prehrana približno 130 -r- 150 Din; stanovanje (z razsvetljavo tn postrežbo) stane dnevno približno 25 de 150 Djn. Ш, Debase. Direkcije državnih železni« v Ljubljeni «preje«« do 22. t m proudbe za nakup 4500 kg kartone od voznih kart ter 2887 kg starega razbitega »tekle; do 25. t m. ponudbe za dobavo raznih batnih ob-ročev brez Jedra. 1 brusnega kamna; do 1. marca glede dobave raznega stekla Direkcija državnih železni« v Subotici sprejo-m« do 24. t m. ponudbe za dobave borovih desk za tla ter do 24. t. m ponudbe za dobavo 250 m cevi Iz litega železa. Direkcija državnega rudnika v Brezi »prejema de 26. t. m. ponudbe za dnbavo «it z« presajanje. do 28. t. m za «lobevo tovotne mesti, Jermeni« iz Jeklene ploftevine ter bencina za razsvetljavo. — Vršile *e bodo naslednje ofertalne licitacije: 2 marce pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani gtede dobave raznih živil (ril testenin«, zdrob. fižol. ki«, mast. sladkor Itd); 8. marca pri direkciji državnega rudnike v Vetenju glede dobave Jeklene žične vrvi za ismskp žične proge. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in taduatrije v LJubljani na vpouled. a Preobilic* denerj« v BadimpeBH. Kakor pemčejo iz Budimpešte, prejemajo ta-moftnje banke Številne Inozemske ponudbe za posojila po 5 «io 6 % obrtni meri Ponudbe se glase na penrf. e v.-čknit tudi na dolarje ln funte šteritnuBi Do poolov pe pride te redkokdaj, ker eo bedlmpe«tan*e banke same * zadregi, kako mai pteaÉNtje pri aeU aakuplteni denar. Borze 18. Mrairji. UTTBIJ AXA. (Prve Itevllfce pечгрм«ета- nja, druge ponudbe In v oklepajih kupčij-ski zakljuïki.) Vrednote: hiverfieijeko 8« _ a Vojn« škode 0-8» «e«te»*l ln komunalne Krenjeke 2Л-22, t>tj»k* poeojU. niča 195 - II» (197), Ljubljen«*» kiwMtna 150 — 0, Merkentiln» 99 — 100l PraStedlona 920—0, Kreditni zavod 170 - 180. Strojne 85-0. Trbovlje 0 - 420, Vevč« 120-0, Split cement 725 — 0. Stavbna 88 - 65. Sir 104 _ 0. — B I e g o: ZekHučenih 6 »e-gonov I ena. Tendence za I«« âvabaejla. ai deželne pridelke čvrsta. ZAGREB. Renine vrednote певргевнмЈе-ne. Od Industrijskih «o tmele večji promet Trbovlje, ki eo zebeiežile veé zaključkov po 390 — ЗД5. Vojna Skoda ee Je w»*He trgosrati po nižjem tečaju, in eioer po, S82 Med sestankom p« ee je teiej poprev!|el. teko da je promptna končala pri seklJnAtu 836. — De-viza na Italijo ee je mednerortno okrepile in je tudi v Zagrebu nwm*mn resle : trgovala ee je po 247.25 - 247* Skupni devizni promet je v Zagrebu doeegel 6.4 milijone dinarjev. Notirele «o devize: Amsterdam izplačilo 2282 — 2788. Dunaj Izplafilo 801 do 804, Berlin 13W»5 - 1351 95. Italija Izplačilo 246.01 — Î4R01, London izplnèilo 275.976 — 276.776. New York ček 56 75 "io Praga Izpililo t<»3 - 1R9<- «»<•-';. hohn 1535.5 - 1839.5. 9vka isplefllo 1004 do 1Гв7; valute: Ure 343 - 246: e f e k-t i: bančni: Eskomptn« 104* _ 105. Polio 16 — 17, Kreditna Zagreb W4 - 106. Hine 64 5 - 65. Jugo 108 - 104, Ohrtne 50-52, PraStediona 927 5 — 930. T.JublJeneka kreditna 180 — 188. Verortne «600 - 4700: tn-riustrijski: Dubrovačka 895 — 4ЛО. Tsie 51 do 52. SI a vek.« 135 — 145. Slavonije 83 te 35. Trbovlje 392Л _ 400 fJnlon 906 -Vevče 130 _ 150. ftedomne Osi ]>U iftR Drevn 445 — 450; državid: Investicijsko 86 de 86.5. aemrne 83 5 — 84. Vojna ïkoda wmwptna S34 — 838. Veee 334 — 335. za februar 3^4 _ 834.75, mare 886 — 880. april 338 - 339. BEOGRAD. Devize: Dunai 8П0 - 803, Berlin 13485 - 13515. Budlmr^Ste 5 do 999.5. Bukarešte 32 fi« _ 33 16. Italija 246 do 248. I^ndon 375 98 - 27« 75. Hew York 56.78 - 5A94. Pari* 228 - 225. Prage 168ЗД de 1«9«fl. Švica 1094 - 1097. CT'RIH. Beograd 9 135. Berlin i 23.m New York 519 in petna i «t jtfink. lx»ndon 25.22125. Pariz 20.3S5 Milen 22.55 Ггага 15 405. Btullmpoîte 9090. BuVnr*«a 3.02, Чоћ'- 3.75. VerSeve 58. Omia- 78 225 TRST. Devize- В«о?таИ 40?8 - 41, Dunaj 320 — 8*1. Proaa fiS.30 _ «8 ЧП. Peri« 90 _ 91. Lon4on 111 «5 - И? 10 York 28 - 23 20. Ctirih 44« _ 450. B»dim-neSta 400 _ 410. BoVere*te 18 - 18 75: vain t e: dinarji 40 - 40.75. dolarji 22.75 de 2310. ПТТАЈ. D e v I * e; fWn-a<1 12 «UO 124940. Berlin 1WI.08-1ЛЛ08 *tHimrw«a 128.97 — 121.27. Buken»»a 4 1«SO _ 4 20Л0. I»ndon 84 39 in oet nnnlnV Ho 34 40 rn ела oemlnka. МПал 30.75 _ 30 31. New V0rk 708 85 „ 711.85. Pariz 27 77 - 27 87. Pra-ea 20 9950 - 21.0750. Sofife 5 10 in oet osmlnk do 5.14 in pet r*mlnk Vr»r5ava 78.82 — 79 32. Curih 136 33 — 13«83: vain t e: dinarji 12.44 — 12.50. dolarji 706 dn 710. Derire Reocred n« »««elih b«r-e1»: v Pra-tn 59'9. v Berlinu 7 40. v Londonu fpn^oj-dne) 277, v New Yorku (IT. L m. po booi) Tragedija liričnega tenorista Umor dunajskega opernega pevca Grasavesca je postal senzacija, ki drži tudi izvendunajsko javnost v napetosti Povsod se govori in razpravlja o njegovi nesrečni usodi, ki mu bi bila morda prizanesla, da je bil mož previdnejši in da se ni navezal na nobeno žensko z zakonskim jarmom. Zakon le postal zanj usodepoln in je končal s krvavo tragedijo. Kdo je morilka? Histerična 31 letnica, hči ne baš sijajno situiranega vdovca, ki je že od ranih let kazala znake ekscentričnosti Hišni zdravnik njene rodbine pripoveduje: Nelly Grosavescu je bila že v mladih letih tako histerična, da je s svojim nebrzdanim temperamentom ustrahovala svojo okolico. Bila je tudi zelo nadarjena. Študirala je na dunajski univerzi naravoslovne vede, zlasti kemijo, doma pa ie pomagala materi pri gospodinjstvu, če nista oče in mati hotela privoliti v katero njeno muho, je bil takoi ogeni v strehi. Nelly je bruhnila v krčevit jok in stvar je bila na ta način zanjo navadno dobljena. Posebno značilna lastnost njenega karakterja se razodeva v tem, da je imela z ljudmi nekako sočutje. Iz tega sočutja je tudi nastal njen prvi zakon z nekim Rumunom, ki je bil med vojno preganjan od avstrijske justice. Mož je bil v vojni težko ranjen in ie delal napake v izgovarjavi, Nelly si je umiš-Ijala, da mu postane v zakonu lahko koristna zakonska tovarišica in se je poročila ž njim. Prvi zakon. S svojim možem je živela Nelly najprej na Dunaju. Pozneje se je preselila v neko mestece na Rumunskem. Grosavescu je baš takrat slekel oficirsko suknjo in se je začel na prigovarjanje vojaških tovarišev učiti petja. Nastopil je namreč na neki vojaški maši s tako ginljivim samospevom, da so jokali vsi, ki so ga poslušali — od generala do zadnjega prostaka. Ko je major Caltun — tako je bilo ime prvemu možu tenoristove žene — prišel v Rumunijo, je bil Grosavescu že angažiran pevec. Nelly je vzela s seboj v Rumunijo svojo mater, da bi ji vodila gospodinjstvo. Toda nesrečen slučaj je hotel, da je mati med vožnjo zbolela in umrla preden je dospela s hčerjo in zetom na cilj. Ta dogodek si je Nelly tolmačila kot napoved nesreče, ki jo bo spremljala skozi celo življenje. Na Rumunskem ni vzdržala kljub temu, da jo je Grosavescu že tamkaj zanimal. Tiščala je v svojega moža naj se vrne na Dnnaj in je res dosegla, • da se je dal pregovoriti. Pustil je vojaške karijero, se dal upokojiti in se je peljal z Nelly na Dunaj, kier se je lotil trgovine. Naneslo pa je, da je baš isti čas prišel na Dunaj tudi Grosavescu. Tedanji ravnatelj Volksopere Markowski ga je angažiral za svoj zavod in je imel, кзког se je kmalu pokazalo, zelo srečno roko. Na Dunaju sta se stara znanca iz rumunske province zopet našla in njuno prijateljstvo se je kmalu tako razvilo, da je Nelly začela siliti v svojega moža. naj privoli v razporoko. Z revolverjem tudi nad prvega moža. Major Caltun pa bi bil medtem tudi sam kmalu postal žrtev ženine ekscen-tričnosti. Nekoč je imel odpotovati v Rumunijo, kjer je hotel urediti svoje vojaške zadeve glede pokojnine. Za potovanje si je prihranil 12 milijonov avstr. kron, s katerimi je hotel kriti izdatke na potu. Toda denar je na nepojasnjen način izginil. Major je obdolži! Nelly, da ga je ona ukradla ali pa skrila. Ta očitek je povzročil med zakoncema burno sceno. Nelly je segla po samokresu in je hotela majorja ustreliti. Nel-lyn oče — zakonca sta tedaj stanovala pri majorjevemu tastu — je na krik in vpitje svojega zeta vdrl v sobo in videl, kako si stojita žena in mož v bojni pozi nasproti. Revolver je ležal med njima na tleh. Major ga je izbil Nelly iz rok, preden se je sprožil petelin. Kmalu nato je prišlo do ločitve. Nelly se je poročila s tenoristom in prvo leto njunega zakona je bilo navidez zelo srečno. Mir pa je trajal komaj eno leto. Grosavescu se ni mogel izogniti raznim znanjem in to je njegovo ženo tako razburjalo, da je videla v vsakem, ki je z njenim možem Ie spregovoril par besed, svojega sovražnika ali vsaj nasprotnika. Pri ženskah je bila njena sodba navadno še ostrejša. Scene med zakoncema so postajale čedalje češče. Večkrat je moral posredovati tenoristov tast, da ni prišlo med zakoncema do popolnega preloma. Navadno je imelo njegovo posredovanje vedno dober uspeh, in vplivalo posebno na Nelly pomirjevalno. Razdor. Stanje v družini pa se je odločno poslabšalo po težkem porodu, katerega je prestala Nelly letos v januarju. Porod je bil smrtnonevaren in zdravniki so bili celo v dvomu, ali ga bo žena sploh prestala. Ze takoj ko so jo prinesli v sanatorij »Hera«, so opazili na Nelly znake težke nervoznosti in histerije. Vendar ni nihče mislil na skaljeno razmerje med zakoncema. Ko so že nastopali porodni krči, je zahtevala Nelly od zdravnika, v kateri oskrbi je bila, da ji dovoli izlet v avtomobilu. Hotela je namreč slišati svojega moža v radiju. Zdravnik se je čudil njeni zahtevi in ni mogel razumeti, kako more kaj takega zahtevati. Porod je bil, kakor rečeno, težak. Ne le, da je otrok prišel mrtev na svet: malo je manjkalo, da ni tudi mati plačala tega čina z življenjem. Izgubila je mnogo krvi, in je dalj časa ležala v nezavesti. Njena močna natura pa je vendar premagala vse komplikacije in tri dni po porodu je že vstala iz postelje ter hotela v Državno opero, da bi slišala svojega moža. Očividno mu ni zaupala, da bi smel nastopati v njeni nenavzočnostl Ker je neprestano nadležno pritiskala na zdravnike, ji je primarij slednjič dovolil, da so jo 7. dan po porodu prenesli na dom in dva dni pozneje je hotela prisostvovati predstavi, pri kateri je pel Grosavescu. Silila je, naj jo neso v ložo na nosilih. Stvar pa je seveda bila neizvršljiva in Nelly je morala ostati doma. Par dni pozneje pa se je le toliko presilila, da je šla v opero. Spremlja! jo ie Grosavescu sam. Takrat je opazovala moža s štirih prostorov in je bila vsa razburjena, ker je bila v gledališču tudi njena ri-valinja. Pred katastrofo. V ponedeljek pred katastrofalnim dogodkom je Nelly klicala svojega zdravnika k telefonu. Dejala mu je, da bi se rada peljala v Berlin in ga je prosila, naj jo pred odhodom preišče ter ugotovi, če je dovolj trdna za vožnjo. Ginekolog je vizitacijo izvrši! ter konsîatiral, da si je tenoristova žena fizično docela opomogla. Vseeno pa ji je svetoval, naj se čuva in pazi ter ji je odsvetoval vse. kar bi jo utegnilo vznemirjati Zadovoljna s tem odgovorom je Nelly šla nad svojega moža ter ga nadlegovala. naj jo vendar vzame s sabo na pot. Grosavescu, ki ni hotel verjeti nieni trditvi, da je fizično popolnoma okrevala, se je i sam informiral pri zdravniku o njenem zdravstvenem stanju. Zdravnik mu .je pozitivno odgovoril na stavljeno vprašanje, če je žena za vožnjo sposobna ali ne. Na-svetoval pa je rajši domačo nego in oskrbo, ki naj bi trajala še nekaj časa. Neilly pa se ni dala pregovoriti. Grosavescu jo je prosil, naj se pelje v kakšno okrevališče na Rivijero; izrecno ji je predlagal Nizzo. To pregovarjanje je bilo zaman. Žena ni hotela popustiti. Prišlo je do prepira in v prepiru do usodnega strela, ki se ne da več popraviti. « Zanimiva epizoda kroži o Grosavescu. Primerila se je nekaj dni pred tragično smrtjo. Tenorist je pel v neki operi, kjer meša njegova partnerica karte. Ta se ie hvalila, da zna prerokovati iz kari in mu je napovedala smrt. »Ali veste to tako sigurno?« jo je vprašal pevec, se obrnil in začel zamišljen korakati sem in tja po odru. Grosavescu je bil zavarovan za 10 tisoč dolarjev. Zavarovalna polica se glasi na ime Nelly, dvomljivo pa je, če bo hotela zavarovalnica znesek izplačati morilki Tenorist je bil denarno dobro podkovan- Pogajal se je za nakup neke vile ob Sternberškem jezeru poleg Monakovega, kjer naj bi z ženo vživala mir rodbinskega življenja. Nelly mu očividno ni zaupala v nobenem oziru. V njegovo garderobo je imela dostop ob vsaki pavzi; obiskovala ga je redno, on pa je občeval ž njo ljubeznivo, in gledališko osobje ni nikdar opazilo med njima kali razdora ali nesoglasja. Morilka se nahaja sedaj v dunajski bolnišnici, kjer jo opazujejo psihijatrL Sodba o niej pač ne bo lahka; vjemajo se sicer poročila o njeni histeriji in ekscentričnosti in verjetno je, da je izvršila umor v afektu; vendar pa je tudi mnogo obtežilnih razlogov, ki jih ne bo mogel zavrniti noben zagovornik. Nellyn branitelj je dr. Tietze, preiskovalni sodnik pa dr. Katlein. Morilka ždi ves čas, odkar so jo prepeljali v bolnišnico, zase in ne daje odgovorov na postavljena vprašanja. Zaslišanje še ni končano. Na zahtevana pojasnila odgovarja le, da priznava umor in pravi, da ie izvršila čin radi moževe nezvestobe. Grosavescu bo pokopan v rojstni občini Lugos, v rumunskem Banatu. Pogreb se bo izvršil na stroške mestnega magistrata, ki je poslal po telesne ostanke pevca na Dunaj posebno odposlanstvo. Pogreb nesrečne žrtve bo danes, v soboto dopoldne. Grosavescu je bil član grško-orientalske cerkve in žalne ceremonije se bodo vršile po tem obredu. Njegovo truplo je bilo obducirano in secirano v Državnem zavodu za anatomijo. Pri današnjem opelu bo pel zbor dunajske Državne opere, telesne ostanke pa bo blagoslovil rumunski svečenik. Za sprevodom pojdejo poleg sorodnikov pokojnika tudi rumunski poslanik na Dunaju ter celokupno osobje poslaništva, zastopniki opernega gledališča in avstrijskega pro. svetnega ministrstva, solisti in orkester Državne opere. Truplo se prepelje v Lugos, kjer bo dne 20. t m. položeno k večnemu počitku. Nelly, pokojnikovo ženo in morilko je strašno dejanje tako potrto, da je do včeraj ležala v postelji. Od nje ni mogoče dobiti nobene izjave. Neprestano joče in odklanja hrano. Kaj se godi v njeni duši, ni mogoče ugeniti. Cepljenje proti gripi Na kliniki za infekcijske bolezni v Ljeningradu so začeli zdravniki v zadnjem času uporabljati novo sredstvo zoper gripo. Uvedli so sistem cepljenja z lastno krvjo. Ta metoda se je obnesla že pred 8 leti, ko je v Rusiji strašno razsajala epidemija gripe. Ze takrat so bili razultati nadvse ugodni, letošnji uspehi pa so baje še večji. Kakor znano, doslej ne poznamo uspešnega sredstva proti gripi, ki se pojavlja v zelo različnih oblikah. Ruskim zdravnikom se je posrečilo s cepljenjem zmanjšati umrljivost na 30 odstotkov. Cepljenje pa se je izkazalo tudi kot izborno profilaktično sredstvo. Število obolelih se je namreč skrčilo povprečno za 70 odst., kar ni malo, če pomislimo, kako redko se uporablja av-toseroterapija baš proti tej še ne popolnoma pojasnjeni epidemiji VLADIMIR GAJDAHQU 9(10 EGEDHIISSM PAUL ШСШ Danes î Danes! Razkošno opremljeni salon-ki ve-iefilm ljubavi in strasti — tiran-stva in ženske emancipacij g markiz" Due 12. t. m. sc jc vršila s koiosainim u .-.peham slavnostna premijera tega pre. krasnega filma v velikem Gloria»Palastu v Berlinu pod imenom: «Kampf der Ge» sehlechter». Vsa kritika enoglasno hvali lepo vsebino, krasne igralce, izvrstno igro sijajno režijo in prekrasne naravne posnetke. — Vsled velikega interesa, ki se opaža za ta velefilm, se prodajajo vstopnice za današnje predstave tudi v pred» prodaji Premijero tega nadvse uspelega velefilma prinaša v Jugoslaviji Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani, lei. 124 Predstave se vrše danes točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9 uri. Duc de la Force, francoski zgodovinar, je bil prosli četrtek sprejet v francosko Akademijo. Zasedel je prostor, ki se jc izpraznil s smrtjo grofa Haussoavilla. Milijonska tatvina v Italiji V vlaku, ki je prišel v četrtek iz Tu-rina. so odkrili železničarji in poštarji ogromno tatvino Ugotovili so, da je bil tovorni vagon z dragoceno pošiljko, namenjen v Brindisi, vlomljen. Voz je imel precej vreč, od katerih jih je bilo nekaj načetih, 27 pa popolnoma izpraznjenih. Nepoškodovana je ostala najmanjša vreča z 10.000 dolarji, ki jih je poslala ena londonskih bank v Ori-jent. Vsaka teh 27 izpraznjenih vreč je imela isti znesek. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da poštnih nameščencev ne zadene nobena krivda. Obglavljenje spomenika Marije Terezije v Мегапн V Meranu imajo krasno promenado z alejami Na bregu reke Passer stoji spomenik, predstavljajoč cesarico Ma-гцо Terezijo. Nad njim se ni do danes nihče spotikal. Kakor pa sedaj javljajo iz Merana, se je našel herostrai, ki je spomenik obglavil. Stvar se je zgodila v noči od torka na sredo. Mož, ki je dejanje izvršil, je moral imeti natančno preštudirano situacijo, kajti izlil je svoje sovraštvo nad spomenikom baš v času, ko ni bilo nikogar blizu. Odbil je statui glavo ter jo vrgel v vodo.' kjer so jo drugi dan našli. Ta dogodek je tako prestrašil Italijane, da je prefekt dal takoj natisniti in nalepiti letake, v katerih obsoja van-dalski čin ter obžaluje, da se je stvar pripetila. Obenem je prefekt zaukazal svojemu podrejenemu osobju. da ima takoj poiskati krivca, proti kateremu bo nastopil z vso strogostjo. Prefektura prosi, da jo pri izsledovanju vandala podpira javnost in obljublja, da se bo spomenik rekonstruiral, tako da ne bodo užaljena čustva nobenega dobrega «italijanskega državljana, ki gleda še vedno z enim očesom v preteklost». 145 milijonov prebivalcev v Rusiji Na seji osrednjega izvrševalnega odbora v Moskvi je poročal predsednik statističnega urada o dosedanjem izidu ljudskega štetja. Rusija ima sedaj 144 milijonov 800.000 do 145.700.000 prebivalcev. Številke namieč še niso popolne, ker štetje v jakutski republiki in v Centralni Aziji še ni končano. Podarki o narodnostih v poedinih sovjetskih republikah najbrže ne bodo popolnoma točni, ker se je opazovalo, da so š'ev-ne komisije povečale vodilne narodnosti na škodo malih. Mis Betty Nuthafl, 191etna .Angležinja, ki se je pred dnevi n» mednarodnem teniškem turnirju v Nizzi ta. ko odlikovala, da so jo nazvali drugo Su« z an o. X Katere knjige se najbolj Utajo v Angliji. Danes sta v Angliji najaktualnejši Mjigi I. del Spenglerjevcg-a dela «Unter« gang des Abendlandes». pisatelja Emila Iudwiga knjiga «O Viljemu Hohenzollern. skem» ter Feuchtvangerjev molitvenik «Jud. Siis», katerega je prodlasila anglikan« ska cerkev na Angleškem za svojo najno. vejšo oficijelno knjigo. Molitvenika proda, jo londonske knjigarne po 7000 izvodov ni dan. X Srečna služkinja. Pred nekaj dnevi je prejela 281etna služkinja Marija Draksdor. fova, ki služi že pet let pri nekem mesarja v Meranu, obvestilo, da se ji je sreča ca, smehnila. Podedovala je po nekem stricu iz Amerike, o katerem niti ni vedela, da živi v tako dobrih razmerah, 5 milijonom dolarjev. Ko sc jc razvedelo, kakšna sreča jt doletela ubogo služkinjo, so kar začele deževati ženitne ponudbe. Ponujali so se ji ženini iz aristokratskih krogov, oficirj: m najboljši ljudje iz tako zvane višje dru/-be. Služkinja pa je zaročena z nJcim zidarjem in pravi, da mu bo ostala zvesta, ter je zavrnila vse ostale pohlepne ponu. jače. A. Rabar: Potres v pretresu Vroče soince lije v park Gradec. Ostre burje nas brani skaloviti Srdj s francosko trdnjavo. Na severo-zapadu se koplje v sinji gladini neobljudeni otoček Sv. Andxija s svetilnikom nalik ladji z jadrnikom, nasukani na peščino. Na levo, v modrem, zapalienem morju se črni gosto zarasli čudežni ostrov Lokrum. Morska ravan pa sega nekam daleč, v nedozir in nedogled, obsegajoča vse celine liki božja dlan. ki nudi mir ln spravo ljudem na zemlji Ali pa res ponuja mir in pokoj? Se li ne kuha nekaj v teh nepredirnih globinah? Tišina je videti razlita vsepovsod, edino na brežne čeri pljuska slani val — kot dih j morja — ter ovija mrke pečine s srebr- j ntmi čipkami. Izza daljnega školjiča Mrkana se bliža čoln na vesla: Žužek, ki je padel v vodo, kobaca in plava, pa ne more naprei Skupina mladih gospodov je privihrala v solnčne zatišje na popoldansko mastinčkovanje. Z južnjaško brbljavost-jo pretresajo najnovejši dogodek: potres v jugoslovanskih Atenah. «Ajme meni! nocoj sem pa slabo spal. Debelo uro sem moral bedeti, pripravljen da zdajzdaj vnovič zadremljem. A kaj je to? Nekaj se je zazibalo. Zmota. Poskusim z desno nogo zagugati posteljo, da se preverim, če nisem poprej morda sam zamajal. aP se ni premaknila.» «Jaz sem smrčal ko polh in sem se prebudil post Sestum». ugotovi rejen tovariš. «Tedajci pa se jame vse zibati Kozarec, postavljen preveč ob robu umivalnika, štrbunkne v vedro. Skočim v hlače, ogrnem se v suknjo. Pa še copate nataknem. Kam bi bilo bolje smukniti? Strop se lušči. Strah me prime v drobu in ga pretvori v vodo. Vsa stavba se très. Tresem se tudi jaz v neki mrzlici. Bi pod posteljo? Joj, koliko prahu in puha in pajčevin je tu zaredila dekla! S hodnika me kličejo, naj bežim na cesto. V takih posvaljkanih hlačah, ko se skoro dani ali vsaj od elektrike že vidi ? .Kdo nas otme?' si mečejo preplašene glave vprašanja od okna do okna čez ulice. .Samo Isukarstu se priporočamo', zadrgeta skrušen, ponižen glas. Kdo mi je dal to nesrečno misel, da sem baš te dni čital dubrovniško zgodovino? Vse se mi vrti po možganih: leta 1520. se je sesul znaten del mesta. 1526. kuga pokosi 20.000 duš. V aprilu 1667 pa reč«5 resk! bum! in ves Dubrovnik je na mah gomila kamenja. Z ene strani pljuskne na ruševine besno morje, z druge plati prične švigati in lizati požar, čete razbojnikov plenijo mrtvece po ulicah, Turki se pripravljajo na pohod v aristo. kratsko ljudovlado, Benečan škodoželjno čaka v Gružu z brodovjem, vesel, da leži mrzki tekmec obglavljen, na tleh . . .» -kaž, kako »e deca vzpaja v sokolski telovadnici. Škoda, da niso bili navzoči oni star-5i. ki se branijo poslati svojo mladino na T*bor, eotovo bi se bili prepričali, da nimajo prav. Sokol na Vačah je imel pretekli mesec «voi Občni zbor. Bivši starosta br. Certanc »Raždražljiv sem pač postal,« Je menil Djnro. »Jata golobov je prhnila s ceste pred pismonošefn, a Sem se ti zdrznil, kakor da se podira zvonik. Klepar je pred delavnico vrgel kositrno pločo na kamen, meni pa se je zdelo, da se je prevrnil fort Lovriienac!« »Ne da bi bil hudoben,« je pristavil redkobesedni stavbni Inženjer. »ali nisem se mogel med potresom ubraniti misli: no, zdaj bo pa spet kaj zaslužka!« Vsakdo ve svojo povedati. Posebno o nekem Lahu, bančnem uradniku, trosijo «rovorieo. kako je ob petih zlutraj prisopihal na trg. Ko se je pred poldnem tresenje obnovilo, je nazlo odločil od mize k blasaini. Ker pa so se mu vsi smejali, je pričel v zadregi nekaj br^kâ'i po kniisrah. Kako more ta možak sprejeti poročilo v novinah, da si tu pa tam kdo prestriže nit življenja, ker га mika vedeti, kako bo onstran groba? Iz naše hiše naj §e d&» dam primer- neki sodar se ie takoj druži dan preselil lz Dubrovnika, ker se mu ne zdi tu dovoli varno. Ker ga osebno ne poznam, mu nisem mosrel •fen'édâ'1. da je jrrSki modrijan areblval v sodu. V sodu ie varno. Kdo ml bo zameril, če rečem, da kmet vse drugače umira. Nag Krsrilk le ot>i«al tik prtetf aemnaiUe. artwt enrtf> Dal» S prostovoljno odstopil. Odbor je bil izvo-m sledeče: starosta Jakob Kimovec; poi-staroeta Jernej Juvančič; načelnik Maks Zamik; tajnik Ivan BarliČ in prosveta Jože Prostor. V nedeljo, 20. t m. priredi odsek igro ie veselico t bogatim sporedom. Sokolske društvo v Laškem je dne 17. ja-nuarta sklenilo Svoje poslovno leto. Dru-Itvo je štelo tekom leta 86 članov,.33 članic, skupaj torej 110. Telovadečih članov je bilo 28. članic 18. skupno število naraščaja je bilo 22, dece 43. Društvo se je udeležilo več i»-letov, v večjem številu pa elaeti župnega v Trbovljah ter poslalo svoje zastopnike aa vsesokolski zlet v Prago. — Vadili so z nekoliko presledki vsi oddelki. Blagajnik je javil prebitek v droStveni blagajni ter razveselil tborovaice S poročilom, da je foud za zgradbo Sokolskega doma narasel bs na 56.234.12 Din, kar vzpodbuja članstvo k to intenzivnejšemu delu. Sa vezni dan dne t. decembra m. m. se je proslavil v obliki telovadne akademije pod vodstvom br. Cul-ka s prav lepimi uspehi. Društvo je nadalje priredilo za svojè člane in njih prijatelje ple»» šolo ter je tudi ûa tem polju pokazalo smisel ta napredek. Pod okriljem kulturno - prosvetnega odseka so sê vršila predavanja, nagovori pred telovadnimi Vrstami ter čitala eokOtskA glasila, društveni orkester pa je ïe po par vajah nastopil pri dramatičnih predstavah, ki tvorijo tretjo in najmočnejšo panoso društvenega prosvetnega udejstvovanja. Volitve novega odbora so na Občnem zboru in po konstituiranju na prvi seji izpadle sledeče: starosta dr. F. Roš; ponetaroela ing. Hoffian; načelnik Zvonko Culk; naČeltlica Vera Kačičeva; tajnik F. Jenko; blagajnik t. SedlâCèk; prosvetftf Juro Kislinger; odborniki pa: ravn ing. KIoc, E. Mayer. O. Križnik, F. Saks. B. Milost, J. Kotnik, dr. Čuden. Stavka Hafner. M. Pintar in I. Gradišar. — Novoizvoljeni odbor si je za letošnje delovanje nadel kot glavno nslogo. da druStvo razvite svoj prapor. Za prvega praporSčaka je bil izvoljen prvi načelnik laškega Sokola in večletni blagajnik br. Furlan. priprave zft razvitje prapora v mesecu juniju 90 tudi Še v polnem teku. Društvo Sloji torej pred težko, a častno ftalogo, «sto pa je želeti, da bi želo kar neflépSè uspehe. ______ Ш onstran grame p— Poloiaj Trste pod tlalijo. Senator Corradini jé v pogovoru s sOttudnikom «Piccola» O tržaških razmerah naglašal. da sc pri presoji pristaniškega prometa ne sme pozabiti nt izpremembe v gospodarskem it, moralnem Oložaju mesta, ki so jo pri» nesli s sebdj novi politični odnošaji. Pod tujim režimom je bil Trst pomorsko trgov sko središče Trst je s stoletnim plebiscit tom Stremel, da stopi s te pozicije in je končno tudi stopil ter se pridtuiU. resen in discipliniran, drugim ita'iji.rn.kim pomor» skim mestom, ne da bi zahteval kaj dru> gega nego pravico, da bo mogel po tvoji naravi in po svojih gospodarskih močeh prispevati k veličini domovine Iz teh mo» tivov bi mogel biti izgubljeno me*to, ali nasprotno je po svoji odrešitvi pomnožil vse energije in razvil delavnost nad meje možnosti, dokler niso prišle zunanje fazme» re, izven njegove volje, ki so ustavile vzlet r.jegovega dela... Corradini misli, da je trgovska ekspanzijska cona Trsta v sred« njevzhodni Evropi in v bližnji Levanti: to so malo znani teritoriji, na katere je priče» U velika masa Italijanov obračati posor» nost šele po vojai. Corradini je ielel veda, da bi Trst v sedanji svoji borbi zrna» ga1 ob pomoči 'lade in dežele v splošnem interesu italijanskega ftàfodâ Borba Trsta pe sega visoko nâd položaj, ki rtu ga odre» senator Corradini! p— Smuikih tekem na tmovâki planoti, ki jih je priredil klub smučarjev iz Gori« te. šo se udeležili tudi nekateri domačini Pri tekmi na približno 15 km so se odliko» vali Bogomir Skok, Josip Krivec, Mirko Makuc, Alfred Gruden in Rudolf Kolenec. Dobili so za rezultate določene kolajne. p— Padanje tržaškega prometa Meseca januarja t. 1. j« bilo v tržaškem pristani« šču skupnega prometa 3.928 372 kvintalov Po morju je bilo v lanskem tanuarju pro» meta 1,945.928, letos 1,829.244. po železnici pa je bilo letos prometa 2.099 128, lani 1.991.102. Končna razlika med letošnjim in Itnskim januarjem «naše 8658 kvintalov. N1 sicer velika, ali lani se je za januar be» ležilo padanje in letos enako p— Izseljenci. V Argentinijo ie odšla večja skupina slovenskih 'zseljencev Pri odhodu iz Španije so se obrnili še enkrat v smer proti ljubljeni primorski deželi pa so napisali za slovenske liste pozdrave svo» jim sorodnikom in znancem, potem so tež» kegâ srca odpluti v tuje kraje. Izseljenci 80: iz Topolcà, Solkana, Dorflberga. Oze» Ijaftà, Bat. Ravni, Zabrda. Kozane. Zgoni« ka, Vrtovine, Bazovice. Renč, Volčjcd-age, Malegadola. Bukovice. Dolenj. Zemuna in Knežaka, tc-ej iz vseh strani slovenske Pri» morske. p— Poskuien samomor. Poročali smo. da so orožniki prijeli Ivana Stâfiiëa. ki je ob» sojen na 24 let zapora ita se mu je bilo posrečilo, da je ostal dolgo časa neopazen ma inski seljak sicer ne govori s sv. Pavlom: Cupio di*sûlvi, želim se razpršiti, vendar ko oride smrt. razume lepoto umiranja, la gentilezza del mo-rio comprende (Leopardi). Tako se je zgodilo v početku tega stoletja, da je bil star Konavljan na smrti. Po običaju j« drtllina pokleknila okoli postelje in molila z njim. Mahoma prekine mo!itev in vžkllkne: »Nekaj lepega ml je sedaj palo na pamet; dajte, snemite gosli s k;ina, da to izpojem: grehota je, da bi se pozabilo » fn Izpeva nekolikokrat kratko popevko, da si jo deca zapomni... V dubrevniški Rijeki žena na smrtni postelji vêlt otrokom, naj gredo v mesto, si kupijc črnega blaza in da se to takoj skroji. Ko je sešito, jim za-povê. naj se oblečejo, ker h°če vtded, kako jim stoji.. Ko je bela žena stala pri zglavju starca iz Sume'a, odkoder dobiva Dubrovnik Pitno vodo, so sinovi pristopili k postelji, rekoč: »Očka, očka! II, da ti pokllîemo zdravnika, morda ti bo lazlje?« — »Ne,« odgovori, »kai bi zaman trošili! Amnak veste kaj? Vzemite iz hiše nekaj desetič in kupite malo rakije in kaj PritMžka. da «atižljete, dokler sem Jaž še pri »vesti, pa prinesite, da se vsi skupaj napijemo in da napijem v vaše zdravje: a tako i vi in gospa r pop meti шцДОе m тШ* kriški komisiji. De» telili »bor naj ne pozabi, da spadajo koro» ški Slovenci k oni manjšinski skupini, ki Iteje v Evropi 22 milijonov ljudi m tvori most 21 pobratimstvo med narodi Pri po» stavki O gradbah je priporočal Poljanec regulacijo Bele m Globaškeg* potoka s Strani vlade. Prizadeti pravijo, d« ne priča» kbjejo nič Od deželnega zbora, ker eo v «čušenvirtel»! On jim je rekel, da nimajo prav. Slovenskega potovalnega učitelj« za poljedelstvo še vedno ni .. Žalostno le. da narašča število slaboumnih tako. da bo trè» h» za nje zgraditi še eno poslopje. Ugotovi» lo se je, da se v deželi zapravi s« pijačo več nego znašajo vsi dsvki skupaj, to je okrog ene milijarde šilingov. KCiAVIÇE 12П amko »n žiaom KLJUČ" r-r na j boi/š «rstni hbrikat. Dobavitelji x * vojsko m orn«ric> ff HflRiBOR Strmjmfyerie-s ol ca 3 Galoše popravlja paraš vulkâuiÉacijs Skal«, Ljubljana, ftita«t» MMk ti Obleke izdelujem ta ceno od 14П-1»! ГЦа N« tel jo pu aajSOWJil во-<11 Jo»ip Fur'an. krojaški ma)«t«. te etudenw pri Ljuhljael Pilite Лормпјсо, d« pridem M dom OS4 «fobf Mlinar, pomočnika ttarejknga in poMeRftita tef krepkega učenca ne po. 1 16 let nurega «pr«}. men takoj. — Ponadbe «a Valjčni mlin r SevntM. 489S Služinčad kuharice. -ob«rire. natAka rice. hiSûe itd dot» naj laîj» « I n i b o » Beograd« ako fe t^laee r hircin Eko-aoaii«. Beograd V«int II 4ft80 Šivilje boljSih ^taràev. samostojne ta damtke obleke, eprej-mem. — Dopise oa oplasfti oddelek «Jutra» (»d mačko «Šivilja 80» BOM Pletilja И ima stroj itev в. lahko dobi delo na dom. PleMIJ» tadl fprèjtaero т staiho. — Se«1ot * oglaeaee oddelku «Jntra» 4995 Bivši orožnik mlad. sartjki. trexen. moten ll«*Mi>keint. »rbohrr. ta nemtke« jezika, leti na. «t«pi«i «Inlbo kot 6béin.m podjetju Ponndbe » pogoji na egltonl oddelek «Jutra» pod mačko «Ia uradnica» 48M Bivši poštni Uslužbenec jako pripraven in zfnoien v «išarnilM (MsItTl. e«šč italijanskega. nemškega ter aeveda tudi slovenskega jezika. leli primerne Sulbe kot skladiščnik ali «Insa v kafcem zavodu. Ponadbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «vsem dobrodošel». №82 Vesten arhivar ia špediter. »<*6 strojepisja te dragth pisarniških poslov išče sluibe. Naslov * eftlM. oddelka «Jutra». spalnico ta 1 oeebo. it meoesttovegi lesa. skoraj novo. prodate Na-dov v ogtàsnera eddeike «Jutra» 48S9 Štedilnik dunajski. nekoliko fttM. najfinejše izdelan I« celo malo rabljen, naprodaj radi zmanjšanja gOšpodinjsivk. — Nas!ov v oglasnem Oddelka «Jutra» 4S88 Mesarski pomočn'k BOltes In |nV 4W»-» Zidan pavtllftn zs trafik o al prodalo м4)« eddarn eb prometni Pimadhe na nvla» «.Tntrs» de H. t. e. ftM šifro «Zidan» MU Ža*ar olenjen. iS?e stalne slhjbe. Je popetnoma vešč vseh popravi! in dober poznavalec okrotrle»* IA »«»aera leea. Ponndbe na oetas «drtetet «Meto pod «Dober logar». Počim delo krasen teks» ftJIfert «tea. sel: z» v«»Vh 1л>>|п1М1 Si»-eeml палгол»1 N*=ln» oglasni oddèlllk «JuWi». flIHft pfene^-mo+w «tabitnl. 4 RP » KtetMk fi«w Hs^ln te nov vo* * »4. Thtta Џ VM Odrezkov lepenke f itmeri širine S—14 cm in delfine 40 —00 cm prodam veftjo količino po DiS 1.50 kg. — Ugodno posebno tk knjigoveze in Sev'jifje. — Ponudbe na A Ropret, kar-toeaina tovarna. Mengeš. 4861 Avtobus 15 Ter petdEjsteedežni. v najboljšem stanju in eleganten «Puch» tle Vtn. liraoslne. Séetso-delni ptôda po dogovoru fro. Postojna hotelir frtn Paterne« * Po«toj«l 4974 Vinske sode rabljene, ud 3U--1И1 litrov kapitto Oferte a a tovarno kita iâi Vodnik« dediči. Ljubljana 7. Celovška 43 4876 Moško kolo dobro ohranjeno kupim — Ponudbe ua oglar oddelek «Jatra» ped aaičko «Staro». GOSI Veverične In vse druge kože divjačin k a p u j e ekob vse leto v vsaki rtibotifii D Zdrivič. Ljubljana. Florijanska ul. 9 47 Dobava ftatoisnjeeio dobavo leleza. vijakov, traénikov pločO-«10«, orodja in dr Ponudbe do 3. marca t i Vet (tri podpisani - Direkcij« drfavnnga rudnika Zahu-kOvca, dfea 17 («br 1927 «80 Kovinast reservolr ta bišni vodovod, t tООП dO lidn titr proetorift«. kapi Ropret. kartaeaina to; varaa. Mengeš 4562 Avto tentfeedeini kupita Našle* t oglasnem oddelka «Jutra» 5028 Bezardovo busolo (Bllit»r OriBntieraogsl.utso-le) kapitt Pone-lbe sprejema: ine Je*. Nova vis nn tUkek« ^ tm Stružnico s pogonom na nogo. dobro Ohranjeno kapi» po primer, ni ceni. Ponudbe aa oglas, oddelek «Jutra» pod «J F.» 5024 Sladke krme um met ita ž» mM. pšenične slame naprodaj v Celju Oaherje S» »1. 4865 Sladko seno i« tekaj otave proda Voda-tšk. Rotna dolina 4990 «Kolizejskl oder» priredi v nedeljo. 80 feb» Ob ari predpastno veee-«eo. »pejeso i tišeleifrr« ШШШШ Hišo « pelinu »Unovanjf. vrtora tO fl^riUem« par minut o«i Tmev»ke cerkv* prosim ta éfc.imo Din Su'ow pore ègtàeti oddeltk «Jntra». 4®в Hišo * t šObami. toHajo. Itd». ttOtArkam in vrtom prodam šil »menjam Ш»а j« pri ee«Vl ln je oripr«««a »brt ali vpokojonèa. --pHjtta gora A Г Opremljena trgovina jft»!»dareko poslopje, lep ♦K M 3 orale rodovitnega polja ugodno naprodaj I i trgovini spada tudi trafika i« toči'na prav-ea Nahaja «# V lepem trgu zraveo eer-k¥è ♦ mariborski oblasti ob 4W»»ftiei Natančne infor. (melje fiismeno pod «Velik dbliodek» ali astmeno oglasnem 6ddeška Watra» r ЦМЦШ. Veliko hišo štirinadstropno, v sredini Zagreba, zamenjam z večjim msestvom v Sloveniji Hi-ia donaša visoke dohodke. Ponudbé ta ageftrijo «Posrednik», Zagreb. Шса 54. 47U6 3 kočije s streho veo v najboljšem stanju in kompletna prsna oprema sa par koaj. skoraj nova, naprodaj ta SetrUnsko oe-no in na ogled na Jesenicah. hotel «Pošta» 4704 Enonadstropno hišo na prometnem kraja blizu Ljubljane, zelo pripravno ta kakega obrtnika, prodam. Stanovanje 3 sob in kuhinje kupcu takoj na razpolago Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 4S8S Gospodična tSSè mirno sobico v btilinl hotela «Union», z ovkrbO ali brea Vprašati pri bla-gaj&t kavarne «Union». Sobo z vso oekrbu ali brez Išče gospod. Ponadbe aa oglaa. oddelek «Jutra» pod «19-0». 5063 Sostanovalca sprejmem v čisto ia sratoo sobo z dobro postrelbo. — Naalov v oglaeneB oddelkn «Jatra». 4655 Enodružinsko hiSo kup;m samo v bližini meeta Ponudbe oa ogla«, oddelek «Jutra» pod «Čedna hiša». «ti Posestvo ravnini, biit« lèleanioe, dO 80.000 Din vre>lnosti, I poljem in gotdom ter poslopjem v dobrem «taeju kupim. Ponudbe «a oglasai Oddelek «Jntra» pod šifro «Točno plačilo» M01 Skladišče z veliko sobo oddam takoj. — Pojavila daje tvrdka (V. Aoerham-mer, Kolodrertka alica I. 4910 Trgovino « delikatesnim blagom I« vinotoč, dobro vpeljano ♦ centru mesta, t vsem inventarjem ln ulogo. pripravno tudi za ц»ее.е<пјо, radi bolezni ugodno prodam. Naslov pove ogiasbl oddelek «Jutra». 4697 Obsežne prostore na delavnice ali skladftK*, v blilinl glavnega kolodvora Oddam v najem t maje». posamezno a« skupno Naslov v oglasnem oddelka «jutra. «91 Lokal ta tajtrkovamieo. dellkate-so. topilnico ali trgovino daib v rajem v tele prometnem industrijske«, kraju Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Lokaj 96». Brlvnlca hrpt копкигрпг*. сИpravna sa ta^ptnfka naprodaj — Oftjfni» pontidhe na oela*. oddefpk pod IHfro «Vp?i1 trg» Znamko na od. govor. PÎSârn^kô sobo kotlknr №0-goče v sred'ni mesta Ponudbe na oglasai oddelek «Jatra »pod «Pisarna 5000» BOSO Brecpfočtio prijavite oddajo «Ueova «H ""be lokala cestilae trgovine, delavnire itd — Posredovanje ta oddajaloa popolnoma brezo'»čno — «Posredovalec», 8» Pett» cesta 18. 1698-a Stanovanje 3—4 «ob « kuhinjo in priti- Hleami. v pritličja alt t nadstropju, po molaoMi v HilMi glavne pošte Iščetfi to dobro p'aÉart. na beljo tadl pol leta eaprej Se» nezaščiten tnovski tako oee t eni» Otrokom »r bi e» sebe rabil Vol posloval lokal ti fMiijem prnst« ManovkUja fiHJavKe aa egl oddelek «Jntra» pod Šifro «V novi ali stari кШ» 4784 Dijaka srednješolca sprejmem v dobro oskrbo takoj ali t 1. marcem. Naslov v oglaenetn oddelku «Jutra». 4987 Sobo In kuhinjo zamenjam z enakim stanovanjem na Selu. Ulita aa grad 6. iS 34 Lepo sobo a električno raasvetljavo la posebni» vhodom oddaa solidnemu gospoda « 1. marcem Naslov v oglasnem Oddelku «Jutra». 4986 Pošteno gospodično sprejmem kol soetanevalko tn tia hrano v sredini mesta Vbod separtran Naalov ♦ oglse. oddelku «Jutra» 4981 Stanovanje šobo ta kabinet takoj od. dam. — Naelov v ogtaeeen oddelkn «Jutra». 4993 Opremljeno sobo t električno razsvetljavo ia posebnim vhodom oddam Ukoj. Naelov v oglasaetn Oddelka «Jutra». 496* 1—2 sobi a «onporabo kahinje Iščem ta takoj — po motnosti v sredini mesu. Ponadbe ka «glasni oddelek «Jutra» pod «Zakonca». 4943 1 ali 2 dijaka sprejmem v vso prav dobro oekrbo v sredini meeta. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 4541 Prazno sobo v sredini mesta Išče ta maj samostojna šivilja Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra pod «Svilja 52». 4SI 2 gospoda •prejiiein na stanova«)« v sobo » prostim vbodom, bl'tifll tabora. Ns.-lov pove oglaeni oddelek «Jutra». Htt Stanovanje t eo vi ati stari hiši. Obstoječe It S—S sob « Brltl klifiami išče za takoj aH pozneje, tiajkesneje do maja maloštevilna trgovaka d fut les. Kd6r bi t» ko itovanje edda'ča Krsrko <*?do*an Tri leDa skladišča kupaj ?li posafflif. dalje biv^a k epa ska dr|«vnica in iuna, г.ђ 'e orp av o tudi za skladišče — e oddati v Avg To-mažirev« h i, Dunajske ces'a 9. — Zglasi i se je radi pre-gi. dan a pr i nm v lâno^nii v ži, kier se d. be iudi na-одпа pojè&ntk. — Na^anUnâ po ponudbi in dogovoor. £4. Čevaca re apežinja Favsta Romee Obenem je udaril konja z rapirjem po vratu. Uhoga žival je odločila z novo močjo in je predirjala še do pet sto korakov, preden se k zgrudila. Preganjalci so nalik plazu zgrmeli mimo vrat. Samo prvi med njimi so videli Pardaillanovo ukano in so se poizkusili ustaviti. Nastala je strašna zmešnjava. Tisti, ki so drevili za njimi, so se zaleteli vanje; drug se je valil preko drugega, pet ali lest konj je obležalo s polomljenimi nogami na tleh; vpitje ranjencev, preklinjanje "nepoškodovanih in kričanje množice, ki se je mahoma zgrnila na pozorišče, je zalilo miroljubno ulico s truščem pravega sodnega dne. Pardaillan se je med tem vzpel na prag gostilne. Pivci, hlapci in strežajke, ki so prav tedaj planili Iz hiše, da bi videli, kaj se godi, so prestrašeno stopili vsaksebi. Z golim rapirjem v roki je stopil vitez v pivsko sobo. Vrgel je meč od sebe in omahnil, krfleč z rokami, kakor bi se ga lotevala omotica. Ko je zagledal poln kozarec, ki ga je eden izmed gostov pozabil na mizi. ko je stekel zijat, ga je zvrnil na dušek. S tisto nenavadno mirnostjo, ki. ga je odlikovala v vseh težkih trenutjih, je jel nato utrjevati gostilno. Med prvim oknom in med vrati je stala velika omara, polna posode. Pardaillan se je uprl vanjo; mišice na njegovih lakteh in žile na sencih so se napele; po silnem trudu se mu je posrečilo, da io je zrinil pred hišna vrata... Iz izbe je šel v kuhinjo, ki je imela takisto svoj Izhod na cesto. Cez nekaj trenutkov so bila tudi ta vrata zagrajena z omaro. Nato j se je vrnil v izbo; pograbil je prvo steklenico in si je iznova natočii « vina. «Prav je storil mojster Grégoire, ko je svoje dni zavaroval okna z mrežami,» je dejal sam pri sebi, zvrnivši čašo. «Prihranil mi je obilo dela... Oh, vince je res imenitno.» In spet si ie nalil. «Bože moj,» je tisti mah izpregovoril drhteč ženski glas, «kaj se godi?... Kdo ste? Kaj delate tu?... Kdo je zagradM vrata?» «Jaz sem, draga Hugeta, pomirite se!» Tako govoreč se je Pardaillan obrnil h krčmarici, ki je na vrhu začula hrup in je brž pritekla pogledat. «Vi, gospod vitezi... Jezus, kako ste zdelani!... Joj, slabo mu je!...» Pardaillan se je bil zrušil na stol kakor snop; izguba krvi, napor peklenskega bega po vsem Parizu, kozarci, ki jih ie izpraznil drugega za drugim, vse to ga je naposled zmoglo. Hugeta je planila k njemu, dvignila mu belo glavo in se s čudno nežnostjo zazrla v njegovo obličje. In zdajci ji ie nekaj zastrlo oči. Rahlo, rahlo je pritisnila ustnice na čelo opesveščenega Pardaillana. Vzlic opasnosti, vzllc strahoti, ki se je pripravljala zunaj, je v duhu blagoslovila usodo za to minuto prilike in za ta poljub... iza prvi poljub, po katerem je koprnela kdo ve kako dolgo! Rjovenje Uudi na ulici se je med tem približalo. Ali je ono zdramilo Pardaillana, ali ga je zbudil poljub? Nemara oboje. Odprl je oči, nasmehnil se in globoko vzdihnil. «Matej! Lubin!» je zaklicala Hugeta. «In ti, Jehana, kje sil... Brž prinesite krepilo!... Oh, kam so neki izginili?...» Žive duše ni bilo videti. Pardaillan se je zasmejal. «Bogme, ko sem se utrjeval, sem jih v naglici pozabil zunaj...» »A zakaj ste se utrdili?» «Le poslušajte, ljuba Hugeta!» je rekel vitez in sédei pokoncu. Smrtonosni hrup pred gostilno je naraščai od trenutka do trenutka; Guisevi plemiči so se pripravljali na naskok in množica, ki ni poznala preganjanca, je tulila od veselja. Bussi-Leclerc in Maineville sta z dvajsetorico prijateljev ogledovala stopnice in vrata. «Vlomiti bo treba,» je rekel Bussi-Leclerc. «Stojte!» je velel surov, hripav glas, ki je trepetal od radosti in gneva. Plemiči so se az-rli in so zagledali Maureverta. Njegov obraz je bil od sovraštva tako spačen in grd, da jih je izpreletela groza. «Govori!» je viknil nekdo. «Poznam tega človeka,» je zavpil Maurevert. l ani. Izredna pri tka za trgovska polje ja oz. naložbo kapitala. Vprašati ori Dr. O. FETTICH Dalmatinova trica štev. 7. S». MilMlS "" UHJBLJA&SA, Mestni trg 15 izčeiovateij dežnikov I Na drobno1 Na debel0' rsotrlllVL'epo 9 Zalo«, sprehajalnih palic nizkih cenah 5ts" Лв}аА> " "mmD araobl"e;a « zalogi drogsrSjja RilTOR HfiUIL. sina»&, Ljubljana, Židovska ulica št. t. A. >?srai' v trgovini na ogled — Zahtevale cenilca ostale potiebšfine. вваввввввввввввва DubrovBčka Pilii Plii i I ima stalen promet s svo mi luksuznimi parobrodi med Dubrovnikom, Korčulo, Makarsko, Hvarom, Splitom, Trstom, Barijem, Kotorom in Ercegnovim. Ima zveze S4 z velikimi putniško tovornimi parobrodi z A eksanarijo, Port Saidtm Jaffo, B